113. Bnflta. HL Ml. wU Bi ^m . H Hfl B V Bnr flHfll ^B - ■ m Bfll Hi V ^r Hnw % iBMrafl s Prostor I m/m X 54 m/m za uvadae I« aule ogUse 40 vta.. a uradnc razglase 60 tIil, a poslano ta reklame 1 K. — Pri naroain nad 10 objav popast VpraSanjem glede insentov naj se prilofi znamka xa odgovor. Upravaittvo JHov. Biro*«" te „Varova« Ttskaraa" Saillova ollea ftt 89 prifUteo. — Tale fon ŠL M. „«■>■■■*! Ba»*4" *•*« v UaftUoBl ta p» ps4tt i aeloletno oaprcj »tečan . K 84*— eeloldao......K 95<— pdUetno ........ ^1— polleino.......„ 50-— 3 mesečno ...... m 21*— 3 mesečno......M 26*— I m .-•*.. f, 7#— „ • -••••„ 9"— Novi naročnfld naj poSijejo v prvtC oaročnino vredno Q^T po nakaznid. Na samo plamena naročila brez poalatve deoarje se ne morerao oziratL Pi tialUia „ttov. lifitf' Kaaftora vltea it S, I. aa4stro»i». Telefoa itev. M- |C Rokoplaov u« vrate« "VB Posanraina Itevilka valja 40 vinarjav. Gauvaln o BehL Poleg mnogoštevilnih Gauvainovih člankov o Reki je naslednji posebno za-nimiv: Orlando ki Sonnino bi rada prisilila VVilsona. da bi šel v Kanoso, to je, jima dal Reko. Franciio in Anglijo ho-Četa nagnati, naj izpreobrneta Ameri-ko. Po mnenju iaških in francoskih easnikarjev ima Italija pravico do ce-lotne izvršitve tajne pogodbe (24. aprila 1915) in še do Reke, nekateri zahte-vajo ćelo Split, ne oziraje se na to, da laska vlada ni izpolnila vseh doloćb londonskoga pakta. D' Annanzio hoče priklopiti vso Dalmacijo k Italiji. Pre-tijo nam z nemško zvezo. Angliji gro-ze\ da pripravijo vstajo v njenih afričkih in azijskih posestvih. »Popolo d* Italia« raz\ija sledeče vprašanje že 20. aprila, to je pred VVilsonovo izjavo: :>Po svoji zemljepisni lejri, ki jo sprav-vlja v stik z Egiptom, Sueskim preko-pom, z Vzhodnim Sredozemskim n iem, z Indijo, bi lahko Italija danes ali futri naščuvala angleško cesarstvo v Aziji in Afriki, tem bolj, ker se tu pa tam domaćini že upirajo, zlasti zadnje dni je mnogo čuti.o vstajah. Irlandija je sicer daleč od Italije, toda v Egipt se priđe v par urah po morju.« To ie prav vzpodbudno za spravljivce, kl mi-slijo dati vzhodno - nemško Afriko Italiji kot nagrado za jadranske popustile. Ne da bi hoteli očitati pomanjktji-vo izvršitev pogodbe iz leta 1915„ se <*zrimo na nekatere razloge izklfnčno feških pisateljev proti zahtevam rimske vlade. »Limes ttallcus« (laska meja), o kateri govori Orlando v svojem govoru na Wilsona, ni nikdar drugače eksi-stiral kakor v domišljiji sodobnib naci-jonalistov. Dinarske Alpe nišo nikoli tvorile granice Italiji^ Programi ri-sorgimenta jih nikdar ne omenja-fo ne leta 1859., ne 1966. Leta 1859. se Je glasU program: »Italija, svobodna od Arp do Jadrana!« »Giornale d' Italia« fe kopičil neresnice, plšoč pred kratkim: »Narodni program, kakor ga iz-raža londonski pakt zastopa vsa laSka tradicija, stara in sodobna, znanstvena iq verska, slovstvena in ljudska, voia-Ška in demokratska. Današnji klic: od Brennerja do Dinarskih! je isti, kakor je odmeval I. 1866., 1859. in v armadah Napoleona I., kakor je na-T'đihnil Romagnosija, Karla Cattanea, Mazziniia, kakor je vodil beneško Se-renissimo,, kakor je spremila! cerkev v njenih tisočletmh duhovskih okrož-jih. kakor je bila italijanski Credo v Petra rcovem in Dantejevem ste let ju.« Ko je F Uni ta v Florenci ponatisnila ta izvleček iz Consultinega lista, je opravičeno pristavila: Tante parole, tante bugie: kolikor be«edi, toliko laži. Pcdroben dokaz o teh zavednfh »motah se nahaja v dveh nov!h knji-gah: La questione delIfAdria-t i c o, spisala C. Maranellt in O. Salve-mini (Florenca 1918, založništvo Voće) fer Italia e Jugoslavlaod več pisateljev (istotam). Evo nekaj odlomkom': V Času rimskega carstva ic pote-kala meja med Itafilo in Ilirlio ob reki Raši. ki se izliva v Kvarner. Plinij pravi: »Et nunc finiš Italiae fluvius Arsa,« To je veljalo do današnjega dne. Po-gosto se navajajo Dantejevl verzi: A Pola, dentro dal Quarnero Ch* Italia chiude ed i suoi termini bagna. Leta 1S71. je pisal lMazzjni: »Istra je naša; toda pri Reki začenja pas. kjer previaduje slovanski živelj.« Carlo Cat-taneo je opredelil granico čisto natanč-no: »Di la Slavi a, dilaFiume; di qua Italia, d i q u a T r I e s t e.< (Re^:o Slaviii, Trst ItalijO Carducci pozivlje Trst Koper ,Pulj, Reke pa ne omenja. Vsi avtorji, ki se bavijo s tem vprašanjem do vojne, izključujejo Re-ko iz laškega območja. Za mejo Julij-ske Benečije jemljejo Učko goro, ki se razteza od Raše proti severu nad Opatijo, nad Voloskim in Reko. L. 1914. je Idea Nazionale sama. glasilo narodnjakov. zahtevala os\rojitev hri-bo\ite meie od Triglava do Matajurja. O Reki n\ nobenega govora. Toda leta 1919M vzklfkaio nacijonalisti, se Reka daje Italiji po sarsoodločbi narodov. Čemu naj se edina Italija ne okoristi z VVilsonovimi načeli? Gospoda pozab-Ija, da Reka ni niti država, niti narod. To je enostavno laško mestno jedro v ogromni slovanski masi Ali ie mosr priznati samoodločbo raztresenim krajem? V tem bi ležale kali za nove vojne. Maranelli in Salvemini pravita: »Ce v Reki sami tvorijo Italijani 54 odstot-kov celotnesra prebrvalstva {2A2\2 od 48.492) in Slovani 32*34 odstot. (15.687) pod i talijansko upravo* bi imela mest-na skupina Reka - Sušak 61.662 prebi-valcev) samo 25.781 Lahov, to je 41 od-stotkov, Slovani pa 26.602, to je 43 od-stotkov. Ako priključimo Italiji to me-gano mesto, bi morali pripojiti tuđi gla-varstvo Volosko. kjer živi jedva 1000 Italijanov med 47.770 Slovani; priklopiti bi bilo treba tud! preče! čisto hrva-škega zaledja z najmanj 40.000 Hrvati in Ie par ducati Lahov. Skratka, za varstvo naših 25.000 rojakov v'Reki bi morali dodati Še 117.000 Slovanov onim 390.000. ki jih že obstga Juliiska Benečija, odžrli bi na ta način dohod k morju poldrugemu milijonu Srbo-Hrvatov. V notari publikaciju kolikor so iib obelodanffi v Italiji o reikem vpraianjti. ni narodnostni problem ▼ Liburniji (Ilbiji) nikjer obđelan vso-strai?sko: govori s« samo o potrebi, resiti 25.000 reftkih Italiianov, kakor da ne bi bili od vseh strani obdani od mori a Slovanov. Takfsto so hoteli prikriti naš; deželi razloce, ki m protTvljo tei osvoUtri in oaobiio težave, ki bi se polavijale v vsakdan!? upravi te pokra-ilDe.« Ničesar vec nimamo pristaviti. — (Torej samoodločbo sa neznatno resko ?lcupino, ljudskejea Klasovania pa ne zm kompaktno slovensko ozemije v Gori-Sld in Istri!) A. D. Podpisujte državno posojilo! Nemci v Versaillesu. Neraška diplomacija zadnjih let, izvzemSi Bulowa, ni dosegla niti pov-prečnosti. VČasih se je naravnost zde-lo — ali je bilo ćelo res? — da je zunanji urad poleg tega nalašč po-šiljal v svet take zastopnike, ki bi s svojo nerodnostjo lahko izzvali vojno. Najmarkantnejša osebnost te vrste je bil pariški poslanik Schoen. Pa takrat Nemčija ni rabila diplomatov, saj je imela — generalni štab. Danes pa je malo drugače. Kajti prvič ni dvoma, da irnajo vse razpra-ve konference v devetih desetinah, če-tudi ne vedno neposredno, kot predmet Nemčijo in drugič je Nemčija zopet enkrat navezana na svoje diplomatske zastopnike. Zato je bilo pac* več kot zanimivo, kako se bo Nemčija pripravila na ta dvoboj, kako ga bo vodila — kajti tu bo jasen migljaj za sedaj in za bodočnost marsikomu, ki ni v srečnem položaju, da bi pogoje narekoval, ampak jih bo moral — sprejeti. Ni še jasna taktika nemških dele-gatov, kažejo se še-le konture, ali že ti obrisi naznačujejo razločno zacrtano pot in cilj odposlancev. Nemčija je pokazala, da ji je država nad vse, zato je poslala socijalistična vlada v Pariz zagrizenega junkerja grofa Brockdorf-fa-Rantzaua, ne gre ji sa strankarsko pripadnost ampak za* znožnost. In da je grof zmožen, se je vedelo Že davno in je to tuđi sam sedaj potrdil. Ali samo en čiovek, še tako zmožen, ne opravi dosti, za njim mora stati cei narod. Takozvane imponderabilije tehtajo včasih mnogo, zato bo mogoče naj-večje delo vlade Ebert-Scheidemann, da je znala dopovedati narodu, da nemški vojak ni bil premagan, četudi je bil ves svet proti njemu, ampak da je samo odložil orožje, ker ni moglo in ni hotelo več vzdržati zaledje. Kaj to pomeni, se bo pokazalo v bodoč-nosti. Kaže pa se rudi že sedajj. Grof Rantzau se ne obnaša v Parizu kot zastopnik premaganega naroda, ampak naroda, ki že sedaj grozi. Izvendvoma je skoro, da bo Nemčija podpisala mir. To kaže že dejstvo, da je stopil v pokoj Hindenburg. AH Nemčija ga je držala do zadnjega trenotka in ko se je odpravljala delegacija v Pariz, je vlada vpokojila maršala, češ: prelomili smo s starim militarizmom, zdaj smo nekaj dru gega, zato tuđi zahte-vamo mirovne pogoje, ki ne bodo kazen za stare grehe. In ztstopnik te nove Nemčije je BrockdorfJ. Zato je nastopil ponosno. Ko pa je vstal Cle-meneeau in ga nagovorit, je vedel, pri čem je, ter je prebral svoj pol bagateliziraj oči pol grozilni ekspozć, se-dć in v nem&ini, dasi so franeoski listi podcrtavali, v kako lepi francošči-ni je odzdravil pri svojem prihodu pariške mu prefektu. In ko je gospod grof končal, je vstal, odgovoril na vprašanje Clemenceauja, da nima ni-česar pripomniti in šel, češ, se bodo Že še spremenili Čaši. Častniki pristav-ljajo, da je na pragu z malom arno gesto vtaknil cigareto v usta, pogledal jezno in skoro zaničljivo okrog sebe ter se vsedel v svoj avto. Tako se ne obnašajo premaganci.... In že je poslal dve noti Gemen-ceauju. Na vsak način hoče izzvati ustne debate. Tedaj bi prevzel vlogo Trockega v Brestu-Litovskem, dokler mu ne bi prestrigel besede kak Hof-mann, ki bi bil v tem slučaju najbrže Clemenceau. Tega pa caka nemška diplomacija, da bi se potem obrnila na ves svet, češ, kako je zatiran nemški narod. In tuđi če jim ne dovoiijo ustnih debat, bodo Nemci lahko govorili doma in v svet, da so se bali nasprotniki — resnice. To ne bo raanj-ša pridobitev kot prepričanje v narodu, da ni bil premagan. In za tem stoji narod 70 miljonov ljudi. To je pa še-le začetek, in naj-boljše vino se je točilo kot prvo samo v Kani Galilejski, zatorej bodimo ču-ječi — in učimo se! J. J. Hein&a jrozođcjstva na RoroJtem. (Dobesedto poročllo siov. koroSkega kmeta* V nedeljo 4. maja iffrtral so začeli ffnneti topovi Ob 5. to pridrie nemške boijševiške tolpe na šmarjeto in Sele. Jugo6k>vanska posadka v Smarjeti z 80 mož se je hrabro držala 4 ure proti 700 sovražnikom. Ko pa so bili od vseh strani obkoljeni. so se morali udatt Krvoločni boljševiki so začeli streljati in metati na ujetnike ročne granate. Ustre-Ii!i so kapetana, enega poročnika in Sti-ri vojake, ki so bili njen* ln so prosili za življenje. Za ostale vojake je prosilo prebivalstvo, da so lih pustili žive. Potem so udrli v cerkev in župnišče in jeli ropari pri slovenskih kmetih. Opd-dne so prišli y Rpače. Tam so zopet ple-nlli kot Turčini v župnišču. Pri učitelju Jeklu so vzeli in pokončali, kar je bilo premakljivega, razun zida vso hišno opravo, obleko, perilov sptoh. Vse to so naložili na voz in peljali v Borovlje. Uničili so okoli 100 panjev čebei kot bi bila tuđi nedolžna čebelica politična zloćinica, cekveno obleko so raztrgali in med seboj razdelilL Najhaje so divjali v Selah. Župni-Tče, grostilno Toma Olipa in kmete Sim. Pristovnik, Ruteria, Uznika ln pdm. Orosa so popolnoma oropali, zaplenili so jim vse premoženje, iim vzeli vsa živila in vso obleko, ostalo iim je Ie to» kar so imeli na sebi, razbili so vsa okna in vrata, dasi je bilo otvorjeno, v gostil-ni so pobili vse stekle ne stvari, spi on so uničili vse, kar se je dalo uničiti, da je ćelo nemški orožnik rekel: To ni več vojna, ampak ubijanje in ropanje. Po-trali so kmetom vole in konje, nekate-rim po štiri vole in še konja, tako da slovenski kmet ne more več orati in sejati. Za živino nišo ševe plačati niti vinarja. Po hišah se sliši Ie iok in vzdi-hovanje ubogih žen in otrok, saj ni ne hrane, ne obleke, ne živine« da bi se moglo obdelovati polje. Može in fante so odgnali bojrvekam v zapor kakoc najhujše zločince, med njunl je bil od-irnan tuđi kmet Simon Pristovnik, katc-tegz so medpotoma tako pretepall da je ljudstvo Jokalo, ko so videli te gro-zovitostl. Bog nas resi iz netnških bar^ barskih rok! Hmelle pri Selah, 7. mala 1919. _______________KrUpin Ogris. Pismo Kloiitega begnDca-iiBDaica. Tukajšnjemu odboru koroških be-gunoev je doilo od celovškega beguiH ca - izgnanca sledeče pismo: Nemški napad na naše postojanke pri Veiikovcu je bil premišljen in z veliko silo pripravljen že pred Veliko noČ-jo. Ne samo, da so na tihoma mobilizirali vso nemško Koroško. temveč so tuđi prihajale posameme čete iz Skn venjega gradca, Tirolske« Gradca itd. Na lastne oči zasledujoč vedno nemSko vojažko gibanje, sem z mojim sinom dognal da so imeli ▼ Celovcu pred 38< aprilom 1919 zbranih v rezervi 8000 do« bro oboroženih njoŽ. Nemiko moštvo ie Sto vsled strai-nega časopisnega luiiskanja $ pravim navdušenjem v boi proti »wtndische Bande and kramijeoe Eindrln^inge*, Ko so pa dofivett pri Venkovcu prvi poraz, tedaj so pa dne 29. aprila 1919 zaprH v Celovcu vse urade, trgovine te kavarne. Meščanstvo, uradnlštvo in de* lavstvo je hiteto v volainice po Duške, da brani dohod Slovencev v Celovec^ kateri so bili komaj 8 km oddajjeal vi Grabštanju. Željno smo jib pričakovali in srni so nam utripala bolje nego kdaj — sai bodo prišli, danes ob 11. so že tu. Drugi dan se Je pa pričelo napredovanje Nemcev — za nas pa prega* njanje. Najprej so Iskali komisarja g. dr. Janka Močevarja in uradništvo, kjer so razbili vsa okna. Lov na nas Slovence je bil dobro organiziran in se iim je dobro posrečiL Zaprll so vse, od naj-mlajšega do najstareišega Slovenca v jezuitsko voiašnico. Dne 29. aprila 1919 so zaprll Mohorjevo družbo in kreditno banko. Drugi dan« dne 30. aprila, so zaprH starega in mlajSega Ferjančiča* uradni-ka Zazulo, bančnega uradnika Anđrei« ca in mene. Dne 2. maja 1919 dr. Pir-nata, dr. Rožica, Bavdeka, trgovcat Renka, uradnico Orančnik. sestro Ar-nejčevo in splošno vso inteligenco. Mo-jo trgovino so zaprli. ženo in otroka pa! do nadaljne odredbe konfiniralL Izrm-ščen sem bil drugi dan. da se zagovara jam pred magistratom, ker sem Ml ob-dolžen vohunstva kot Jugoslovan in da sem v stalni zvezi s slovenskim komesarijatom. Brez zagovora in dokaza so me obsodili kot »Nemški Avstriji sovražen LISTEK. Arhitekt F. Janda: Velika, eora ii LHaia: Novi regulađiskf nacrt. Današnja doba je doba revidiranja in pretekovanja vseh narodnih, gospodarskih »tehniških. umetmških, zdravstvenih, socijalnih ni drugih vprašanj. ... . . Eno izmed najbolj perečih ra naj-holj važnih vprašanj je rudi vprašanje bodočega kulturne^ razvoja in modernih zahtev mesta »Bele LJubbanec kot glavnega mesta Slovenije. Ta vpra-šanja pa so v tesni zvezi z zunanjo ureditvijo mesta, z njega novo regulacijo. _ . Vsem delavcem na gospodarskem, tehniškem, umetni^em, higfjenskem poli u se nudi krasna, velika, pa tud! težka in odgovornosti oolna naloga: postaviti za daljno prihodnjost pro-jrram, smer, nacrt razvoja prihodnje moderne, velike Ljubljane. Dela & mnogo in naloga ie zelo težka, da se doseže zaželjeni nsnch. Zato ic ^^ vsestranskega, doslednega, atrolBOV- njaškeira in skupnega dela. Pripravlja!- i na dela bodo zahtevala delj Časa: skrajni čas i* da se z njimi začne. Predno se pa lotimo nove reeula-čije, prihodnjega stanja, je treba dobro poznati današnje stanje. Z ozirom na to se ves program in njega strokovnja-ška izvedba deli na: A. Studij sedanjega stanja. B. Nacrt prthođnjega stanja, nova regulacija velike Ljubljane. j A. Sedanje stanje. Za ugotovitev , sedanjega stanja je treba dognati io i poznati: 1. Situacijo kolodvorov in vseh ; žeieznisldii prog. njih okolico, katero bo treba po odstranitvi onih najbolje in najpopolneje izrabiti. 2. Sedaj veljavni nacrt regulacije, v koliko je že izvršen« spoznati njegove dobre stnud in ga izrabiti pri novi regulacijL 3. Sedanji stavbeni sistem (delocna ali popohtoma strnjene stavbe4 odprte stavbe. vilni okraji itd.) z ozi-rom na kraj, okolico in mqstni đei ugodnost sistema, natnmost — eventualno predlagati izpremetnba 4. Visinski stavbnf sistem starega in novejšetca dela mesta ter če sa ie treba izpcemeniti z osekom na * 1 novo veliko regulacijo in predložiti rezultat studija regulacijski komisiji. 5. Studij dragocenih, starih, originalnih, zaLjublja-no značilnih stavb, ne te monumentalnih, temveč Judi jnaniših. Zago- • toviti njih ohranitev in okolico pri-merno arhitektonsko ureditL 6. Vse trge in sedanje nasade in njih uraestnost kar se tiče lege, dimenzij in arhitektonske ceiptno- I sti utemeljiti, eventualno izDremembe i zaradi dosege boljšega arhjtektoosicega dojma predlagati. I 7. Projektirano širino ; starih ulic z ozirom na njih vai-; nost hi frekveoco utemeljiti, eventualno predlagati njih razširjenje. 8. Sedanje mrtve točke, bodisi razne dele mesta aH pa posa-mezne kraje v sredini mesta, ki nišo izrabljeni, štedirati in s primerno sovo recnlacijo pridobiti jim iivahneiii ln važntjši položaj. 9. Sistem, komunikacijski princip važnih trgovskih okra-jev, javnih poslopij, trgov, parkov med sebod kontrotirati 10. Zavzeti staliiče aanram regulaciji starega mesta z ozirom na novo regulacijo velike Ljubljan« mi * temdiu gori navedenih štud^ I studije starega stanja so na vsak ' način potrebne, ker so v zvezi z rešit-vijo nove regulacije ln zahteva to tuđi logičnost nove razreSitve. Nova regulacija mora biti izdelana na najširSi podlagi, na programu modernih zahtev nove d£]&. Samo taka regulacija bo v prihodnjosti vsestransko zadovo- | Uevala in ustrezala. | Stara regulacija mesta z eventual-nimi izpremembami mora z novo regulacijo tvoriti harmonična enot-no celoto. B. Nacrt bodočici stenja. Nora resulaclja velike Ljobijane. Na podlagi regulacijslah priprav drugih velikih modernih mest (nem-Sldh in čeških) naj naznačim najpri-mernejšo pot in program za Izdelavo načrtov in planov za regulacijo nove, velike Ljubljane. Uspeh nove regulacije |e odvi-sen od: J a) časa« aapredka. obsega in kakovostl pripravUabiih dei ki so potrebna za izdelavo regulacUskega nacrta; b) načina in napredka iz-delave načrtov nove regulacije; e) načina izdrlave defini-! tivnih regniadjskih planov; ' t đ) izpeljave in ohranitve predlagane regulacije; e) gospodarskoga in kul-tarnega razvoja hi napredka ter socijalnega položaja veHke Ljubljane« A. Čas, nanredek, obseg te kako-vost pripravljalnih det kl so potrebna za Izdelavo reculađjskejca nacrta. Kot primer navedem: Pripravljalna regula-diska dela za veliki Berlin (in druga nemška mesta) so zavrela dobo več let V tej dobi se je sestavila ožia permanentna strokovnjaška komisija za regulacijo, sestoječa iz najbolj kvalificiranih praktičnih taženlrjev in arhitektov (poleg široke resrulaciiske komisije). Program so tvorile cdfi kalife; vr* Sila so se za razjasnitev mnogih tvpra* Sanj za sodelujoče arhitekte in inženhv je predavanja. Projicirale so se slike projektov regulacije starem celotne situacije, seznanjali so se na ta način z načinom regulacije velikih mttt na Prancoskenu Angleikem, v Ameriki te drujrJe. Poj^njevale so se njih dobre in slabe strani, prfnctof. zgodovina itd. Pretresavali so *£ ideini nasveti, misli, tehnišlee znamenitosti in zanimtveeti, umerniške < zahteve in tenđence vefike-ga mesta. Kratkomalo, sodelujočl krod arhitektov in faiženirjev so bffl kar Ml-temeljiteje pripravljeni te pndnffMrf. M Stran 1 «*LOVENSKI NAJtOD- *k lt. oaji If 1«. Ud. Iter. felemenfc na titfoo, izgubo koncesije ta konfiskacijo moje trgovine. O tem lah-ko poroča tuđi gocp. đr. ĐoStjan Schau-bachu katari te nahaja sedaj kot begu-nec v Črnomljtb V soboto, dne 3. maja ob 12. uri 56 minut so gnaU iz jezuitske vojašnice slovenske vojne vjetnike, 186 po števl-iu, in 210 civilnih interairancev. med njimi tuđi gosp. Prosekarja iz Kotma-revasi na kolodvor in potem v Špital ob Dravi. Jaz sem bil medtem it nrost In sem popoldne istega dne odpotovaL ; Gledal sem iz varnega zavetišča. kako so celovški meščani in drujra so-drga naše ljudi opljuvali, tepli, kame-njali, eden Je ćelo streljal (slovenski miegat Dochata). Gospo dr. Rožicevo in Bavdekovo so kmalu pobili. Moje hčere so jlma pomagale nositi prtljalo. Internirani so vsi v Spitalu ob Dravi. Mnojn so ostali v Celovcu v Karnizijskem zaporu, ter 5akajo nadali nih muk in trpljenja. Ker je bila moja trgovina zapeča-tena, nisem mo^el ničesar resiti. Zapu-stil sem ženo in otroke brez sredstev in ravno tak sem odšel. Kaka usoda je doletela moto žem In otroke, ne vem, da pa so mi trgovino boljševik! oplenili in oropalt, sem izve-del že v Gradcu, kjer sem se mudil en dan. Ker rrisem ime! sredstev za vožnjo, s*m moral iti peš do Špilj. Celje, dne 13. maja 1919. ________________________OJB^ Irteu svojesa