Z09. Stranko.
fffg. t PeMt K gjjjB 1923.
Leto lui.
Uredništvo .Slov. Raroda" banova olloa H I, L nadstropje
Telefon itev. 34. Dopisa sprejema le podpisu« In zadostao trsakovan* ejSaV  Rokopisov so no vrat«.
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji vse dni po Oln v Inozemstvu navadne diti Oln 1, nedelje Oln 1-25
Poštnina plačana v gotovini.
»Slovenski Narod** velja:			V !noteci«r?»
	t Ljubljini	po p 4:t	
12 mesecev ......	Din 144'—	Din 144—	Din 264-—
6      ,         |  •   i   •  # ■	• 72—	• 72--	,    132-—
3      s «••••*	36 —	36-—	. to-—
	. 12—	. 12—	. 22--
Pri morebitnem povišanju te Ima dal|J?i naročnina doplačati.			
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   SHP" po nakazrrd. Na samo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirali.
Trd oreh.
Včerajšnji brzojav je prinesel vest, đa stoji Jugoslavija pred obnovitvijo normalnih gospodarskih in političnih stikov s sovjetsko Rusijo. Korak, ki ga namerava storiti, motivira naša vlada s tem, da so se razmere v tej, že dolga leta iz mednarodnega življenja izločeni državi, v zadnjem času obrnile na bolje, da Rusija gospodarsko vedno bolj okreva in da je pričakovati njenega skorajšnjega povratka na svetovni trg kot odločilnega faktorja zlasti glede sirovin in poljedelskih pridelkov. Bivši naš poslanik v Atenah, Živojin Balugdžić, ki je znan kot spreten diplomat, naj bi prevzel važno in ne baš lahko misijo, da stopi v Berlinu v stike z merodajnimi zastopniki sovjetske vlade ter na ta način sondira teren za končno ureditev odnošajev med obema državama. V Beograd prihajajo poročila, ki svetujejo naši vladi, naj izpremeni svojo dosedanjo pasivno politiko napram Rusiji.
Ta lastavka, ki oznanja pomlad v napetem razmerju naše kraljevine kakor tudi večine ostalih držav do sovjetske Rusije, ni prva in menda tudi ne zadnja. Že neštetokrat smo čuli, kako si ta aii ona vlada prizadeva prebiti kitajski zid, ki loči po vojni največjo in v smislu prirodnega bogastva najmočnejšo evropsko državo od ostalega sveta, toda vedno, kadar so diplomatje spregovorili o gospodarski ali politični kooperaciji z Rusijo, so naleteli na ovire, ki jih ni bilo mogoče odstraniti. Vse konference in pogajanja med zastopniki sovjetske vlade in zapadnih držav so pokazala, da bi bil mogoč sporazum samo tedaj, ako bi ruska komunistična stranka izpremenila svojo dosedanjo taktiko v toliko, da bi smoter njene notranje in zunanje politike ne nasprotoval interesom ostalih demokratskih držav, ali, kar je istovetno, da bi ta stranka prenehala z diktaturo proletarijata in priznala splošno veljavna načela demokrati zrna- Ta korak pa bi pomenil konec samovlade one politične skupine, ki že šesto leto s terorjem in brezobzirnim zatiranjem svobodnega javnega mnenja strahuje ruski narod in mu vsiljuje svoj politični evangelij. Zato je razumljivo, da so komunistični voditelji tako oprezni ln do skrajnosti trdovratni vedno in povsod, kjer je na kocki nadaljnji obstanek njihove stranke, čije geslo je bilo in ostane: z vsemi dopuščenimi in tudi nedopušč enimi sredstvi se boriti za dosego končnega cilja — svetovne socijalne revolucije in federacije svobodnih sovjetskih republik. Moskovska vlada široko odpira vrata vsem, ki bi hoteli z njo sodelovati, ona je pripravljena na sporazum z vsako državo, samo da bi se z njeno pomočjo politično in gospodarsko opomogla toliko, da bi utrdila svoj položaj v notranjosti in bi
se ji ne bilo treba več bati pritiska od zunaj. Prebrisani komunistični politiki gredo celo tako daleč, da na videz ne nasprotujejo ideji paralelnega obstoja komunizma in apitalizma, ker so se na delu prepričali, da bodalo in strojnica še ne zadostujeta za idejni preporod ljudskih mas. Ljenin sam je nekoč izjavil, da morajo sovjeti Še dolga leta računati s kapitalističnim zapadom kot skrajno neprijetnim sosedom, ki mu pa ni mogoče priti do živega, ker živi od tradicij prejšnjih stoletij. Za nas je glavno, je dejal opetovano ta stari lisjak, da utrdimo svojo pozicije doma, da premagamo finančno in gospodarsko krizo, da damo potrpežljivemu ruskemu narodu košček kruha in tako pridobimo na Času toliko, da bo dozorelo vprašanje padca obstoječega družabnega reda na zapadu. Evropa je bolna in ne bo okrevala dotlej, dokler bo odločeval v nji kapitalistični sistem. Normalni proces zgodovinskega razvoja, ki podira staro in gradi novo, je svetovna vojna tako pospešila, da lahko z gotovostjo računamo, da bo svetovna revolucionarna burja v doglednem času postavila na razvalinah kapitalizma obmejne stebre komunistične družbe.
Tako presojajo današnji položaj sovjetski državniki in menijo, da je uresničenje njihovih idealov samo še vprašanje časa. In kakor hitro se dotaknemo problema obnovitve stikov z Rusijo, ne smemo pozabiti, da to ni več ona slovanska država, ki se je neštetokrat žrtvovala za druge slovanske narode, da je ona danes torišče internaci-jonalizma in da je uradni Rusiji docela vse eno, s kom se zveze — z Nemčijo, Kitajsko ali Indijo, samo da bo ta družba odgovarjala njenim komunističnim interesom. Prepričani smo, da bi Moskva z veseljem sprejela v svoje naročje vse male države, samo da ustanovi močan afront proti antanti, ki je kot kompaktna mednarodna sila njen največji sovražnik. Ze od postanka sem sovjetska vlada dosledno protežira in podpira premagane narode in nastopa proti zmagovalcem; temeljna točka njenega programa je mir brez aneksij in kontri-bucij, torej brez vojne odškodnine, kar bi znova rodilo s tolikimi žrtvami pokopano nemško nasilje nad malimi slovanskimi narodi. Ona ne pozna nobene razlike med nekdanjimi prijatelji in sovražniki slovanske Rusije, druži se z elementi, ki so Še nedavno pobijali ruski narod in ga psovali na naipodlejši način, preganja lastne državljane in prepušča rusko zemljo eksploataciji nemških naseljencev, ker upa. da se bo z njihovo pomočjo najlažje obdržala na krmilu.
Rusijo kot odločilni gospodarski faktor pogreša danes ves svet Rusijo
kot mogočno slovansko zaščitnico pa še posebej pogrešajo vse slovanske države, ki so brez nje pogosto le igrača v rokah drugih večjih narodov. Bolj kakor kdorkoli pa pogrešamo to slovansko Rusijo mi, ki smo najbolj eksponirani zavisti in grabežljivosti naših neposrednih sosedov. Zato je razumljivo, da tako radi ventiliramo vprašanje zo-petnih stikov s to državo, ki bo pa žali-bog za nas tuja tako dolgo, dokler bo tam na krmilu sovjetska vlada. Govoriti danes o obnovitvi političnih odnošajev z Rusijo je nesmiselno, ker bi morali v tem slučaju odpreti vrata komunistični propagandi in revolucionarni literaturi, ki bi preplavila in okužila vse zdrave sloje našega naroda. Poleg tega bi ta korak bržkone naletel na odpor pri Antanti, zlasti Franciji, ki ne more dovoliti, da se njena zaveznica zveze i vlado, ki očitno podpira Nemčijo v obotavljanju glede izvršitve versajske
mirovne pogodbe. Sploh pa je veliko vprašanje, kakšen utis bi napravila akcija naše vlade za zbližanje z Rusijo na zunanji, svet, ki izvzemši Nemčijo in deloma Poljsko, še vedno vztraja na stališču, da bo mogoče z ruskim narodom živeti v družbi šele tedaj, ko njegov tilnik ne bo več nosil bremena komunistične diktature.
To so v glavnem pomisleki, ki govore proti vsaki akciji za politično zbli-šanje s sovjeti. Drugo je vprašanje normalnih gospodarskih stikov z Rusijo, ki si je v zadn:"ih dveh letih znatno opomogla tako, da bo moralo naše narodno gospodarstvo prej ali slej temeljito računati s tem faktorjem. V tem oziru bi pozdravili vsak korak, ki gre za tem, da naša industrija dobi bogato polje za uvoz sirovin in izvoz izdelkov. In samo strogo z gospodarskega stališča bi bilo želeti, da centralna vlada na ta ali oni način stopi v stike z Rusijo.
Iz spomentne Udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS
izvršnega odbora v Ljubljan
socijalno
Invalidsko vprašanje se vedno bolj oddaljuje od svojega cilja. Čimbolj gremo dalje z regulacijo, tem bolj se kažejo dejanja po katerih vprašanje mesto da bi napredovalo, nazaduje. Dogodki zadnjih mesecev, ki kažejo vse predznake, po katerih se misli priti do rešitve, so izzvali po vsej kraljevini, tako tudi v Sloveniji med maso vojnih žrtev veliko rarhurieni" m r~~?do-voljstvo.
Stvari so sledeče:
1.) Prt pokrajinski uprciv: ; ■ m invalidski odsek, ki pa se namerava likvidirati in sicer na ta način, da se hoče reducirati skoro vse uradnišrvo, posamne asen-de pa opustiti oziroma jih prenesti na druge oblasti. Poskrbljeno je bilo v Sloveniji za dobro invalidsko upravo, po zasluzi nekaterih Izkušenih uradnikov, ki so znali vse to organizirati. Pred kratkim pa se je pričela ta uprava zelo krhati z različnimi neumestnimi centralnimi odredbami, ki pobijajo vsako pošteno delo in so za tukajšnje razmere popolnoma neizvedljive. Po zakonu o dvanajstinah je pričel odstopati invalidski odsek vse nerešene akte o pokojninah rednemu sodišču. Ne da bi se to pustilo invalidskemu odseku, ki je dokaj točno vršil svoj posel, ali pa da bi se ustanovilo za presojo pokojnin posebno invalidsko sodišče, se akti odstopajo rednemu sodišču, ki pri nas nima nobenega stika z invalidskim vprršaniem. Pri nas so sodišča namenjena popolnoma ra druge zadeve, kakor za invalidsko vprašanje, ki je popolnoma politično-pravnega značaja. Danes leži pri rednem sodišču v Ljnbliani že nad 300 nerešenih aktov za Invalidske pokojnine In nihče jfh ne pogleda. Po zakonu o dvanajstinah je tudi odrejeno, da se morajo sploh vsi fnvalidskl osebni akti poslati ministrstvu za socijalno politiko v Beograd. Ako se bodo stekali skupaj vsi akti Iz cele kraljevine v ministrstvu bo moral
i, predložene ministrstvu za politiko.
biti tam tak arhiv, da ga nihče ne bo mogel držati v evidenci in ga pregledati. Nastal bo kaos, v katerem se bodo izgubljali posamni važni dokumenti.
Najbolj značilno za našo bodočnost ter kako se misli reševati invalidsko vprašanje, je dejstvo, ki se je pokazalo te dni, ko je inšpiciral v Ljubljani ustanove ministrstva za socijalno politiko neki g. načelnik, ki se je po informacijah Invalidov izjavil:
a) da je invalidski dom nepotreben fn naj se ukine; b) da se protezna delavnica ukine in priklopi ortop. zavodu v Beogradu:
c) da se Invalidski odsek sploh na 4—5 zapos^nih moči reducira: d) da naj redukcijska komisija reducira vsaj eno tretjino mvalidov. vdov in sirot. Vse te izjave, ako bi se udeistvile, bi uničile sploh vse in na mah ukinile vso preskrbo. Potem bi ne mogli govoriti sploh o nobenem vprašanju in preskrb; več. Kam naj gre brez sredstev invalid, da se izuči, ako ne bo invalidskega doma? Ali naj se vozi v Beograd, da mu umerijo protezo. Ali bo to za državo ceneje in prikladneie? Ako bo komisija za reduciranje invalidov odbila eno tretjino aH je gotovo, da bodo isti sami nelnvalldi?
Mislimo, da se nikakor ne more prelimfni-rati kar število, ki mora brezpogojno od-leteti, pa tudi ako so zares invalidi med njimi. Ne gre tukaj za sredstva, ker se lahko uredi, da dobijo težki invalidi večjo potni invalidi manjšo in polinvaHdi po potrebi še min'šo državno preskrbo aH odškodnino. Pošten zakon to lahko brez vsake redukcije regulira, samo ako se hoče in je dobra volja. Invalidska oblastva se ne smejo nič reducirati; ker je v interesu Invalidov, da Imajo dobro upravo. Invalidski odsek v Ljubljani naj ostane neizpreme-njen v istem obsegu kot je sedaj. Zato plačuje narod davek, da se črpajo sredstva v prvi vrst za dobro upravo.
Vsi invalidski zavodi morajo osti:; v dosedanjem obsegu, ker jih tudi nov načrt zakona predviduje. Orvorijo p?, naj te še novi zavodi, ker ako primerjamo i razmerami v drugih državah, jih tma.ni i pri nas skrajno malo. Pa še :'. r ker tiče navadno v razdrapanfil barakah, ki niso za človeško bivališče. Ako država vrši redukcijo drJavnm nameščencev, kar se čuje danes ravno pri ministrstvu tz i cijalno politiko, naj gleda, d:, sp Itn je prvenstveno pravo vojnim žrtvam v službah. Kam naj gre pohabljen invalid brez uda, ako fa država vrže sa*na na ,:es:o? Kdo od privatnikov naj ga potem viame, ako ga država, ki ma je ćolžrz nudili pomoč in zaščito, sama irbaci. Ali mu ni obupati, ako mora še zdrav 51 vek, VI t izba cen Iz državne službe, trpeti take udarce vsled takega splošno priznanega nesocijamefa dejanja, ki se ddejstvoje ravno s temi redukcijami činovnikov? Hočemo, d.i se vpo-stavi normnlen red in stanje, ki hI ne vznemirjalo ljudi še peto leto obstoja naše lepe države, stvorjene na tolikem trpljenju Dajte nam, kar nam gre. ne jemale nam pa tega, kar že Imamo in smo težko priborili. 2e tolikrat smo povedali in pokazali, kaj je treba storiti, da bo vprašanje vojnih Žrtev razmeroma primerno Sovečan-sko urejeno. Ne 6ije se nas. nI odmeva. Ta spomenica naj bo zelo resen apel, ker ob sedanjih razmerah in pri bodočih predznakih vidimo skrajno nesocijalen konec.
S spomenico, ki jo je udruženje vojnih invalidov predložilo mmistrstvu za socijalno politiko kot protest prod ukinitvi tukajšnjega oddelka za socijalno politiko, je sproženo vprašanje, ki mora biti vsestransko upoštevano In presojano. Temeljna zahteva zdrave državne uprave je regularna m pravična skrb za one državljane ki iz tega aH onega razloga niso sposobni za delo ln so tako navezani izključno le na družbo kot faktor, ki je moralno obvezan, da skrbi in po svojih gospodarskih razmerah omogoči tem IjiHem primerno življenje. To funkcijo opravljajo posebni upravni črnite!ji V vseh modenuh drživah m v kolikor je država bolje urejena In kon^ofU dirana, v toliko je tudi njena sociiama politika potvolnejša in odgovaria interesom onih. ki jim je namenjena. K števflnim kategorijam državljanov, čijrh obstanek je neposredno odvisen od dobre socijalne politike pa je svetovna vojna pribavila še eno m to so vojni invalidi in osiroteli rodbinski člani, ki so izgubili v vojnom metežu svoje telesno ali duševno zdravje ali pa bližnje sorodnike, ki so jih dotlej preživljali. In dasi je s humanitarnega ftalllča popolnoma vseeno, na kak način je kdo izgubil svojo delosposobnost, je človeška dnriS-ba vendar moramo prisiljena, da d.^ie prednost onim, ki jih je vo;na spravila na beraško palico. Tem nesrečnem Žrtvam krvavih dogodkov mora posvečati nafveč-io (pozornost in kadar govorimo o socijalni politiki, so poleg nepreskrbljene dece invalidi in vojne sirote prvi, ki imnjo absolutno pravico zahtevati, da se jim na kakršenkoli način omogoči eksistenca. Tej docela upravičeni zahtevi se ne more In ne sme nihče upirati in če so na krmilu drža« ve faktorji, ki tega ne priznavajo, je njihovo delovanje škodljivo za državo samrv
31
Claude Farr&re — prevel Miran Jarc:
Civilizirane!.
Roman,
Lahkotno je vstopil in se vsedel. Kočija je oddrdrala. Fiercovi koleni sta vjeti med modrim in črnim krilom, m oboje ga buri z istim občutkom — gz občutkom neskončne čistosti
»Nimate nič posla?« ga je vprašala gospa Syl-va. »Peljite se z nami do Tuduca, saj se povrnemo v mesto pred sedmimi.«
Fierce je povabilo sprejel in se topleje zahvalil kot zahteva najstrožja vljudnost. Ta nepričakovani sprehod ga je prav zares očaral. 2e eno uro mu begajo misli Malaiseve besede in že je vzka-lila v njem radovednost, kaki so ti polteni ljudje, ki jih ne pozna, ki jih ni nikoli poznal . . . nikoli, nikjer. Kdo ve? Morda pa so bolj zabavni, manj enolični kot njegov stalni krožek vlačug, ničvred-nežev in civiliziranih nihilistoV, — da, preveč civiliziranih. Zdaj, ko sedi pri tej deklici, ki je zares čista in nedolžna — niti sekundo nI podvomil o tem —- zdaj se zdi Flercu, da je nalet zatočišče v najvišji alpski samoti po oni dolgi in mrzlični dobi ki jo je preživel po igralnicah, v malih gledališčih, v nočnih gostilnicah in po beznicah; tu pa svetost-no vdihava deviški zrak ledenikov.
... In Selvsettin nasmeh in njena Živa govorica — kako sveže, kako božajoči In pokojno oblič-
je gospe Sylve in njen glas — kako mehko, kako pomirjajoče!
Fiercu je toplo pri srcu, objemlje ga mehka uspavanost, in ni mu do govorjenja. Voz obkrožava stare utrdbe, drdra po deželskih cestah in premosti arroyo pri botaničnem vrtu. Most je zapuščen, zapuščeni so tudi rdečkasti drevoredi ki dremljejo med seč jo iz bambusov in magnolij: Saigon vrši in očikuje po »Inšpekciji«, botanični vrt pa je do solnčnega zahoda osamel, brez sprehajalcev.
Gospodična Sylva je vprašala: »Gotovo poznate Tuduc?«
»Tuduc? ... — Fierce se je iztrgal iz mehkob-nega mirovanja, da Je sploh utegnil odgovoriti: »Tuduc? Ne . . .«
Gospodična Sylva Je vznevoIJena vzkliknila: »Kaj, vi ne poznate Tuduca?! Boj Bog, kaj pa počenjate ta dva tedna, kar Je »Bayard« v Salgonu?«
To pač nI lahko povedati, kaj da dela.
»Ne mnogo dobrega, Sele pozno se odpravim z doma; moj sais me vodt kamor mu je ljubo, — to pa je vedno »Inšpekcija«,
»Inšpekcija« Je neznosna,« Je spregovorila gospodična Sylva odločno. »Vte preveč kočij, oblek in lepoticja, vse preveč odličnikov Je v tem zoprnem, premočrtnem drevoredu, kjer celo korakoma ni mogoče voziti Boste videli, Če ni cesta v Tuduc stokrat prijetnejša . , .«
Fierce je o tem Že kar v naprej prepričan. Pri mostu »i cesta v Tuduc aW boljša od zložnega ko-
lovoza, ki se vije med rižnimi nasadi in košatimi magnolijami: toda ta rižna polja so bolj zelena kot irski travniki, in skozi vse cvetlične krone izdiha-vajo magnolije oblake slastno omotičnih vonjav.
»Nikjer drugod ni tako odtšavljenih poti!« je dejal Fierce. »Saigon je prava dišavnica.«
»Nikjer drugod?« je vprašala gospodična S6-lysette. »Saj res, vi poznate vse dežele. Pripovedujte mi o svojih potovanjih . . .«
Fierce jih poslušno pripoveduje. Mnogo sveta je prehodil; z ostrimi očmi zna oceniti ljudstva in zemlje, iz sto slikovitih doživljajev umeie izbrati najbolj posebnega in najmičnejšega.
Orisuje ji Japonsko, odkoder je prišel. Govori ji o hišicah iz belega lesa, ki se zde vedno nove, in o previsokih drevesih, ki jih ogrinjajo v skrivnostne zelene plašče. Pripoveduje o mostivm, ki se slo-čijo nad izsušenimi hudourniki in o podeželskih »ichaias«, kjer postrežejo potniku vedno s čašo vročega Čaja, s svežim »castera« kolačem, in kjer se ročne atrežajke nasmihajo tako odlično. Ocrtava JI potenjico zobčastega Fusi-Sana in pobožne sprevode žoltih, modrih in vijoličnih romarjev, ki pestri jo njegovo snežno odelo. Kar pozabil Je omeniti z bambusom omrežene »joshivare« in prostodušne ter gostoljubne musmeje in ves japonski »skebe« (t j. vse, kar je nesramno) — kar lahko je pozabil: gospodična Svtva raroroza ^kr-sr ?ebe nalezljivo čistost
Kočija je privozila čez potoček po mostu iz rdeče opeke.
»AH so taki japonski mostiči?« je vprašala gospodična Sylva.
»O, ne; to vam je tisoč razlik, da jih res ne morem pojasniti Toda že pogled na ta potoček in ta most me prepričuje, da nisem nikjer drugod kot v Kočinčini. Na vsem svetu si nista dve pokrajini slični; to pa seveda velja za oči ki zna in gledati
»Kako zanimivo!« je vzkliknila deklica. »Toliko stvari ste videli in jih tako ohranili kot fotografije na dnu spomina! — Vaša slava je kakor kak album slik.«
»Zanimivo, da, pa rudi žalostno,- je pripomnila gospa Sylva s svojim zamišljenim glasom; »mornarji, ki lih vedno izganjajo iz vseh krajev, ki so jih vzljubili, gotovo poznajo prav tcliko domotožij kot je njihovih potovanj . . .«
Prejšnji teden se je Torral norčeval iz Ficrco-ve otožnosti; zdaj se je Fierce tega spomnil in zato mu je sočutje gospodične Sylve toliko slajše.
»Toliko domotožij ne užabšča. V spominu ohranimo ljubko in mično podobo nekdanje dežele, ki jo pa redko pogrešamo, saj jo nadomeste nove dežele; tako izbije žebelj žeblja. Kako naj bi tu, v tem gozdu cvetočih magnolij hrepenel še po čem?!«
Gospodična S^lysette je zmajala s plavolaso glavo: »In jutri boste v kakem drugem gozdu pozabili na tega. To je nestanovitnost ...«
stran 2.
»SLOVENSKI     NAROD«   dne 14 septembra 1923.
štev 209.
|M pokrajinski opravi za Slovenijo smo
imeli dosedaj poseben oddelek za socijalno politiko,   ki je vršil svojo funkcijo v splošno zadovoljstvo. Ako priznavajo, da je bil ta urad na mestu, oni, ki so bili na njegovem delovanju neposredno zainteresirani, tedaj ni dvoma, da je bil ta oddelek (pokrajinske uprave res to, kar se od »jaza  zahteva.   Vprašanje  redukcije dr-javnera uradnlštva pa se je zajedlo tudi v to prepotrebno Institucijo in kakor je razvidno Iz navedene   spomenice namerava centralna vlada reducirati uradnlštvo tega oddelka talco, da sploh ne bo več mogoče govoriti o kaki resni socijalni politiki, kajti čim odpade upravni mehanizem, ki se je pečal samo s tem problemom, odpade tudi nadaljna rešitev problema kot takega. Spojiti socijalno politiko s katerokoli drugo stroko pokrajinske uprave ali pa reducirati jo do minima in pustiti samo še nekak okostnjak,   pomeni paralizirati delo, ki je bilo v Interesu ne samo Invalidov in Vojnih sirot, marveč tudi države same. Zato smo odločno za to, da se redukcija ne sme dotakniti uradništva oddelka za socijalno politiko ln da slednji pod nobenim pogojem ne sme biti ukinjen. Tu ne more biti nobenih [pomislekov, nobenih Izjem in nobenega partizanstva, pa tudi zavijanje resnice nI umestno.