prepričanja. Me&eca avgusta 1915 je došla v Ljubljano vest, da je na italijanski fronti umri nenadne smrti poročnik pri pehotnem polku št 27 jurist Milko Na-glič. Kasneje se je jela širiti vest, da ni umri naravne smrti, vendar pa se ni moglo dognati ničesar gotovega. Sedaj nam je poslal neki vojaški sodnik, ki ie bil takrat zaposlen pri vojnem so-dišču, v prepisu več zapisnikov, nana-šajočih se na tragično smrt Milka Nn-gliča. So to denuncijacije Štabnega narednika Gašperja Maierja (ki je bil svoječasno baje tuđi državni Doslanec), Cetovodje Franca Isowtza. četovod-je Karnerja in praperščaka Ko-b e r i a, Štabui narednik M a i e r je dal na protokol tole: Bilo je to sredi januarja 1915. Sedeli smo okrog ogmja v poziciji pri Radoczvni. Tu je bil rudi takratni praporščak Milko Naglio. Raz-Dravljali smo o vojaskem položaju ruske armade. Ko sem med drusdm pri-pomnil, da se položaj za Ruse vedno slabša in da jih borno spomladi potis-nili preko raeje, se je praporščak Na-glič vmešal v razgovor in rekel v pri-sotnosti okro* ognja sedečega mostva nastopno: »Položaj ruske armade je ■jnnoKO ugodnejšit kakor sploh mislimo, ker nas prekašalo tako na inteligenci, kakor tuđi na izvežbanosti. Vojna se bo za nas konČala n e u'g o d n o.. Po vojni bo zemljevid Avstro - Ojrrske tak-le: »Jugoslovanske pokrajine odpadejo. Del Avstro - Ojrrske 'države prisodi sporazum Italiji, Galicija, Češka In Moravska pripadajo Rusiji in Avstriji ostane samo G o'r n j a Sn Nižje Avstrijska, del Ko-jroške. Tirolska in Solnosrra-2ka«. Jaz sem n_a to p/ipomnil. da bi se branili avstrijski narodi oroti temu, da bi prišli pod knuto in da obstoji v Rusiji kozaška grozovlada, ki krvravo duši vsako svobodneiše gibanje. Nato Se Naglič odvmil: »V Avstriji je Še hujše. Avstrijska sodišča so še bolj krivična, kakor ona v Rusiji in tam ni toliko iustičnih umorov, kakor pri nas. Avstrijski narodi se tega zavedajo, zato bi se tuđi ne branili pripadati državi, ki bi ravnala ž njimi boli človc-koliubno kakor Avstrija**, Ko se je ne-koč nekdo nepovoljno izrazil o SrMh, Ka je Naglič zagovarjal in rekel: »S r-biso prav tako ljudi e, ka k'o r mi ,morda š e b o 1 i š i, ker oni branilo svoje najsvetejše svetij e«. Četovodja Simon Karner je izpovedal: »Praporščak Milko Naglič je sedel ob taboriškem ognjTi v | Radoczvni poleg praporščaka Trsten- i jaka in Čital časopis. Nato je pri- j pomnil: »Za nas Avstrijce bi bilo bolje, j ako bi zbrali svoje stvari skupaj in se naporUi domov, ker za Avstrijo itak ne j ostane drusreira kakor Karpate in Alp- ske poknltno«. PraporlBak Rito* K o b e r je 4al ita zapisnik: »Hf eem prideljen Isti stotnUt kakor pnrnliiMr Nagiič. Imel tem često prttfeo aponaH U nietovesa tovora njatc^t JMotal-no velikoslovamko ndUMaJe. DM 4 avfuita se je Naiiič^ Izratf takolis »Po svojem števUn nimajo Sovul tetfh pravic kakor Neroci In MadltfL Pov-sodi se Slovane satira. V inM Štajerski živeći nem&ko sovorsčl preMvalcI so narodni odpadniki«. Poročnik Na-glič se je tuđi IzraziL da bo v bodoč-nostl brezposojno nastala Velika Srbija in da Je bo uresničil trtalisem, za katerim streme JujroslovanL Ko mu je kadet M e z e j ujrovarjal ga Je Najtlič i savrnil: »To se bo zrodilo In stcer Čim najpreje in Ti i2g^ubiš glavo, ker si rekel, da bi imel raje. da se ti io odseka, kakor da bi prišel pod Slovane«. Na-gličevo načelo je bilo vsak. Človeka in najsi je bil mlad ali star nagovoriti slovenski. Ako je dobil slovenski odgovor, se je zabaval ž njim v tem nareč-ju, česar pa jaz nisem razuntel. Ako ie pa kdo Kovoril nemšTri, mi je često re-sto rekel: »glej zopet odpadnik«. Po mojem mišljenju ie poročnik Nairllč narodni agitator in to je opetovano dokazal, s svojim! Iziavami pa fe v prisotnosti moštva dajal pohujSanje ter Žalil avstrijsko vojaško čustso«. Z ozirom na te denuncijacije so proti Na-gliču 18. avgusta 1915 vložili kazensko ovadbo in 19.avgusta bi sa bili izroČlli brigadnomu poveljniŠtvu. Nagliču, ka-teremu so priobčili vsebino denunclia-cij, ie bilo takoj jasna kaj se ž njim ! namerava. Zavedal se ie, da ie vspričo težkih obdolžitev iu vspričo takrat zlasti na fronti vladajočlh razmer Izgubljen. Ker ni hotel zatajiti svojeca prepričanja, je kot mož in značaj rale posegel po moril-nem orož.iu in sam napravil konec svojemu Življenju. Imamo v rokah preois njegovega dne^Tiika. Posnemamo iz Diega odsta-vek, ki se nanaša na dogodke pred njegovo smrtjo. Dne 18. avgusta dop. je zapisal v svoj dnevnik tole: -'Danes so me pridelili k pehotni stot-niji. Pri bataljonskem raportu sem iz-vedel o denuncnaciji štabnega narednika Gasperja Maierja, ki me dolži panslavističnega mišljenja. Tuđi praporščak Kober je izdal vsebino razgo-vorov. ki baje dokazuje isto«. Dne 18. avgusta pop.: »Prerekanle s stotnikora Weissom o ravnopravnosti Slovanov«. ^Jaz imam samo eno prepriča n i e v civilu In kot častnik«. Ob l/tS. zvečer: »Ker nečem menjati sv'ojeea prepričan-ja, odhaiam. Veni uri bnm mrtev. Menijetapot lahka, ker imam železno voljo. Ako bo moja smrt povzročiia bol mojim roditeljem, f i*h prosim, naj ne pozabijo, da sem raje žrtvoval svoje življenje, kakor svoje m i'šj i e n i e i n prepričanje. Naj sočustvuie-ta z manoin to jimabodev to-1 a ž b o. JazR'retn«... Globoka tragika. Raje žrvljenje, kakor prepričanje! Redki so takl značaji, za to pred taldmi klobuk d©H! Rafeo varujeio našo severno meio. Predstraie netnških tolp prišle so med drugim tuđi v Marbek. Tamkaj bil je od naše vlade nameščen kot načelnik finančne straže neki Martin Ermenc, ki se je že v letu 1914 kazal grdim in zagrizenim Nemčurjem. Bil je do preobrata pri Sv. Lenartu. Na meni nerazumljiv na Čin bil je naenkrat premeščen v narodno tako izpostavljeni Marbek. Prej ko se je Se izvršila ta premestitev opozoril sem vse merodajne faktorje na to, da je Ermenc grd so-vražnik, in da nikakor ne kaže ga narnestiti v Marbek, marveč, da bi bilo j jedino umestno ga napoditi. Odgovor, I kikor do sedaj še vedno - Ermenc priđe ! v Marbek. In ta raož vrgel je ob pri-i hodu nemških tolp svojo obleko vstTan, i oblekel se v civilno ter streljal na ! naše odhajajoče oddđelke. To 1 je storil od naše jugoslovanske ?ltde ntttivljtal «#*•* Hi po sMlagi levtode. marre* po saafofl wOXk *U*đk v^ikov Je te noi pod ključc« ki mpmtm, U pMt mđi iK kamor kkotel m fiMMin šmjm. Z takta* MdNni Mi Mif naift Ada smebl)a)i Sveti m Mbi| tuđi tare* Vse betefa, vse pismtt li bob w Meaow NasproOo ae potiMni že atat meseciv. da bi se Mpostilo znaBif nega mcšm Josipa Horvata vm) k skuioji, da bi moftl pottati vtaTkan-dist, to pa ne gre. NeU iznajdljivec meni netnanega Imena nasvetoval je, da se priklopi okraj pri S^. Lenarta glede iol nadsorrini v Ljut)meni. Krajevno je to r vno tato priporo-Q]ivo kakor pa naa.oiiuK Gornjega grada. Potledlca: Jugoslavija nam je dala sedaj k Lenartu mesto poprej S u6iib močij dve celf ženski, pri Sv. Juriju ste na 5 razrednici dve osebi, pri Sv. Trojki so razraere, da se Bog usmili, pri Sv. Benediktu še huje, in tu ne pomaga nobena prošnja nobena brzojavka. Sole so brez učiteljev, a to ne mogoče radi tega, ker ni učiteljev, ne, marveč radi tega, ker ćeli aparat iz gotove tnne ne funkdjonira. In radi tega nam manjka ćela vrsta narodnih delavcev. V Ljubljani se mogoče že še lahko nekaj časa tako zdrži, mi na roeji pa ne. In če ne bode lemalo odpomod, obmili se borno naravnost v Beograd in se sploh zahvalili za Ljubljano. Dr. Milm Oortidu Reformo srednje {oieT Mislil sem. da bom s poiasnilom. ki je bilo o gorenjem predmetu priobčeno 26. aprila v »Slov. Narodn«, izpodrtnil v javnosti raz Siri eno domnevo ali prepričanje, da so eđino klasični filolozi očet-ie načina nameravane preustrojitve srednjih ŠoL Toda nov (ali preišnji?) ^honimnik, ki iz dna svoje dnie sovra-ži omenjeni del profesorjev. je nastopil 30. aprila v »Slov. Narodu« z veliko n e-resnico. Pravi namreč, da hočejo klasični filolozi spraviti vse srednje sole na staroklasičen tip ter vpeljati po-vsodi latinščino. Tei trditvi stoji naspro-ti resnično defstvo, da se klasični filolozi brigajo Ie za srimnazije obeh tipov. Izrecno so to načelo povdarili pri svojem sestanku, ki se ie vršit februarja t L v posvetovalnici realne gimnazije v Ljubljani. Da se ie izdelal za event osemrazredne realke učni nacrt z latin-ščino, to ni zasluga, niti krivda klas. fl-lolojrov. ampak zastopnikov realke. ki so se. če tuđi s težkim srcem, odločili sa latinščino, da bi bil na tak način real-cem oinojfočcn neposređen vstop na vseučiliSČe. Sicer je pa nameravani preustroj realk z latinščino ie sedaj posta! brezpređmeten, ker so se. kakor se sli-§1 realčni učiteljski zbori izrekli proti lattaSCInt Dasi mora biti sklep. zgraicn na na-pačnih premisah, Že sam po sebi matc-rijelno nevdjaven, hočem se vendar na kratko pobaviti z ekspektoracijami ano-nimnefira pisca, ki z metodo svojega boje vanja dokazuje, da ie »cena ztnage« Ie tenak plaič. kl ne more docela skriti nečedne nagote pravega namena pišče-vega. Da bf si slučajno ali notorna neinformirani brezhnenik. ki v gimnaziji oči-vidno ni imel posebne sreče, s primerno pridnostjo bil prilastil znanje o bistvu vzročne zytxe, gotovo ne bi deva! klasičnih filologov k stari šari, nudeč jlm še milostno udoben kotiček do njih konca dni. ampak tište faktorje. ki vzdržujejo besno osovraženo bkodllivo latinščino v Solah. Na hip bi potem izginili z latinSCino (in grščino) iz ^imnazii tuđi njim gojitelji, katerih trn« dapolno delo pri neznanem napadalcu n! imelo takšnega vspeha. kl bi ga bil obvaroval pri njegovih izvajanjih tolike relogričnosti in duSevnega terizitstva, Cc je res, da je klasična filologija, oziroma Ie latinsčina tako malovredna kakor nam to sKka anonimni »reformator«, potem se nam mora zelo čudno zdeti vsaj tole troje: 1.) Da očetje — med njimi ćelo re-alčni profesorji neklasične smeri — o tcaterli razboritosti tudl aaSsmele«M drz-než ne bi izreke! dvoma, po&liajo svoje oivolre v gt»na«tle\_ fO Da tato inwtfljMi oafodl« ka* kor rtinoart. AngMI ta dragu trpOo ▼ svom gimnaitjah steroklaalčne jejlke te jih lp oenlelo v ttrlem obsegn kakor mL k S.) Da realcl kf so pred kugo klaalć* ne IlologOa obvarovanu po Izobraibi bi duševni protnosti ne urekaiajo gtrrma-zijcev. Ooiovn Je, da tuđi za latinščino priđe enkrat eeetaj emar («» zadnja ura), kajtl vse poevetno je zapUano tmrti. Obzalo* vati je Ie, da dela ena človeška lastnost glede minljivoeti veliko izlemo. Dasi ie napravila fe bogovotn veliko posla, ae tem vendar ni posrećilo zmanjsati njene bttfne rasti in kroga njenih lastnikov. In tako ji je usojeno tako dolgo živtienje kakor človeškemu rodu. Piščeva sodba o cvetju rimske literature ie kla&ičen dokurnent duševne nezrelost! in globokefca idijotstva njenega avtorta. Ko bi izgubi! ved besed pri tej zadevi, bi se mi po pravici očitalo, da skrunim svetiŠČe lacinskega klasicizma, Saj bi pa bilo tudl brezplodno delo. Zato pa vprihođnie ne bom več od-bijal napadov, ko bi jih še mogoče kdo naperil iz plemenitih nagfbov v plemenite namene na »suhe duše« klasičnih filologov. najsi bi se še tako odlikovali po izposojeni ali izvirni moderni duhovitosti človeka. ki s svojim perfektnim znanjem angtoščlne in franoolčine vsi-lfivo oScriva radovedni javnosti po-mombnost sokovite svoje duše. Dr. L Plpenbacber. _^^___________ _ — — — Izredni občni zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani Izr«dni obfini zbor ZJ2. se je vr-&il 11. maja t. 1- v dvorani Mestnega doma ▼ Ljubljani- Vse podružnice, rar zen dveh, &> poslale delegate, tako da je bilo zastopanih nad 3800 članoT« Zborov&nje 36 otvoril predsednik tof« D e r ž i č, ki je izv&jal, da so dnevi, ki jih živimo, jako važni »a nai narod« Dokazati moramo svetu, da smo zreli za svobodo in hočemo sjedinjenje, sl-cer nas bodo razkosali Slovenski vojak mora imeti v sebi toliko liubesni do trpinov na Koroškem. da nam roSi sadnjo sloveneko vas na Koroškem* Sramota za na«, ako bi na« morali bratje Srbi refcevati- Ce ne napravimo seđaj reda in ne pokažemo potrebne eneržije za dosego popolne svobode in tamostojnosti in ujedinjenja* potem nismo vredni da živimo, potem si zaslužimo, da poginemo pod peto tieth, ki bo nas tlačili 1000 let- Preide na poročilo o kongreen jn-goslovanskih železničarjiev, ki s* je vr8il 25- do 27. aprila t- 1. ▼ Beograda-Prvikrat so se eeSli z&stopniki organi-zaci} na narodni pođlagi, da ee dogo-vorijo radi enotno organizacije, da se a^edinijo, kakor se je zjedinil naš tro-imeni n&rod- Smoter naee- orgranizarije bo, da delajemo skupno za svojo domovino in 2& lepio bodoČnost svojega stanu, saj domovina je navezana na na« in mi na njo- Proerit enega )e procvit drugega- Pogajanja in razgovori bo imeli uspeh, dosegli smo z$edi-nienja ter šesta vi li pravila za centralni odbor združenih društev. Pravila no bila eno^Iasno sprejeta- Kot zastopnikl Zveze jngoslovanskih železničarjev *o bili izroljeni tov- Leitgeb Anton, Si-monftič Joško in Korošec Blaž* Nato poroča predsednik tov* Deržič o slošnem položaju železničnr-stva- Ko je bila misel stavke pokopana, 6O sačeli na dnzga^en način rovati. Z stavko se ni dal doseči prevrat, zato bo to sredstvo opustili in zaoeli huj-akati proti Srbom- Hujskali so proti vsemu, kar nam je sveto. Nemški in nemčurski elementi imajo svoje prste vmes, kakor na Hrvatskem podpirajo hujskače in korupcijo madžarski agenti- 2e v januarjn tega leta smo opozar-iali. da ee nahajaino na poti v prepad- Maltga delavea eii^ige|Ov sloreftekeg« ieleoniearia, ki ptibaja. 1« saaedenega oaMnUa* ker so ga Italljani vsled itraika, katerega ee lascenifeJI »lobtii •leNBfti* odpustili tte eprefenejo r slulbftv v Mariboru in drugle pa odle-da|e NenMl kruh paleau čloreku- Oe se se epeoietujejo ne> nerođa}nUi ne« stih, borno omagali sadnji hip pred mirovno koolerenoo- Predlaga aejtepno reeotocijo, katero so aborovalei i na-vduienjea eprejeli- Besotndja ee glaet: Isvanredni občni ibor Zveze Jugo-slovasskih želesničarjev dne U* maja 1919 v Mestnem domu v Ljubljani izjavi ja: Položaj jugomloranakih eelecničar-jev oe je po osamosvojitvi troimenega jugoslovanskega naroda vzlic ▼sem naporom in delu vseh narodno pošteno mielečih jugoslovankih železničarjev poslabeal- Zeleznice v kraljevstvu Srbov, Hr-vatov in Slovencev so postale torišče najhujse protidržavne gonje raznih k nam poslanih tu jih elementov- V Sloveniji so se sprejeli že odslovljeni naj-hujši sovražniki našega naroda zopet nazaj od vlade vzlic protestom narodnih slovenskih železnifcarjev- V Bano* vini gospodari na vseh Jeleznic&H madžarsko - židovsko - internacionalna klika in bode sigurno upropastila vse hrvatske ieleznioa- V Heroegbosni so še vedno najhujši krvniki Jugoslovait* skega naroda, razni madžarski in nem-6ki pritepencl, ki jih v prejsnil Av-stro - Ogrski radi popolne nesposobno«, sti nišo mogli nilejer drugje rabiti. Iz po Italljanlh zasedenega našega ozemlja prihajajo dnevno nadi tovariSi In ne dobe zaalužka, ker so vsa meeta na slovenskih državnožeieznifikih po-stajah zasedena- Slovenske profesionl-ste mora ravnateljstvo državnih £el&£-nic Ljubljana odpužčati, ker ni orodja in delavnia da bi delali — a v Dravljah stoji nebroj železnišklh strojev, ki bodo do jeseni popolnoma propadli. V Mariboru sede najhujsi hujska* či - tujd pri polnih skledah — v delav« rdci in kurilnici južne želesnioe — a naši izpračani profesionisti se potikajo z beraeko podporo aa bresposelne po domovini in vsesavajo sirup, ki ga ra»-Mrjajo razni boljSevistifini agenti* Na stotine slovanskih državnih ie^ lezničarjev je bre« dela in kruha, njih' družine se potikajo jk> telezniSidh vo-zovih in taboriSKh v StrniSču, a v Banovini & korupcijo najhujSe vrste tujd ne puste, da bi slovenski đržavno-železničarji prevzeli sacasno hrvatske proge ln vvpostavili reden in varen obirat- Vee proftnje narodno - stanovskili đruštev pri meroda|nih fakftorjlh do ee-daj nišo naše vpo*tevanja. V Časiu ko slovenski narod po Iaetni krivdi, ko nam v tuSnem slovenskom Korotama nemfika druhali pod patecmanco mednarodniH voditelje v nemsko-avstrijske republike more in pobijajo slovenske žene, dekleta in đe* eo, klicejo narodno - stanovsko organi« zirani slovenski želesni&arji voditeljem naroda: Napravite red! Proe ? hujslm-či! Odstranite tule elemente iz javnih službi Politične vesti. Politični klub JD6- Nocoj seja ob 20- »večer v tajniStvu stranke- Polno-številno! V Demokratski klub ie vstopHo na novo več crnogorskih poslancev. Naše meie. Sedaj je gotovo* da bodo Jugoslaviji pripadala mesta Suboti-csa (100.000 preblvalcev). Velika Kikin-da in VrSac. Seveda tuđi Bela Cerkev, Temešvar pa pripada RotnunijL Proti BolsarUl smo še vedno prisiljeni držati ob mejah Stevilno volaStvo, ker se Bol^ari ne drže določbe premir-ja in ker četo poSilfciio oborežene bande v Macedonijo. razpolago so imeli in za merilo jim je Wl prvi predio^ mesta in vlade. Rezultat je bil z ozirom na tako krasno organizirane priprave, izvrsten in je ne samo dokaz visoke stopnje naroda, temveč 5e rudi v korist mestu sa-jnemu in ^'se.^ deželi. Tuđi Praga se pripravlja na regulacijo velike Prase že več let. Oddalje-nost sredine mesta od skraine periferije je določena na 12 km. Premer mesta bo znaŠal torej 24 km, to ie približno toliko, kakor iz Ljubljane do Kranja. Za regulacijo velike Ljubljane se priporoca: 1. Odločiti se in utemeljiti preložitev proge in kolodvora južne železnlce in predložiti sklep k odobritvi merodainiin činiteljem (centralni vladi v Beogradu). Brez te od strani tve ni mogoča ugodna rešitev nove regulacije. 2. Takoi dati napraviti nacrt nove proge in dispozicije za centralni kolodvor od inženirjev železniških strokovnia-kov. Ta nacrt nai pripusti eventualno ntožne ujeodne izprememtje pri izdelavi načrtov rejculacije mesta (skupen sporazum strokovn jakov). 3. Doiočiti obseg nove • velike Ljubljane. Sedanja Lfubllana nai slu?i tvl sredi^če \n raz-širienjc naj se po mežnosti prcđlaga (IsMitooL Po tom nai at tftaidia novih železniškib pros in centralnoga kolodvora razre$L 4. Določiti predpogoje razevita in približno do-ločiti število prebivalstva bodoče velike Ljubljane, kar je potrebno za izvolitev stavbneju sistema in regulacije sploh. 5. Sestaviti strokovnja-Ško komisijo, ki bo Shidirjila se-danje stanie (točka 1—10 dosedanje^a stanja) in podala podrobni referat z ft>-tovimi predloffL 6. Sestaviti komisijo, ki bo preiskovala nove zthte-ve mesta v đaljno bođoo-nost. Ta komisiia nai v določenetn času predloži sledeče referate: Vlade in mesta v zadevi novih javnih stavb. kl se moralo respektirati in z ozirom na namen ln zvezo posameznesra poslopja dobiti v no*rera regulacijskem planu določetio me&to. To so: unfverza, tehnika, vsetiČiHSka te javna knjižnica, srednje, trgovske Hl itosfiod^rske sole. novi rotovf, novo veliko natodno sCedališče. slavna po* šta s Doitnim ravnateljstvom, novi centralni kolodvor, železntško ravnateljstvo itđ. Društva inženirjev o teh-nlškem vprašanjti razrelitve reirula-cijskesra ttažfrta. Vodovod, kanaliiadla, elektrika, ce&tfla žt\cm\CMk regulacija Ljublianicc iu druga voraUDia lebnlfe* ten auAlt« Arhitektov o principijelni arhitektonski razreSHvi, o stavbnem sistemu, mindpu razrešitve sploh, Umetnišklh društev o modernih umetnostnih zahtevah^ Stavba umetnostnega*doma, moderne galerije, umctnoSfne Sole in umetniSkih repro-dukdj itd. Trgovcev in industrijcev o principu bodočega tnrovskega in h> dustrijskega razvoja ter nje^a ekonomske razrešitve. PriktiCna refltev tr-govskih in Industrijskih okrajev. njih ugodna komunikacija to slično. Društva zdravnikov o zdravstvu in hlgUenl v novi veliki Ljubljani. Sezidava potebnih bolnilnic, sanatorija za tuberkulozne. Moderni zdravstveni in higijenski predlogf. Zffodovintrjtv mnzejskega druStva o stari LJnbUani o ohranitvi dragpoenih starodavnostt M- Uradfližk#ga drmltva o pr*kt«ni ramHM uradmUdh UL o meozi neoženjenih uridnitov v sradU mesta, o koloniji uradntfkfli vfl % prostornim vrtičem v vrtnem okraju m^-sttL ZtUe. nasoit predio«! glede sta-aovanj Itđ. Delavskifa draltiv o socijalnih zalitevatt velikegt metli, raZT»* tttvl dtlavftkih koJonli v vrtneffl delu mtstt s tiektrieno tramvajsko zvtto % sredifetm mtsta ta niakt otne. Socijalne zahUve in potrtbe daUv^tva v Pevskih druitev o sezidavi konservatorija, vehicih koncertnih dvo-ran, srlasbenih §ol Itd. Soortnlh kiubov, narodnih društev. Sokola itd. o modemi potrebi Sporta v velikem mestu, o stavbi in ureditvi športnih prostorov (čportni stadion). Sokol, Čegar geslo je zdrav duh v zdravem telesu«. naj ozna^ svoie zahteve za prihodnjost, glede stavbe 5qkolskega doma itd. 7. Ožja strokovnjaSka komisija naj vse Studije pod 5. in 6. premotri fn resultat (s primernimi predloži) naj predloži širšl komisiji v rešitev. 