Oddelku je nače!oval v zadnjem Času dr. Goršlč, ki je znan vsem Invalidom kot .Vesten uradnik In dober strokovnjak. Nje-jgcvo delovanje nI naletelo nikjer na od-por, kar Je najboljši dokaz, da je bila socijalna politika v Sloveniji v zanesljivih ro-Jtah. Perečemu vprašanju ukinitve oddelka za socijalno politiko je posvetil sobotni >Slovenec« uvodnik, v katerem se z vso njemu lastno iperfidnostjo zaletava ne v ene, ki bi bili v tem slučaju dejansko odgovorni za žalostne posledice, pač pa v osebo dr. Ooršiča, ki Je v očeh klerikalnih politikov »človek z nesocljalniml metodami, brez vsakega socIJalnega čuta, ki pospešuje redukcijo, meč« uslužbence »na polje« itd. V prvem delu tega značilnega Članka, iz katerega odseva v ipravl luči ne socijalna pravičnost In skrb za sirote, nego običajno klerikalno partizanstvo, tudi »Slovenec« na videz nasprotuje redukciji
uradnlštva in ukinitvi oddelka za socijalno politiko,  toda vse lepe besede In spretno zavite fraze so le uvod za naskok na da sedanjega šefa dr. Goršiča, ki bf mu klerikalci prav radi preskrbeli   naslednika Tz svoje srede. Z ene strani klerikalci zahtevajo od pokrajinske uprave, da ukinitev in nepravočasno redukcijo prepreči, s druge pa v isti sapi trdijo, da niso proti pametni In pravočasni redakciji.   In nadaljujejo v istem partizanskem duhu:   Redukcija, če se že mora izvršiti, naj se začne pri onih osebah,   katerim redukcija ne bo uničila eksistence. Med te osebe spada seveda dr. Qorš!č itd. Gre torej, kakor vidimo, ne za oddelek kot tak,   ne za socijalno politiko, ne za preskrbo   Invalidov,   vojnih sirot, vdov, nepreskrbljene dece in drugih za delo nesposobnih državljanov, nego za nekatere osebe, ki so klerikalcem na poti In bi se jih radi Iznebfll. Kaj pa, če bi se redukcija dotaknila onih oseb Iz njihovega tabora, ki bi jim tudi ne uničila eksistence, ker so mnogo bolje situirani kakor dr. Gorsič? Tedaj bi bila bržkone krivična In »Slovenec« bi gotovo protestiral proti nji. In kdaj Je redukcija uradništva v tako važnem uradu kakor je oddelek za socijalno ipolitlko pametna In pravočasna? Menda tedaj, ko bodo klerikalci absolutni gospodarji v Sloveniji In Jim ne bo treba več apelirati na siromašne sloje, da si z demagoškim! frazami osigurajo   svoje   stališče.   In čemu »Slovenec« »apelira na parlamentarno delegacijo, naj skuša ukinitev oddelka za socijalno politiko preprečiti?« Kje so poslanci SLS, ki so bili dosedaj vedno na jeziku In so tako Imenitno skrbeli za svoje volll-ce?
Ne, gospodje, tako al mogoče reševati vitalnih vprašanj.Kadar govorimo o socijalni politiki, ne smejo Igrati glavne vloge osebnosti, strankarski Interesi in demago-Štvo, nego to, kar Je smoter socijalne politike in to Je skrb za one, ki jim pomanjkanje duševnih aH fizičnih sposobnost! ogroža eksistenco. Mi smo načelno proti redukciji uradništva In ukinitvi tega neobhodno potrebnega oddelka in ne moremo odobravati, da se celo v tem slučaju sfli na dan s partizanstvom m politično nestrpnostjo.
Dr. Beneš o delova nju društva Narodov.
»Pravo
Lidu« prinaša razgovor svojega ženevskega poročevalca z dr. Benešcm o delovanju in ciljih Zveze narodov. Na prvo vprašanje, ki se je tikalo grško-italijanskega konflikta in stališča Zveze narodov napram temu problemu, dr. Beneš ni odgovoril, češ, da sedanja situacija še ne dovoljuje odgovornim politikom, da bi dajali kakršnekoli izjave. Na drugo vprašanje, v Sem vidi glavne uspehe dosedanjega dela Zveze narodov, je dr. Beneš odgovoril, da si je Zveza narodov pridobila velikih zaslug s tem, da je srečno ln pomirljivo likvidirala zelo mnogo inanjših nesporazumov ln sporov, iz katerih bi bile brez njene intervencije nastale nevarne komplikacije. Z drugo Strani pa je Zveza narodov mnogo pripomogla k temu, da javno mnenje vsega sveta igra vedno večjo vlogo v jnednarodno - pravnih vprašanjih, da vedno bolj obsoja nasilje in zastopa Idejo mirne rešitve sporov, ki nastajajo med posamnimi državami. Dr. Be-heŠ upa, da bo vprašanje razorožitve tekom letošnjega zasedanja znatno na-
predovalo. Prejšnje zasedanje je izvršilo zelo važno pripravljalno delo in ako se v tem času ne pripeti kaj posebnega, bo letošnja seja sprejela predlog glede garancijskih pogodb, ki temelji na načrtih lorda Cecila in polkovnika Requina. Sedanja organizacija Male antante se zelo dobro ujema s splošnim okvirjem te garancijske pogodbe tako, da nam ne bo treba v naši politiik ničesar izpreminjatL Dr. Beneš sicer ne pričakuje, da bo razorožitev mogoča takoj, vendar pa veruje, da bo polagoma mogoče doseči v do-glednem času znatne uspehe. Glede madžarskega posojila prevladuje splošno naziranje, da je treba v tem slučaju postopati zelo oprezno. Ne gre tudi za tisti primer kakor z Avstrijo. Glavna ovira je v tem slučaju političnega značaja in zato je madžarski problem težji kakor je bil avstrijski. Naše stališče je znano od sinajske konference, velesile pa dosedaj Še niso zavzele enotnega stališča. Ves problem igra na zasedanju danes manjšo vlogo, nego se je pričakovalo še nedavno.
REŠKO VPRAŠANJE V FRANCOSKEM TISKU.
; Pariški »Journal des Debats« je priobčil, kakor smo že zabeležili, Pier-re Bernusov uvodnik o reškem vprašanju, ki zasluži, da z njim seznanimo našo javnost, da iz njega razvidi, kako sodijo pariški politični in novinarski krogi o tem našem sporu z Italijo.
Pierrc Bernus podaja najprvo temeljne osnovnlce tega spora in navaja člen rapallske pogodbe dne 12. novembra 1920, ki se glasi: »Kraljevina Italija In kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev priznavala popolno svobodo in neodvisnost reške države in se obvezujeta spoštovati jo in perpetuo. Reška država se sestavi iz corpus separa-tuma, ki ga tvorijo današnje meje reške občine in okraja ter pas istrskega ozemlja.« Glasom te pogodbe so torej Sušak, Baroš in Delta izrecno prisojen! Jugo-tenrijL Posebna komisija jo nato ugotovila natančne meje reške države, pri Če-fcier so varovale zgornje teritorijalne določbe. Nato je Italija izpraznila Sušak, toda Baroš in Delto si je še nadalje pridržala. Novo vprašanje je nastalo, ko se je iotclo ustanoviti skupno gospodarsko enoto med posamnimi deli reškega pristanišča, namreč med ožjim reškim pristaniščem in pa med Barošem in Delto, ki pripadata Jugoslaviji Po dolgem zavlačevanju jo italijanska delegacija predlagala meseca avgusta, da se to vprašanje reši na ta način, da se Sušak, Baroš in Delta pripojijo reški državi in zadnja postavi pod stalno italijansko kontrolo. Jugosloveni so seveda tak predlog gladko odklonili, ker bi njegovo sprejet.e pomenilo kršitev rapallske pogodbe in faktično vlast Italije ne samo nad Reko, marveč celo nad Barošem, Delto in Sušakom. S tem predlogom je združil gosp. Mussolini tudi pretnjo, da ga mora Jugoslavija sprejeti do konca avgusta, ker si sicer pridrži »svobodne roke«. Avtentičnost te grožnje se je pozneje demantirala. Po tej rekapitulaciji glavnih točk reškega vprašanja iz-Plam Bernus: »Povsem vurtftina
je, da bo beogradska vlada zahtevala arbitražo predsednika švicarske konfederacije, ako se ne pojavi možnost kakega sporazuma. Člen 5. rapallske pogodbe natančno predvideva priziv in se glasi: »Meje ozemlja, določenega v prejšnjih členih, se bodo nacrtale na licu mesta po razmejitveni komisiji, ki bo sestojala na pol iz zastopnikov kraljevine Italije, na pol iz delegatov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V slučaju nesoglasja, velja definitivna arbitraža predsednika švicarske konfederacije.« Ako se zahteva arbitraža, ali bo g. Mussolini odklonil arbitražo pod pretvezo, da se ista predvideva samo za določitev granice?
Take omejene interpretacije ne moremo pod nobenim pogojem braniti Ako se vendar postavi na to stališče, se bo njegova politika izkazala kot edino vznemirjajoča: vlado, ki pri vsakem konfliktu rožlja z nasilno rešitvijo in ki odklanja posredovanje Društva narodov ter zanika arbitražo, predvideno celo v pogodbi, po njej podpisani, bi končno odnesel splošni vihar. V tem slučaju bi Italija imela proti sebi drugače močno stranko kakor pri krfski zadevi, In posledice takega konflikta bi bile neizmerno nevarnejše. G. Poincare* je imel pravkar priložnost razgovarjati se o tej zadevi z g. Pašičem. Ne vemo, ali gre za to, da po poročilu »Pravde« predloži Rimu rešitev, ki jo je sprejel jugoslovenski ministrski predsednik. Izven dvoma pa je, da se zaveda važnosti te zadeve. Francija bi ne mogla ostati ravnodušna napram grožnjam, usmerjenim proti Jugoslaviji In končno proti Mali antanti: v tem slučaju bi bila vsa njena politika na kocki Potrebno je, da s tem Rim natančno računa, Odklonitev arbitraže, predvidena v pogodbi, bi nakopala Rimu veliko krivdo. Zaradi tega upamo, da Mussolini ne pade v skrajno nezmernost v zadevi, ki bi takoj zainteresirala vso Evropo.«
Tetelnnsfca In brzojavna poročila
Reški problem
— Beograd, 13. septembra, (Izv.) Zunanjepolitična situacija se ni v bistvu popolnoma nič spremenila. Ministrski predsednik g. Pašfe je tekom včerajšnjega dneva Informiral člane vlade o uspehih v Parizu, posebno pa o odločilni fazi reškega problema. Vlada glede Reke ni storila nikakega dcii-nltivnega sklepa.
Angleški tisk zaznamuje veliko bojazen jugoslovenskih diplomatičnih krogov, da pride do kakih komplikacij. Te vesti, po večini inspirirane od italijanske strani so v marsikaterem oziru pretirane. Položaj je treba presojati popoV noma trezno in objektivno.
Politični krogi splošno konstatiralo neobičajno agresivnost italijanskega premfierja g. Benita Mussolinija. Mussolini je v resnici Izjavil, da zahteva do 15. t m„ da se spravi z dnevnega reda reško vprašanje. Mussolini zahteva, da se reško vprašanje reši na temelju zadnjih italijanskih predlogov. Od naše strani izjavljajo, da mora naša drŽava vedno vstrajati na principu striktne izvedbe rapallske pogodbe, do danes pa še ni bil predložen od nobene strani predlog, da se reško vprašanje predloži v razsojo mednarodnemu razsodišču. Splošno smatrajo v Beogradu, da pride med Italijo in našo državo do prijateljskega sporazuma.
— Rim, 12. septembra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je predsednik Mussolini podal obširen ekspo-ze o zunanjepolitični situaciji. Po njegovi izjavi se grško - Italijanski konflikt približuje končrl rešitvi na temelju sklepov poslanlško konference v Parizu, TI sklepi v bistvu soglašajo z zahtevami Italije, ki jih je stavila vlada napram Grški. Mussolini je dalje izjavil, da bo Italija takoj izpraznila otok Krf, kakor hitro bo Grška izpolnila vse pogoje.
Velike težkoče pa dela vladi reško vprašanje. Dne 31. avgusta bi imela paritetna komisija v Rimu zaključiti svoje delo ter izročiti obema vladama svoje sklepe. Italijanska vlada se je obrnila sedaj v Beograd s predlogom, da se doseže v reškem vprašanju do 15. t. m. končni sporazum, ker se Reka nahaja v težkem m a te rije-nam In moralnem položaju. Na poslednji predlog naše vlade beogradska še nI odgovorila na to noto. Najnovejši predlog Italije ie bil beogradski vladi izročen preko jugo-slovenskega poslaništva v Rimu. Ugotoviti je treba, da do danes italijanska vlada še ni prejela odgovora. Vse vesti o arbitraži oz. intervenciji francoske vlade so preuranjene. Obstoji možnost prijateljskega sporazuma brez posredovanja !n vplivanja. Jugoslovenski vladi pa Je treba priporočati večjo širokogrudnost.
Ministrski svet je odobril soglasno poročilo Mussoiiniievo o reškem problemu.
— Rim, 12. septembra. (Izv.) Ofi-cijozna nota izvaja glede reškega problema: Nekateri zunanji listi nabirajo vesti o velikih bojnih pripravah Italije proti Jugoslaviji, ako do 15. t m. ne pride iz Beograda na italijanski ultimatum zadovoljiv odgovor. Govori se o pomorskih demonstracijah in o fašistov-skih ekspedicijah. Nikdo pa ni mislil na vojaški pritisk take vrste in dnć 15. septembra ne poteče nikak ultimatum Italije proti Jugoslaviji. V seji 31. av-
gusta so se obvezali jugoslovenski komisarji, da pride odgovor beogradske vlade do 15. t. m. in ta termin je bil sprejet Ako bo pa imela beogradska vlada potrebo, vsled težav v sporu med Hrvati m Srbi, da se določi drug dan za odgovor, bo naša vlada dovolila podaljšanje roka ali dodaten razgovor, vedno prežeta iskrene želje, da se pride direktnim in prijateljskim potom do sporazuma med Rimom, Beogradom in Reko. Problem je zrel in čas je, da se zaključi, pa brez ultimatuma in brez pomorskih demonstracij. Bedaki so oni, ki sanjajo o nepremišljenih korakih Italije. Kdor želi absolutno nasilen italijansko-jugoslovenski prelom, ni prijatelj Italije, pa najbrže tudi ni prijatelj Srbov, Hrvatov in Slovencev.
BREZ   FRANCOSKEGA POSREDOVANJA, — ROK, DOLOČEN NA DAN 15.  SEPTEMBRA,  SE  LAHKO PODALJŠA. — OFICIJOZNA NOTA.
— Rim, 12. septembra. (Izv.) »Cor-riere d'Italia«, Čegar glavni urednik Mattei Gentili je bil član paritetne komisije ,piše: Pariške informacije o posredovanju Poincarćja v reškem sporu so zelo pretirane. Poincarč je pač govoril s Pašičem, kakor je z njim govoril tudi italijanski poslanik Avezzano, In gotovo je kazal zanimanje za rešitev reškega problema, toda ne more se govoriti o kakem pravem francoskem posredovanju v svrho, da se doseže rešitev. Poincare se je korektno omejil na izraz želje, da bi se dobila med Rimom in Beogradom formula za sporazum v reškem vprašanju, katero zadnje dni ni napredovalo, ker beogradska vlada vstraja pri odklonitvi italijanskega predloga. «.
DESINTERESEMENT ANGLIJE GLEDE REKE.
— London, 12. septembra. (Izv.) Na podlagi avtentičnih informacij pri-cbčuje »Daily Tclesraph« vest, da je Angleška dssinteresirarts glede razvoja reškega konflikta in da je angleška vlada odločila prepustiti Franciji vlogo posredovalca med Jugoslavijo in Italijo. Samocbsebi umevno pa je> da bo angleška vlada stavila na dispozicijo vsa sredstva za oliran'tev miru.
NIKAK   ULTIMATOM ITALIJANSKE VLADE GLEDE REKE,
— Ženeva, 13. septembra. (Izv.) Iz Rima javljajo:
Čeprav Italijanska vlada sili ha končno reš'tev reškega problema, ^endnr ni izročila beogradski vladi nikakega ultimatuma. Vsa poročila o kakem strogem nastopu napram Jugoslaviji, o kakih vojaških pripravah so po oiicljelni izjavi brez vsake podUgo. Dne 15. septembra nc poteče nikak ultimativan rok, ker sploh ni bil podan nikak ultimat. Beogradska vlada do danes še ni stavila konkretnih protlpredlogov. Mussolinlje-va vlada pa si vsekakor želi po 15. septembru ohraniti svobodo akcije.
Italijanski predlogi gredo za tem, da prevzame paritetna komisija upravo mesta Reke pod italijansko suvere-niteto. Italija prepušča vodstvo železnic posebnemu konzorciju in priznava Delto in Baroš Jugoslaviji, toda le pod pogojem, da sta oba ta dela tesno združena z reškim pristar i*cen za dobo 99 let. Le na ta način se lahko razvije reško pristanišče.
Finančni odbor.
VPRAŠANJE POVIŠANJA TAKS. — Beograd, 13. septembra. (Izv.) Včerajšnja seja finančnega odbora je potekla deloma mirno. Finančni odbor je nadaljeval razpravo o zakonu glede povišanja taks in pristojbin. Razprava je trajala približno tri ln pol ure. Posl. Savčić (dem.) je graial finančno politiko sedanjega ministra financ. Skušal je ugotoviti, da ta politika ne privede k stabilizaciji našega dinarja. Njegova kritika pa ni dosegla pravega namena, ki ga zasledujejo demokratje, do nedavnega časa vodeči našo finančno politiko. Posl Kapetanović (musi.) je bil proti povišanju ter je izjavil, da bo glasoval proti zakonu. Posl. Z e b o t (kler.) je grajal nekatere takse in pristojbine, ki poglavitno zadenejo Slovenijo. Posl. Vlada A n d r i ć (rad.) je branil sedanjo politiko finančnega ministra. Razprava se danes nadaljuje ter je pričakovati, da bo zakon v podrobni debati sprejet
Madžarska in Mala anfanta.
— Budimpešta, 13. sept (Izv.) Madžarski predsednik grof Bethlen in zunanji minister Daruvary v 2enevi skušata z vsemi diplomatičniml sredstvi doseči naklonjenost Male antante, posebno pa naklonjenost naše države.
Gospod grof Bethlen dobro ve, da bo imel zunanji minister dr. Nlnčlč kot predsednik budgetno-financne komisije /ažno In odločilno besedo pri ureditvi madžarskih državnih financ to se pravi pri dovolitvi posojila Madžarski. Dočim madžar-
Vaka 3tla4s x Zcoavj jszaza
In dobrohotnost napram naši drŽavi, po'đ-pira doma na Madžarskem vsako gibanje fašistov, ki je naperjeno proti obstoju na§e države. Gibanje madžarskih fašistov vlada popolnoma favorizira. Ne samo. da so fašisti na zadnjih zborovanjih proglašali boj naši državi, Je začel sedaj budimpeštanski iisk lavno blatiti In sramotiti našo JunaSRo dinastijo. Pred vojno je v tem oziru prednjačilo dunajsko časopisje, sedaj Iste metode uporablja »A Nap« ter v uvodnem članku komentira na zelo podel način veseli dogodek v naši krallevski hiši. Ta list poziva vse elemente na borbo proti svinjskim pastirjem ter pravi, da proti 101 strelu s« naperjeni italijanski topovi na Reki.
VAŽNA MISIJA FRANCOSKEGA MARŠALA V BEOGRADU.
— Beograd, 13. septembra. (Izv.) V političnih krogih smatrajo bivanje francoskega maršala Franchet d'Espe-raya ne samo za akt kurtuazije ozir. simpatije, temveč tudi za akt velike politične važnosti Beogradska občina je včeraj maršalu priredila svečan obed. Prihod francoskega maršala Franchet dTsperava pa smatrajo tudi za to, da Ima važno vlogo v zadevi ItalUansko-jugoslovanskega spora glede Reke. To vesti so več ali manj točne. Francoski maršal ima tudi nalogo, se točno informirati o naših razmerah, V hotelu Pe-trograd je beogradska občina včeraj priredila maršalu na čast svečan obed, na katerega so bili povabljeni vsi ministri in nekateri ugledni meščani Zvečer je bila na f*voru na čast maršalu pri rejena večerja. S posebnim vozom je na to snoči odpotoval maršal Franchet j5te>pik oz. v BiloiL Eiej
dneve je imel maršal Franchet dTspc-rav daljše konference s prometnim ministrom dr. Velizarjem Jankovfćem o naših železnicah.
ČESTITKE BOLGARSKEGA KRALJA NAŠEMU KRALJU.
— Sofija, 13. septembra. (Izv.) K rojstvu prestolonaslednika kraljevine SHS je poslal bolgarski kralj Boris našemu kralju Aleksandru najiskrcn? še čestitke. Tudi vlada Cankova je izrazila na poslaništvo tople čestitke z že-ijo, da bi bilo rojstvo prestolonaslednika v veliko srečo in napredek naše kraljevine.
KRST PRESTOLONASLEDNIKA.
— Beograd, 13. septembra. (Izv.) Iz dvomih krogov doznava vaš beogradski dopisnik, da se vrše priprave za krst prestolonaslednika. Definitivno dan krsta še ni določen. Splošno pa pričakujejo na dvoru, da bo krst dne 1. oktobra. Krstne slovesnosti nameravajo združiti s svečano poroko princa Pavla.
POROKA PRINCA PAVLjL
— Beograd, 13. septembra. (Izv.) Po informacijah z dvora se vrši poroka princa Pavla z grško princeso Olgo dne 2. oktobra. Princ Pavle je seda; odpotoval v Pariz in London, da pripravi vse potrebno za poroko.
NEMČIJA PRED FINANČNO KATASTROFO.
MiUjordno dolarsko posojilo za sana> ' cijo nemških financ. •— Berlin, 12. septembra. (JCJ Akcij* nove vlade, ki je napela vse sile, da re&i marko tn sanira državne finance, Je ostala brez uspeha. Nasprotno, marka rapidno p&> da in danes je bita faktično že izven teč^ia. Vlada je odredila, da sc» zaplenijo vse za* loge dragocenih kovin, kar je vzbudilo med verižmki veliko razburjenje. Včeraj so začeli mnogi prebivalci zapuščati Berlin. Obmrjnc oblasti so bile na to begstvo opozorjene in so uvedle najstrožji radzor nad vsemi W potujejo čez mejo. Prekoračiti nemško mejo je sedaj zelo težko. Potnike zelo strogo preiskujejo in konfiscirajo vse, kar najdejo pri njih dragocenega.
— Nevvvork, 12. septembra. fBrezži'nJ brzojav Wolff.) »Nevrvork Times« prioh* čujejo daljši članek, v katerem po informa* cijah iz newyorških finančnih krofov piasjo, da bo mitijardno dolarsko posojilo v svrho rešitve Nemčije pred gospodarskim krahom tvorilo glavni problem popajanj mednarod* nih bančnih kro&ov, ako bi bila sklenjen* pogodba glede Poruhrja in sporazum z za* vezniki. Četrtina posojila bo bržkone prepuščena ameriškim bankirjem. Industrijska posest Nemčije in one garancije, ki jih mo* rajo dati drugi evropski narodi, hi slržilc kot jamstvo za to posojilo. Načrt, o k a to rem razpravlja sedaj več ameriških banici^ jev, predvideva nastavljenie generalnega komisarja Zveze narodov, Id naj bi nadzoroval uporabo mednarodnega posojila v Nemčiji. Več denarnih zavodov je trdno prepričanih, da se jim bo posrečilo to akcijo končati z uspehom.
— Atene, 12. septembra. (Havas") Grška vlada je izročila poslaniški konferenci noto, v kateri jo naproša, naj ji sporoči, kdaj prispe zavezniško brodovje, da bi bilo mogoče dati grški eskadri odgovarjale* navodila glede kretanja. V noti je izražena želja, naj bi se datum po možnosti določil natančno.
— London, 12. septembra. (\Volff.) »Times« poročajo iz Rima, da je italijanska vlada sklenila držati Krf in dri'ge otoke v svoiih rokah dotlej, dokler ne bo koncuna preiskava glede umora in krivci usmrč^ni. Italijanska vlada je prepričana, da lahVo samo navzočnost italijanskih čet na Krfu prisili Grke, da store svojo dolžnost. Ako pa bi preiskava trajala dolgo in bi zločincev ne bilo mogoče izslediti, tedsi ho Italijan* ska vlada nastopila celo z zahtevo glede poravnave okupacijskih stroškov, češ, da je neuspešna preiskava posledica pomanjkanja dobre volje od strani GrSke.
— Pariz. 12. septembra. (K.) V Informiranih krogih se govori, da bo M;s?ol;nf danes obvestil poslanika Averzzano o svo* jem aklepu glede izpraznitve Krfa.
— Pariz, 13. septembra. (Tzv.^ Politični krogi pričakujejo, da bo v najkrajšem času likvidirano rvhrsko vpraianje. Francija ima načrt, da aktivno s pomočjo Male antante poseže v srednjeevropsko politiko in prične ž akcijo konsolidacije gospodarsko*finačnih razmer. Francija hoče na vsak način skleniti z Malo antanto trajno rvezo, da se točno Izpolnjujejo mirovne pogodbe in da se po* stavi protiutež italijanskemu imperijalizmu.