8. Slrša komisija naj končno odobri ves pripravljalni materijal, ki naj bo slednjič podlaga za program iz-delave resulacijskega plana velike Ljubljane. Ta program bf Ml popolen in vse« stranskl. ker bi bfl delo vseh strokov-njtkov vsah strok in bf odgovarlal po* trebam nove velike dobe in koristim mesta m celega naroda. b) Na«« lo pos*op latUlav« oafcrtov Predlaga se: Movl način, ki prlnala doslej v tako velikih, težavnih vprašaniih in njih razrešitvi najboljSe uspehe. Način ki ie v rabi za manjše razreRitve, normalen način. Prvt način je ta, da se obenem % ijttUaoviMJo Srahe kontsijA za te»-1 laciio sestavi takoj ožji permanentni tehniški in upodabljajoče delavni odsele inženirjev in arhitektov, sestoječ iz strokovn jakov Narodne vlade SHS (poverjeništvo za javna dela), iz stro-ko\Tijakov mestnega sta\i>nesra urada in kooptiranih strokovniakov, ki so civilno praktično delavni. Priporpča se, da bi imei ta odsek okoli 4 do 6 člajiov. Široka regulacijska komisija, kjer bi bilo zastopano mesto, vlada, tehniška hi uraetniSka društva, trgove!, industrijalci itd- nai vodi ćelo resrulacUsko akcijo in njeno delo naj bo ceiotno in vsestransko. Permanentni ožji in upo-dabljajoče - delavni odsek naj se sestavi iz najboljših tukajšnjih strokovnjakov, ki stvar poznajo. Ta odsek je delavni odsek široke komisije in Studira sedanje stanje mesta v teh-niškem. arhitektonskem in umetniškem oziru. Naj stopi v zvezo z vseml ta-kajSnjimi korporacijami in si dobi ro-feratov \z vseh strok, ki se tičejo nove regulacije velike Ljubljane. Na podlagi dobij enih, po široki reguiacijski komisiji kontroliranih jasnih modernih za-htev mesta \n študijev stareisa stanja naj odsek kot agilno središče ćelo re-gulacijske komisije izdela prvi nacrt nove regulacije, ki naj bi bil merilo, objasnitev in ocenitev kakovosti pri* pravUalnesm programa. Ta prvi idejni nacrt ntl «e nrodloii ilroU Fjyiila kultuvira sicer ta list V ponedeljek nismo odgovorili niti be-§£dice. Celjska »Nova Doba«, ki je završila svojo redakcijo že v petek, je v soboto objavila reSne in trezne, ceradi oštre besede dr. Kukovca, v katerih Je očital protidržavno delovanje drugima strankama ali bolje povedano, tištim njim zlim elementom, ki se v strankah nahajajo še vedno. Sklenjeno premiiie bi seveda zahtevalo. da tuđi prijatelj »Slovenecc na to molči, kakor smo mol-čali mi na »Naprejeve« napade, tembolj, ker bi bll dr. Kukovec lahko Imenoma navedel ćelo vrsto ljudi fn prlmerov, kdaj, kle ln kako so ti ljudje govorili proti državi !n širili raspoloženje, ki sa pošten človek šinti ne srne. Ali pa bi bil odgovoril kratko in stvarno. Pa slef. včerajSn)! »Slovenec« napada osebno dr. Kukovca in ga koično tuđi ozmerja. Za enkrat to samo konstatiramo. >Tndi piše današnji »Slovenecc, da se Je razvila med nami in »Naprejem« polemika radi »Vojne rvezec Ne da bi preiskali, zakaj seie v tem slučaju »Slo-venec« držal premirja Še predno je bilo skJenjeno, samo ugotovimo, da ni bilo nobene polemike, da pa smo mi samo povedali, da je bilo svoiečasno mnogo vika proti mestni aprovizaciji v listih in na shodih in to brez potrebe in ne-upravično, dočim so se zgodile velike neređnosti pri gospodarsketn aproviza-cjTskem podjerju. v čigar načelstvti so razun enega gospoda, ki se pa ne ude-iežuje iavnega živUenia. sami ugledni in detoma vodilni člani drugih strank. Nikdo ni trdil. da imaio oni kaj posla z nerednostml Povedali smo samo, kar je res, in druzesra nič, ter dostavili, da se ni treba otresati »Vojne zveze*. Blažena svoboda. Jesenlški slučaj je treba preiskati. Eni rrde, da mnogi Je-seniški delavcL somlšUeniki JSDS., huj-skaio proti državi proti pripajanju re-zervistov itd. »Jufcoelavijac je ćelo na-vedla imena. Koliko je na tem resnice, se bo izkazalo v preiskavt Ce je kdo po krivem obdolŽen, mora dobiti zado-sčenie. Od strani JSDS. se te vesti za-nikaio. Mi nimamo nobenega povoda, da branimo imenovani list, slasti ker se ne strfnjamo z njegovim!, po večini neute-meljenimi napadi na desno in levo, stri-niamo se pa s tem, da se đoženejo ose-be, ld so zalcrivile državi nevarno propagando, in da prideSo te osebe pod ŽUnč ter dobe zasluženo kazen. Bodi pa postopanje teza. Hsta takšno ali takšno, — je nezastišan skandal, kar Je napisal včerajSnji »Naprei«. V nobenem jeziku ___________ —^—^—^^^■ sbdttvm, Ubor v včerm&aimn .Napr^a vem eUnkn »Kako Je na Jasanicah«. Takine besede piše sicer po iavnik stranf^čih nedorasla mladina v prvih ča-sih pubertete. Ce že imamo pcKurovete individuja, ki jih ni sram pisati kopro-lalijfo in đajati take dopise na poSto, 9« čudimo uredništvu sloveuskega lista, kl oblavlja đoneske za Knmsovo Anth«v popbvteio kot političen dofHs v obranv bo slovenakega delavstva in napad na poiltičnega nasv»rotnika. Ce bi nadalje-vali slovenski listi s polemiko v stt6-nem tonu. potrm borno lepo izgledalL Smrtna kota. Včeraj je umri v deželni bolnici v Ljubljani, zadet od kapi, bivši magistratni predstojnik v Celju dr. Oton Am broschitsch, star 51 let Pokojnik je bil strasten Pan-german in vsenemški agitator, dasi je bil sin slovenskega očeta in rojen v Vi pa vi. Njegov oče Blaž Ambroz i č, doma iz Podkorena na Gorenjskem, je absolviral učiteljtlče v Ljubljani. Služboval je na Spodnjem Štajerskem, kjer se je prelevil v Nemca in kot tak postal okrajni šolski nadzornik v Celju. Svoje sinove je vzgojil v najstrožjem nemškem duhu. NajstarejSi njegov sin je bil pravkar umrli Oton, ki je kot jurist prevzel redakcijo celjskega nem-Ikega lista ^Deutsche Wachf. Urejeval je list v pangermanskem duhu po na-čelih svojega prednika Karla Hermana VVolfa. S svojim listom, v katerem je strupeno napadal vse, kar je slovensko in slovansko, je dajal smer vsi celjski nemški politiki. Ko je absolviral svoje pravniške studije, so ga celjski mestni očetje imenovali za predstojnika magi-stratnih uradov. Kot tak si je pridobil glavno besedo ne samo v celjski, mar-več tuđi v vsi spodnještajerski nemški politiki. Poleg ortnoškega Delpina je igTal dr. Ambroscbitsch glavno vlogo v Štajerskem »Volksratu*. VzpriCo tega se ni Čuditi, da se mož ni mogel spri-jazniti z novi mi razmerami. Stal je tuđi v zadnjem času na čelu vsenem-§ke agitacije tn propagande v Celju, vsled česar je bila oblast prisiljena, da mu v državnem interesu odkaže drugo bivališče, MoŽ Je imel silno srčno na-pako, ki jo ie zdravnik konitatiral ta-koj po njeirovem orihodu v Ljubljano. Tej srčni hibi je sedaj podlesel. Bil je strupen in neizprosen naS nasprornik. kar pa nas ne moti, da bi ne izrazili mrtvemu nasprotniku svojega spožto-vanja. V BREŽICAH se vrši v ^arodnem domu v neđeljo 18-maja 1919 ob 11. nri dopoldne protestni shod zaradi nečloveškega postopanja nemških tolp nasproti slov* prebivalstvn na Koroskem in ob štajerski meji- PREKI SOD IN NEMŠKE PRITOŽBC LDU Lfnbliana, 14. maja. K poro-Čilu lista Reichspostc z dne 12. t m, o strahovladi v južnoštarskem okraju sloveffj^raikem u^otavlja Llublianski dopisni urad: Na svoiem roparskem in plenilskem pohodu po slovensketn ozemUu sa kakor pge »Reichspost« sama« prodrle na štajersko ozemlje nemške vojaške tolpe, katerim se je pridružila civilna nemSkutarska drhaL MaloStevilna lugoslovanska posadka se je morala nmakniti in ozemlje okoti Slovenjgradca je bik> v oblasti nemške soldateske ln njenih pristašev. Nemške tolpe so takoj sklicali vse renegate, proglasile boljševičko anarhijo in poziv-Ijaie k ropanju, plenirvi, moritvi in po-ž\gu. Razdeljene v manjše oddelke, so se toloe najhitreje razkropile po vsem okrožju in so nemudoma napadle najprvo večje slovenske posestnike, po-tem pa tuđi manjše. Siloma so jtm vzeli vse, kar je bilo premično. Tolpe so ro-paie sistematično, ker so imele imenike, ki so jih jim ji dali renegati in na katerth so bili zaznamovani slovenski posestniki z natančnejšimi podatki. kaj bi bilo pri tem ali onem dobiti in kako na] bi se proti njemu postopalo, ali bi ga bilo treba umoriti ali pa ravnati mani breozbzirno z njim. Ko je na ta način nastala popolna brezpravnost so se nemškim roparjem pridružili tuđi taki sl^roadd elenMfltt fcaferfai m 1» s4afe IdaiMMi. aaitapall tako kakor NmmI Ib renegati in itrabiti priložnoat sa naaflno prisvajanja tajaca imetia. Dottjala so se grozodeisiva, zaradi katerih je bilo treba takoj proglasiti prdd aod nad taro ozemljcm- Preki sod ie že proglalen in s tem je dana pođlag* sa kar natttrd-So obno^oTreda. Ko ao fnsrostovanske I čete zopet osvojile okrai so iMOikl I pleailci pobf S^ili. VALUTNO VPRjUUNJE. L.PTJ. B^osrmd, 18- maja- FinAn&il minifiter dr- Momčilo Ninftić je podal o valutnem vprasanju nastopao izjavo: Bliža se trenotek, da ae resi valutno vpraaanje, zakaj nacrti klišeje v ln ban-koveev so že izdelani. Te dni bo v Pap rizu dotiskan naž denar dinarskoga tečaja in ne borno dolgo Šakali, da razpo-lagamo z zadostnimi količinami, ki jih hoćemo v gotovem roku zamenlti sa krone, ld bo sedaj &e v prometu v našem ozemljn- Priprrvljajo se tuđi teh-nični detajli izmenjave, a razmerje med dinarj i sami mi ee ugotovi, ko bo fias za to Za sedaj morem toliko reci, da je ministrski svet odločil, da se lafitnikom državnih bonov, kolikor jih bodo vpi-sali do prvega junija t- 1-, izplača o pri-liki izmenjave na vsakih sto kron pet dinarjev več, kakor ostalim* Razumljivo je, da favorizira naša država zla* Gti svoje papirje, kar so delali radi dru-god- Predhodna pogodba o izpeljavi valutne reforme se pripravlja- Osnavlja ee že tuđi emisijska banka, ki ee spoji s oedanjo privilegrano narodno banko kraljevine Srbije. N'amerava se tedaj ustanoviti za vee naše ozemlje ena pri- I vilegirana emieijska banka na delniSld I podlagi, tedaj ne državna, ki bo izdaja-la denar in povlekla krone iz prometa-Minisfer za trgovino bo etavil predlog za osno-ranje nove emisijeke Danke najbrž meseea junija narodnemn pred-etavniitvn v re§itev- Jaz sam se bavim z vprasaniem. kako naj «e ustvari valuti podlaga in na kateri osnovi naj se đenar izda- Upam, da dovedejo moja nadaljna pokajanja do povoljnih sa« kljnčkov- Verjetno Je, da bodo slazile gotove mnogo vredne državne domene kot posebna garancija za izdane ban-kovoe. Priprave za reš!t«v valutnega vprašanja eo obsežne in je treba za to Časa in smotrenega dela- Poleg tega se mora počakati na trenotek, da se naše gospodarske, prometne in droge razme-re urede, da bo čim manj nereda, ki Je T gotovi meri povsod neizogiben- 7Naša izvirna poročilaj Sporazum med Starčevičanci in dr. Lorkovlčevo stranko. Zagreb, 14. maja. Mad Starčevi-čanci in dr. Lorkovičevo skupino je vendarle došlo do sporazuma v delni kooperaciji obeh skupin. Kljub opoziciji v Starčevićanski stranki, zlasti med dnhovništvom, proti kooperaciji s ,fra-mazonsko" Lorkovičevo skupino, so bili Starčevičanci vendarle prisiljeni pristati na zbližanje, da s tem orno-gočijo nadaltnje strankarsko delo. Do sedaj je izdajala nantreč separatistična skupina na Hrvatskem v Zagrebu tri dnevnike, „Obzor*, »Hrvat* in »Novo Vreme", od katerih so pa vsi trije samo životarili in ni imel nobeden prav velikega kroga naročnikov. Da ojačijo sedaj vsaj en list, so sklenili na med-strankarski konferend, da preneba z jotrajšnjim dnem izhajati dosedanje Lorkovičevo glasilo »Novo Vrerae", dosedanje glasilo Starčevičancev »Hrvat1 pa postane skupno glasilo nove koalicije. »Obzor* bo izhajai $e nadalje kot neodvisen list, zastopal in zago-varjal pa bo program separatistične skupine. Seja Narodnega Jh-edstavnlitva. Beograd, 14. maja. Včerajšnja seja Narodnega Predstavništva je bila ob 5. uri popoldne otvorjena. Predsednik je med drugim naznanil, da so doSle Narodnemu Predstavništvu 3 zakonske predloge ministrstva za konstituanto in sicer predloge o polnoletnotti, držav- i|aiu4vii in o poslovnilni* 2akonan nacrt o polnoletnosd doloCa, da se ima smatrati za polnoletne one osebe, ki ao dopolnile 5l. teto. O zakonskem načrtti o državljanstvu smo Že poro-čali. Obema predlogama je bila pri-znana nujnost in prideta na dnevni I red pribodnje seje. Reforma poslovnika je odkazana posebnemu odsektt. Po-f4anec dr. Pavel Pestotnik je stavil na ninistrskega predsednika vprašanje glede dogodkov na Koroikem. Dr. Pestotnik je izvajal: »Gospodi poslana! Žalosti in zaničevanja se nam krči srce, ko prebiramo poročila s Koroške o divjanju nemških vojakov in o po stopanju z našim! vjetniki in s civilnim pr^bivalstvom v okrajih, ki so jih za-sedli Nemd po zadnjih bojih. Koroška je bila središče slovenskega kulturnega in političnega življenja od naselitve naSega naroda do 14. stoletja, na njo nas vežejo spomini na politično svo-bodo slovenskega plemena. Celovec je bil poteg Ljubljane glavno oporišče narodnega in kulturnega preporoda našega ljudstva v začetku 19. stoletja. Koroška je biser alpskih dežel z zdravim in delavnim ljudstvom. Nasilna germanizacija se je pričela pred 60. leti, vodile so jo deželne in državne oblasti. Germanizacija je toliko lažje uspevala, ker metoda ponemčenih renegatov ni bila izbirčna v sredstvih ter je bjla oblastveno favorizirana in ker KoroSce loči od ostalega slovenskega sveta proti jugu visoko gorovje Karavank. Vzlic temu se je ohranilo po uraoni statis-tiki V», v re«ntci pa nad V* Slovencev I in ti so naseljeni Se danes severno od Celovca in Velfkovca ter zapadno od Beljaka. Začasna demarkacijska crta je bila za nas neugodna in je potekala južno od Celovca. Že ves cas smo dobivali iz večjih vaši onkraj demar-kadjske crte obupna poročila o divjanju nemške soldateske, največje zlo pa je nastopilo po zadnjih bojih pred tremi tedni. Vsled nemške premoa se je naša fronta umaknila iz Koroške v smeri na vzhod proti Spodnjemu Dra-vogradu, v smeri na jug pa v gore, ki ločijo Koroško od Kranjske. Zasedli so vso Koroško in mnogo naših vojakov pri tem vjeli. Orozodejstva, kl so iib Nemd poče nj ali pri okupadji slovenskega koroSkega ozemlja, so ne-popisna. Vojne vjetnike so mučili, streljali in ubijali, podivjane nemške tolpe so pobijali neoboroženo slovensko dvilno prebivalstvo, požigali so sela, na bajonete napadali otroke, ženskam parali trebuhe. V Velikovcu so pobili nekaj sester, ki so opravljale službo na tamkajSnjih šolab. Nemd so na Koroškem že pred tremi tedni po svojih žalostnih izkuSnjah svetovne vojne na najsramotnejSi in najbolj barbarski način kršili vsa načela hu-manitete. Javno je dokazano, da se hočejo tuđi v bodoče v mednarodnih vpraianjih držati svoje teroristične in nasilne metode. Doprinesu* so jasen dokaz, da jih svetovna vojna ni izpa-metovala in da ostanejo v čustvovanju in mišljenju zvesti svoji preteklosti, kl hoče uvesti v svetovno politiko mesto pravice brutalno silo. — Dovoljujem si staviti na rainistrskega predsednika sledeča vprašanja: 1. Ali so mu ti do-godki na Koroškem znani in ali more dati Narodnemu Predstavništvu detaj-lirana natančna pojasnila glede do- fodkov in glede nemških grozovitosti ? . Ali je pripravljen mirovno konfe-renco opozoriti na to, da se Nemcem odreče možnost, vladati pokrajinam z nenemškim prebivalstvom ? 3. Ali vodi vojsko proti kraljevini SHS. Avstrija ali samo Koroška dežela? Po predle-žečlh vesteh so se borili proti nam tuđi dunajskj, solnograški in tirolski bataljoni. Ali se potrjujejo vesti, da so tuđi Italijani podpirali nemško akdjo oa Koroškem?* — Na ta vprašanja poslanca dr. Pestotnika, katera je sprem-ljala zbornica na markantnih mestih z burnimi medklid, je odgovoril takoj ■rftristnki predsednA Stojan Prott. Izvajal je med dragim: K prvi to&ft moram pripomniti, da sem dobil ob-vestilo o vpraSanju dr. Pestotnika sele zvečer in ozirom na kratek Hst ki mi ' je bil na razpolago, ne morem odgovoriti popolnoma točno. Ćela zadeva je šde v teku in se vodi stroga pre-iskava, kako je prišlo do ten dogodkov. Ravnotako se vrše sedaj dogovori V tem, da se obnovi ttara demarkadjska crta na Koroikem. K drugi točki je odgovoril ministrski predsednik, da bo poročal o vseh dogodkih mirovni konferend takoj, kakor hitro bo spoznaj kakšno je pravo stanje ćele z** deve. K tretji točki je izjavil ministrski predsednik, da ofidjelna Avstrija vsako odgovornost za dogodke na Koroškem odklanja, istočasno pa je dobil tuđi on privatne vesti, da so se borili na nemški strani tuđi dunajski, solnograški in tirolski bataljoni. — Zelo pre-vidno se je izrazil ministrski predsednik o sodelovanju Italijanov. (Nadalje-vanje govora ministrskega predsednika in seje Narodnega Predstavništva pri* naša iz uradnega vira Ljubljanski dopisni urad.) Rekvizicija stanovan] ln hlš za državne urade« Beograd« 14. maja. Vlada Je Izdala posebno naredbo, ki pripuSča rekvizicijo stanovanj in hiš za državne urade. Vladaa podpora rodbini umrlcga pesnika Čorovlča. Beograd, 14. maja. Vlada je vo-tirala rodbini nedavno umrlega pesnika v^oroviča posebno penzijo. Kraljevina Srbov, Hrvatov m Slovencev* XEM6KI NAPAD- Ljubljanski dopisni urad poroda, s dn« 14» maja opoldne iz uradnega vir ra: 15- maja so Nemci nadalievali napad ▼ smeri proti Slovenjemu Gradcu* Za-vzeli so Št- Jani. V Dravski dolini je položaj nei2premeaJ6Q- POVRATEK V DOMOVINO- LDU. Praga, 15- maja- (CTU) Hm S- in 9» jnnija bodo v Terezinn izkopall trupla udeležencev sarajevskega umora- Zemske ostanke bodo ob obletnici atentata, 1- j- dne 28- junija, svečanostna prepeljali v Sarajevo* IZ SAVINSKffl PLANIN nam poročajo: Dosodki na Koroškem so tukajinje prebivalstvo silno vzne-mirili in razbuiHL Vse je pričakovala da vdero nemSke koroške tolpe preko raeje, Ko so se pojavili prvi koroSkS beffunci, katerim so sledili bežeči vo-jaki, je zavladala med stanovništvom, prava panika, ki jo je podvojilo zlo« činsko postopanje posameznih voja& kih bezuncev. Uudatvo v Solčavi in Lučah je bilo že tako zmedeno in zbc-gano ,da so se posamne rodbjne $q pripravljale, da pobeznejo na Kranjsko. OdloČnemu nastopu raznih ujcled-nih in prevdarnih oseb pa se je posrećilo, da so pomirili ljudi in iih prido-bili za to, da se je v Solčavi in v La-čah osnovala četa domačinov. ki jo prevzela nalogo, da zasede koroSko mejo ter zastraži na Kapeljskem vrhu prehod iz Koroške na Štajersko. Todai še predno se ie izvršil ta nacrt ie pri-spel v Luče kapitan Mlakar s svojo četa ki je imela sabo 4 strojnice. Ta četa je nato s strojnicaml zaseđla ne-katerc važnejše pozicije. Med tem io došla 2e tuđi vest, da so se na Kapeljskem vrhu že pojavili srbski junaki ter prevzeli obrambo srorskejra prelaza* Ljudstvo se je oddahnilo, kakor da bi se mu bil odvaliT kamen od srca. Na« daljni dogoditi so Dokazali, da ie postala obramba na meji brezpredmetna, zato je izostala tuđi sromjesradslra do-brovoljska četa. ki je taklsto prlsdasilat svoje sodelovanje. Povdarjali smo že, • da je bilo ljudstvo silno vznemirjeno in v velikih skrbeh. da bi Nemci vdrH vsem društvom, katera so podala referate, ćeli javnosti sploh v presojo, ta zahteva naj se mnenje. Ti najbližji In-teresentje, ki poznajo tukajšnje raz-mere in situacijo, naj kot prvi predlože svojo sodbo. Ce bo treba nekaterih poprav. se bodo napravile, nato pa se predlasra razpis mednarodncea nateca-j a na podlaffi že strogo kontroliranejca programa in prveza regulacijskega nacrta, izdelanega od tukajšnjih strokov- njakov. _. . , Arhittkti in inzenirji, ki se bodo udeležili mednarodnesra natečaja, bodo imeli že veliko množino predelanega materijala. Njih delo bo poglavitno v tem. da bodo prinesli v stvar nekaj no-veza. kar bi odgovarjalo najbou pn-hodnii dobi, orisrinalnost svežost m pa praktičnost razrešitve. Pr\i regulacijskl nacrt, izdelan od tfjkajšniih strokovnjakov, bi se obpga-tll z izkušniami in zmožnostmi mednarodnih strokovniakov. Tako bi bil do-sežen nailepši uspeh in najviŠja mo-goča kakavost rejrulacije, in za to v Dni vrsti gre. Naj ne odio ča jo osebnosti, tem več kvaliteta stvari same. Ta postop priporočam naitonleje zato. ker bi bile vDrveni nacrtu kra-Jevne re^rulacilske komisije respektirale krajevne raztnere in- ii|te- ci značaj, torej vse to, česar se principijelno ne srne prezreti. Z med-narodno konkurenco pa bi se doseglo še nadaljnih momentov, kar bi oni projekt še pogreŠaL ln temeljil bi tako na naivišjl strokovni po-polnosti. Drugi nacrt ie normalen. danes za manjše razrešitve s pridom v rabi. Re-gulacijska komisija Izdela program in razpiše se natečaj. Ogromni materijal pa morajo udeležniki natecaja prede-lati sami. Pri velikih delih se s tem odbije mnogo najbolj kvalificiranih de-Iavcev zato. ker nimajo toliko časa, da bi ga žrtvovali tako velikemu pripravljate emu deln. Mani kvalificiranu mladi in morda talentirani se ne udeleže zato, ker tega dela ne zmorejo. Ostali pa prinesejo Čisto navadna dela in