— Berlin, 12. septembra. (Izv.> Tekoči državni dolg je tekom zadnjih tednov po* skočil od 363 na 1235 milijonov. Danes je nemška vlada izdala naredbo glede zar>le< nitve srebrnih, platinastih in zlatih predme* tov. Naredba se strogo izvršuje.
— Pariz, 12. septembra. (Izv.) Ministrstvo zunanjih zadev je nocoj prejelo oficijelno poročilo o uvedbi direktnih podajanj med Nemčijo in Francijo.
— Pariz, 12. septembra. (Izv.) »Dailv Mali« prlobčuje Izjavo nemškega državnega kancelarja dr. Stressemanna, da bi bila nem-Ika industrija pripravljena odstopiti 30 % delniške glavnice francoski Industriji.
— Berlin, 12. septembra. (Izv.) Oficijelni tečai je don** notira! 1 dolar 96 milijonov mark.
Perspektive angleške politike napram Nemčiji
London. 12. septembra. (Wolf.) Dl« pfomatičnl poročevalec »Dsflv Telegrapha« piše, da se bo morala angleška vlada kmalu odločiti kakšna bo njena nadaljna politika, ako Nemčija preneha a pasivnim odporom v Poruhrju ln se začno nemško-franeoska pogajanja. Zdi se, d*, obstoje tri alternative: 1.) Angleška lahko vztraja na zahtevi glede splošnega sporazuma med zavezniki In Nemčijo; 2.) ona te lahko pogaja s Nemčijo neposredno ln separatno (lede svojega rep** racijskega deleža in Istočasno ostane pri svojih zahtevah glede medzavezniških dol*
Sov; 3. opa se lahko povrne k politiki k on so* dacije, 'odreče od reparacij, toda vztraja
štev. 209.
»S L O V C N S K f   NARO P* dn? **» ■*ep?e.1ifcr3 1923.
Stran 3.
PnMlm vesli.
= Klerikalci stopijo v vlado? Kakor poroča »Vreme«, se je v eni izmed zadnjih sej ministrskega sveta govorilo tudi o prihodu dr. Korošca v Beograd. Politični krogi in člani vlade pripisujejo temu nenadnemu prihodu posebno važnost. Korošec sicer ni prišel v stik z radikalnimi predstavitelji, marveč se je mudil v vojnem ministustvu in v železniškem ministrstvu. Ni dvomiti, da bodo te intervencije dovedle do pogajanj, ki bodo morda povzročila odločilen preokret v politiki klerikalne stranke. Po-samni klerikalni poslanci ki prihajajo v Beograd, izjavljajo, da se ne protivi-jo eventualnemu vstopu klerikalcev v vlado, ker bi se s tem položaj vlade znatno ojačil, zlasti z ozirom na nesigurno in rezervirano stališče Nemcev in džemijeta. Še pred 6 meseci, ko so klerikalci vodili najogorčenejšo kampanjo proti vladi, so nekateri radikalni poslanci zatrjevali, da bo prevladal v klerikalcih instinkt oportunizma, ki je splošna karakteristika Slovencev, in da bodo v oktobru t. L stopili v vlado. Bodoči dogodki bodo pokazali, v koliko je točna ta trditev.
= Konference ministrskega predsednika. Tekom včerajšnjega dneva je Imel ministrski predsednik Nikola Pa-šič daljše konference z nekaterimi ministri. Zelo dolgo konferenco je imel z ministrom vojne in mornarice generalom Pešićem. Alinister trgovine in industrije dr. Kojič je g. Pašiču poročal o važnih trgovskih zadevah in tudi o velesejmu v Ljubljani Pomočnik zuna^ njega ministra Panta Gavrilović je predložil ministrskemu predsedniku poročila o zadevi Reke.
= Italijanski manevri v Vlpavrki
3orinl. Velikim artiljerijskim vežbam Ita!;janske armade pri Divači slede manevri Čet tržaškega armadnega zbora v Vipavski dolini. Zbranih je 12.000 mož. Sodeluje tudi številna artiljerija in mnogo zrakoplovnih oddelkov. Gre za serijo operacij, ki se raztegnejo od koncentracije v Gorici do meje v bližini sovražnika in se razvijejo v razvrstitev in sukcesivne faze bitke. Oneracijske Čete vodi divizijski general Giovanni Casta-gnola.
r=r Angleže Intrlre proti malim narodom. Anđrće Tardieu. ki je s Clemenceau-om sodeloval pri redakciji versafMske pogodbe, razjasnuje sedaj v listu »Echo National« nastopanje Anglije, katera je bila prva nasprotnica malim narodom, Izvzem-ŠI Grško, sedaj pa se v Ženevi In drugcdl Izigrava kot velikodušna pokroviteljica malih narodov ter se Lord Cedi postavlja celo na čelo malih držav In govor? o salnt-germainski, neuttlskl In trlanonskl pogodbi s takim! besedami ki zadevajo srce dežel v Srednji Evropi. Tega pa nI bilo L 1919., ko so Imeli ti mali narodi v angleškem tn!-nlstru svojega naihuišega nasprotnika, kar lahko potrdi Beneš, ki !e Imel mnogo truda, da je branil meje, potrebne za eksistenco češkoslovaška republike, to lahko pove Paderewskf. ki ss spominja truda, ki Je bil potreben s strani Clemencean-a, da se Jc Izjalovila ofenziva   Llovd   Ocorgea proti
Od?nekemu In Oomji Slezfff. Ako bi bila trloniflrala angleška teza, bi ne bilo Poljske. Starf državnik Pasle" trotovo nI pozami cnm, ki so vzdrževali njegove argirmen-te v dolgem boju za .Maribor. Vsi vodilni državniki malih evropskih narodov so Imeli v Angliji ostro nasprotnico. Samo GrčrTo je Anglija vedno branila in protežirala. Ali OrčIJa danes lahko izmeri to, kar jo je stalo angleško malo desfnteresfrano podplranie Velika ljubezen, katero s? Anglija nadeva do malih narodov, bi se bHa lahko ude'stvi-la v tisoč slučajih leta 1919., ali takrat je bila Anglija nema.
= Madžarska cH&nt r»em5ko pomoč. Dunajska »Arbcitcr-Zelrung« prinaša govor madžarskega guveifierja Horthvia, ki je bil v BndfrrrpeStl konfisciran, da ne b! izvedelo zanj inozemstvo. J"forthy je Izjavil, da se Madžarska nI borila za to, da bo razkosana in da bi prosjačila pred sovražniki. lcateri so nekoč drhteli pred nlb. Madžarska se mora zOpet vzpostaviti v \*sob Svojih starih mestih. Turčija je Dričela. Bolga-riia je pregnala preveč rjormstHivo vte-dev v Nemčiji pa prid'? skoro rta krmilo *r1ada. katera obnovi narodno Čast'. Madžarska se m^^a m* +o r>rio'?."<*!t!. To I se Izvršiti najJaz^e s pomočjo sedn- ! niega narodnega in kr?rTansfcega knrza, j fc! Je tako močan, da zdrobi v«?o svoje nasnretnike . . . Tako hudo pa vendar ne bo!
7AN*WV* VOLILNA KAMPANJA.
Vsi stanovi bratislavskega prebivalstva so ogorčen! nad nezasl'šnim slučajem izkoriščanja verskega čuta v partizanske strankarske namene. Kakor ;e znano, se vrše te dni na Češkoslovaškem občinske volitve. -Slovaški klerika!?: so napeli vse sHe, da dobe pri volftvafi večino efesov. Krko daleč so z? šli v svo;ern zanimanju za politiko božji uamcsmikl na žemlji, dokazuje volilna kampanja slovaške kr^čansko-soci'alisfične stranke, H le v Bratovi Izobesila letake s ?UVo Krista in njegovih apostolov teT na-jpfsom: »Jaz s^m pot, življenje In resnica«. Pod tem Kristusovim izrekom pa so klerikalci napisali: »Glasujte za listo krščansko-?~->:alisticne stranke!« Tako so torej Krist in njegovi apostoli postali orržje za poetično agitacijo. Kje ie njegov bič, da b! očistil svetišče modernih kupcev? In kani drvi sočasna človečka družba?
Iz Pisec pri Brežicah smo dobili to*le brzojavko: Profesor Makso Ple* teršnik je danes, v četrtek, po daljši bolezni na svojem posestvu umrl. — Pogreb bo v Pišecah v segoio ob Ih dopoldne,
m   m m
Maks P1 e t e r š n i k se je rodil
dne 3. decembra 1840. v Pišecah pri Brežicah na Štajerskem, hodil je v erim* nazijo v Celju od leta 1851. do 1859., Študiral nato štiri leta klas. filologijo in slavistiko (to pri Miklošiču) na Du* naju. Jeseni 1863. je nastopil kot na* mestni učitelj v Mariboru, leto pozneje v Celiu. V poletju 1865. je bil imeno* van za stalnega gimnazijskega učitelja na nižji realni gimnaziji v Kranju, kjer pa službe ni nastopil, ker je prejel že prej imenovanje za stalnega gimnazij* skecfa učitelja na višji gimnaziji v Gorici. Po dveh letih (1867) je odšel na gimnazijo v Trstu, kjer je ostal štiri leta. Jeseni L 1371. je prišel na (T.) gim* nazijo v Ljubljani, na kateri je službo* val do upokojitve (1900) celih 29 let.
Pisateljsko deTo je pričel s sliko ruske književnosti v »Slnv. Glasniku« (Krvlov, 1868); nato je pisal za Stritar* jev »Zvon« in >Slov. Narod« slika iz rimske in prške književnosti in z£o* dovine Antigona r,SI. Narod« 1875, Pe* rikJej »Zvon« 1877, roman Prvi dnevi drur?cp*a triumvirnf*. »Zvon« 1880); več zanimivih razprav je priobčil v pMmn. programih tako o »Slovu o polku To-or* je vem« (leta 1865), o Vodušku. učite* Iju ljubljanske gimnazije (Ljubij. 1876) o slovenščini na ljubljanskem liceiu (Ljubij. 1887) pri Matici Slovenski (»Slo* vanstvo« in razne nosamezne razprave) f. dr. Glavno delo pa. ki je poneslo Pleteršnikovo ime v široki znanstveni svet. je vzorni Slovensko^nemški slovar (1894—1895), ki ga je urejeval in spi* soval nad deset let. V njem je, kolikor je bilo to praktično mogoče, uveljavi! glasoslovna in naglaševalna načela naj*
modernejšega slovenskega jezikoslovca svoje dobe, o. Stanislava Škrabca in ustvaril s tem enega najboljših in znanstveno najbolj porabnih slovanskih slo* varjev. V znak priznanja za to v slo* venskem jezikoslovju epohalno delo je bil pozvan po prevratu za pravega čla* na ljubljanskega Znanstvenega dni* štva za humanistične vede (ustanovijo* no leta 1820.).
Pleteršnik je bil izredno blaga 'duša in jeklen značaj. Svoj etra narodnega prepričanja ni skriva! tudi v najtežjih časih nemške liberalne vlade v 70. letih. Vendar radi njegovega neomadeževanc-ga življenja se ni nihče mal proti nJemu nastopiti. Bil je od začetka sotrudnik Slov. Matice, tako n. pr. Je sodeloval pri »Slovanstvu« in skoro pri vseh slovenskih publikacijah Znano je njegovo epohalno delo. slov. nem. slovar, do zadnjega zdihljaja je zbiral krajevna imena in jih redigiral.
Za revne dijake, kakor sploh za vsa narodna društva je imel vedno odprte roke. Ko se ie slov. gledališče š*e imelo boriti z gmotnimi težkočami, |e bil njegov stalni abonent, dasi mu je bila kakor mi je priznal, često neprijetno večer na večer hoditi vanje. Knjige iz svoje bogate knjižnice je vse razdajal šolskim in drugim zavodom. Še letos je svoje zadnje knjige daroval knjižnici realne gimnazije s slov. in nem. učnim jezikom.
Z rajnim dr. Tavčarjem sta bila velika prijatelja.
O njem se lahko reče, kakor o malokom, da ni nikdar v svojem življenju nikomur krivice storil; zato pa tudi ni imel nobenega sovražnika.
Bil ie ljubezniv in tih družabnik, ki se ni nikdar spuščal v burne debate. Zato ga je pa tudi bilo težko prepro-siti da bi prevzel odborniško mesto v kakem društvu; če ga je pa prevzel, potem je pa tudi res delal.
brerfn! iHM zbor stovs^kena fr~?"?f$i3 dru$ta> ,.$crfeir".
Včeraj zvečer ob 20. se je vršil v društvenih prostorih v Gradišču izredni občni zbor slov. trg. društva »MERKUR«. Zborovanje je otvoril predsednik društva ravnatelj g. Alojzij L!lleg, ki je uvodoma svojega govora pozdravil navzoče zborovalec, zastopnika ministrstva trgovine in industrije dvornega svetnika dr. Marna in zastopnike tiska. Po ugotovitvi sklepčnost! je imenoval gg. Kovača in Mribarja za zapisnikarja fn je takoj nato prešel na prvo točko dnevnesra reda t. L Izročitev d'nlom častnima članoma gg. Andreja SaraboBU, veletržcu v Ljubljani in Franu Golobu tovarnarju na Vič«.
Govornik je Izvajal:
»Današmi občni zbor se vrifl v okvirju posebnega slavja. Dana m! je naloga, da se oddolžim slavljcncem s tem, da jih odlikujem poleg imenovanja za častne Mane s častno diplomo. Ocena zaslug, ki sta jih današnja slavljenca storila za naše društvo ml je zelo otežkočena. kajti če b! povedal vse, bi to zavzelo celo knjigo. Zatorej s? omejim samo na glavne podrobnosti: Nekako pred četrt stoletja so se zbrali slovenski trgovci, da se emanciplraio od svouh trgovskih nasprotnikov — Nemcev. T Ustanovilo se je naiprcie slov. pevsko društvo »Merkur«, ki je šte?o takrat 60 članov. Neumorno pa smo na^lievrl! naš pokret in tako smo polagoma Tsrešl! na Ufovsko organi^ac'io. S Rode-lovanfem današnlffi dveh slavlfencev g. Sarabojia, VI je bfl +aVrat varčen gospodar In ugleden trgovec in takrat še ne samostojnega, vendar energičnega In ambicioznega g. Goloba je društvo n?nredovaTo v ▼sati ozirlh ter si pridobilo velik ustlrd in trdno pozicijo, za kar so nas zrvidaH N?*m-cl. Društvo je doseglo večino v brinov? b^gamf, trgovskem gremim In trg. obrtn1-ška zbornici Je črpala Iz nje-sm svoic najboljša moči.
Občni zbor je dobro vedel za zarluge obeh mož in je ocenil njihovo delo s tem, da jih je imenoval za častna č'ana In jima poklonil častno diplomo. Ob d^rašn-em slav-
ini obema iskreno čestitam ter jima kličem: Bog iih živi! Na mnogaja leta!«
ZborovalcI so vstali s sedežev ln vzkliknili »2ivio!«
Prvi se je nato ginjen zahvalil g. Sa-rabon naglašajoč, da kar je storil je bila njegova dolžnost, ki jo bo izvrševal tudi v bodoče.
G. Golcb se je vidno In prijetno iznenađen zahvalil za odlikovanje povdarjajoč med ostalim, da so bila pora slovenskegt trgovca tiBjeva. Vztrajnost In zavednost slov. obrtnikov In trgovcev pa sta premagali vse ovire in jih bodeta tudi v bodoče. Govornik je nadalje Želel, da društvo sprejme pod svoje okrilje mladino, ki je sedal b^ez varstva In zaslomba m ki bo podlaga gospodarskih sil fn pridebitja. Naralčaja in nastavljenem je treba omogočiti eksistenco in lepa harmonija, ki je vladala pred vojno med delodajalrem in delojemalcem naj zavlada tudi danes.
Kot zastonnik ministrstva trg. in ind. Je čestital slavljencema dvomi svetnik dr. Mara naglašajoč, da jima ne čestita kot načelnik tega oddelka, temveč kot član društva m 18 letni urednik društvenega glasila. Izjavil je, da sta b;!a oba moža duša društva in je ntihove zislure na trgovskem polju težko opisati.
V Imenu »Zveze trgovskih gremijev« je čestita! slavljencema g. Jelačtn. ki se je obenem tudi zavzel za predlog da se pritegne mladina k delu. Svoi govor je končal z vzklikom: »Bog živi nala današnja slav-Ijenca«.
Zt^em se je razpravljalo o hrpramem-
bl pravilnika. Sprejeta je bila med drugim kardinalna točka drevnesra reda, da se sprejmejo v društvo tudi ženske In s*cer se rezervlnili 2 masti v odboru za trgovke In 2 mesti za nsstavlleake. Spremenjenih je bilo tudi neka! pravil, kf so pa bolj for-nnabrnega značaja.
Članarina se ie zvišala za nekaj odstotkov. Po prečltanin nekaterih formalnosti je predsednik zaključfl občni zbor.
— Konservatorij Glasben« Matice. —
Danes v četrtek se začne redni pouk na konservatorij u „Glasbenc Matice. Nove pri-glase za pouk sprejema še pisarna Glasbena Matice. Gojenci, ki so lansko leto obiskovali pouk na konservatoriiu in so se letos ponovno vpisali, naj se zslase popo. ob 3. pri svojih bivših učiteljih v navadnih pro-s'orih. Nove goience pa odredi posamnim učiteljem ravnateljstvo konservatorij a v pisarni Glasbene Matice.
— Pevska šoTa prof. đr. Kozine. V oblastno priznanem pevskem za\*odu se crfčne redm pouk petja v penedeliek 17. tan. Pon-čevalo se bo soT*-pe*ie ra koncert In opero ln fini zadostnem števili! grlenrev) tndl skup;^sko petie v treh oddelkih. T. oddelek za dečke in deM'ee do 10 Teta: TT. oddelek za iste do 14 leta: TTT. oddelek za odrasle (v večernih irrarV Ukofvfaa po dogovoru — eventualno tud! brezplačno. Prishsjtve se sprejemalo vsaki dan od 2—3 ure. po-polđne v Bethovnbvl alfe! Q. T. rad**T.
KOT NASLADA TN KOT HRANA ?E NAJ-BOUŠA ČOKOLADA »SANA.«
_ šahovski klub »Mladinski* vpfizori
v nedeljo dne 16. tm. ob 4. uri popoldne živo Šahovsko Igro s kostumlranlml igralci na prostornem dvorišču Mladinskega doma na K.^de'ievem. Ker Je to prva prireditev te vrste v Sloveniji se šahisti ln prijatelji Šaha uljudno vabijo. Sodemje godba pod vodstvom gosp. kapelnika DoUnarJa. Vstopnina 3 Din.
— Podružnica Jagosforeoslre Matfce v
Litiji opozarja Že danes na velilčo arlreill-tav. ki se vrši dne 7. oktobra v UtlH % zelo boratim sporedom. Okolišna dnrftva prosimo, da z ozirom na veliki pomen Jn*. Matice na ta dan opuste eventualne svoje prireditve fn posetMo našo slavnoet. Z ozt-rom na zelo ngodno železniško zvezo. Je zasigurana polovična vožnja ter vabimo so-srdnla društva, da prijavilo svojo udeležbo, da se iim dopošljejo legitimacije. Torej 7. oktobra vsi v Litijo z geslom: Odstranimo mejnike v tnznem Korotann In naj zas'*e solnre •v^b-^de zasužnjenim bratom v Pr»-
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 13
Krivica!
Po pre\Tatu so sprejeli v naSo armado mnogo oficirjev, ki so preje služili v bivši avstro-ogrski vojski.
Sprejemala je te častnike posebna komisija, katere delovanje smo Že svoje-časno opetovano ostro kritizirali, ker je sprejemala v našo vojsko često oficirje, ki so odkrili svojo Jugoslovensko srce šele po prevratu, dočim Je odklanjala častnike, ki so vsikdar tudi v najkritič-nejših Časih neustrašeno Izpovedovali svoje odločno narodno mišljenje.
Vsi naši protesti so bili takrat brezuspešni, ker se je vojna uprava postavila na stališče, da se naj lajikl ne vmešavajo v čisto vojaške zadeve, v katerih gre sodba edinole vojaškim oblastem.
Tako je bilo v našo vojsko sprejetih razmeroma prav malo naših zares narodnih oficirjev iz bivše avstro-ogr-ske armade. Zato smo bili prepričani, da bodo vsaj ti, ki so prešli skozi kritično rešeto sprejemne komisije, ostali na svojem mestu vse dotlej, dokler jim bodo življenjske moči dopuščale služiti kralju in domovin L
Toda kakor vidimo, smo se tudi v tem oziru motilL
Najnovejša Jtevilka »Vojnega lista« priobčuje namreč ukaz z dne 30. avgusta t L, s katerim je bilo upokojenih 180 častnikov^ki so preje služili v avstro-ogrski armadi
Med temi je razmeroma največ slovenskih častnikov, mož, ki so z vso vdanostjo in ljubeznijo služili osvobojeni svoji domovini, oficirjev, ki so vseskozi v strokovnem oziru izborno kvalificirani in ki so si zlasti ob prevratu pridobili za našo narodno stvar neven-ljivih zaslug, katere bi morala uvaže-vati tudi vojaška uprava, ako neče, da jo upravičeno zadene očitanje, da je krivična in pristranska.
Med častniki, katerih upokojitev razglaša »Vojni list«, čitamo tudi ime g. majorja Martina ColariCa, katerega pozna kot navdušenega narodnjaka in v vsakem oziru odličnega častnika vsa Slovenija. Priznati moramo, da nismo mogli verjeti svojim očem, ko smo čitali neverjetno vest, da se nahaja med tistimi »nezanesljivimi elementi ,ki jih je treba iz naše vojske izločiti, tudi major C o 1 a r 1 č.
Major Colarič je bil poleg generala Maistra eden tistih redkih oficirjev v avstro-ogrski armadi, ki je vsikdar in vselej bres strahu kazal svoje slovensko narodno mišljenje in ni niti takrat uklonil svojega tilnika, ko so mu od zgoraj ukazali, da naj pristopi kot Član v nemško Kazino. Bilo je to med vojno, ko je bil nemški teror najhujši, v času, ko so celo marsikateri sicer neodvisni Slovenci pljunili na svoj narodni ponos ter se iz strahu pred vojaškim terorjem valjali v prahu pred avstrlj-simi vojaškimi mogotci. Kot sanitetni oficir je med vojno vršil svojo dolžnost ne toliko kot avstrijski vojak, kakor predvsem kot zaveden slovenski in jugoslovenski rodoljub. Vse svoje delo je osredotočil na to. da reši čim največ slovenskih, srbskih in hrvatskih vojakov gotovega pogina. Na stotine, lahko rečemo na tisoče, je slovenskih, hrvatskih in srbskih, predvsem pa bosanskih vojakov, katerim ie major Colarič rešil življenje s tem, da jih je držal v vojaških bolnicah, dasi so nadrejene vojaške oblasti z vso silo pritiskale na to, da se jih čim najpreJe znova pošlje na fronto, kakor so avstrijski vojaški krogi docela odkrito priznavali, kot navaden »kanonenfutter«. Lahko bi napisali debelo knjigo, ako b! hoteli nadrobno očrtat! to nadvse zaslužno, obenem pa tudi nadvse riskantno njegovo delovanje med vojno. Ob prevratu io bil major Colarič poleg generala Maistra med prvimi nrširni oficirji, ki se je takoj postavil v službo narodne stvari ter vse tvoje duševne moči in vse svofe delo posvetil organizaciji naše narodne vojske. V družbi z nekaterimi po večini rezervnimi našim častniki Je organiziral v Ljubljani prve oddelke naše narodno vojske, ki so v zvezi z odlično četo podpolkovnika ?vabića rešili Ljubljano pred splošnim kaosom. A tudi kasneje, ko so po prevratu pri nas nastale urejene razmere, je bil Colarič mož na svojem mestu. Za časa narodne vlade ie bil na čelu komisije, ki je imela na-iogo, da kontrolira sprejemanje bivših avstro-ogrških oficirjev v našo narodno vojsko. Ker Je poznal temeljito razmere v bivši avstro-ogrski vojski ln poznal tudi v njej služeče častnike, Je bil Colarič v tej svoji lastnosti naravnost nenadomestljiv. Skrbno je pazil, da se v oficirski zbor ne vtihotapi nihče, če-gar preteklost ni bila v narodnem ožini docela čista fn neoporečna. Lahko rečemo: ako bi se držala kasneje Imenovana beogradska komisija, ki je imela Isti delokrog, načel, po katerih se je ravnal maior Colarič, bi naši narodni vojski ostalo prihranjeno, da so se v njo vtihotapili, zlasti v bivših madžarskih pokrajinah, elementi, kl JI v istini ne delajo čast in ki niso vredni, da nosijo suknjo jugoslovanskega kralja.
septembra 1923.
In tega odličnega našega ofičiria so sedaj vpokojili! Vpokojili so ga kakor Številne njegove slovenske tovariše, katerim se. kakor njemu, ne da, ne kot oficirjem, še manj pa kot zanesljivim narodno mislečim ljudem, prav ničesar očitati — brez vsakega povoda, brez vsakega prevdarka.