Ideje srednje kakovostL Zato vidimo vse-naokoli mnogo srednjih deL zelo raaj-hen odstotek pa močočnih, velikih def trajne vrednosti. Navadno priđe na srečo in na okoliSclne. kakoršne Ima razpisujoča komisija. Je to način, ki ga ne zx^ zameto-vati, ali ta način je komoden ln ne jamči pri obširoih delih t>opo!nega uspeha. Žalibog. da nas ima komodnost tako v oblasti, da se navadno izbere raje ta način. Za novo regniaclio naše bele Ljubljane,, ki Ima li it i sati na srečo in slučaj, ne smemo prepuSčatl vse u sodi. Izborimo zato rajši trnjevo, težavno pot, ki zahteva našega na j intenzivnoj šega dela in trnda. ki pa pelje h goto-vemu in slgnrnemn cilju. c) Načto izdttar« deflnHlvnlh ronda-cUstlli fiačrtov. Deinitivnl rogulacijskl nacrt naj bo izdelan na temelju najvecfih ugodnosti in razToSitev, izmed načrtov mednarodnih strokovniakov, eventualno iz prvotnega nacrta tukajSnjib \ strokovniakov pridobljenih. Kateri prmcfp in katare ugodnosti naj se porabijo, o tom odlocl posebna tehniSka in umetniska komisija, v kateri naj bodo po mofnosti zastopani projektanti s ceno odlikovanih načrtov; udeleže naj se tuđi tzvriHtve, ev. naj jo kontroliralo. d) IzvriRtov ni ohruitov proos* wum rociitocfl^ V ta nameti naj se doioC! tehntsica in umetniška konitsila, ki Tpoleg stavb. uradov) že po svoji šesta vi ne bo dovo-lila raričrti prihodnjo lepoCo nove Ljubljane. Za eksistettca to komisijo bo rofil* mnoito, Stavbo naj bodo praktt&ie. pi^tfa razrejena z oaJrom m ooMd, a. arflttakftoaHU BHHMMMoj ^Hv^ <• ^HB^K- e) Razvoj, gospodarski bi kultom! oapredek, socijalno stallšde velike Ljubljane. Kakšne velike ugodnost! tri nudila nova pravima razrešitev bodoče Ljubljane, se danes niti ne da prav ocenitL Največjo nezadovoljnost ljudstva Ie treba iskati Ie v velikih mestih; tem so najde. Slaba, nehigijetrična btvallšča, posebno revnega ljudstva, katero bi moralo s svojim primernim socijalnim stališčem in z življenjsko rado*tia pri-naSati največje delavne kvalitete, ki jih posebno danes toliko potrebujemo, posebno zđaj pri skrajšanem delovnera Času, povzročajo razne bolezni, os^>r-Čenlo, trpkost in žfvijeojsko brezbriž-nott. izbruh nevzdržne nevoljo, stran* kartko nostrpnoct itđ. No Čudhno so! Nagon sebeohranitve to pravica dožtv-Uenja sta silnejša od nas ln zakonov. DolŽnost nas vseh Je, da bodoča Ljubljana ustroza vsem novim modernim zthte-vam v soefjalnem, «apre<*-nem fn kulturnom pogledu ln dasenatehtemoljlhrazreSi. Treba je mnogo dela, a treba ie tuđi pomisliti, da ne dela-mo za sebe, temveč za sploS-nost — sa karse Ie prorado pozabi. . $pekulaciia z zgnjfffft; t pri , aofcl sameznfld, škodo pa razvoj mosta ta splošnost, naj se s pravočasno zakooo-' dajo prepreci. V temeljnih crtah so podani nacrti ln predlogi za uspeSno izdelavo re«u^ lacije velike bole Ljubljane. Vlada ln mesto sta po-* stavijona pred veliko nalo-* go. KakrSno bo delo, takSen bo tuđi uspeh. Izbertrno na vsak način raja pot ki zahteva sicer več intenzivnega in smotrenega dela, nogo ono komod-no, zato pa dvomljtvo pot, ker prva; Jamči za dober uspeh. Naj ne bo sođba naših potomcev neugodna za nas. Treba Je tuđi pomisliti, da nam jd nova doba prinosi a novoga veselja do dola, novih nazo-rov, ln ntspeliok novim Iz-knSnJam, k novim teorijam, k novim praksam. Zametovati novai spoznanja ln nove smeri bi bilo na-zadnjaStvo fn vraćati so k starim časom šušmarskih razrofiitev bi bilo v novi dobi noodptistittvo M nevredno nas. Stari Sasf so minili ln se ao vrnojo več. Nova doba naj sije z novo svetlobo narodne, svobode, prosveto, Maco* stanja, življenja ta dela. Stran 4« ^unn^n MB^^^^^^^a e^lH 1D ■■■■] ^BfBHa 113 «ev# tfreko meje, samo tri osebe so se veselile prihoda koroških tolovajsklh čet tn fcicer trgovec Rajmuria Bratanič, Učiteljica Gisela Dominkuš in zna-fci podrepnik celjskih nemčurjev Fran-pe Dežnfan, vsi v Lučah. Ti so se očitno iziavljali, da bodo š!i sprejet in pozdravit koroško druhal. ki bo vđrla preko me je. Trgovce BrataniČ je dal že ćelo napravit! novo desko z nem-Sklm napisom za svojo gostiino, da bi tmel nemški napis takoj pripravljen, čim se pojavijo Nemci. Ti trije so bili ledini izdaj alci, ki so se veselili prihoda Nemcev. Zato smo jih zabeležili, da |ih spozna naša javnost in da bodo tuđi naše oblasti vedele, kdo so tišti ljud-1C ki ćelo v oddaljenih gorskih krajih |Čtrvajo ljudstvo proti državi in ki so Ssemtertfa povzročili že dokaj nevarno Raspoloženje med nerazsodnimi in ne-ukimi sloii. Pripominjamo, da je skozi Solčavo in Luče bežalo kakih 300 do 400 vojakov, ki so bili vsi oboroženi in iopremljeni s strojnicami.Pri njih ni bilo feiobenega Častnika. VeČina njih se je jveđla docela dostojno, bilo pa je med njimi tuđi neka] boliševisko navdah-njenih elementov. ki sS zajrrešili razna tiasilstva. Tako so g. župniku v LuČah Leksetu na njivi izpregli konja, ki niti ni bil njegov, ter se ž njim. odpeliali na Ljubno. Tuđi med Četo kapitana Mla-karia sta bila dva taka tiča. Kapetan 5e nai>ravil Ž njima kratek proces ter ju dal vkleniena odpetfati v Celje. 55 Blok. Redkokđaj se oglasi kdo faaših oboanov r, dopisom v slovenskih feasnikih- No pa saj do poslednjih dni tadi ni bilo kaj dopisovati. Ž i veli smo rako vsakdanje življenje- Pa srao se v feplošno živo zanimali za svetome do-^godko. ni treba se poeebe poudarjati-Saj kri ni voda- V Pariz je obrnjen nas pogled, srce nam pa polnita zd&j nada, zelaj boj iren- Zadnji udarec v tužnim Korotanu nas je pa pretresel v srČnih globinah- Bil je poraz, kakrŠnegra nismo nitdar in nikoli prieakovalL Poraz je zadel ves slovenski narod in solidarne-ga in vztrajnega dela je treba, da se popravi neznosna nesreća, ki je zapretila pokopati na£o s toliko žrtvami odkiip-ljeno zlato svobodo- Rekli smo, vsi zgrabimo za orožje, da otmemo koroško rajo iz kletih nemških kreropljev- Z veseljem smo nozdravili vojaške pozive. Ce ie izstradana nemška đrhal v stanu nnpadati in osvajati rajo zemljo, koliko bolj moramo biti odločni mi do zadnje kaplje krvi braniti in hraniti eveta do muca tla! A glejte, ko so* prišle pozivnice k orožnim vajam. je tukajžnja dušica — Frane Drobnie, bivši župan In cleželni poslanec žalostnega spomina, •pivirovarial fonte, če<, kakšna svoboda •je to, Če mora človek zopet pod orožje, k(» ie leomaj prišel domov- Ko eo pa na-te fante in može gonili v gnili, krivič-pi Avstriji od fronte do fronte, tedaj je Tbilo vse prav in po volji županu Drob-bidu- V .Tusoslaviii pa obsoja obrambo 'domovine, kar Ie bilo nekaterim zajceni jako j>o volji, in se nišo hoteli odzvati porivn- Vdali so se sole sili- Marsikate-Tnjra ptrahopetoa cata za^lnžena kazen« !Knr ]o Snsteršiccv pctoliznik Drobnic" b tem zakrivil, se ne da do vol j ožigosdr ^ti, zasluži, ker ima ie druge maroge n& Lsvoji kosmati vesti, da ga zgrabi roka pravice in ga plača za njegovo protido-teovinvko podpiliovanje in šuntanj©, ka-t*^ro je v vsaki. se bolj svobodni državi prepovedano, prepovedano eeveda, tuđi v na^i mladi Jugoslaviji- Zakaj 6 huj-kkpnjem in podpihovanjem se ne utrju-je država, ampak se odpirajo na etežaj vratn. anarhiji, ki vodi v suženjstvo in v smrt naroda- Toliko, da izve širsa javnost, kakšno baž© človek j© naš bivši xupan in deželni poslanec žalostne podave- Na sramotni oder z vsemi pod-pihovalci, da bomo spoznali jedro od smeti! * Iz Konjic nam pišejo: >Zob za xob« t=e glasi pregovor, in okr- glavar-&tvo v Konjieah, pa je izdalo gotovi osebi izkaznico za izvoz s to-le vsebi-no: 15 kg masti, 25 kg prekajenega mesa, 100 kg krompirja, 20 kg fižola, 40 kg moke, 30 kg so&vja, 10 kg jaje in še en škaf zelja brez navedbe teže- Kako velik škaf si glavarstvo misli, ne a em- Okr- glavarstvo se drži strogo svetega pisma^ ki pravi: kdor bo tebe % batom, ga daj ti s kruhom- Da pa ne bi kdo izraed cenjenih čitateljev mislit, da je to samo slučajno, izjavljatn, da je to precej na dnevnem redu- Pred kratkim je dobi! grašcak Karl Kittech-mann, ki stanuje v nemški Avstriji, a ima posestvo tukaj z oskrbnikom, sle-dečo izvoznico: 60 kg moke, 20 kg mesa, 10 kg masti in 100 kg jabolk. In to vse je slo kot prtljaga do Crnušin, a od tam preko meje« Pa naj Š© kdo reče, da Jugoslavija ni obljubljena dežela-\Tprašal bi vlado, kako da 80 druga gla-varstva bolj skopa z izkaznicami, a v Konjicali pa tako radodarni- Ouditi se pa ni, če se pomisli, da sede 6e veđno v gorkih gnjezdih vsi prejSnji nem-curji. Oinenil bi pri tej priliki, da Je bilo pri dogodkih na Koroškem vee po koncu in so na ceeti nestrpno pričako-\-ali, kdaj da pridejo >bratcic Dobro bi bilo, ako bi s© posvetilo v©Č pozornosti nemčarskemu gnjezdu- Kaj pa naj to pomeni? Pišejo nam: Sedaj, ko j© naša domovina v nevarno-sti, sedaj, ko kliče sokolska zveza va» elane na krov v obrambo domovine, se wk *tt n»vjno«» nesko^oo^ da soiUipr io u Mariborakik v«|ateie taste fe- mov. 6e§ da Jib sa aadaj im pMfhnja|i PriSlo je k nam U Maribora *a4 Im^t uazai ki 00 pripovedo^Ui, da }lk i* §m suaža pri vratih v vojatatao nafor«r-jala, da naj odidajo doiDOT in po»M|# so jim tuđi naredniki rokli, dft kAk# odidejo, 6eš da jih ne rabijo ia da }Ui bodo posneje vpoklicall, te Jih bodo rabili- Kaj je torej rtsniot? Ali 80 mm rabi moštva v resniol ali pa tioi tu nova lopovščina od atrani Mariboraklb Nemcev, katerih je še mnofo med Mr redniki in ki noeijo samo na ridei Jtt-goslovansko uniformo, ▼ arcu so pe stari zagrizem Nemcd- Vprašal bi ludi mariborsko pregiedovmlno komisijo, kako da dobit a znana pangermana Ban-mann in Machoritscn razred >C< sposobnosti, dasi sta bolj zdrava in trdna kot vbi kmetski fantje, ki aluzijo vojake- Pa vendar ne morda zato, da tve-bodno doma rovarila- Poaebno g. Ban-manu je Btoril obilo korakov okoli znanih Nemcev in nemčar5kov o priliki vpada nemških tolp na Koroško- O tem pa obširnejo prihodnjič- Prosimo toza-devnega pojasnila od kompetentnih <1-niteljev- Na naslov obratne^«, nadzoniiitva juž- žel. v Ljubljani. Prejeli smo in objavi jamo: Povodom vpada in divjanja nemških 6et na Koroškem so zahtevall slovenski uradniki odstranite^ treb največjih hujskačev iz Maribora in d-cer pristava Hail, revidenta Kottnigga in nadj»prevodnika Hlavaceka- Pristavu Hailu in nadsprevodniku Hlavaceku je obr- vodstva re6 ustavilo plačo in jlb postavilo pod kap, a rev- Kottnigga se je poslalo na substitncijo v Račje, pr»-vnjo, da po protekciji g- kontrolorja ▼ Mariboru- Kaj naj bo to kazen z& zagri-zenega renegata, da si v drngem nem* Čurskem gnezđn služi mvstne dijeta? Kaj takega bi se Avetrija ne napravila* Kako si pa naši vodi Ini krogi mislijo čišćenje, če se protežirajo oelo od zgo-raj nemćurji. Naj pogledajo samo go-spodje, kako drogi ravnajo z naiiml ljudmi, kako pode naše dez mejo- A pri nas se Nemoe in nemčorje oelo na novo sprejema- Pri nac ne bo zadoetovalo samo nav&dno Čišćenje, treba bo ćelo trde brezove metle in brezovke- Kdo pa je prip orno gel znanemn renegatu Merzu iz Arnovža v Maribor. Mogoče bi znal tuđi to zagonetko razvozljatl neki gospod iz Maribora? Obratno nadr zorništvo pa prosim naj napravi pošten red in naj pomete, vse kar ni našega preko meje- Predaja šulferajnske iole v Pofh Sanah. Gerent občine Pekel gosp. Vo-denik je v imenu občine prevzel oo-slopje in inventar šulferajnske tak«>-zvane Roseggerjevc sole v Poljčanah. Pri predan so bili navzoči kurator $ul-ferajnskih sol za mariborski okraj dr. Urban Lcmež, bivSI vodja Sulferafriske Sole Schmuck in zastooniki krajnesra sveta poljčanskega. UCitelJ Schnrack. ki je bil eden najstrastnefšft vsenetn-ških acritatorjev v okraju, še vedno stanuie v soli. mesto da b! se ga takol iz^nab iz države kot nadležnega tajca* Kako begajo ljudstvo- Iz ptnjske okolice nam piše somišljenik: Ko sem šel včeraj iz službe, me je stara ženica s solzami v očeh prosila, naj jl povem, kam da naj posije tistih 200 goldlna*-jev, ki jih j© treba plaćati, da bo prišel njen sin iz laškega vjetništva* Ko sem ji povedal, da ni treba nič plaćati, ker bo sin gotovo rudi tako priSel domar, je starska odgovorila, da tega ne more verjeti, ceš, da se splošno govori, da se sedaj, ko nimamo več cesarja, nihSe ne bri^a za vjernike in da bodo le-tl postreljeni, ato se ne bo plaSalo 400 kron za italijaneko državo- 9© Ie po dolgem prigovarjanju sem jo ▼ toliko potolažil, da bo s pošiljatvijo 400 K. po-čakala, ter se tuđi drugod povpraSala* Tako in enako so Ijudje poučeni tnkaj v Halozah. Ali ee> sleparji, ki bi na ta način radi ubogo ljudstvo opeharili, ali kaki drugi politični agenti — ne vem- Najbrž agenti Iz sosedne Hrvatske, katerih se tu in tam najde* Toka] bi bilo res potrebno, da bi se IJndstvo — na kak način o tem in dn&gem poučilo, ker so tn prav pridno na deln nemškutarji, ki imajo tnkaj vinograde, da zasejejo ljuliko med pšenico. Iz PoljČan nam pisejo: Vsako so-boto zvečer prihajata iz Maribora zloglasna nemčurja Krajnik in Matusch ▼ Poljčane, oziroma Studenice- Po pokliču sta kovača v kurilnici južne ielez-nice v Maribora, a vse bol] pri sreo jima je kovanje crnih naklepov proti svobodni domovini. V Studenloab sbl* rata fant© in jim razlagata vse najno-vejše đogodke, ki bo se pretekll teden dogodili, a-jih scavata na upornost, osi v republikanski Avstriji je paredli, kateri bi se lahko na oelo Štajersko raztegnil, da ni teh 8rbov, ki hooajo povsod imeti prvo besedo- Tndi jtea je v želodcu general Majstor, eei, da kruto tlači uboge Maribor^aae- Ta dva tička priporočam merodajniai oblsr stim, da bo konec njijn nrrarenfu- Narodna kmvmraa t Celj«. Bili so v Celja ie pred vojno česi, ko se Je ls celjskih kavarn metalo na cesto ljudi ki so pri mizi med seboj slovensko govorili- Dolgo smo pogreiali svojo ksr vino, konečno smo dobili kaTarse, ki nosi napis Narodna kavama* Z« 8le-i^Boa im liak te ^ Bft^fa oteitttt* I^^i* adwvsj| pm U 64 njegm leitto JC ^etaMMftoMi kt glesae pri U||iviB ls* jo vtfc te pe> $h ijUiorm te atotaotaM MflriftnteBeke> BMilbBjeBoe1! wt9W9B po* fte. d* ne bodljo u tak »ačla isMrsi alovensklh in erbekih footor, kl fk te ▼edenje vprsjrioeno teli* flplok pa bi mi Slorenoi ljude«, kekor ji tovirner Kom lahko dsij priliko, da se bogati samo od podobnih neallnitankik tye> di, ako M rasni gospodjo ▼ I- sad-stropju Narodnoga dona imeli kaj smisla sa potrebe časa. Celje dobi nove uUftoe napise tn većina ullc nov« oma£be gl* sklepa mestnega sosreta- Dobimo Dedicor trg pred Narodnim domom, SlomŠkor trg, ulico kralja Petra itd- Veseliom se tega okrepa, sa] je danes narm^Boet ne-rodno, ni uličnih tablle, ne Kifajik stevilk ne napisov na trgovinah (nem-šMh), ki pa jin slovenski mešeani in okoličani vsejedno ne sgrefiijo. V Celju v >Seroalni< voja&niel se> Je nastanila jugoslovanaka legija pod porelj-«tvom srbskega kapetana, subalterni častniki so sami ^ovenci, to so oni le-gijonarji, ki so se borili ▼ DobruS! in nazaduje na solunski fronti* Jugoslo-vanak© junake v našem Celju iskreno pozdravljamo- >Deutsehe Wacht< je v soboto poslednjikrat laila a tem ime* nam, odslej se bo listić ki iznafa eakrat na teden imenoval >Oilller Naohrich-ton<- V dolgem resigniranem uvodniku se list, ki je nam Slovencem prizađejal toliko krivic, poslavija od lepie pre-tekloati in naslovnoga imena, ki ga Jo moral na ukaz oblasti ta dni žrtvorati* Vsleđ prisadevanja tukajšnjlm trgov* ekih in obrtnih krogov se osnuje za Slov- Štajersko ekspozitura ljubljanske trgovske in obrtne zbornioe. 8edei Se ni doloden, po naravni sredUml legi in modi obrti in trgovine priđe sa to vpoštev v prvi vrsti mesto Celje- Koroških begunoev je tuđi pri nas vse pol-no, čuti ee veliko pomanjkanje etano-vanj* Oipwt rmakih eastaflcev ls sete vojske. Ministrmki svet je sldenil, da se od slej ruski častnikl ne bodo več sprejemali v našo vojsko. Oni, kl so bili že sprejeti, bodo polagoma vsi so-pet odpufičeni trn službe- Zdi se, da so bili pojedini izmed teh oficirjev manj vojaki, kakor boljŠeviSki agltatorji- Izgos tvjeev Us Besa« im Beograda-Po navodilih beogradske vlade hi naredbi bosanske vlade, se iszeno Iz Bosne in Hercegovine vsi oni tujci, ki se ne morejo spiijazniti in pomiriti % novim! odnoeaji, ki so rovarili proti državi in dinastiji in ki so U mrtnje napram naSeum troimenskenni narodu postali >boljievi$<. SHčae odredbe so aveljavljene tuđi v Beogradu- Službene Novine^ prioKnjejo ta-le razglas mestne občine beogradsko: >Vei poda-alki neprijateljskih drtav morijo zapustiti Beograd in se isseliti i% njega tekom 10 dsi po objavi Ie na* redbe, ako nišo dobili isrecoega dovo* ljenja od pristojne oblasti, da smejo te nadalje ostati v Beogradu* — Isgnali so torej nadležne tujoe že iz Zagreba, Sarajeva in Beograda, samo pri nas v Ljubljani jih fte mirno trpimo, da roje-jo proti državi In dinastiji, Hrijo korupcijo in boljfierisem in ftčuvajo vojake na odpor proti oblasti in upor» AH bomo čakali tako dolgo, da nam ti elementi res sepalijo streho nad naai-mi glavami? Četnu no izda naša v!ada slične naredbe, kakor jo je izdala bosanska vlada? Ali imamo mi med na-mi manj tujih, državi nevarnih elementov, kakor v Bosni? Dvomimo- Zato klioemo: Na dao z naredbo proti nadležnim tujeem! Ikototaiii Amovnio. A VIT A CULTURA.« liDU- SplJR, 1*. maja- (DDtJ)' V Zadru so bile 11* t» m- velike demonstracije, ki jih je izsva! dr- Ziliotto- 20 do 30 gospej in gospodiSen so v glavni ulici napadli a pestmi, nogaml in pali-oaml V Zadru vlada straSen teror- f^AfKITA JCSTICA- LDU- SpUt, 1S. maja* (DV>V) >No-va Doba« objavlja tefko obsodbo* Po skoro tri meseos trajajočem preiskoval-nem zaporu je vojni sod v Zadru ▼ imenu okupacijske oblasti obsodil obtoie-nega dr- Miovića, •odnlke ▼ Benkovou in dijaka Frana Petretiea is SpliU na dosmiUio Jecb zaradi vohunstva na korist enega dela Mvie Avstitnogrske monarhije- ItaJijapske 6ete so prtile v Benkovac dne 31- decembra 1* 191& Dne ti- Jaauaija 1910 pe> Je pritel ▼ mesto elan dopisnega urada is Splita PatrettA da ee, kakor trdi v svoji isjavt informira o razmerah v benkovikem okraju, ki so nastale vsled itaUjanske okupa-ofje, o aaetou aprovisaeije In- o poste* panju tt^Mj-nAgt aUaati ▼ nacional-aem osim* Ker ▼ hotehi-ai mogal dobiti sobe, Je sel k advokatu Medvedcu; s a«m i» s veiteljem Kmliriiiam Ja tel k 1«*mikm »ovMa. Do Mioviesve kite Hk lespemljal arbeki volak, kl Jo U ▼ vmbik vvsk fHDH^ ^ivsKa v evooooi XB eaeta o atan|i AieUu egiMke drtave te # hfiđotutmđ mliga naroda* Pri eod-aflnr Btfvite so nalit šifrirano asbuko, kl mn jo Je dal Betrettt in dva prepisa an1i«ks> To Je ▼ae, zaradi tesar ae Je Izrekla drakoMka ehsođba* Obtoienei nte nakrivili att zločin vohunstra, niti ▼otanetvo na korist eovraine drtev«, niti kake frakal|e. PetretM ni bU dan eovrazne vojska, ampak doftel Je na za* seiiano onsmlje za svrhe obveatilnega urada. torej novinarske institucije, ki ne more imati nobenlh vohunskih na-mer- Dljak Petretić je prizna! namene svojega potovacja' Da fai šio za vohun-atvo na korist Inke neprijatelj- države, ta trditev Je sotleticna- Strogost itali-JansHb obeodb ima očitao svrho, da pieetiati prebivalstvo in ga zadržttj* ed v»akega dela sa narodno stvar* VT ANNUrtZia KJe tišti D* Amnmzks kl Je v začetka valne Deval ode te himne Junaš-kenra srbaketuo plemena? Danes se ne more narediti crta in srda zoper nas. Tako Je iznsttl v neki poslanici zlogol-ki stavek: »Kar v dalmatinski đeželi ni taško. Je barbarsko.« Na ta ždč se bo najbolj prflega odlomek iz ocene jugo-slov. razstavi v Parizn, priobčene v ne-priiaznem nam TempsiL« ... ta barbar« ska mnetnost, v kateri še danes vse vre, ne bo Ie samo od nikogar zaniče-vana, marvoč bo našla — o tem sem prepričali — gorecih občudovalcev.