Mi, ki poznamo majorja Colariča* in večino njegovih ž*e vpokojenih tovarišev, čutimo to vpokoiitev kot nda-rec v obraz, kot krivico, ki nas skeli tem boli, ker dela vtis, kakor da se Je hotelo s 'o vpokojitvijo namenoma zadeti slovenski del našega naroda, lu to je fatalna stvar, ki ima lahko najtež-' je posledice! Nam in gotovo tudi vladi je ležeče na tem. da se državna mLseh. ideja državnega in narodnega edinstva utrjuje, ne pa podira. S takšnimi odredbami pa visda ruši to, kar z velikim trudom, z velikimi žrtvami ln tudi sa> mozatajevanjem grado oni. ki med nam! delujejo za državno in narodno edln-stvo. Ali hoče vlada naporno delo, da se ukrepi državna Ido*a. s fnk'ral nespametnimi ukrepi onemogočiti?
Ako ne, nai niti za h*n ne premlf-
razveljavit! ukaz z dno 30. avgusta, ker le sicer neizogibno, da bo v na* šl Javnosti brez rarirko na strankar* sko pripadnost nastal vihar, k? bo uničil v S-ovenfit vso ono. kar so s težkim naporom in velikim trudom v zadnjih; letih zgradili nobornlki državno misli In narodnega ujedinjenja.
Pričakujemo od vlade, da nemudoma popravi krivico, ki jo jc zadalo vojno ministrstvo slovenskemu delu našega naroda.-
Ako vlada tega ne stori, bomo vedeli, da Je uknz vojnega mln:s£ra v so-g^ju s celokupno vladr> za^es prera-čun'en v to, da se zadene »n brlskira Slovence, In potem bomo Hravtnn svojo stališče v bodočnost.
★   * *
— Čestitko Nemčije k rojstvu prestolonaslednika. Po poročilu iz Beograda je včeraj izrazil nemški poslovni odpravnik iskrene čestitke Nj. Vel. kralju povodom rojstva prestol ^naslednika v imenu predsednika nemške zvezne republike g. Eberta.
— Intervencija radi vpokojitvo slo* venskih častn-kov. Jutri v petek, se odpelje v Beograd g. dr. Karel Tril-ler, da kot načelnik narodnonapredne stranke intervenira na merodajnem mestu za one slovensko častnike, ki so bili z ukazom z dne 30. avgusta vpokojeni.
— Vpokojenih Je 180 oficirjev, v veliki večini sposobnih in narodnih, do-Čim se to nI zgodilo pri manjvrednih bivših germanofilskih, ki se sedaj hll-nijo navdušene jugoslovanske patrijote* a ki nimajo za ujedinjenje prav nobenih zaslug. Največje ogorčenje pa je zavladalo po Ljubljani radi upokojenja majorja Colariča. znanega narodnega oficirja, ki se po septembersklh dogodkih leta 1908 kljub trlratnemu pozivu od njegovih predpostavljenih ni hotel vpisati kot član nemške »Kazlne«| dasl so to storili menda vsi drugI slo* venski častniki.
— V znak protesta proti krivicne-mn upokojenju za ujedinjenje mnogo-zaslužnega g. majorja Martina C o I a i r i č a , znanega narodnjaka, je zbrala snočl radi tega grdega čina ogorčena družba desettisoč kron (k tel vsoti prispeval Je skoro polovico gi Fran Krapež) za »Sokolski dom« na Taboru. Ta svota so je izročila g. Jos» Turku, predsedniku fin. odbora z£ zgradbo Sokolskega doma na Taboru,
t Dr. Martin Travner. Včeraj dne li t m. ob 15.30 Je preminul dvor. svet. v p« dr. Martin T r a v n e r. Pokojnik Je bil vof. dno neomajen branilec prava in strokov** njak v civilnem pravu. Njegove sodbe sO bile vedno juridlčno tehtne ln Je več let bil predsednik civilnopravnemu senatu pri deft sodišču v LJubljani. Umrli je bil vedno za? veden narodnjak. Rodil se Je 20. ckt. 1S53 v Kamenčah pri Braslovčah na Štajerskem; z zelo dobrim nspehom ]e dovršil gimnazijske Študije v Celju in vseuCiliSčo v Grad« cu. Kot sodnik Je funkcijoniral nekaj Časa v Gradcu pri višjem dež. sodišču (slovenski senat), dalje v Celju, Marenbergu, Lol eatcu In končno v Ljubljani. Tu Je po prej vratu z vso vnemo vršil važno funkcije hi mnogo pripomogel, da so Je pri nas ohranilo sodstvo na VThuncu. Kot potomec zelo ugledne narodne rodbine na Štajerskem n| nikdar zatajil svoje narodnosti in Je bif povsod odličen sodnik in družabnik. Za svolo življenjsko družico si Je Izbral hčer? ko Iz znane cerkniške narodne rodbine Obreza, ki se Je zlasti odlikovala za časa taborov v Cerknici In njeni okolici. Prva žena Karollna mu Je umrla 1907 leta In zapustila 3 otroke. Dva sina iz tega zakona za* vzem-ta Že ugledni mesti v Javnem življenju. Prvi dr. Vladimir Travner Je okrajni sodnik v Ptuju, drugi, dr. Leon Travner pa zdravnik v LJubljani. Hčerka Milka Je> bila poročena z dr. Serfcom na Vranskem, pa Je že v zgodnji mladosti umrla. Srnrf dr. Martina Travnerja Je Iztrgala iz našega lavnega življenja enega najboljših mož. BU nI samo Izvrsten sodnik In strokovnjak na polju prava, nego tudi vzor zavednega narodnega delavca in plemenitega družinskega očeta. Naj mu bo lahka zemlja, za katero je živel In delal! Njegov spomin pa oata-pa trajno med najnL
Stian 4
»SLOVENSKI   N \ f? O p«  đnr   i*. ?Tfcmnra
Stcv. 20?.
— Poroka na Triglavu. Poročil se le,
dne 12. sept. v planinskih, sokolskih bi narodnih krogih dobro znani trgovec g. Franjo MaJer iz Maribora v kapelici na Kredarici pod Triglavom z gdč. Milo Škerjanče-v©. Bilo srečno!
— Iz poštne službe. Za upravnika prometa pri poštni hranilnici v Beogradu je Imenovan šef odseka poštnega čekovnega urada v Ljubljani g. Franc Čop.
— Mednarodni visokošolski tečaji na Dunaju. V torek so bili otvorjeni na Dunaju mednarodni visokošolski tečaji, na katerih bodo predavali med drugimi prof. dr. En-gliš Iz Brna ln dr. Spina Iz Prage, nadalje unlv. prof. dr. Pitamic iz Ljubljane in univ. prof. Stanojevlć in Ltvanovlć iz Beograda.
— Za spomenik ruskim žrtvam pod Triglavom je daroval g. A. E. znesek 100 Din in neimenovan z Jesenic 20 D. Izrekamo jima iskreno zahvalo. Za pokritje vseh stroškov je treba še okroglo 500 Din, zato Še prosimo za nadaljnje prispevke. Spomenik je prav lep. V soboto je nekdo izmed planincev fotografiral spomenik. DotiČnega gospoda prosimo, da bi nam blagohotno dal na razpolago fotografski posnetek.
— Smrtna kosa. V Brežicah je umrl ondotnl kanonik In mestni župnik Josip Mešiček. Pokopali so ga danes v četrtek dopoldne. Pokojni Mešiček je bil eden *zmed tistih danes tako redkih duhovnikov, ki je bil v prvi vrsti narodnjak m šele potem služabnik cerkve. Bil je odličen družabnik, glasbeno izredno naobražen, spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Blag mu spomin. — V Ljubljani je umrl vpokojeni mornariški In okrožni zdravnik dr. Konsta-tin H 1 r s c h e po dolgi In mučni bolezni. Pokojnik je bil na glasu kot dober In požrtvovalen zdravnik. Pogreb bo v petek 14. tm. ob 16. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv Križu. Bodi mu ohranjen trajen spomin! V bolnici je danes v starosti 71 let na posledicah težke operacije umrl g. Leopold S I m o n č I č, trgovec In posestnik na Sv. Petra cesti. Pokojnik je bil ugleden trgovec, ki se je z neumornim delom povspel do precejšnjega blagostanja. Bil je tast bivšega državnega poslanca Fr. Demšarja ln sod. svet. Avseca. Pogreb bo v soboto ob 15. Iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin!
— Državna uprava   Južne železnice.
Ker Je prevzela proge Južne železnice v Jugoslaviji državna uprava, opozarjamo občinstvo, da v lastnem interesu kolekuje vloge in dopise, naslovljene na državno upravo Južne železnice v Ljubljani in tej podrejena službena mesta, tako, kakor na direkcijo državnih železnic, oziroma njim podrejena službena mesta.
— Izganjanje učiteljev Iz Julijske Kraflne. Na Notranjskem je služboval gosp. Rajko Justin sedaj nadučitelj v Trnju pri Št. Petru na Krasu, dolgih 26 let. Sedaj je odpuščen In Izgnan. Nova žrtev nečuvenih razmer v Julijski Krajini. Gospod Rajko Justin je rodom Ljubljančan.
— Za dečJI ln materinski dom kraljice Marile so v proslavo veselega dogodka v kraljevi rodbini darovali: Gercntska uprava občine Novo mesto 500 Din, Ing. Škerlec, kantiner v vojašnici kralja Petra Osvoboditelja 500 Din. Iskrena hvala! Naj bi darovalci našli mnogo posnemovalcev!
— Zahvala. O priliki moie 70 letnice sem dobila obilo čestitk pismenih in osebnih ter nebroj daril. Ni mi mogoče se vsakemu po-sebe zahvaliti in prosim sprejeti tem potom mojo iskreno zahvalo. Zahvaljujem se tudi cenjenim damam, ki so se vde^žile prijateljskega sestanka pri kateri priliki se ml je izročil znaten dar. 2ive1e! V Ljubljani, 12. sept. 1923. Ljudmila Roblek-ova.
— Dograditev meščanske šole v Trž?ču. Iz Tržiča nam pišejo: V soboto 15. In nedeljo 16, tm. se odene Tržič v slavnostno obleko. Zakaj? Posvečuje in izroča se svojemu namenu novo poslopje meščanske šole, ki se Je dogradilo od letošnje pomladi do jeseni. Najlepša hiša, največja hiša, lahko rečemo palača je poslopje meščanske šole v Tržiču. Ni treba vprašati, koliko dela, truda in žrtev Je stalo, kajti ni novca, ki bi pppiačal to, kar se dela iz ljubezni. Običajno Je, da se po težkem završenju dela zbe-ro vsi delavci na kratek pomenek, da st v par urah povedo to kar so delali dolgo časa Iz tega razloga so si (prijatelji šole osvojili misel, da izroče svoje delo z mladinsko in narodno slavnostjo svojemu namenu V soboto zvečer je slavnostna predstava* »Desetega brata« v Sokolski dvorani. V nedelio pa slovesna služba božja v župni cerkvi, potem blagoslovitev Šole šo-larske zastave s slavnostnimi nagovori ln pa cvetlični dan. Popoldne pa je na prostoru okolu meščanske šole velika mladinska slavnost z najzabavnejšim programom, po tej pa ljudska veselica. Oba dneva sodeluje v ta namen sestavljen salonski orkester, tamburaški zbor, druge godbe ln pevska udruženja. Vse, ki jim je šolsko vprašanje slovenskega naroda le malo pri srcu, vljudno vabimo, da se udeleže te posebne slavnosti, da v dejanju pokažejo, kako treba razumeti zahteve po narodni izobrazbi.
— Beogradske Sokoliće pri kralju. Kralj je sprejel v torek v avdijenci deputacijo beogradskih Sokolić, ki so mu v imenu be-ogradskeza Sokola čestitale k rojstvu prestolonaslednika.
— Konillkt beogradske občine z belgijsko tramvajsko družbo bo kakor PO^J? v najkrajšem času poravnan. Univerzitetni profesor dr. Stanojevič je kot pooblaščenec občine izročil predsedniku arbitražnega razsodišča odgovor na tožbo družbe. V tem odgovoru zahteva občina, da Ima družba na celokupno osobje električne centrale izplačati vojne plače.