« . Omenieno poslanico Je nesel letalec Palli sraneoskenm listu »Excelslorn«. Todm v Alpah je zgrabil vihar zračnega poštarja, ga vrgei na gora potem pa je stotnflea odoesel snefen plaz v dolino, kler %o pobrali mrliča. Govoreč o tem Slučaju, pristavlja Journal des Dćbats: »mogoče je portal avijatJk frtev vsled prevelike teže te lirične in bohotne proze, tega nauka o nietzscheievem impe-njalizmu«. Gabride df Annunzio Izbral si sebi iep priimek (angd oznanjevalcc), oznanjaš pa sovraštvo, pozabivšl na svofe pravo ime, Rapagnetta, na gail-Ško domovino svojega judovskega očeta! —k. ftnfleilr« iete eetanefe etalao na Beki? Poročaio ee je pred kratkim, da odidejo engleske oste z Beka, kar je Tznemirilo jugoslovansko prebivalstvo, ker so trdili Lahoni, da odslej bodo go-spodovali v mestu laske čete- Sedaj pa se poroča* da Angleži ne Ie ne odidejo, marveč se pripravljajo, da ostanejo dalje časa na Beki- Baje je poveljnik ^gi»arih oet skienil na 5 let glaeedo se najemninsko pogodbo- Pismo % Volotkega- V Ljubljani blvajoca družina je prejela od svojih sorodnikov z Voloskega porodilo, ki je nov list iz albuma itolijanskega kul-turnegm in odrešilsega delovanja med našim ondotnim ljudstvom. Poroćilo ee glasi: • • # Pisati nam je Ie redkokdaj mogoee, ker Ie težko spravimo kako pismo na Beko, od koder prida potem po crvinkih ▼ vade roke- Na pomolu v Vo-loekem pregledajo Italijani vsakega potnika prav natanSno; veckrai se mo-rajo potnild v poeebni niftlei popolno-ma slea, oslo po Srevl$h stikajo- Pa radi semka} ne prejmemo nobenega časopisa, dasiravno bi prav radi svedeli kaj se godi v Jugoslaviji in ali prina-sajo vaši esfiopisi tuđi kaj novie is naših krajev- Prvo delo vsakogar, ki stopi zjutraj iz hiSe je, da polzve, koga eo ponori zaprll- Sioer to ne more veS dol^o trajati, ker so skoro že vse, ki nišo pravocasno pobegnili, zaprll* Po svoje žrtve prihajajo karabinjeri na-vadno od enajstih do dvanajetih pono-H ali tuđi kasneje, veasih pa na vse sgođaj zjutraj- Hi5o obkolijo, dva gre-sta notri in kogar iioajo, mora ž njimi-Skoro nobeden izmed nafiih možev ne spi doma. Po dnevi hodijo okoli, ker karabinjeri n&vadno nikogar ne areti-rajo cea dan, pono£ pa ae skrivajo pri kakih Tmunflh. Vojski giosr pridejo v hido in izpraBTLjejo, kjer je ta ali oni, na odgovor pa, da ga ni, preiščejo hi-so bresuspetoo in nato odidejo* Zali-bog trafa to seveda Ie nekoliko časa, dokler ga kondno vendar-le ne iztak-nejo- Sicer pa so nali možje providni in čim kdo sluti, da mu proti nevarnost pobegne* Vendar je pa tuđi tak beg v zadnjem ©asu preoej nevaren- Nas glavar polkovnik Pavoni se je izrazi! proti nekemu gospodu, da ve, da nihoe ne spi doma In da jih veliko pobegne osz mejo, doetavil pa je, da odslej to ne bo več mogode, ker so Italijani go-sto zastrašili mejo in ne more nihče vec" niti- Rasnim pa se to Se vseeno po-sreči- Tako sta dr- Cuker in Pava po-begnila preoblecena kot železniška £u-vaja* 8nažlla in snažila sta tračnice, dokler ništa sla mimo straž- Prof* Cr-variS Je pobegnil kot pogrebnik, dr. TrinajstiS pa kot kom otroka, ki so ga ravno nesli • krstit. Preoble&en v kmeta s otrokom na rokah je iel £es mejo* Pred nekoliko dnevi ae Je poereMlo pobegnlti tndi Bunca star-, Senid % glavarstva, Smokvini, Večerini, vsem profeaorjem is ie mnogim drugim-Zadnje dni aprila maseoa so zaprli zuravnika dr« Fabjanlča, Oavraniča, Lunačka, opatijskega solskega ravna* telja Rajčica in voloikega Rajčica- Dr* Fabjaniča so ti junaki izvabili na ta način iz htte, da so prilH k sjemu s VMDnm *lt »t** bolan ta m fi» peasmv neki viH v Opatiji znprlt. Oenmini )e taka zavratnoet- Ako so res v stanu koma dokazati kako kriv« do, In ako mislijo, da so vaa ta nasilja upravioena, naj imajo pogum, da ljudi sapirajo podnevi, ne pa da na tolovaj-ski način lovijo ljudi ponoči- Aretiran-oe nato po dva in dva uklenjena sku-paj odvedojo v Trst in jih potem baje spravljajo v Italijo. Pravnika Viranta, rezervnoga ftafltntka so ođpeijali ukle-njenoga skupaj z navadnim tatom, Ko Je hotel notar Raj&£ iz Pazina na dopust v Volosko, mu je rekel ondotni uni^nn«n general: >Kaj v Voloako, v ono nevarno gnezdo?!< Kakor eo po-prej Avstrijci mislili, da sta Opatija in Volosko nevarno sredi&os zarot, tako tuđi Italijani vidijo v teh krajih vse mogooe strahove* Izdajajo pa naše ljudi takajšnji Italijani, ker jih oni, ki so iz Italije dospeli semkaj, vendar ne poznajo- V Kastvu so zaprli župana, bivšega župnika in skoro vse moste-Semkaj je dospelo zopet precej itafi-janskega voja&va s topovi, ki eo jih postavili na opatijski pomol* Bojimo se, da bodo tuđi tukaj še razsajale vojne grozote, vendar pa ne morerno od« tod- Teh ftest meseoev, ođkar so ItaH« jani tukaj ee mi zdi, kakor Šest dolgih let, in bojim se. da ne bomo mogli biti nikdar več tako veseli, kakor prej-Smeha sem se že čisto odvadila- Vedno smo sami in vsak se najraje zapira v hiso- Italijanski častniki so sioer prijazni in poslužni, vendar pa nam ni mogoče pečati se s temi ljuđmt ki nam naie najblizje in najljubie uklenjene odvajajo bogvekam- Studijo se nam ti priliznjeni hinavci. Ravno smo zvede-li tuđi, da so morali skoro vsi naši tndi iz Reke in Soeaka pobegnitl, ker jih Italijani mđi tam prav pridno isčejo , • •< Jngoslovansldm aBelezniearJem iz Divaee- Vsled laškega pritiska smo me-raH zapustiti naš tako ljubljeni in za-vedni KJraa, ter se razkropili po vsi Jugoslaviji* S tem je zginila tuđi podružnica Z. J- 2* v Divači, ker so ve-Sinoma vsi odbornik! odšli in se naha-jajo v Sloveniji- Nasnanjam vseeni po-družničnim članom, da se nahajajo vse društvene stvari pri predsednlku- Fo-zivljam vas vse, da ostanete ie v nav prej zveeti ideji, ki je naa družila, in trdni v prepričanjn, kot do sedaj in da se vpisete vsi v bližnjo podružnico T. J- 2- Ako kdo rabi kaj od svoje po-drutniee, naj se obrne na me vašega predsednika- Anton Fllipčič, sprevod-nik, Novo meeto, kolodvor- Slovtrosk] svet ČJEHI SA SLOVENCE- LI>U. Praga, 1S- maja* (OTU) V včerajšnji seji narodne skupščine so poslanei dr. Franta in tovariš! vlozili predlog, ki se glasi med dr-: Eđina dežela bivše Avstro-Ogrske monarhije, kjer Nemci ea vedno tlačijo Slovane. je Koroška* Slovensko prebivalstvo te de-žele je bilo ie od nekđaj izpoetavljeno najhnjšemn narodnemu zatiranju* Nem-ški šovenizem ni bil nikjer tako brez-obziren kakor v toj deželi. Dasi je na Koroškem obstojsia demarkacijska crta, se Nemci z njo nišo zadovoljili in so začeli ofenzivo- Iz te nesrečne đežele prihajajo obupna poročila o nemškem nasilstvu- Begunci prihajajo na Kranjsko in pripoveđujejo o groBOvitostih nemSke soldateske- Tirolski in Štajerski prostovoljci ubljajo slovenske ujet-nike. Nemžki listi priobčajejo članke, kjer proslavljajo čišćenje in ©evoboje-nje koroSke dežele- Interpelanti bo vlo-žili naetopni nnjni predlog: Vlada na] ee takoj obrne do prijateljskih entent-nit vlad, da na^topijo čim strože zoper nemško nasilstvo- Vlada naj upravtče* ne zahteve Ju^oslovanov po osvobo-^ ditvi Slovencev izpod ponižnjočega nemškega jarma podpira na ta način, da se vsa koroika dežela, ki je bila prvotno popolnoma slovenska in ki je da-nee Ie umetno germanizirana, prisodi zdrnženemu kraljestvu Srbov, Hrvatov in Sloveneev- LaSki častniki v esškoslovalkl vojski zapuste svoja mesta« Te dni so bili s strani čehoslovaške republike vsi v njeni vojski elužbujoči lašU častniki z generalom rred odvezani nadalnje službe. MASARVK O VOJSKI. Nedavno je imd Masaryk govor v častniški soli in razvijal sleđeče misli o češki armfldi. Pripoznava potrebo vojaškega pozdrava, katerega je sicer sodjalistični minister Klofač odpravil, pozneje pa zopet uvedel. Masaryk ne vidi v pozdravu nobenega kršenja proti demokratskem dubu. Tuđi priznava potrebo dajati boljši hrano častnikom, in izhajajo iz višjega družbenega sloja, nego priprosti vojakl Zanj mora biti artnada lola, kjer se nepismeni človek uči brati in pisati, oznoma nadaljuje svoje osnovne nauke. Odtod izvira pravica za vojaka, da srne čitati liste, se baviti s politiko, čc že ne aktivno udeleževati se agitacije in strankar-skega življenja, kajti časa ma ne do-staja za to. Toda havaditi se mora spoštovati mnenje drugih. Kar se tiče ofibrja, bi moral poznati politiCne id^ 4a bi mogai v potnM avelovaH li3. Ster. auovmmn tuxcxr mm i& m** iti* fitran & vojakom. Za častnike in moltvo je treba knjižnic, da se ne bodo «in% dolgočasili in da bodo delovafi moft-gani kadar tek) počiva. V demokratski državi mora vojak spoštovati vlado, tuđi kadar Je sestavljena iz mož, ki ma ne ngajajo. Že danes naj se navaja na obzirnost, ki bo potrebna, kadar bo ime! češki častnik nemike vojake pod sabo, ka-dar bo moral nemSki ofidr živeti v češki garnizaciji. Ceboslovaška armada je ttrejena ra obrambo, ne za napade, zakaj njen vzor je bratstvo vseh narodov. Ne more hlepeti po osvajanjib, saj je pre-Šibka za to in ker je po svoji zemlje-pisni legi obkoljena od Nemcev. Ven-dar če je potreba, mora vzdrževati red v notranjosti, kar pa ne pomeni boriti se proti kakemu razredu državi janov. V čehoslovaški republiki ni notranjih sovražnikov. »Jugoslovanska. zveza« v Tiflisu« r Rnsiji zlasti v Kavkazu živi že več desetletij številno Jugoslovanov- po osvoboditvi Kavkaza so ee sešli njihovi zastopniki v Tiflisu in ustanovili >Kavkaško jugoslovansko zvezoc, ka* tere delovanje se razteza na vse kavkaske dežele in zasleduje kulturne In ekonomske zveze med temi deželaml in domovino- Predsednik zveze je in-ženir Stevan Jakšić iz Erce^novega* K zvezi ie pristopila tuđi kolonija bene-ških. Slovencem, ki so se pred par de-g^tlerji piiselili v Vl&dikavkaz- Zoveznlhf. NOV KREDIT- LDT7- \Vasnington, 14- maja- (Brez-zleno-) Državni urad za finanee poroda, da se je dovolil Francijl nov kredit v zneeku 50 milijonov dolsrjev. Celo-kupni kredit k5 ga je Francija dobila od Zedinjenih držav, znaša trenotno 2802,477000 dolarjev: skupno so do-Mli aliiranci od Zedinjenih držav 0-228.829-000 dolarjev posojila. Mirovna bonferenca. TRI SPOMENICE. LDU- Versailles. 18. maja- (Don* kor- ur-) Državni mmister grof Brock-dorff-Ranntzau je odposlal danes pred-scđniku mirovne konference Cletnen-c?aTtTju tri spomenice- Prva vsebuje po-ročilo narodno-gospodarske komisije, ki ima nalogo proučiti poeledice mirovne pogodbe za položaj nemškega naroda-Konec se glasi: Ako se mirovni pogoji izvedejjo, znači to enostavno pogin veliko milijouov ljudi v NemČiJi- Ta pro-< es bi se razvil jako hitro, ker je po l vojni blokadi in njeni poostritvi med premirjem zastrupljeno ljudsko zdrav-ie- Nobeno pomožno đelo ne bi moglo ustaviti tega strainega umiranja- Mir M zabteval od Nem&je ve£ človefikih žrtev, kakor jih je zahtevala šttriinpol-letna vojna- Mi ne vemo in skoro bi na tem dvomili, da eo ei delegati »li i ranih in aeociiranih držav v svesti koneek-vene ki bi nedvomno nastopile, ako bi Nemcija. do eedaj goeto naseljena, * vsem svetovnim gospodarstvom spojena in od uvoza surovin in živi! odvls-na inđustrijalna država, uaenkrat po-inaknjena na tako stopnjo razvoja, ki je morda odgovarjala njeni ekonomi&d konstrukciji in njenenra žfevilu prebivale« v pred polstoletjem* Kdor podpiše to mirovno pogodbo, izreka obenena smrtno obsodbo nad mnogo miliionov nrmških mož. žen in otrok* LAHI DELAJO KOMISIJE ZA NAS. LDU« Lvon. 14- maja- (Brezžično-) Iz Versailleea Javi ja jo: Pod vodstvom polkovnika Casettija so sestavili itali-jansko vojaško komisijo, ki se bo po-svetovala z vojaško komisijo polkovnika Maurica o onih vojaikih vpreea-njih, ki bo vsled mirovne pogodbe na-5 tala v novih držav&h bivše Avstro-Ogrske- NEOĐVTSXOST FINSKE-LDU. London, 12- maja- (CTU-) Kputerjev urad poroča: Vlada Zedinjenih držav severo-ameriških je sklenila priznati neodvisnost Finske- Iz Avstriie9 Madjarske, Nemfije, Turske. Z RENTs'ERJEM GREDO BOTRI- LDU- Lyon, U- maja- (Brezžično) I? Dunaja s© poroča preko Bazla: Državni kancelar dr. Renner je preteklo nedeljo sprejel poverjenike Anglije, Zedinjenih držav, Italije in Fraacije ter z njimi raepravljal o predmetu mirovnih pogajanj* Poverjenilc Fraocije Mr. Allize je obljubil, da bo avstnjekim delegatom, ki potujejo ▼ Fari*, ubUžil pot- Spremljeval Jih bo r Imena fr»»-roske misije Mr. Pinant- Tuđi general AlberU od italijanske zairtje bo iel ▼ Pariz- m KEMCTJA NEM8KI AT8TRIJI-LDU- Pariš, li- maja. (Dna- kor-nr-) Agenoe Ha vas poroča: Brockdortf-Hantzau Je sestavil s svojimi 50 sotrnd* uiki spomenico na NemSko Avetrijo, ki io odpotije potom kurirja nemško-av- kor- ur*) ^A1fwmm ttandntohliitf Javlja iz ParUa: PreUminariJe s Aretrijo bode ba|e ▼eebormle lete fonneJo. te-%cr mirova* pogodbe, z Neafljo, mmt reS da morm Avstrtja eprejed posebne reftitre, ki ae bodo kamej* nfeiovile m nove eoeeđiije drSe^e Avstrije- PROTMTNO ZBOROVANJS-LDU. Berlte, 14 maja- (Dna* liv ur) Na KdnigBplaiza Je bilo vćeraj Te-likanato protestno iborovanje proU nasilnemu miru- Nad vae pričakovanje dobro obiskano z boro van je je eprejelo resolucijo, kjer se po»vlje proletarijat vseh dežel, naj aodehije v boju proti imperialističniin naeilnim politikom entente ter sa traješ pravioen mir, STRAH- LDU- Dvnaj, 14- ma^a- (Don- kor-nrO Razpravljajoc se ne potrjene vesti pariških listov o mirovnih pogojih, ki se bodo stavili NemSki Avstriji, po-udarjajo listi, da je bila bojazen, 8 ka-tero ee Je pričakovalo predloge enten-te, upravič-ena, če so te vesti resnione-Mir, ki ga ententa namerava vsiliti Nemški Avptriji in Ogrski, ima i6to obliko, kakor mir z Nem&jo, in bo na vsak način mir unic-enjjas ki ga Nemska Av«trija ne more podpisati, Italija. NE9ORT- LDU. Lupano, li- nlaja^ (CTUO V Napolju so, kakor se iele zdaj radi cen-jpure dorna\ra^ izbruhirili veliki nemiri* V notr&njem delu mesta je naatal boj med odpuščenimi rojaki Jn redarstvom, pri čemer so ćelo napadalne tete z re-volverji in bodali napadale redarstvo« Prisilili so redarstvo do umika ▼ vo-jašnico, katero so potem ljudstvo in vo~ jaki oblegali- Oddali so baje več kot 2000 strelov- Naposled je voja§tvo iz-prlo del mesta, hote© vzpostaviti mir-Približno 150 vojakov napada Inih čet so aretirali- Patrulje so korakale po mestu. V Napolju bivajode častnike !n 4000 dijakov so uvrstili v nekako me-ščacsko gardo, kl mora biti vsak tre-notek pripravljena posezati v boj- 8te-vilo ranjene ev znaea 15, ki pa vsekakor ne odgovarja dejstvu« -^^^ Ljubljanska sokolska župa priredi v nedeljo 18. t. m. celodnevni delni župni peš-izlet v Polbov gradec Od-hod \z Ljubljane ob 6. uri zjutraj. Bratje, ki nimajo kroja, se naj udeleže izleta -^ v civilni obleki. Sestre in bratje sokolskih društev Ljubljane in Sp. Šiške se zbirajo ob *U 6 rjutraj pred Narodnim domom. Vič se priklopi med potjo in Vrbnika priđe od druge strani. Pozivljarao vse brate in sestre, da se polnoštevino udeleže izleta. Vsa društva nar javije do petka število ude-ležnikov, da se preslabi zadostno število obedov. Dnevne vesti. Od nemških vojakrtv obstreljavai* i vlak- — Naši pogamni JngO3lovar«Ii:t Želerničarp. Dne 23- aprila krog 7- zyi-traj je odpeljal tovorni vlak iz Maribora na KoroŠko- Ko pripelje v blizine Sinče va&U j« bi 1 vlak od nemških topov ob^treljevan* ^Kn topovski izstrelek je ; priletel v smeri proti vlaka, kateri pn k ?reči ni zadel: bil je previsoko. 8 tem vlakom sta se tuđi peljala kot sprem-ljevalea tobaka gg- Franc Fortnna in Jakob Bratok iz Ljubljane- Tako] ko je priletel izatrelek, je skoSil »troje-vodja, Neznec po rodu in mišljenju, iz stroja, ga odpel in se odpeljal v postajo do prvega premikala, ga obrnil in ee nato odpeljal eam nazaj v Pliberk-Vlak in ostalo osobje je prepustil na plasem njihovi usodi* VideS grozeco nevarnost, eo ostali eklenili eeb# 1b vlak resiti- Proga visi tam do postaje; ekocijo na savor«, jih odvijejo in spn-stijo ostale vozove počasi v postajo, kamor erečno doepo- Takoj nato i« bila postaja obstreljevana iz topov, vs« osobje te postaj« Je sbežalo, ostali su sami spremljevald vlaka* Tobak sta takoj nato razložila imenovana sprent-ljevalca v skladište* Popoldse pa se i* pripeljala trafikant inja, za katero f% bil tobak namenjen iz Zelerae Kapi)«, v velikih skrbeh in je vprasala, ali je tobak nepoškodovan dospel* Dobila je razveseljiv odgovor in.tobak so tako] naložili, kamor je bil določen, v 2ele»» do Kapljo- ^remljevalca tabaka sta tako} po progi odšU pee naaa] v PU-berk, kamor sta srečno doepel** Kolodvor Je bil tođi fie iz teeh srmkopkrrcv obrtreljevmD. Kaj je hotel »trofrrodja • ten dosečlt de Je pustfl vlak mm eeV prti progi ▼ tmkem elnSet11* v*01 ■* >**" no Spremljevalce ets> imele veliko truda in v lastal ssntei nevsmosll ete re-iila, tobak, da ni bil sredi proge ero-pa» »BeU LJabljaamc. Pomlad ie prl-rofBAla k nam % vsem evoflai Beroei Dnevi eo Imm&t topli, Uvljenje pnk-te«. Oorek; ki ae je a tsjm ta mmko ^Bt^^^^"*^^* ^^^^* ^^^^^^^^ ^^^^^^ a^^ ^bb^^^^^^^ «s^^*^ »aikia «Boah p vea rafleasts, da mom jneJHH se kratak hip vem v ee-lea|e a* e^ath In »atveđrUe. Mejbttf4e pHUke Je pm* TiveU e mro&ml nseeHV AH keaaai ae priblUa* ejeverede. ie ti bvakne seapcetl bFeeoaBge ta repot vrti" Uakovlh aujniaitii^ Pa. beitt delje, at Bo«e. te ne nese teke feleft, da bi te a« deeefle te prokletstvo- Program Je ob-tiren; raaen ljnbe-vnfli todi patriotske pieee a U »ReJetakymaraoh< itd-, kar Je aa danaftaje £ase btea dvoma aUao vspođbodao- Clovek ee vprainje dali Je toaj takega mogoče. Pa zakaj na, aaj Je Družba sv- Mohorja tuđi razdelila koledar med 8O000 Slovencev a podobo nje«-premllega veličanstva Karla IV- in Zite Pa o tem dragih Za zdaj aamo vpniamn: ali je res aemogoče iatrebitl to aalego ia najkrasnejsega dela našega mesta- Ali nimamo nobenega dnige-ga sredstva v razvedrilo? Naj se goji Sport! Vsa cirkuska podjetja so izkljuć-no švabska in če smo morali ta >knltu-ren< bacil trpeti v stari Avstriji, ven-dar ni treba, da inficiramo ž njim Ju-poslovan©- če pa ae te nadlege momen-tano Ie ni mogoče resiti, naj se nkrene nemuđoma vse potrebno, da se premeste ta >podjetja< na *=lcrajno periferijo me* sta, a v Tivoli, v ta nas najlepSi In ©dini park, kjer isce človek mira In ođ-diha, ta stvar ab&olutno ne spada tn nnjno potrebno je. da se to nadlego od-pravi raje dane« ko jutri- Sadovi huisjctnja. Gašpar Tramtć iz Rnhtnevasj pri Beli cerkvi bi bil moral odriniti v vojake že v prosincu teza leta, pa se vsJed različnih hujskarij ni Qd-rval pozivu, marveč se je skriva] doma in po okolici, tako da jfa orožnfki nišo mocrti zasafiti. V začetku sušca so ^a pa vondar zalotili na ležišču v hlevu ter so STa hoteli ukleniti. Tramte se Je pa irpi-ral ukleniti in klica] na potnoč svoja mater Marijo, ki je res pridrvfla in se zacranjala v orožnika kakor razjarjena koklja, tako da se je konečno vendarle posrećilo sinu iztrjsrati se orožnikom in uitL Đežal je pred njima proti Krki !n skočfl na zadnje, ko Jlm ni mogel več oiti, v vodo, ni pa plaval čez vodo. ker bi v polni opravi ne bil orišel na drujd breg. Orožnika sta se lepo vseđla na zemljo in čakala. kda! se bo naveličal stati Tramte v mrzli vodi. Ni juna bilo treba dol ero čakati, pa se lima ]e vdal, šklepetaje z zobmi. — Đolezni si ni na-kopal. pač pa se bo moral on hi njegova skrbna mamica zagovarjati pred sodni-jo. Pač žalostno za slovenske fante, da posto^ajo na tako sramoten način. Zahvala naših invalidov V aoboto se je od na«» poelovil naš prvi uajboljSi boritelj g- dr« Jež. Dolžnost naša je, da se mu javno zahvalimo za tako truđa-polno delo* Ce smo imeli kako željo, vsak je lahko govori 1 t njim, kakor bi bil doma. On el Je vedno prizadeval, da Je bila ta ali ona Želja uslišana- I« srca smo mu nvaleSni in tipamo da 1x>de Se zanaprej iako usmiljeno srce hnel do nas, kakor do »daj- 2elimo mu obilo sreoe na bodocem mestu< — Invalidi v Ljubljani. Tuđi pređlog- Izmed neštetih dopi-sov, kl jfh dobiva uredništvo in kl so se od 1- maja naprej podesetorlli, obnavljamo izvleček iz sledecega: >Po-vsod je nastala potreba korenitega čišćenja* Vlada pa ne more biti v vseh TK>s&meznostih in o vseh stvar eh po-ccen&, posebno, ker žandarmerija, na katero se navadno obrada, ni zadostna niti vedno mprodAjua. ker ponekod ni /odnio dovolj narodna ali tud! ne do-volj izobražena- Ali se Vam se sdi umestno, da bi se po vrorcu >Narodne | obrane« mariborske osnovali krajevnl odbori uglednih mož, ki bi prevzeli to delo in bi poroSaH vladi s polnim imenom in e odgovornostjo o svojih trđlt-vah? Naj drugi predla«f«jo kaj bolje-ga.< (Nam se adi, da bi to sicer moglo koristiti, moglo bi pa tadi silno skodo-vati, ker bi taki odbori postali lahko >sovjeti denuncijantova in bi rasla pri njih osebna šikana* Vsekakor je treba nefe&j storiti. No, >straže kralja Matja-ža< organizirati po ćeli Sloveniji, pe vendar ne more biti reeen predlog, ko je že e prvim predlogom dr- Lr samo — pote^nil nek tukaj^njti list in tuđi po-polnoma. nspel- — TakSno £i§5enje je uspesno samo ex offo in spada ▼ delo-krog poverjenika ra notranje zadeve, ki mora vso stvar organizirati)- Tofcba keroSkega eegaaea^ Kore- *tl beguneo nam piše: Prosim, blago-volite opoBorlti r»«ne begrmeke odbore, da naj pomagajo beguneem % jasni-nrt nasveti« Zbežal sem v L,Jtiblj*no, dobil 6em priporoSllo sa prosto vožnjo na magistratu ▼ Ljnbljani, a ko prldem na glavni kolodvor, mi sploh nišo lio* teli kreditireH Ilstke in ee Je eele go-spodlSne nsravnost arogantno obnašala nasprotl meni, ki eem 4 meseee trdo na koroSki fronti izvreeveJ sve) civilni In veJeSkt pekBe se peleg- Prlteinjeai ea se seae aate, ker nisem deM Betkm, enpak po*dm» redi arogmatnega eta»-lanja ehiSbu|oee oeebe naaprotl nani badngi!- zđravnUca aa 7titU** Preenje de V Juni ja- Natanftneje psi od-aate se »dravstvo- naiiiifteiica v I4«bljani razpieuje aloi-bo bilamoe lamln^ai knjigovodje v sta« rasti do 36 let. Plaea In napredovanje po lastni pragmatiki aavoda, kar pa ni slabše, kakor pri dršavnili nradnikih* Prednost imajo proellci s srednješol-sko Izobrazbo- NekoBcovane prošnje, opremljene z domovinskim Istom, s šol-skimi spriSevali, s dokazili o doseda-njem shižbovaoju, z sđravničkim in nravBtvenim apriSevalom Je vložiti najkasneje do 1- Junija pri zavodu v Solskem drevoredu štev- 2. Na koroškem bojišta, kjer Je bil ves čas do smrti, je padel za svojo domovino 221etni Anton Marki č z Gline pri Ljubljani* Truplo so prepeljall na njegov dom, odkoder bo danes, v Četrtek popolđne ob 2. pogreb« Mlađemu bojev-niVu za našo svobodo bodi ©hranjen ljub in časten spomin- Prizadet! rodbini iskreno sožalje- KovaSki va|enee, kaieri se je že na Koroskem učil 1K leta in je moral radi nastalih đogođkov zapustiti kraj, želi dobiti mojstra za nadaljno uoenje v mestu ali na đe£ell n pogojem, da dobiva tuđi hrano to stanovanje- Ponudbe na naslov: Iv. Rakove«, Ljubljana, Ce-sta na drS- ieleznioo st- 30- Razpis alaA- Za dvorazredse tr-govske Sole v območju deželne vlade za Slovenijo se razplsniejo za iolsko leio 1919/20 4 mesta učiteljev knjigovodstva, dopieja, trgovskega raSunatva In trgovinstva- V postev prihajajo tl-sti, ki imajo izpit za ponfievanje na-štetih predmetov na dvorazrednih' tr» govakih solah- Ako bi pa leh ne bilo. se bodo npoStevale proinje tistih, kl so izpomlli pogoje, da se morejo pripustiti k izpitu- (DovrSiter- niSJe gimnazije, realne gimnazije ali realke in abeolviranje popolne javne trgovske akademije- Zadoetuje tuđi dovršena srednja šola is absolviranje abiturl-jeotskega tečaja- Poleg tega se zahteva najmanj triletno praktično delovanje v blagovni trgovini oziroma v banki.) Natanftnejia poia«nila daje interesentom ravnateljstvo Slovenske trgovak« Sole v Ljubljani* ^ Izpraševalna komisija- Za prelioS-no dobo do nove ureditve se je sesta-vila za učiteljske kandidate na dvorazrednih trgovakih Solah v obnftocju de-Želne vlade za Slovenijo posebna iz-praš^vama komisija, kl eeetojl iz ele-deSih članov: Frane Verbiž, profesor I. drŠ- gimnazije, predsednik in izpra-Ševalee za prlrodopisje, prlrođofflorje In blagoznanstvo; Josip Gogala, ravnatelj Slov- trg- Sole, izpraševalec za knjigovodstvo, dopisje, trgovsko ra-čunstro In trgovinstvo; dr* Vinko fia« rabon, prof- I* drz. gimnazije, Izprase-valee za trgovsko zemljepisje- Prijave za izpit naj se vlagajo pri ravnateljstvu Slovenske trgovske sole v Ljubljani- Stanovanja Srbom- Z veo strani smo zvedelt da se nekaiere stranke prav neljnbeznivo vedejo napram erb* skim in sploh jugoslovanskim oficir-jem, kadar si iScejo sobe, in sioer eelo take stranke, ki so sa magistratu na-znanile, da oddajajo eobe. Izgovarjajo se na vee mogoče naMne* Oe smo tekom zadnjih let dajali sobe Nco^ein in Madžarom, braniteljem Avetrije, borno menda to ie rajli storill braniteljem naše jugoslovanske domovine- V tej zadnji krizi ne smemo opešati niti se s takimi netaktnostmt kazati elabse nego smo* Pristna kava se toči od danea sa« prej v kavarni >T7nionc. Raspis- Raspisuje se služba upravitelja za državno zdraviličče Topolj-iico pri SoŠtanjn- Prosila, k&teri so smožni bolniiko — ali kopališko upravnih poelov. naj vloie do 20- maja t* L svoje 8 predmetnim! dokazili in pogoji nastanltve opremljene prošnje pri Kuratoriju za upravo Topoljšioe v Ljubljani, Dvorec, vrata St- 127# Plača in drugi pogojj pa dogovoru- — Ljubljana, ose & maja 1919- Kuratorij za upravo zdraviliača Topoljšioc pri So-stanj* f PoroenJk Bogoaul Kvartić. sin babice - učiteljice v deielni bolnici Je padel 11-1« n> v boju pri Velikovcu* L* 1916. ga je prvič klicala doižnost v to-JaSki stan, bU je na itaUjanski fronti, kjer Je izvršil mnogo junastev- Ob prevrata se Je vrnil domov in ee takoj pro-etovoljno javil v službo naše mlade države. Z ponosom je fiel drugi* v voja* £ki stam, iel Je ■ veseljem služiti svoji mladi, noro rojeei državi- Ko Je sad-njie odhejal % dopusta sa koročko fronto am Je fcHe nekeas tefleo pri sreo, a »el Je x veeettam fai kormjio- fiedaj mlađega Metnega ilvljenja si vee, padel Je castno sa svojo Jugoslavi jo- Mirno peSvaJ dragi Bogomil glej. rodi tvoja* smrt Je depriaeala Jugoelaviji irtev, to naj bo tolaiba krote prlzadatl ma-mlof. sestri ln bratu. Tebi pokoj, njim soSalJe* —f— BagVMf! V MdeJJo dne 1B- maja I* I* ae vrši v veliki dvorani hotela Union guacev- Ker ae bo raspravljalo o vaiV ufa begnaekfli smdevah, udeleiite m, tega aestanka pelnoetevilnol — Begon*' ski eoevet v Ljubljanl- Prijava vpekojemik eeetdker. Na1, temelju naredbe mlnistrskega sveta v Beogradu se pozivajo tsI vpehatanl^ čaatnikt ki stannjejo v podro^ esesm-lja Slovenije, da javljo najkasaefe do 20- maja t- 1* komandi Dravske divizijske oblasti pismeno sledeoo podatke: 1-Cln- % Ime In prilmek- S- Ime atarttev^ 4. Bojstno leto- 5. Bojatni kraj- 6* Kate^; re civilne in vojafike šble Je dokončati ?. Kedaj je dobil poedlne šarfe- 8- Je-H služil za čas okupacije v Srbiji ali Crni gori, ter v kakem pokliča* 9* Sedanje in izbrano mesto bivali§6a. 10- Zakaj io kedaj je bil vpokojen. 11* Znanje arb*: hrv. ali slovenskega jezika v koliki, meri in event pripombe- Opozarjajo se. val častniki in vojni uradnUd, da ee do omenjenega roka za gotovo javijo, ker je sicer možno, da se Jlm pokojnina ustavi* Umri je v Litlji eevljarskl mojster g Gustav Černe* N- v m- p~! Kino Ideal* Kaznanjamo alavnemu obČinstvu, da je dospel danes ir Zagreba izboren spoređ, ki obsega med Žnft-gim izborno Bhnsko veeeloigro: »Se« tra postolovščinas v glavni vlogi U-vrstni komik J. Mirjev ter naša ljuba zuanka ga- Inaa Polakeva. Kino Ideal- Koltm »Olaeaeaa Hatica«* Danes v ftetr-tfik ob 20- važna pevska vaja za moMri zbor! Vsi!. »Lepa Vida«. Dobro W bilo, ako W o Cankarjevi >Lepi Vidi< kdo mapiaal podrobno analizo in zlasti razložil, kako se v tej dramatski pesmi preliva realnost v simbolnost kako ti tipične Cankarjevi mladi Ijudje v zadahH slanici hrepene po vonjivih sobičnlh po-ljanah, kjer cveto mistične rože, pa. tuđi — sinja cvetica romantike' Ali vi-deti je skoro', da >Lepi Vidic tuđi najbl* stronmnejSa razlaga ne bi priila po-polnoma do živega, ako se že ne bf opirala morda na podrobnosti iz Can-karjevega malojasnega življenja* >Le-pa Vida< ni to, kar se po navadi ime-nujie drama; nima niti težkih umanjiti, niti ne globokih notranjih konfliktev; pač pa polje v njej življenje sensitlviiih ljudi, kl gaenejo in umlrajo zgolj eđ nentešnege hrepenenja- Dlalog Je in-ttmen, pa prepleten m aforizmi 1b sen-tencami; dramatloen ni nikjer, nago pe-vsod je preftet s eanjavo- lirskim ras-mišljanjem, Mgar poglavitni del Ie utelesen bas v lepi Vidi Ni Mio jw, da je Cankar svojemu delu ▼sdel far 'ime, ker slovenski Slovak ▼*■ UH. ^ tradiciji narodne pesml o lepi Vldt P*| zategadelj preosj easa ne ▼ex kam ti vtaknll Cankarjevo lepo Vido, kl nime ražen «tmboH«ma nii • • • JpsMMfcaga na sebi • # • Uprisoritev Intimno koorfpfraiie' igre zahteva tuđi intimno vazovaa* ubranost- Dijake tukajsn^£ srednjilt sol, ki so snočl spravili »Lepo Vldo^ na odar, časti njih izbor, ker je doka«, da so se kar najvestneje lotili svoje naloge in da imojo smisel za intimne lepote- Imen nišo dali priobčiti na gle-dališkem listu, a pojavili so veliko' tvomo silo in izprlcali vnemo, ki Je ne kažejovselejnatisnjeni poklleoi igralel^ Iz početka je bilo njifi govorjeoje paS pretiho in zato skoro nerazumljivo; pozneje pa se Je ta biba popravila-Okolje so mladi umetniki zadeli prav imenitno; nastopali so brez vidne sa-droge, govorili so glađko, čuvstveno 5etudi je easih Se udarjalo deklamiranje iz njih govorice- Pohvaliti je treba slasti đijaka. ki sta predstavljala Poljan-ca In Dioniza; oSa sta ispričala dobro msevanje in lepo nadarjenoet* Sicer eo pa tuđi vsa drugi storill svojo dolžnoet, tako da je >Lepa Vidac dobila sekaj več nego diletantsko obliko- Gospodičnama, kl sta predstavljali lepo Vldo ifi Mileno, se je dobro videlo, da sta »e t ljubeznijo naučili svojih* vlog« Be-Šija gospoda Žel«xnika Je bila toe-na in slo^rovita- — Občinstvo Je rse Igralee odlikovalo z glasno pohvalo — parterno občinstvo namreS; loinlh pe-eestnikov pa ni bilo, ker jim po vesf prillki ni do rože čudotvorne • • • —n— PahHk&dje »Matieft Slovenske« s» leto 1919- so dotiekane in se bodo t>ri-hodnj* dni zaeele raspoilljati gg- DO-verjenikom. Ljubljanski flanl dobe knjige v Bonačevi knjigovežnici (dvo^ rižće, I. nađstropje) od srede (14- t- m-) dalje med 14- in 17* nro proti iskazu plaćane naročnin* za leto 1918* Ravno-t&m se sprejema naroMlna v znesk« 8 K ta leto 1919- LtnbOaiuU Zwn. V lefofidem !ef-ntku Ljub. Zvona zbilja veliko pozornost ZKodovtnskl roman znaneca male* m romanopisca dr« Ivana TavSarJa. DefanJe romana se vr9 za 2asa trlde* setietne vofne v SkofH LM ifi okoBc! (n oolsole vse grozote in oodfvjanosti tedanjen časa. Poleg elavnera romana orlnaSa LJnh. Zvon manfieiip-vele, esefe. In pesml. V aprtJovfStevflki !e natfsnjena krasna pesem Pavla Qo-Hje »Procesija«, k! fe doMb Sastno narrado. Ker sta odšla Otoa Župani tn Mflan PuzeH na daUSl đotmtt. la uravaal a oefc> itavilko uredntttvo Hrta ^^^^^ Mmm^ %vflMsf ^ta. flsSS^MA ^^ ■BBm •BJBB^I vSJBSjHS^BI ^P^^^* ^^^ ^^SS^^^y. ^^Sf^ Stran 6. »SLOVENSKI NAKUtT om 1& »*)» 1S19. 113. ročniki na letošnji letnik Ljub. Zvona } se nekaj časa še sprejemajo, ker so še j vse letos izišle številke na razpolaso. | NaroČa se v Tiskovni zadrujri v Ljubljani. Sodna ulica 6. Celoletna naroč-nina znaša 30 K. Slovencem v zaseflenem ozemtin« ki so naročeni na Ljub. Zvon, naznanja upravništvo, da so prihrani ene žanje ysc letosnje številke. ŠSkaril dobe knjige »Slovenske Matice« Dri poverjeniku želez. nadre-videntu Petku v Kolodvorski ulici St. 191, kjer lahko vplačajo tuđi članarino -za prihodnje leto. Koncert v prid Akademskemu domu- Pri koncertu, ki ga prirede sloven-leki akademik! v pridAkademskemu do-itržaeki vijolnist Karei Sancin- Z 12- le-jam naatopi prvic pred ljablj-občinstvom ftoin ga je srečno na&ljufje privedlo v »roke izbornega učitelja g. Jankoviča v jTr=ru in že leto za tem je nastopil v ►Tretu z velikim uspehom- Gmotne zapreke nm pa nišo dopuštale, da bi se •bavil izkljucno z glasbo- Prisel je v Gorico na učlteljisce ln Je sodeloval 'pri v*o koncertih, katare je priredila tamošnja >Glasbena Maticac kot solist ali pa prvi goslar v kvartetu, ter žel tv^9obče priznanje* Na Ceškem, kjer ja takol po polomu na^topal v vec mestih, k&kor v Kolinn, Josefovem, Kralovem gradcu sta ga pubUkum in kritika po-jwlravila z velikim navdušenjem- Sedaj 'deluje zelo uspešno v Narodnem gleđi-šča in še izđatneje kot učitelj gosli pri >GIasbeoi Matici« v Ljubljani- i J Iz gledališke pisarne* Upravni sv%t Slovenskega gledaJtekega konzorcija se Je posvotoval v seji dne 10 maja 1919 o napađib na gled&lišde v časopis ju v zadnjem čaeu. zadevo preiskal in dognal, da so napadi brez podlage. Sklenilo se je, da ne bo odgovarjal po časopisih. ampak, da bo ravnateljstvo predložilo s^oj račun občnenra zboru« T.7 ffledališke piearae- V dramekem gledalištu se vprizor v nedeljo, dne 1S t. m- p opol dne Finžg&rjeva., >Veriga< ljudska zgodba v treh dejarnih p o znižanih censh- Predstava je nar menjcca v prvi vrsti ljubiteljem slovensko drame iz dežele, ki do sedaj še nišo imeli prilike, viđeti to prekrasno slovensko delo na odru našega narodne* ga p"'cdalisča* Spoređ koncerta »Liubtf. Zvona« v petek ob 8. zvečer v Narodnem domu: 1. a) O. Dev: Cej so tište stazice; b) Dober večar luba dakle (korosld narodni); c) A. Foerster: Razbita čaša. Moški zbori 2. L. M. Škerjanc: Godal-»i kvartet v D - duru. (Rokopis). 3. a) J. Prochazka: Tak* si lepa; b) J. Mas-senet: Arija iz opere: Werther. Samo-spevi s klavirjem. 4. M. Rožanc: Mak žari; b) Z. Prelovec: Zapoj ml pesem. dekle. Maska osmerospeva. 5. P. u čalkovskij op. IV: Godalni kvartet v D - duru. 6. a) E. Adamič: Zapuščena, \ mešan zbor s scfcranskim solom: b) St. St. Mokranjac: Kozar, Šesterosrlasen srbski mešan zbor; c) F. Cterbič: Po-mladni spev. — Vstopnice v fcrafiki v Prešernovt ulici 54. Repertoir Narođnega gledališta* Srama- 15- maja četrtet >Smrt maj-?ce< C 54- 16. maja petek >Smrt majke« ^ 5d- 17. maja sobota popolđne >Kroja-rek junaček< B 2/52- 17- maja sobota rvečer »Boj Bebi< C 51- — Opera* 15- maja četrtek >Baletni večere (javna produkcija baletne sole)- Abonma B 53- 16. maja petek- Zaprto. 17- maja sobota >Madsme Favart< A 56-f Str Wi!lJani Crookes. (1832—1919.) Imenovani Anglež je bil fizik m ke-w|k. Leta 1850. je izriašel novo kovino thallium. preiskujoč s spcktrosbo-ix>m tvarine, ki so preostale po čišče-r.ju seleniuma. Zapazil je svetio zeleno progo in jo končno osamil. Po večlet-nih poskusih je deločil atomsko težo tej prvini, ki se je izkazala v teoriji za važ-ro. Med številnim tehtaniem je zasledih da je pri različni toplini teža razHčna. Njegove raziskave so ga privedle do tega, da Je stvoril »Crookesov ra-diometer«, kateresra so \TX>rabili po-zneje pri infr?. - rdečih žarkih — za do-ločbo žarece energije. Novo oo^lavje je napisa] v dinamski teoriji o pli-n i h. Opazoval je blisk v praznini, t i. y zelo razredčenem zraku s pomočjo ^Crookesovih cevic, ki nudilo katodne žarke in so pozneje omogočile odkritje Roentgenovih žarkov. O katodnih žarkih je napravil mnogo eksperlmentov. Pbsebno je zasledil na njih stanje, nazvano »žaroža snov«, ki predstavlja te-orflo o izžarivanju etra» nasproti Her-tzovi in sploh nemški v a 1 o v a 1 n i teoriji. V elektronskem vprašanju je znan njegov zakljnček: preprosta tdesa so v resnici sestavljeni molekuli ter izbajajo iz ene in iste pratvarine. iz protila. Po-skusi v razredčenem otračju so ga. pri-vedli na lepljivost rasredčtnih plinov, nedavno odkritih po Maxwdln, čegar delo je izpopolniL Z nadaljno. spektro-skopijo je izoliral redko prst itijjo (yttria), nudečo v ultra - vfol«tn osamljeno skupino riž, ki se pripisuje novi prvim victorium (1898). Nekaj let poprej Je bil objavil zanfmivo razpravo o električnim izpuhtevanju kovte. ki tvorijo elektrodo v obločnicah, ter potr-6'i Pajleigh - Ramsayevo najđbo arfD-ha. Ko Je Becquerel zasledil radioaktivnost in ko so se pojavile oranileve last-nosti. je še sam prispeval o t«h pred-aretih. Strokovniaki posnajo njegov duhovit aparat spintariskop. Kot pred-seđnik društva British Associa-tion Je opozorfl na vlogo dnHkovfli smota t poljedelstviL Ker pm gredo dri-lišio nuiBB ■ ■QB0Hf je % jKiyienBoiTi preALgal pttfobivMtfe drfftft k mk* za nitrite in nitrate, kar Je- vrlo uspelo. Ugledni znanstvenik je ztpustil več knjig o rarkužilih pri živinski kugi izde-!oyanju sladkorja iz pese, kemičnj analizi, barvltih, demantu. anilino\ih bojah. antracenu itd. Ražen tega se je rad ukvarfal z okultizmom* spiritizmom, fo-togranranjem dnhov. Toda njegov« sla-* va so in ostmnejo raziskave žarece snovi, katodičnesra bombardiranja talij. Poziv B*Yarovaaeem« Z ozirons na govorice in čacopisne vesti, da je delo-vanje inozemskih savarovalnic v Ju-gosl&vip prepovedaoo, smo pooblaSče* ni od merodajne strani, da pojasnimo obdinstvu, da so te v««ti netočna in neosnovane- Pozi vi jamo zavarovance v njih la»tn«m interes«, da se ne dajo be-gati po takih neutemeljenih vesteh in da točno plaenjejo savarovalne premije, ki zapadajo v plači lo, pri onih za-stopstvih, ki so v smislu isjav, priob-čenih na poziv Deželne vlade za Slove-nijo v Uradnem listu, upravičena za sprejemanj© premij v naši kraljevini' Razdelitev premota iz premogov-nikov Trbovlje, Hrastnik, Zagorje je prevzel ministrski svet, kateri je raz-delil premog med južno železnico, dr-ža\iio železnico, hrvatskimi in ^rbski-mi državnimi železnieami* Vsaka dobava tega premoga privatnikom je ab-solutno irkljucena* Novo državno in avstrffsko vojno posolflo. Mnogokdo. ki s^ danes vpra-šaš, zakaj ne podpiše naših domačih bonov. se izgovarja na usodo avstrij-skega državne^ posoiila, V kolikor gre za popolnoma izčrpane fonde, pu-pilama imetja in hranilnlške rezerve, mora vsakdo priznati, da imobilizacija denarja v dvomljive stare papirje ote-žuje podpis noveira državneza papirja. Usoda vojnega posojila ni še odločena, gotovo na je, da se bo našlo primerno obliko, da se resi ne^olžne žrtve. Pri tem ne bode brez važnosti izvedeti, jeli se je dotičnik.napram novi svoji narodni državi izkazal kot zvest državljan in tuđi glede posojil nove države izpolnil svojo dolžnost. Na§i podjetniki so se hva!aboffu voinecra posojila pravočasno izTiebiU, zato toliko ložie ugode pozivu države, ki bode preiskala. kako se Je kdo odzjval, kadar ga ie na podpis pod-pisal avstrijski tlačitelj Sloveticev, in kako bo sedaj, ko *a zove narod sam. Uvoz v Jngoslavljo je popohiama prepovedan. Treba torej, da v^sak uvo-zitelj izkaže dovoljenje pristojne podružnice centralne uprave za uvoz in izvoz, sicer zapade kazni zapora in blago je zaplenj eno. To veli a za Ngm-ško Avstrijo ravno tako kakor za Italija, Zadnji čas, ko razmere v tem pogledu r?50 bile pojasnene, je rarun ti-hotapcev malega obsega nekaj ljudi poskusilo tuđi uvoz v velik em- Odslej to ne pojde več, \^sako tako blago bode zaplenjeno in bodo krivci in njihovi pomoćnik! strogo kaznovani. Lessa rngovina. I« Trsta se pofo-ča, da tamkai vlada vedno več!e p«v vpraševanje po lesu. Na drugi strani pa imajo Italifani vedno več potrebe, da se iznebijo za drag denar slabega suknja, Razumljiva ie sicer nervoznost manufakturnih in lesnih trgovcev, ven-dar ne kaže, da bi se te nervoznosti nalezla tuđi drža\*a, ki bode prav sto-rila, 6e Ie toliko manufakture pusti uvoziti, kolikor je unrav neobhodno potrebujemo — na drugi strani pa pusti Ie toliko lesa izvoziti, kolikor je neob-hodna potreba z ozirom na prenapol-njene zaloge, nekonserviranje blaga in na neizbežne denarne potrebe intere-sentov. Državno posojtlo, Slovenija trdi, da je najbolje organiziran del naše države. Ona pa državi daje tuđi mnogo posla: za naše slovenske granice na severu in zapadu se vrši bo!. Za slovensko varnost stoji pod orožjem srbski junak iz Šumadije, mesto da bi se vrnil na svoj dom k svoji deci. Je torei še veČja dolžnost Slovencev, da doka-Žeio v tem trenotku svojo zvestobo državi tuđi v oblik! posojila. Kavclje. V kratkem izlde naredba, ki 2nova uredi vprašanje, kateri papiri i so pupilarnovarni in se morejo sprejeti kot kavcija. Da ne bodo vmes avstrijski državni papiiii. si vsak lahko misli. Da pa bodo državni boni naše kraljevine na prvom mestu, to ve vsak. SiibskrlpcUa im 4*/t državne bo—. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani |e bflo do tnkl. 12. t m. snbstaibi ranih 4,432.000.— K od 386 strank. Med droRirad so subskribiraU: Kmetska posojilnica, Vrbnika 10.000 K, Posofilnlca Rtdovlfica ■*-dallnih 30 000 K. Mestna branitaiiea Radov-ljicm nadalinth 706.000 K, Kranjska hranil-mca, Liubliama 250.000 K, Posoiflnica SUri trs 50.000 K. Posoiflnica Liutomer 10.000 K, Občina Šnurle pri JelSah 1000 K. ObGna Ljutomer 5000 K, ObCinska braolfailca Kr-Sko za e. Al. Onreac, posastnika v Ardrem eri Sv. Duhu 30i»0 K, OkraJM posoflWct Krsko 5000 K. ter sledeči sf.: dr. Avgust Mtmda, LJnbliana 6000 K, Jos. Orotnlk, Poacert 5000 K, !. 1. Linbllssa 3000 K, Fraac Garin, Borovnica 1000 K. Ivmam Oa-rio. Borovnica 1000 K, Ivia Kra^os. LhJb-naaa 1500 K, rraa Ahlku Siska 2500 K, Aatooila Arko, Rltndca 1000 K. AL Bresaat nađodteU, 9oetro 1000 K Joief Bregar, nadtidtelj, Zc 9Wa 109D K, Kaiaftaa Drol. Zasip pri Btodn 900 K. BoJooa Vflc» Ljnb-llana 3800 K V. Otoralcc SEftlca 900X Iva« Plavalk, Tretefe 5090 C, Zlata In Milma Onezđa, UnMlaaa 4000 E T. Msb**. UoMJam lOOeiUii PejhfcTfiK 1UM lDroBt Jaaef Dvwl pođpeBoofvift* Ltnt>* Hana 4000 K, BUaka Tyfca* U«Ul»n 5000 K. Feđor Tvfcač, Lhibllaaa 1000 K. fatf. CM Pire UaMlsna 2300 K. 4r. Prlie-ST Lokan, LIvMIum »00 fc Dratetti liri- »kolja l^fca^ 4BW a» Mflhp ftg^fcp* 1*Jfll narSlč, Varđ pri Vrkniki 2000 K Pavfl S«e-maim, Utibljaa* 5000 K, dr. Lovro Bodd^ kapetan veterinar. Ljubljana 1300 K. ine Vfctor Turniek, LfnbliiJU 300 IC Marija Đrathovie, Vrbovec 1000 K Kan P^ne^ Jaaeja dolina moo K. dr. Cmst Sehwanc Uutomer 3000 K. Matiia Oorup. Ljubljana 1000 K. Franc Ssantner. UUMlana 9000 K» rraac Novak, Dot Lofatec 900 K. r. Ga-brviia, LfunUana. JO.OeO K. Aatooftla Zore. Novo nesso 90.000 K. dr. Anton Vilhnek, Biselisko 1000 K. dr. Ivan Diranik, Krško 900 K. Ivan Kramner, Trbovlje 2000 K, Tr. KrapeS, Inivaiiiar. Ljubljana 3000 K, Avsr. Slmonič, kapetan, Šiškm 3000 K, Jos. V»d-mar. Ljubljana 5000 K, dr MUan Vidnar. Ljubljana 3000 K, dr. A. Homan, Rade£e 5000 K. V. Ravnikar, vlšjl pogtar. Cnturek 1000 K, Anton Ravnekar. LJubUana 1000 K. \ladim1r RndohV tehnfk. Konjice 1500 IC A. W«sten, C^lje 100.000 K, Antonija Mau-rcr, Kostanlevtca 1000 K. Lavoslav BuČar, Kostan)6vfea 2000 K, dr. Josip Geors. Smarje pri Jtlšab 2000 K. — Ker podsllsanf rok a snbskrfbiranie drfavnesa oosojtla konca 20. tn.se reflektanrl cmorarjajo na] svoi« prijava pravočasno pošliejo oficijel-nemn subskripcijskemu mestu Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali njenim po-dmžnicam v Splita, Sarajevu, Celju Ce-lovcn ln Mariboru. UVOZ PIVA. Ker so se razmere srlede uvoza piva vsled upostavitve carinske meje in vsled razvoja domačih pivovara bistve-no spremenlle. se vabijo vsi tišti, kl imajo v založi pivo nemško-avstrijsicih pivo\*arn. da se udeleže razgovora, ki se bo vršfl v tej zadevi v torek dne 20. t. m. ob 0. v deželnem dvorcu« v sobi It 77. IZVRSITEV KOMPENZACIJSKE POGODBI* ?5t. 33/SHS, skleniene dne 22. marca 1919 od Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom in DrniajskUn >Warenverkehrsbureati-fcm. Glasom rsroraj navedene pogodbe Je vse blago, ki se bo med ob^ma državama izmenjalo kontingentirano. Podpl-sana podružnica naznanja. da je dobila od svoje belsrrniske centrale kontingent za sledeče blago, za katerega bo izdal »DeutschSsterrreichisches VVarenver-kehrsbureau« na Duntlu izvozna do-voljenja glasom pra\il, ki so interesentom na razpogalo pri podpisani podružnici. Kontingentirano blago je sledeče: poljedelski stroji, poliedelsko orodle, kose in srpi, komerfini papir, papir za časopise, orodjs za obrtnike, stroii, že-lezo in železni itdelki. kovine in kovinski izdelki, ieklo in jekleni izdelki. razne barve, kemični produkti, znanstveni instrumenti, elektrortehnični materijal, kuhinjske opreme, klobuki. razni motani, kvas, kuhijska in živinska sol. Kontingent konopnih izdelkov bo razdelil Hrvatski kudeliski odbor n Osjeku, k2mor nai se interesenti obr- nek>. t ^ Kdor hoče na podlagi tega kontingenta importirati Hago iz Nemške Av-strie, caj vloži prošnjo, kjer naj sporo-či sledeče podatke: potrdilo pristojne cbrtne oblasti, da ima pravico do trgovine s tem blagom, vrsto in količino bla^a, približno vrednost, Če mogoče radi dobavitelja in njegov naslov ter rok, v katem« $e bo mogla knpčija izrvesti. Prošnie morajo biti pri ztoz*] navedenem uradu vložene do 25. maja. Na poznefe vložene proSnje sew bo pod nobenim poljem ozlralo. Proseni, kl so že vložene ni treba ponavljati. Kontmzent se bo tako] razdeli med prosilce, ta* dobe rešitev svojih prošenj pismeno. Opozaria. da bo vsaka osebna intervencija brenspesna ter bi samo zari fzezala pravočasne rešitve-CMitrabm oprava z% tr«ovskj ^omet z lmwe«istvofH, podružnica v uoDUani. Zadružnišrvo v Jni^slaviji- Po pc-đatlcih iz leta 1917. i« poslovalo v vsej Jugoslaviji S828 rasnih isadrug, udruženih po veeini v 14 zadružnih svezali-Te »vere štejejo okoU 40(M)00 članov-Organizacija, ki 3© gotovo vp^stevanja vredna. ali navedeno Steviio ie ie v«e premajhno! Vejma- je ekodovala za-dmžaifttvn- Treba bo poživiti prizade-ie eadrug« i» osaovati se obilo mcrrih-ZadružuiStvo mora res eraleti v Jugoslaviji! Direkfcri tovorni vUki iz Pariza v Jogoslavfjo- Direktna železniđca zveea 6 Parizom je uvedena ali samo e& pot-nike iB neznatne no\*inske in piaemske poSiljatve- Sedaf »e uvede tuđi direktni tovorai vlak iz Pariza v Jugoslavijo-Ni pa še znano, kolikokrat na teden bo vozil in koliko vagonov bo stela dotiž-na garnitura ia tndi ne, kako blago se bo prevažalo, ve ee Ie, da, ee dovoz v Jugoslavijo tiee stvari, katere najmij-nejse potrebuj«», pri čemur pridejo država* potrebe **&Tsro v postev. Vaovcevalniea » živino im Bas« v Lj«bljani im veeje žtevilo mladih, Ie-pih delavnih volov ma prodaj- Keflek-tanti naj se obrne*) naravnoet n& Vnovčevalnico 9t živine in mast v Jjiabliani- >Dnam pc«re4^«tniea sa delo«-Podnuorioa sa LJubl|«o ia okoUee- V preeeklev teđacn od 5. m«i* do 11* maj* 1919. fB ideal* delo 177 moUdh im 83 i—mkXh delavmli »oA- Delodm|alei 00 iskali 9d moakfh in 56 imakšh delavnih moB- Poaredofvmsj ea j» svrlllo SI- Pri vseh podrožnioafa >Driavna poaredo-valnle* mm dmloc i* od 1 Jasnmvja 19& do U- mMja tm. i*mk> «• «« de-lavaik m*8L đainiHrH *o pa imkmli 470g dal«vwr. Poiedoracj M Je IbvT-*U+ v temi emm 1811- Delo iiemjo pls»*> mškrn moa (229), trcenkl mfaiilNnrf (110). mlnlUnit (U6). taA>ri^wfcy •JefetKlmMkt Iflmjiniilitfllt Pf- ^^M ' ^^_^^^^^^£ ^J^^^l ^^^aftj » Ag^j gM^a. Iva ■BmmjjL mmm9mvy^ mf^p^mmm' as mi^t^r ni aliife, oskrhnikl, ekonomi, rnđarji, •otmi alikazji, pleakarji, predifoe de-lavke, dnlnariee, krojači itd- Jttfoslavenskl privredni kom-pmm> Za kratke vrijene izaći će prvi svezak .Jugoslavenski Privredni Kompas*, ito će ga ujM^ti novinar Vladimir PavUković. Čitave djelo obsiza-ti će 5 debelih svezaka, a izad će do konca god. 1920. Interesirani krugovi mole se ovim putem, da stava svoje želje i zahtjeve na urednika, Zagreb, Marija Valerija ulica 6.1. kat, tele-Ion li — 13. UZARJI POZOR! — 17RADNO PO- HIOTTO potrebnje nujno poštuo ministrstvo za svoje lastne urade, pa tuđi za urade poštnih in brzojavnih ravnateljstev v Beogradu, Nišu, Skoplju, Cetinju, Splji-tu in Ljubljani- — Pojasnila se dobijo v uradnih urah pri poetnem komisarju đr* Janžeković, Ljubljana, Beethovno-va ulica »t- 7/II't telefonska St* 139- Društvene vesti in prireditve. Za koroiln becnnoe ie darovala Kreditna banka« v Ljubljani 3000 kron in prosi, da dvisnie odbor za koroške be^unce to vsoto Dri njeni blazajnL Gasi »no društvo v Tacnjii priredi na obširnem senčnatem vrta Kosirjeve restavraeije v nedeljo, dne 18- maja ob 15- običajno zabavo s petjem- Sestanek vojaškili invalidov priložen- Vsled proglasitev prekega soda se mora naše zborovanje v Celju preloži* ti za poraeje? gotovo pa kakor hitro se bode zamoglo vršiti- — Koštomaj, bri-vec v Celju- Prve dnf prihodnjega tedna uprizore učiteljiščniki in učiteljiščni-ce tukajšnjega. učiteljiSča v dr&raskem gledališču Anton Funtkovo dramo .Tek-maV Opozarjamo slavno občinstvo na to prireditev, koje glavni znesek je namenjen zgradbi Oinkarjevega spo* menika. Zveza trg. nastavljencev poziva vse člane, ter tuđi nečlane trg. nastavljence, da naj pole katere so jim bile poslane od JLvtzt" v izpol-nitev do sobote dne 17. t m. sigurno po zaupnikib ali po pošti odpošljajo odboru. Na vprašanja glede plačevanja Članarine sporoča odbor, da se naj po firmah pobere članarina za maj ter ob uradnih urab odda v društveni pi-sarai V KrŠkem bo ▼ sobote 17- t. m< v sokolski dvorani dobrodelni koncert v prid akademski menzi v Zagrebu. Sodeloval bo kršJd orkester in soprani-stinja gde* B* Miheli5eva» neenka za-erebikega konservatorija- Spored je fa-le: 1- Dvorak: Slovanskl ples št- 4» orkester- % Zaje: Na gondoli in Pav čic: Uspavanka poje gdd* R- Mihellće-va. 2- Cajkovski|: Velika fantazija iz opere >Evgenii Oneginc, orkester. 4* Zaje: Bomanea Jelene is opere >Zrinj-atdc in Brahms: Podoknica, poje gđč* R- ^Ohalideva^ 5» Offenbeoh: Overtura >Orfej v peklu<, orkestar- — Spored je torej prav lep in raznovrsten- Zlasti nas zanima nastop gdč- H- Miheličeve, ki jo do sed&j se nismo čuli na Sloven-skem in ni dvomiti. da bo ba$ ona pripomogla k popolnenra uspelm tega koncerta* Opozarja se, da bodo sedeži v kratkem rasprodani in bo pri večer-ni blagajni dobiti Ie nekaj stojisč; zato si naj vsakdo zravočasno preskrbi vstopnice v trgovini F. Stogerja v Kr-skem, kjer se vrsi predprpdaja* Cene sedežev so od 8 K do 3 K, etojisče 2 K. Začetek ob 8- zveter- Draitvo orožniaki]^ vpokojencev SHS sa slovensko ozemlj« v Ljubljani vljndno vabi svoja smmiljenike na pri-stop k druŠtvn- Vpisnina je 2 K in članarina 50 v meeadno to je 6 K do SI-decembra 1919- Priglasila> vpisnino in članarino sprej«ma predsednik Martin Maieen v Iijubliani, Marije Tereeija oe-sta 10- „Slov. trg. društvo v Celju* obdržuje dne 18. t. m. ob 9. uri dop. v Mali dvorani .Nar. doma" v Celju svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Z ozirom na to, da občni zbor sklican za dne 4. t. m. ni bil sklepčen, sklepa ta občni zbor ve-l)tvno ob vsakem številu. Celje. Dne 11. t m. se je ustanovila tukaj podružnica društva tigov-skih nastavljencev. Kot glavni govornik je nastopil tovariš Kralj iz Ljubljane. Le-te je v svojem dveurnem govoru natančno obrazložil veliki po-men društva, ter pozival vse navzoče, da rtivijcjo živahno agitacijo med trg. nastavljena »eda Celja in okolice. V odbor so bili poklkani naslednji gg. in gdč.: predsednik: g. Sonnan, pod-> predsednik: g. Pammer, tajnik: ffotp. I. Kokalj, blagajnik: g, Bouha, odbor-niki: gdč. Konik, g. Veršič, g. Šiiko, prejrtedniki: gdč. reigel, g. Pninik» g. Krdl. Po Končanih volitvah se je tovariS Sorata* zahvatil v imenu ce-lega odbora sa iikazano jaupanje, te xaUjsčil »bofovaaje. Mofciaaog. V sreda 7. maja Je bdo učHatiato sbotovanje pod vodstvom f. nadzornika Stiasny v Mokronosn. Pred tborovaajen nas je vpocdravila učenka 7. r. a kaj glaJilviml bestdtmi. rekoč: »P6 Vaš* akfii postnemo »vednt tat* hl daklHa. at MM »*■ «M rod, spoštovaH Solo ln nle naprave ter . cenili Vas kot naše vzgojitelje prav« dobrotnike, nad vse. Nato pa ie zado- nela iz nežnih mladih gri prelepa pc-sem: Vsi zdaj v kolo se vstopimo • • •» tako lepo in ljubko. Sledilo je sldop^ tično predavanje: Poeovanje po morjn v Cetinie. Predavala je izkljucno mladina sama tako ginljivo, da smo imeli zar« pravi užitek, zakar smo Mokro-noški mladini prav hvalcžni. Pri zbo-rovanju samem smo razpravllali o reformi na$e sole. Sklenili smo tuđi več re-s oluci j, ki se predlože na pristojna mesta. predvsem pa. nai se sklenenikdarnoben zakon o soli, dokler ?a ni odobrilo uči-teijstvo, a ne samo mestno ampak tuđi ono z dežele. ker ono bo žtvek> med ljudstvom. Ib udejstviti nekaj na šol-skem polju, kar ustreza §oli in ljudstvu, zamore Ie tišti ki živi v 5olL za Solo med ljudstvom, nikdar pa ne kdo dmsi. Za koroike begnnee so darovali: Prof- dr- Iv- Svetina 30 K; Juri' Pevec 40 K; Alojzij Huter, Sv- Trojica 100 BL; Stefan Kihar, Dob 30 K; Iv- Ogrin, La-verca 100 K; Neimenovan, Skofja Loka 30 K; Lovro Marolt, Studenice 72 K; Makfio Pock, Kranj 50 E; dr* A- Levi«-nik, Ljubljana 40 K; prof- Gaspart^ Maribor 40 K; Franc Remšar, Čeftnjica 200 K; Zađr- »a vnovčevanje, Čeinjioa 1000 K; Ana Leekovec, Škofja Loka 15 K; Ferdo Palovec, zobotennik 90 K; žnpni urad, Dramje 39 K; Antonija KavMc, St. Jnri ob Juž- iel- 25 K; župni urad TJmberg, Ptuj 25 K; L Langus, Šoštanj 40 K- Stupaj 1876 K- Srčaa mi-hvala vsetn rodoljubnim darovalcem-Odbor koroŠkih beguncev- Za koroške begnnee so darovali: Dr- Franc in Alefi USenižnik 40 K; Neimenovan 10 K; Neimenovana 20 K; prof- in pref- v zavodu Sv. Stanislava 400 K; dr- Greg- Pečjak 200 K; dr- Josip Tičar, Kranjska gora 100 K; Franc Pogačnlk, Ljubljana, 500 K; uradništvo Vinko Majdič, Eranj 60 K; Ferdo Lav-rinc, Radovljica 20 K; Izobraževalno društvo, Mengeš 45 K; Franc Grein, Ribnioa 40 K; P*. Bohinjec, Tržič 20 K; dr* Jos* Dermaatia 20 K; urednik Anton Pesek 100 K; knezoškof dr. Anton Jeg-lic 1000 K; Ignac Košem 10 K; Karol Pollak 1000 K; inž- Bemoc 100 K; Alojz Kumor 2 K; Olga* Sitig, Velenje 10 K; Franjo Zopf, Pristava 20 K; Davorin Vuksinič; Metlika 20 K; postajenacel-nik Bimske toplice 50 K; advokat dr-Anton Švigelj 10 K; notar Franc Stupica 100 K. Skupai 8897 K- — Dr- J-Arnejo, blagajnik' ftenaka podrninlca dm^be sv- Ct-ril in Metoda v Novem rnesto, je v smislu odborovega sklepa z dne 24- aprila povodom gledališke predstave igre >Sin< z dne 10- maja namesto pogostit-v© gg' igralk in lgraloev darovala 100 kron za slovensko visokoSolsko menzo v Zagrebu- O organizaciji gruntovnih činovnika Kratjestva SHS. Društvo ' gruntovnih činovnika Hrvatske i Slavonije na obđržavanoj glavnoj skuštini u Zagrebu dne 6. 4. 1919. zaključilo je provesti udruženje svih gruntovni-čara delog Kraljestva SHS, kako bi svi zajedno imali jednu strukovnu organizaciju i na taj način staleške interese moglo bolje unapredjivati kao i samoj instituciji viši moralni uspjeh omogućiti. Umoljavaju se stoga drugovi iz Slovenije, da se sastanu u što većem broju u Ljubljani, na koji se-stana kbi došao jedan član odbor društva grunt. činovnika Hrvatske i Slavonije iz Zagreba na sporazum odnosno na ddgovor o provedbi jedinstvene strukovne organizacije. Nakon takovog sestanka i dogovora sa ostalim drugovima ostalih djelova SHS, sazvao bi se zbor gruntovnih činovnika delog Kraljevstva SHS odredjenog dana u Zagreb, na kojem bi se društvo konstituiralo sastavivši pravila i udarilo temelj jedinstvenom radu društva za probit i boljak koli gruntovne institucije toli društva za moralno i materialno uredjenje strukovno stalefikih pitanja. Prema tome umoljavaju se drugovi Slovenci, da takav sestanak u Ljubijano što prije upriliče i o tom barem 14 dana prijebavjesti upravni odbor društva grunt. činovnika Hrvatske i Slavonije na ruke tajnika Jovana Cetušića kr. gruntovničara u Križevcima. AproviMcUa. + Am-ikanski ep»h m TUL in IX- okrsf dobe stranka Ib Mtthleisno-vega skladišoa na Piuiajalri ceeti na odrezek štvv- 1 slađkornlli izkasnio aa mesee idcj po naelednjem redu: VIIL okrai- V P»^k> dne 16. t- m* pridejo na vrsto stranke s slad^kornimi izkaznica-mi Mev- 96 (Soinik), stev- 97 (Brajer) dopoldn* od 8- do 9- štev. 98 (Mendn-g«r filefao), Mer- 99 (Sarabon, Marti-nora eesto) od 9> do 10* itor* 100 (Lindt-ner), Mer* 101 (Eonnan), i^v 102 (Ku-gomik), šWv. 10» (Gerjol) od ia do 11-ore, fitor* 104 (ZoriČ), iter. 106 (Soha-dotoe)f mmv- 106 (Grofa*), M^. 107 (Manotoger štefan), eter- 10S (Zvpas-Či8)9 «rr- 109 (AUo) popolđne od pol 2 do S* — IX. okri| Mvr* 110 (Cetoe-var) popoldne od S* do 4- iter. 111 (Kle-meno), itev. 112 (Ilraenc) od 4- do 5-nro* Vaaka oaoba dobi pol kilograma •peha* Kilogram aiana 18 K- Straakam ee ia rav»aH Mmm orndpla—em 113. Iter. •SLOVENSKI NAROD*, dne 15. maja 1919. Stran 7. Nainoveiša poroiila. Ozvirno bnolavno poročth »Sto. Narodu*, došlo včeraj zvečer. MIROVNA POOODBA IN ML Pariz, 13. maja ob 22. uri. Svet Četvorice se Je to Jutro Dosvetoval o rai-afh vDrašanjih, ki se tlčejo mirovnih pofojev, ki bodo naloženi Nemški Av-strijL Svet Desetorice je včeraj zvečer đoločil bodočo mejo med NemSko Av-strtjo in med Osrsko. — Pogodba z Nemško Avstrijo kakor tuđi pogodba z Ogrsko ne bo omenila Reke, ker ta ne spada v obmoČJe ene teh driav, mar-več v kompleks interesnoga spora med Jugoslavijo In Italijo. Jueoslovanska delesactfa Je pred-tožila nanovo plebiscit Po Ogrrski priđe na vrsto pogodba z Botearijo, za nio fcot zadnja Turčija. POZDRAV. Pariz, 13. maja ob 22, uri. NemŠka d«!esraciia namerava po treh svt>Ji]j Čla-nih pozdraviti avstrijske delegate. Tuđi pripravlja noto, v kateri zahteva, da bi se obe delegaciji združili! DELO NEMŠKE DELEGACIJE. Pariz, 13. maia ob 22. Delo nem-sfce delesscUe se uspešno nadaljuje. Kočno delo še tajnikom delegacije od strani Antante prepovedano. V nasprot-ju z dosedanjimi vestmi. ni Brockdorff včeraj predložil nobene nove note. ODGOVOR. Pariz, 13. maja ob 22. Odbor Četvorice je redijdra! odsrovor na nemšfco :ioto, kl se !e tikala usode vojnih vjet-rikov ir» delavske zakonodaje. Oba odgovora boste jutri zjutrai irročena nem-v!--i delegaciji. VHIZPROSNOST IN PRIPRAVLJA -NOST. Pariz. 13. maja oh 23. nri. »Ltberte\- ivse. da ii je znano, da ie Wi!s<"»n odlred-?o^ Cfemenceami. V sltičaiu, da bi do lakrat NTemc? ne hoteli Dodoisati. se >odo uporabila *re_ds.ta, *a Vatera fe :e vse pripravljeno. Medzavezniški vojni svet je v per-manenci v Versailfest!. Sestavijato sa geaeraH Beltin za Fraaeii*, ĐHas in Lochridge za Amerika Sackwil in Swndd za Anzlija CraSleri za Italijo. Začasao at )• odeMU tuđi Dltt. MM! J* da te posvotttje voini svet o valft-««n rtStnm. ki bi at uvede* t hm-denem delu NemčUje za slučaj, če bi nemški delegati ne hoteli pod pisati. Drugi zooet mistijo, da irre samo ta režim v ie zatedeneni delu sa obeh oba-lah Rena. Posvetovanja vojnega sveta sa seveda strogo tajna. KOLONIJE. Partr, 13. maia ob 22. uri Amerika !e oflcijalno priznala angldDri protektorat nad Egiptom. Med franeosko in britansko vlado tečejo pokajanja o od-pravi kapitulacii v Maroku in Egiptu. POVRATEK. Pirtr. 13. maia ob 22. urL Američka križarka »Oklohama« je dospela v Brest Namenjena ie, da skupaj z več drugimi vojnim! ladjami spremila Iadjo Georze Washinsrton, na katero se bo vkrcal po podpisu miru predsednik Wilson. da se vrne v Amerika Eskadra ima povelje, da leži od 15. maja naprej pod pofno paro. Iz tega sklepala da pričakuje VVUson iz kratka podpis miru. NCVERJETNA VEST. — NAS REGENT OGRSKI KRALJ? Ljubljana, 15. maja. Na potovanju iz Beograda je danes Drtspel semkaj znani Češki industrijalac ki nam je sporočil vest ki zveni zelo neverjetno, ki ie pa vseeno zanimiva. Po tej vesti se nahaja že štiri dni v Beogradu pre-cej §te\ilno odposlanstvo, ki je došlo, da ponudi našemu regentu ogrsko kro-no in personalno unijo O^rske z Jugo-slavijo. Odposlanistvo ie prišlo v imenu provizorne mesča'iske vlade Ur-manezv - Usrron, ki se nahaja v glav-nem stanu antantine armade, ki Je za-sedla večii del Ogrske. Na^ izvestitelj je to vest v Beogradu dobil od slučajno navzočih svojih znancev, namreč ra\natelia t^odenkreditbanke in ravnatelja kopališča Daruvar, ki sta Q§ebna 2nanca Urmanczva in Ujrrona. kakor tuđi nekaterih Članov njune v Beogradu se nahajajoče delegacije. — Vest seveda beležimo Ie kot srovorico. ne da bi prevzeli zanjo kakršnokoli odgovornost. (Naša poročUa ti Beograda a» Zagreba.) UKDfTEV VALUre. Btomi 15. ipaJA. rinaoča) ministar dr. M«aeao mad }• todd o *** lutnem vprašanju daljšo izjava v kateri pravi m*d dinsim: »Približuje se mom«rt. to borno W**M k ratttvi valutMfa vpraiaaja. S ticanje« •*■ vii bubvoav Anarafcagfc kana m Ie Se prKefo. Kasmerfe med dtnartl tn krofiami, v katerem se bo meni av^ izvršila, sa bo določilo pozneje. Tjh sedaj moram satno povedatt da \% muhstrtkl svet skleniU da bo sunenial državn* bone, kolikor jih bo podpisanih do 1. ju-nija, po Sodstotnem višjem kurzu, kakor druge kronske vrednoticft.« — Nadalje je naznanil minister, da je vlada U izdelala nacrt glede ustanovitve privilegirane emisijske banke, kl se bi združila s sedanjo srbsko »Narodno banko* in katere delokroic W obsegal ozemlje ćele kraljevine SHS. Tozadev-ni zakonski predlor bo predložen Narod nemu predstavništvu meseca )unija. Kot garancij? zt izdane bankovce bodo služile emisijskj banki velike državne domene, dokler se ne vzpostavi zopet naš zaklad v potrebni vrednostL KURS DINARJA. Beograd, 15. maja. Ministrski svet fe izdal naredba v kateri se določa uradni kurs krene oroti dinarju s J00 : 1. SEKVESTER TUJIH TVRDK. Zagreb. 15. maja. Kakor poročajo listi, ie stavila vlada pod sekvesturo več velikih rnjih tvrdk, ki imajo svoje obrate tuđi v Zagrebu. Odrejena je natanč-na inventura. rAGREBSKI TRAMVAJ. Zagreb. 15. maja. Danes so stopili v veljavo novi vozni tarifi na mestnem tramvaiu. Vo^ne cene so povišane za .>—5 kratni iznos, tako da znaša od sedaj najnižia postavka 60 vin. DOMAĆE BANKE IN NACUONALI-ZIRANJE. Sarajeva 15. maja. V Sarajevu se je osnova! sindikat domačih bančnih podietij, kl si ie stavll med drugim naloffo, del ova ti na nadjonallzacljo tujih bančnih in indnstrljskih podjetij. NOVI LIST JDS V BOSNI. Sarajevo, 15. maja. TukaiSnJI fist ^Jedinstvena Država« je pre^el v roke JDS. (Tako imamo v Bosn! že drago večje glasiloJ REDNE SE.1E MINISTRSKEGA SVETA. Beograd. 15. maja. Ministrski svet je sklenil, da bo imel od sedaj naprej baš vtlad dogodko* v notranii in m-MHfl pottttl vttk Um rtđno stjo, kl a# bo vriHla 6b 10. đopoldne. KONBC POKOOLA O 8CJI NP. Beograd. 15. maja. Dr. Vladimir Co-rović povdaiia in iigosa nelojalno po-•topaala arbaldh radikalcov. Takom debate Je došlo do oštrih spopadov ta bur-oft prlsorov. Rasprava sa ni motia konCati, ker ie predteđnfk dr. Ribar sa-radi poznepra časa in pomanjkanja raz-svečave sejo zaključit. — Prihodnja seja |t sklicana ea jutri ob 3. popoldne. POKOPANA PRETEKLO6T. Beosrad, 15. maja. Ministrski svet je sklsnil, da vlada ne bo več odgovar-jala na interpelaciie. ki so bfle svojčas vložene še v srbskj narodni Skupštini. RAZVELJAVLJEN MANDAT. Beograd, 15. maja. Pinančni odbor je razveljavfl danes mandat poslanca Jova Cerkovića |z Stare Srbije, ker je bil Cerković pri svoji izvolitvi še akti-ven političen uradnik, pa obstoji zato sum. da so bile volitve izvedene pod presijo upravne oblasti. AORARNA REFORMA. Beograd, 15. maja. Odbor za agrarno reformo je na včcrafšnii seji stfenjl, naj se oddajo v zakup tuđi ona posest-va, ki so Se obdelana. Posestniki dobijo zato Še posebno odskodnino. GLASILO NOTRANJEOA MINISTRA. Beograd, 15. maja. Notranle mini-strstvo bo izdajalo glasilo pod naslovom: »Politični niasnlk«. JIH JE ŽE SIT. P^dČuIl 15 maja. Včeraj je prisel v Szigetvlr poveli nik nekesa oddelka madžarske rdeče garde. Podal se je k szisretvfirskemu srbskemu poveljniku ter izjavil. da ie preteket zato, ker se s tako hando, kal^zor je madžarska« noče več boriti. •■ •• ^ VEST LDU. -5^ POLO2AJ NA MEJI. Uobllana, 15. maja. ob 9. dopolđne. 5ovražno topništvo je oddalo neka] strelov severoiztočno od Sloven^grad-ca. Tekom včeraišniega dne se pehota ni nikier bojevala. Položaj ni izpre-menjen. Poizvedbe. K4o bi kaj vedcl o Alojzr Opreš-nil:, infanterictu c* kr* pešpolka žt* 87«, Truppentrainanbauabtheihuig. vojna posta 304? PogeSa 50 od IO oktobra 1918, tišti dan j© mati njegova dobila »ađnji dopU od njega, piaal {• aaaM^ đa> Ja aa> laflkMi boflMa» Oi ItM iaM( ni -reč sobeiiega glasa o n]em- BagMrt! iriMal Martte* Bna^j ^arja iz vaai Zagora it- 108- blisu Gfti' rioa» ki se je ^nhajala na Blafrid Đo^ brari M. 36-, a« n*ian|a> d% m nahajtij AlojzIJ Brezigar r lafiken ▼Jatniituf! In riflv je njegor na#lov: Alofiij Br*-zigar, Distacamento Prlg^ di Gnerr^1 Bernalda, provinda- Potenza, Italiaij Pravi, da ie dve leti nima nobenih po*' roftil od «rojoe«r. ' Zgabljeno! 3. nov. v leta I918L mi je pade! iz vlaka potovalni kovček v smeti Ljubljana gl. k. Brezovica. Vsebina je bila nelcaj perila, fotogm-fični aparat 10/15 z dvemi objektivi. K obL Ritacfaef in 1 obi. GOrs. z 22. slikam i v vrednosii 5000 K. Pošten naj-ditelj naj prinese vse to k gospodtt dr. Josip Furlan Sodna ulica pri katerem nagrado 500 K. Ali če kdo ve kaj o tem se prosi da naznani vso to stvar omenjenemu gospoda. Doraača krotka grlica se je zaletela v stanovanje polkovnika Dre-nika Franca Jožefa cesta 16 in od po-sestnika lahko prevzame takoj. Kdo Iz med vračajoćih vjetni-kov ve, kje se nahaja Anton Bartol ki |je služil pri In!. Rgt. 17.1. Marschkomp. I. Zug. li. Marschbataljon vojna pošta 32 tn je bil leta 1916 v Rusiji, naj sporoči njegovim starišem Bartol Hrib 9. p. Loški potok. Našla se je v nedeljo popoldne v Zatiški ulici manjša vsota denarja. Dobi se Zatiška ulica, II. nadstr. Dotlčnega gospoda, ki ima za me nekaj važnega od okr. glavarstva v Sežani, naprošam, da mi posije pod sledeči naslov: Josip Macerol, Sevnica ob Savi, Grajska vila. Ustnln uredništvo. Lestniea nredništra- Qg- dopisnikom- Koroška zadeva jo za enkrat končana- Vsi dopisi o njej gredo zato ▼ kog.. O tem im&jo oed*| odlodaii đruai, a ne čaeopisi- IzdajateU In odgovorni urednik; Valenim Kopitar. Lastnlna in tisk »Narodna tiskainac. za večji 'ipijo se paritetne deftlte lu^' 'Oiiudbe na poštni predal »27«. 5134 fflni nmara Pošten) za obleko !n LISSId DlHCSđ otroška po-iteljict se proda Poijaasfea cesta St 21/m l^to. 5115 ran unn \n več dtm, kdor mi prc-Jif«« MUil skrbi stanovanje r Liubtja-r.i s 4—5 sob^mi. Naslov pove uprav. Slovcnskeg^ Naroda. 5100 Kiipiis ni dobro atah utor-i!HoleuYioiii6liilovnisoi8ion' m*t\U* vsake vrste zt kolesj, motor!« iiifillRB in avtomobile. — Florlandl«, Seletibargova nlica 6. 4273 a|IlClK|fl nlLdllfl bprejme Sollaska torana ▼ Lfnbllanl. 5137 Drnda M bftlfl (Waffenrad), dobro riOttU Se 1BIU, ohrameno. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5103 UE fallanKUi mmsi *%& .Milija Tone, čeTijirski mojster, Kolodvorska IL St 28. . 5107 Tnnita z icfta ali parao ali na Kranjskem išc« se v nakup, kupi se tođl parni kotel v dobrem stanju. Ponudbe pod .Tt^raica 3 "5133* na upr Slov. Naroda. 5133 Tužnim srcem na2nanjamo vsem sorođnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, soprog, tast, stric in svak, gospod Gustav Černe - 6ewljarski moj star 9 dne 14. t# m. ob */j 4 ari zjutraj po kratki bolezni iz-dihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega preminulega bo v četrtek, dne 15, t..m. ob 17. nri Iz hiše Žalosti na tukajSnjc pokopališče. Pokojnega priporočamo v blag spomiiL V LITIJI, dne 14. maja 1919, Ter#s!]a Čenia, soproga — JAtel, Ft«I ta Slatka, sinovi. — Orila, Brv«. MUka. Mtaka, Ana ta Stanka, hčere. Zahvala. Za tnoofobrojne dokaze tskrenega so^ostvovanja potodom prerane smrti naše nad vse ljubljene matere, oziroma stare matere, tašče in tete, gospe Aloiziie Čadež vdove paitaifa aiaislka imleamo Vbem tem potom »aSo mjtoplcjlo Mhvalo, prtv po. sebno pa Se vse mnofobrojnlm udtitMkom pogreba trn 4ar> vaicem krasaega cvetja. Bog povmi viMi! UUBUANA, dne 14. maja 1919. talafoćl «rtaU. VSTiri 6 tednov stara, najbolji« pa-I\v£Mt smt% sne^no bela se proda. aakoTBlaka «!ica 41 5. 52-6 1% s mKln kii|!ln ww za gfg ter sedlo. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5102 FiniBinTisol^ šsrfoTš ori !▼•■■ Kreč, krojača, Duttjska c««U f. Ljibljita________________________5US fu|flHttl naerodaj na drebno in debelo pn F. K. Ktiter, atiktr. Seltnbar-f»?a alca St f. 5123 mu M strokovno izobražena vezi lit lilB II proti dobrem u plačifu za modni salon MicaafKek, Liagirjefi vf. št. 2. 5125 filfl di najta m Z^V'- kom v liubtjanski okolici kupini takoj. N. N. Ponudbe pod Šifro »Gradić 6« na ttpravniStvo naiega lista. 4921 IhH HimiHI, njo) za podučevanje traocotćlBa. Visokost honorarja po-stranaka stvar. Ponudbe na uotavni-Stvo Slov. Naroda pod .Banka/5126". Mm ozir. da tuđi v najem do-X, bro vpeljana trgovina s skfadiSČetn na prometnem kraju poleg železniee, Ponudbe do 15. t m. Naslov pove uprav. Slov. Nar. 5093 tada a fcHi M ^Kn.v^ ga. Oboje pred vojno blago. Pojasnila daje iz prljaznottt F. K. Katotr, pvlkar šeleaborgota bL ft. 5122 Mn dmjiia prima uto in landauer za 4 osebe je na napredaj. Natančnejla po|atnlla v Frt«6-Ikaaski aHd §t 81______________5143 flaRFffa«! z «^Wr- pogonom, novi lifiUUni strojl, dokatano ¥ dobrem prometu, v sredini mesta se prodaje radi drugega podjetja. Pobliže Josip KoM, alaseiear, Sarajeva Ferka^ija 40. 5131 fffo «a C htftirim ZSL listnt konje SKE K 3 UDjUCl zm izvoz klad iz gordov. Mesečna plača 250 K hrana tn_ stanovanja. Pismene prijave na alrtataka eskvastat baaka taNU 9tf# tagreft% 5007 Is^si abdfta aailafii novo ali ra- mm vaui pnyi bimo, po- nodbe m nav«4bo cene rod 9f. U T./ 9099" na uprav. Slov. Nar. Kupi se tuđi dobro oteanjea otroftki voziček. _______________SOM________________ IM irfh *?*?$* Tf?^ane ^51* ?*" hH lH|B đMtrl}a IHnn druiaDBilcB z deležem ysaj K 2OD00, veSćega mi-zanka BtPMM ▼ wc|w odscco. Po* ns^Ba %m> vpf* S#v» Har. poo viaaaa iaiw>Ua^wr, _________4906 RH I P mjKm Hl ttornive-Hka polkrlta dvovpretaa kočija, lep mo-čen velik voz bide, velika izborno motam aova Mpftmnapv* vozna plahta 6 kat 5 a. vttttotti tar iitemo kip kf»-sen konj lisjak za vprego in za Jezo. Na prekopce se ne oddaja. Ogled v skladi-ičib Tomažič. Marije Terezlje ceste 1. Uah(i«aa. 4082 Pređa se kobila z žrebetsa. *m*rofv fry iter. t. 5060 Pnft k m U Rl8w fhn. r^i "an, cena po dopisu. Oskaf čeraeK t^sestaik, St. Ptitt pod St. Gore. 5092 Il72f z lastnim orodjem, se spreimc m\Uu v delo za 2—3 mesece, event za stalno. Predstaviti se v pisaral »Hotela Slon«.__________________5135 fnitlMflM fn trgovina s oapirjem v MjlSOlDa Celju se moda takoj. Cenj. vnra§an|a na ivrtj Uler, Cefjt, Oltni trjr «. 17. 5160 800 Sfl 1600 fca knnSti ".oprtrr" mo se odda po nizki cenf. Krizetalika «lica it §/lL 5140 flatfamalil starejSo dobro iznrjeno roMfimii mof t* svojo trgavino z mešanim folaaom v Sv. Pavlu pri Pre-boldu sprejme tvrdka Iforfe. Zaalr k ste. ________________4791________________ BrniRbi li nnpE&i tr i? *£* konjske oprive ima naprodaf Fnac Isritok, Ceiajka SS, t Btfc* Sreiija vas. v 5111 Za fabrikabijo kemičnlh preparatov se i5če v nakup mfliniB s skladi" ali nijem primerno |W«i|r|l ščl vljob-ljtnskt okolfei. Ponudbe pod .Ktwicsa ttvana 68 5158- na upr. SI. Nar. 5158 na i lizana) okolid nindaj. Ponudbe pod .Vila' na anončno eka- peđrcijo AL MATELIČ, LJabljana. 5114 tfhta zubtLX M Red» ^^ liteligent-MH) nlju fenska k troje dece (otro- ka> i ?edna uvježbana danteuse. Po-nade ev. sa fotografliotn poslati na g. Alektaadra 0a?da, Zafr^ Majski trg 3. Strci« a mpak tat ££?** primerno Solsko izobrazbo v trgovino z mešanim blagom in železnino v v veffem prometnem trgu. Naslov pove upravnlStvo Slov. Nar. 5024 tiffliMtl ft P">tf A** P1*^ dva i"lCJllgH H Izurjena misanka pomoćnika za delo pri strojih. Hrano in stanovanje imala lahko pri mojstru. Strotao arizarstv« Aatfref Kregar, VUaurJe Št fM.______________ SOČ M$Km ImUH HIB fm fportoi poviSnik za spomlad, najfinejle prist-no aaglHIco blago. Gana nizfca. Ogledi ti; HMsk, titmm&n st t/l ^ ______51«___________ bh afrap aanani diku&ar. m m btagimxartto za leavtmo v Ro-■atM Slatini. Predstavit se pri Fm tmk*. Marije Trntijt cesti t 0. lacV Nartop slu2bc 15, maja IJUl 3064 Vlhsrkl * foditojira svjedofbama, AIMM keja i ste drage kućne poslove u staN o4 3 sobe obavija traži mala obitel]. Postupak i hrana dobi*, plaća i natfp p» Aogovor«. Dvaput u tjednu slobodan izlaz. Veliko se rublje pere izven kuće. Ponude- fltralM Csraj, Zagreb Oajeva šlica Rniaai pontinik u%%Ln^t Naslov pove uprav. Slov. Nar. 5055 Dlnfi ftrai naJboli«g sesUva, sasma rMU ttlUJ, nov ili malo rabljen želimo kuriti. Ponude tvrtci Sckwarezi đng, Zagreb. Preradovfee?a 1. 3347 ni9 fami* ^ sprejmeta Ukoj v UI (I LOgulJa službo na vodno znao Ponudbe na AI. Scferev, Jeseike (Ba-reijat)._______________________60N tavega anina ^*r^< Rogatec. Pooudbc s ceno takoj na ta naslov. &159 Češke stenograf i je ter stro jest sja. Ponudbe pod »Steaegraflca 571/5104* na upr. Slov. Naroda. 5104 se sprejme za kolodv. restavraeijo na Jesenlcah. Istotam se sprejme donaSa-lec (SpeisentrSger). 4978 ffili I91M v originalnih žabojIh a ifUi ]dJU 1440 komadov proda po 65 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej £■. Sip-atn. gjgatic Sa. Stajankt. 3411 ^zve^etno prakso, veič brušenju žag, se sprejme takoj. Plača po dogovoru Isto- rMnifariff Ponudbe tam se sprejme UiliUlalnl. na poštni predal »§tev. 54«. 5132 tadlar k°i* Je v*itn taklranja tn U-ICaldl, pedranja voz, se itte. Stanovanje in hrana v hišf Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri vratarju, Gesta m KetfeUefd 8. LjiMJaai. 5151 BMkosttU hn^ »e iSče. Za samce rNlDnil Ulil stanovanje In hrana v niši. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri vratarju mestne pristave: Cesta ■a Kođeljevo 8. 5150 Ima 0t9nQU9Bifl 2 sobi in ^n!flIa s LIPO UaiiliHJB pritiklinaim oddam proti sigurno posojenim 20.0JO K po dogovoru. Ponudbe cod »Hint strao-Um peitne lelect, lfrMjaia. 5148 VUmntl ■««*»! Naprođaj imam M lUPaill IBIMI kUpank« aftrola. (dvoi. Abkantmaschine m Sikenma sehine) TtmMm Sala«, toitr, MrazO. Inda M. več moških hlač malo po-rllDl R. nošenih, nova športna ob-leka ia 14—15 letnega dečka. Poirve s«: leJiicjsfca «Hca II pe«ffMUcje. YDa Nam.___________________________8145 m m mn aaar ^ sstliico, kopalno banjo la Uvalnl stioj. pMUdbt pod .Kapcija/Sllf na uprav. Slov. Hamda. _________51» tf^abn #MtakM Im Jelka, hrastov UMU Ultllf RL in bukov bodi si okrogel ali rezan. Ome za tat aele* ien v vaffoo se aaj namanijo ma V. SCAONtm, mm Žifll n »IJ MHMi Taaifcj ** preailađa, M M mm ZBuL vodila goapodlulitvo niše t poljem, vrtom fM, se sprejme na pMtaliu Mira LfoMjant. Znati bi morala kukati sa dntfloo. oskrbovati vrtova ia teretio. KaUM zntlt btlh šo kuho in likati pehlo, fmajo prednost Naslov v usu* Slov. Har. £142j JirejK« Dtrnn ftSStaS lifta tBea št lž.____________SpS Prodajo n lune nm L/Sr/, on pravne za prodajama CMediti v> Stritarjevl tlld 7t i*4 t t>trtsla. 6110 Vnhirirsi u ? letJb m* rtaIb«» llllDaJlia, celo gospodiojstvo, gre tn-, di na debelo. Ponudbe na upnivniStv« Slovenskcga Naroda pod Jtefa/fm V ToorH lukor tadi veC ■*••««▼ m iGfHjl SBreJtte proti dobfenm plaUi * trajno đtlo. šmSm *****, —fc^ MSAVttl IB^I^BK^UP* Kill^l^BMflfeB^^A Jšt^K^^m ■ova wMam §L 1>_____________4044 S£ VINO Nudim staro in novo vino po ztneram LlnMJani**________^"""451 Mlada«« te toiaaajsi p^aMtaags delavca sppcjme M. ttrtaraa. „Srna" je razmeroma najcenejše milo. ker ja najpopolnejSe kakovoati. Tvof-afca mH» in sode IfaM r«ak. Kraml« Poskus« ni taboji a 4'/t kg vsebine- 4980 MT* Brošura ^Pi ,m ninn Nin je izJIa v po na tisu.— Dobi se v «Jpa« rotol milgaral" ▼ &l«U|fltf. Pre- Sernovm ulica 7. — Oeša s poitnroo, • kro«. Narobila st retofejo Ie proti; pošiljatvi zneska w mm^Mi tM pa pć _____________|»OTXVBthL__________^J I dobrotvorno"" djeluje, boli utišujc, okrepijuje: osvjeinje, ofivljaje ta kot taaa.1 otekllna, omečlna ! Cfftvt ćfetad upliviSe FeUera Elsa fluid 6 dvostrukih fli 2 tptdjateib bodi* 10 kruna. Probavu potpjeluju, ste-lieu uredjoje te kot svih želudac-' nih nepravilnosti najMe 4feioja Fellerove oabarba-rove Eka-kngllke 6 Ikatijk K 9*5a •dino pravi pri !e» katnarhl gf OEM T. raiA •*«**•«, fis« trg It m \ Ovoj in poštarina se pdracunava po- ^- ^ ^m ^mA^» mu naln^Bdi ^^^ kolikor večtorej kdonaro« obttsm Stran 8. „HLOVCNSKi NAMOU«, amt 16. maja 1§H* 11«. Ha*, Staafe Tlog le niiilok«WM mnm mu* Itlt ■ HMtMU -- CmTMtom K 80,000-00»—. ?SB Češka indnstri]alna banka ffft j Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. Vsakomtae bančne transakcije. Vsakovrstae butine transakc^«. ! SUETLA ! Baterije, ianslce, elektrotelmlćal predmeti, (tzdclek svetovne slovanske tvornice.) Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, "^ iatasao Ljubljana, Ilirska »lica M. t*/l. Trgovina J# DAVID & (I MP Tr90Vil>a I Sate, Svtca I = Izvoz za Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo. = I Čipke, vezenine, trakovi za čcvlje, nogavica, čevljl, robci, gumbi 2a- I klcpaikf, kotonina, čokolada, milo, olje, čaj. hranilne konzerve itd. I po ugodnih cenah. — Brzojavni aaslor: 'DiTif. — Telefsa S8—§5. — ■ Fotaikl, Tpe!j£ni in deTavoi, se iščejo poTsodi, kjer Je trrdk* si zašto*«««. 8 % «————■——J Naprodaj je velika obsežna E^*" t«f9OVifld z mnogovrstnim blagom v nekem južnoštajerskem mestu ob že-leznici. — Prijazne ponudbe pod šifro f,Plači Ino zmoiao 5147" blagovolijo na] se našlovijo na upravništvo .Slovenskega Naroda*. jO^UfoIfova ulica *-/&y I I^I-a^JI*« «* P° najnižjih dnevnih cenafa: Slivov* I NUGIIVa ko9 rum, brinlevec, pristati I rttedlclnaeni konjak, pelinkovac Rokorny I — in ratne drug« likeri«. — Marmelade ja* A 9 boltna In sllvna. — Sfive bosanske, sveta, 9 I olfe Uno iedllno I. L d. — Točna in solidna I i postrežba — Vse od tukajšnjega našega skladišča. I I Samo na debelo« II | Gregorc & Verlič J I UubtiaiM, Cesta na Rudotfevo žeteznico $t. 7. (prej Bvfgcnlg). I WaHaMBBaMailMBI^BaBaaaMaiaMaBBa^aBBalMI| Trpoviia liia la velike 17 Andrija Golubić ? I Zagrob, Juriitteva ulica 10. I PRODAJE: I Vino belo in rdece, staro in novo, moslavinsko, graševino. i Rum najboljše vrste do 40% jakosti, fini aroma, Slivovko 1 lansko in dveietno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% E jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vsc na I vagone in manjših kolidnah, hitro in točno odpremljanje! ■ Posredujem za vsakovrstno nabavo živfl, gospodarskih pro-I izvodov itd. — Zastopmlk za Llnbllaao la »kalio* I Ivan Kožeij. TrSaika cesta štv. 27. Prlporoiilo! V restavradji hotela »Južni ko-kvJror« r Kolodvorski ni. 48 st točt tsvrstno samo Mm«lae# ta «r«f« Mat^rsko wšm; bclo po 12 kron in rdcče po 10 kron liter. Izborna kuhinja. toCna postrežba. 5138 Tesani in konjski klapti! V trajno đelo s« vzatne vcč teaarjev za v Ljubila no. Tr bovi je ali Kofevie, kakor tuđi hlapec h konjem. Naitop takoj pri tvrdki Frtac MaiHveCfl vest tesarski ■•Jster. IJaalJaaa, Prole ft. Plaća po djgovoru. M27 ¥idq r sJiforls. moi iid msdloi p« nalBlillk eenah Xtpqea šake gobe hi dobre vrcie. M. RANT, KRUNI. %9Hm «go4ao i« trgove« kjtr !• Um amltalc« (trautt«) tri velike kleti (skladiiča) smIo piiprarac za vinsko kupčijo, nlev 2a 3 živine ta velika shramba za mrvo se ođdajo pri Pr. IfliC trpi»vec !■ poseatiik, Doiajrta ce-ata It «4 5116 apr«Jaa« m tak«| wt zidaner in tfelanev ozir. zid. akordanta za deta v Ljubljani ali Trbovljah. Za hrano tn stanovanje ja priskrbljeno. Zagasiti se je osebno ali pismeno pri Stavbeni tvrd ki trti OfTia, UaMjaaa, OreNrJav« aa-trežja It. 8. 5057 Iiila |e lwo*unn Za naše meje. fiiaorski Stovesd osteMj* rreati Jagt- SiAflJS. Vseboj« sijajnl govor Dr. Dinko Pnca v Narodnem predstavništvu. Ccna I K 50 v. Cisti dohodek je namenjen Šol-stvu v zssedanesi ozemlju. Naročaje se v knjigarai Scbwentnerfa. Za frtjščJa« (flđejkemis) se BRe !•!!! Bklti z gozdno akademiCno izobrazbo. Biti mora Jugoslovan ali vsaj Slovan. Na-stop službe čimpref, drofO po dogovoru. Prednost ve£letna praksa. Ponudbe ooremljene s presisl spričeval je poslati pod „Ifa^rornik 5041" na uprav. Stov. Naroda. 9041 Izkušeni (Mi jajec ki morejo skupiti vs*k teden 50 ali več originalnih zabojev jajec, naj pošljejo brzojavno in podrobno pismeno ponudbo firmi Kovjanlć 1 Ronp. O«iJ«k. iTPalW# tTVMBs) Ul |98fls0V9 bičevnike (ga|I«lnnce) ftadke prlporoča na debelo tvrdka Oavald Dobetc, LjabUaaa. Martiadta caata 15______________5«3 Vermut vino, Slivovko, rum, razna vina v so-dife In fino belo m Crno staro vino za steklenice prodaja do ugodnih etnah tvrdka Ir. atartkovlć, UnMfaaa, Mar. Tamstja) oe«U 13. (Eo11m(). 9686 ▼•« aiaftrlh mineriev za kamenolom; plača od metra, paz-nik, lahko invalid, ali penzijonist dalje žagar se sprejmejo v trajno službo Pismene ali ustmene ponudbe prosi l?aa Šteh, ameatoe la paru taca Ds-brepelje. 5101 Pestunjo startjšili let, popolnoma zanesljivo, iičem takoj. Lepo ravnanje in dobra oskrba. Imam deklico, kl ie hodi in v Juliju pričakujemo novorojanca. — Ponudbe pod naslov ,De*fms!ait«/ll17* na uprav. Slov. Naroda. 5117 Spretni, pošteni ili iižnste za prodajo .Siovenakega Naroda" v Ljubljani in vseh večjih kraj ih Jugoslavije se sprejmejo takoj. Več se izve v upravniltvu „StOVeMSICEOA NARODA'. Trgovci, Pozor! Nadim brezobvezno dokler zalojn: la 66% j«drnato milo v k»slh po 500 gr. po fC 990 za komad. la. 66*A milo za. britie v kosih po 100 gr. po K 2*60 za komad. la. 30% toatetuo milo v kosili po 100 gr. do K 2*~ sa komad. Naročita od 5 kg naproj se izvritajeio po povzetju in placlin naprej. Fraac Otet, TetetrrtTse Vnasko tri 6etfa. 5153 Kupu jatu 1 iidnn litje treslo, les za Jame. Prašim pfiiudbaj s sknfno cctio! mm žtewmu. JDRUA" Mirođilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebičin. ijđljM, Mawnm il 5. Barvlla za obleke .TEKLA44. Pralni »raSkl. Čistna za slaaiirike „STRO-IIN". Nutafiestilo tebaluL Radone-•Uto toaletiefa mSU. „ROZMI PKA-$ERa aajbeljše srtšstf% n Kfm-ijepottl. Prelikotosf dobra sredstva proti atrjtm — PtrfiMi ti diSave. Sredstva za koizerfirufe Jaje — — KtneesijoiiTiM zaloga stnipov. Pridan ^^ koijskeia seia io dine v preianem stanju« =« VpraSanja na PIANC 0IET, valetFflOvlfla, Vraaiko pri 8tQa ^^B^^^^^^^^^^^.^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BB^B^B^BlBBBBaBlBBB^BBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBaBlMaiaB^^^^^^^l^^^.^^^b^ Veletrgovina Isidora Sthollera sin Zagreb« Vlatka ul. 21 > Ustanovljeno 1*83. Telefon IM. U..J! svoje bogato sklađYi5e: stearinskih sveč, Sved- nUUl skih vžlgallc žvepla (Floristella đvostroko rafi- mirane) smokev, mandijev namiznega olja, Umota) ražin, popra, kave, suhih sljiv, metci itd. Cmnm imtrn« ! Zahtejvajfe eenlke. I Slike kralja Petre. v veli kosti 47X65 cm priporoCa narodna knjigama 0 Ljubljani. Cena v knjlgarni K !••—§ v trđem ovoiu po poitt K 16-iO. MLW Slomiti «dr«wllwi ffkl (kopallić») %^ [Krapinske Toplice (Hrvatska) zdravijo s zantsljivim uspehorn vu vrste revmatiCrtih afekdj miSic in Clen- , kov, protin, vse živčne boleznl (Ishfas, nev« rastenijo, nevralgijo, histerijo, bolečine v hrb- tenici), dalje vse kronične bolezni na iedicah In me- hurju, zastrupljenje s kovina mi in kožne bolezni Pri ženskih boleznih vplrvajo đobrodejno na nervozne pojave v klimakteriju, pri vnetfih maternice ter eksuđatih. ■*tan6n#ft# Informacijo hi prospofcto dajo sastonj ravnateljstvo. V ljubljanski okoliol najprimerneje med Škofjo Loko, Kamnikom, Utijo ali Šmarjem na Dolenjskem, iičem takoj v najem maihno hišo ali vilo ali malo posestvo s pohištvom na đve leti evenl. tuđi na več ali manj časa. Neobbodno potrebno, da bi bil blizu velik goid. — Ponudbe pod naslovom „SeUdal n«lemmik75119" na nprav. ,Slov. Naroda". Erassa vmetalika repređakella ▼ več barvali ZNAMENITE OBOIIARJEVE SLIEE PRIM02A TRDBiA USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI fltata 68 om tsi itrak« li osa fe maj-lepai okraa Taake aloremake hiie> Ta rafroJMlralla fr aaloh najUpia ta naf-slowrioaet*a kmr jia iamaaso MUtnmeL Cena s poftto kron 5-50 !. KHJIGARHA VSSit Ti :♦_♦_♦_♦._♦_♦..♦ >>z#~#^^ _♦_♦-■ ♦T^^; Podružnica Ljubljana. lADRAN^KA RANKA Podružnica Ljubljana. Detaiika glavnica: K30t000.000. «Fli obrestsvan u. Dv%a se tehko vsak *^.„ J~- \ mnBttt Rtnaa naročUa ia Uh uvršoje oajknlantiieje. Brzojavni Maslo vi JADRANSKA. 7 Telefon tt. 257.