. _       Samomor ruskega generala. V Ze
munu se je v noči od 7. na 8. t m. ustrelil ruski emigrant general Glesekovskv. Čin le storil iz obupa, ker ni našel nobenega
— Celjske vesti. K o n k u r z je otvor-Jen nad premoženjem trgovcev bratov Turn-šek v Celju. — Repertoar mestnega g 1 eda 111 5 č a. V petek 14. tm.: »Za pravdo in srce.« B. V nedeljo 16. tm. »Char-lejeva tetka«. Izven. V torek 18. tm.: »Za pravdo In srce«. A. Začetek ob 20. uri. — Organizacija Javnih nameščencev v Celju jpripravlja ustanovitev lastne mesnice, kjer bo dobivala meso za 30 kron pri kg ceneje kakor v drugih mesnicah. — Ljudsko vseučilišče v Celja Ima v soboto 15. tm. ob 18. v rlsalnlcl meščanske šole oborovo sejo. — Vp 1 s o v a-n j e na šoli »Glasbene Matice« se konča v soboto 15. tm. — Meščanska šola v Žalcu je letos opustila prvi In drugi razred. Obstoja samo še tretji. — V Laškem Je v nedeljo zgorelo gospodarsko poslopje Hedvike Herman. Uničene so bile po ognju tri stiskalnice za seno in tri vagone sena. škoda znaša približno 60.000 Din. Sumijo, da Je bil ogenj podtaknjen.
— Mariborske vestt — I z o b č I n-skega sveta. Za petek dne 7. t m. je bila sklicana seja obč. sveta, v kateri bi se bilo treba spomniti tudi rojstva našega prestolonaslednika. Čakali so celo uro zaman na sklepčnost V Mariboru Je postalo namreč moderno, da so sploh vse se-
Sokolstvo.
SOKOLOSKA SLAVNOST V VARAŽDINU. Konec
Slavnostna akademija hi koncert Na praznik popoldne so prihajale nove čete Jugoslovenskega Sokolsrva v Varaždin. Posebno častno Je bil zastopan naš Sokol Iz Slovenije. Pri tej prilik! omenimo saj ene kraje, kolikor se jih je moglo ugotoviti. Zastopan Je bil Sokol Iz LJubljane, Zagorje ob Savi, Celje. Šoštanj, Krško, Brežice, Hoče. Maribor, Šmarjeta na Dravskem polju, Slov. Bistrica, Ptuj, Ormož. Središče, Ljutomer, Čakovec, Sv. Lenart v Slov. Goricah, JarenJna, Lendava, M. Sobota, Križevci, Zagreb, Sisak, Karlovec, Petrinje. Klanjec, Kostanjevica, Nova Gradiška, Glina (Kordonaši) Sušak-Reka, GospIČ, Ivanič, Grad, Zlata, Petrinje (starosta Nemec). Najbolj častno zastopan! so bili Maribor. Ljubljana, Ljutomer, Karlovac, Celje. Grozilne vesti, ki so jih blokaši namenoma širili, so oplašile mnogo občinstva, ki je bilo že pripravi le no za pot.
Vsem, ki smo v soboto zvečer prisostvovali v prenapolnjenem mestnem gledališču slavnostni akademiji, ostanejo neiz-
je, tudi v društvih itd. navadno nesklep- j br{sni ut|sI ufMkz na izva;,an,e na§ih prva_
čne. Tudi na torek preloženi seji je moral g. župan dolgo čakati, da je bila seja vsa) za silo sklepčna. Razpravljalo se Je o nekaterih socialnih In tržnih vprašanjih. —.
vrstnih telovadcev. Akademijo ie otvoril varaždinski Sokol, ki se je Izkazal vreden svojega mojstra načelnika dr. šantla. Moj-I strske so bile vaje Sokolov rz Celja, Kar-
Dnevno zavetišče za deco oskrbuje zopet j lovca< Ljub]jane ln Maribora. Sokoliće iz
j Zagreba so izkazale vso svojo eleganco. A j tudi naše Slovenke v težkih vajah niso j ostale za nilml. Vse pa Je — saj po utisih « prekašal Karlovac s svojo mladino. Vihar-! nega odobravanja je odmevalo gledališče. Akademij! je sledil v veliki koncertni
mestna občina v povečanem obsegu. V ljudski kuhinji se napravi v toliko red, da imajo tam pravico domačini, dočim mora za vnanjce skrbeti dotična občina. Načelo se Je tudi vprašanje ureditve tržnega reda In tržnih cen, pri čemur je prišel dr. Le-
skovarjev klub v neprijeten položaj, zlasti i dvorani komers ob tak! udeležbi, da mnogi ko se Je sklepalo o času, v katerem smejo ! n^0 moKu dobiti prostora. Vrsto pozdrav-okoličani prodajati sadje na trgu. Glede trž- ) nih naff0vorov Je otvoril starosta dr. Stan-nih cen Je obč. sv. Weixl navajal zgled Za- j fcovič, ki je na-lašal pomen st pijanstva za greba, kjer so cene za živila nižje kakor v i na§ spas. z »2?ve!i Srbi! Živio Sokolić Je Mariboru, čemur je opozicija ugovarjala. | me(j 0duševlien?m odobravanjem zakliučil Določil se Je odsek za ugotovitev dnevnih tržnih cen. ki naj se javno razglašajo. Pri tej priliki bi bilo na mestu, ker se je že postavil Zagreb za zgled glede cen, da bi uvaževali tudi razloge, ki zagrebški občini omogočajo vplivati na tržne cene. Treba bi bilo samo upoštevati, da nastopa zagrebška občina tudi sama kot producentima za marsikatera živila in da ima tudi sicer or-
svoj pozdrav. Za nllm Je govoril v Imenu MarTborske župe načelnik jezdnega oddelka br. Julče Novak. Z ozirom na razkol varaždinskega Sokola nas je opominjal, da nima noben narod telike dolžnosti za gojitev bratstva kot ravno n?š Jugoslovenski narod. lOlnhuiemo celemu svetu, ako bomo složni! (Odobravanje, k! se je razvilo v .: viharno navdušenie, ko ie govornik ob za-
ganizirano lastno aprovizacijo, česar pa : kliučku omenjal, da imata Sokol in armada Maribor nima. razen tozadevnega odseka, j skupno pot proti Soči in Gossosvetskemu ki pa še vedno študira to vprašanje. Ob- i polju.) — Tajnik Branko Svoboda se ie Čina, ki ima sama svoje blago na razpola- i spominjal neodrešenega Sokola v Istri. Ze-go, lahko tudi sicer vpliva na d> ločnnje cen. j dinite se! Do svidenja v svobodni Jug^sla-Klub »Grohar« je dobil zagotovilo za stavb- j viji.! — Komaj se je polegel vihar odobra-no parcelo za zgradbo razstavnega paviljo- j vanja. se ?e na novo razvnel med govorom na na Zrinjskcga trgu. — Izredni ob- j starosta Kovačič (Karlovac) grajaioč raz-čnl zbor »Moj mir« Kreditne In stavb* j kole med brati In pozfvafoč k slog! na po-ne zadruge se vrši v soboto dne 15. t. m. ! ti do vses1ovnnstvr>. Srkol noče služIti no-
ob 19. uri v restavraciji Kosovo. Spored: Sprememba pravil in poročilo o scdaniem poslovanju, na kar se opozarjajo tudi člani izven Štajerske.
— Velika tihotapska afera v. Splitu. Policija v Sarajevu Je prišla na sled veliki tihotapski aferi. Veliko število carinskih uradnikov je bilo aretiranih in znaša škoda, ki je bila povzročena državi nad 2 milijona Din. Glavni krivec jc trgovec s preprogami HadžI Hasanovlč.
— Kopališče na Ljubljanici je še vedno j otvorjeno. Kopanje je še vedno prijetno in bna voda do 14 stopinj C.
— Rodbinska tragedija v Gradcu. Trr»o* vce Rudolf Sorg je v svoji vili v Ji:dcnburgu nocoj ustrelil svoja dva sinova, stara 9. oz. | 12 let, ter nato še samega sebe. Sorg je storil to dejanje iz bojazn'. da ne postanete
beni stranki, le narodu! V telovadnico! Sicer nismo Sokoli! Na njegovo opombo, da se nismo spomnili na na-"mlajšega Sokolića, kraljeviča prestolonaslednika, je starosta dr. Stankovič pojasnil, da je jubilejna skupščina že odposlala tozadevno brzojavko. Komers se je zaključil ob 1. uri.
Glavna Javna manifestacija. V nedeljo zjutraj — nebo jc kazalo žalostno lice — nas je budnica spravila po koncu. Po gostoljubnem zajtrku smo si ogledali mesto. Fozna se mu židovstvo in madŽarstvo. Po kavarnah navadno vse nemško in še z arog^nco napram gnsf-m. BiH smo veseli, da smo odšli na kolodvor k sprejemu novih gostov. V okrašenem vlaku nas je žc od daleč pozdravljala armada Sokola, zlasti nraogo iz Maribora,
njrgova sinova jetiena. Zapušča vdovo, ki Kr;>teV prisrčen spreiern. Starosta dr. Sta«-boleha že več let na jetiki. kovic"jc pozdravil došlece. V imenu njih je
— Nova preiskava v Paskjcvičcvl aferi. odzd-avi! dr. Pivko, naglašajoč, da je bil Državno pravdništvo v Zagrebu je mladin- ; Varaždinski Sokol vedno med prvimi bonskemu sodniku Jovanu vrnilo spise in ob- ; tcI;: na te? historični granici. Odhod na tc-tožbo proti PaskUeviĆn, ker nekateri m o- j Iovad:*5e, k!er so ostali telovadci in Sokoll-mcnti Se niso pojasnjeni. Zbst! je preiska- i ce določeni za popo'danske vaje. Ositliso va proti TOerry ostala nejasna. Paskijevič | otvorili povorko na groblje. Tu nas je ča-namreč trdi, da je Thierry abfl Kanajcta, i žc nas Savezni starosta dr. Ravnihar s medtem, ko se je slednjemu s pričami posrc čilo dokazati svoj alibi. Priče pa so svoje prvotne Izpovedi premcn'Ic ln ker obsfoia sum, da Je Thierry le sodeloval pri umoru na Kraljevcu, se vrši sedaj nova preiskava.
— Konji so se splašn. Z ozirom na notico v listu z dne 13. tm. pod »Konji so se spTašfl!« nam piše tvrdka »Balkan«: Pesni
štabom Varaždincev in drugih. Sprevod z godbo in prapori se Je ustavil na grobu ustanovitelja In staroste Ljutomerskega Sokola rodom Ceha, Krro'a Chloupeka, ki Je umrl pred 10 leti in je želel biti tu pokopan. V srce scgaiočcm nagovoru se Je starosta dr. Stankovič spominjal nepozabnih zaslug ln ljubezni pokojnika za Sokolstvo. Po trikratnem vzkliku Slava! so se ca je, da je bil vprežen v voz samo 1 naš    noVionMi prapori na grob, med sviranjem
konj, k! se je vsled hrupa nekoliko preplašil, vendar ga je zadržal moč~n n-š vodnik. Splašila pa sta se 2 konja tvrdke Šinkovec, ki sta stala tam brez hlapca In sploh brez nadzorstva.
VELIKA TATAVTNA PRI TVRĐK! BAT.TEL
Rad! nezadostne kontrole so se vršile pr! rvrdk! Batje! na Karlovskl ces*! že skozi dve leti manipulacije s tovarniškim blagom, katerim se je prišlo šele ser*aj na sled.
godbe (himna) so položili venec, okoli katerega se je vsmIo tudi cvet?e. Enak nepozabni prizor se je obnovil na grobu prvega zastavonoše Stjepana Zoboviča (umrl 1906) Tu je govoril tajnik Svoboda, katerega vzklik: Jaz sem človek, Sokol in Slovan! Je navzoče pretresel do solz.
Slavnostna povorka. Malo pred poldne se Je z vcžbillšča razvila skozi   Kukuljivičevo ln po glavnih Skoda Je zelo velika. Policija Je aretirala ' uncan slavnostna povorka. Spredaj na bcl-nekaj oseb. O podrobnostih bomo še po- [ cih „naši fantje« — trobentači, za njimi na-ročali- ga konjenica na čelu Ji brat Novak, godba
(Zagreb), prapori, staroste (v sredi Savez-
— P. n. trgovce opozarjamo pri naro-
ni
starosta dr. Ravnihar, Sokoliće, Kor-
Čilih kreme na najbolSo   angleško   kremo I <j0naši |z Gline. Sokol v civilu, zopet god-
«Dedy Pretty«. Olavno zastopstvo »Portuna j ba (Karlovac), prapori, Sokoliće, naraščaj,
Bizjak £   drug,   Ljubljana,   Krekov   trg | nato ce1a Ceta Sokolov in Sokolić v kroju,
' zaključek povorke Sokol v civilu in voja-
7—8 poleg Mestnega doma. Cene konkurenčne.
— Ia. Ranačko moko in emafirauo ro-sodo po znižanih cenah za-.no-.Te doblrl edino le pri tvrdkl «Fortuna» Bizjak & drug Ljubljana, Krekov trg 7—8 poleg Vestnega doma.
— RlaUen'čna £es?!n!ca za dam« O. FETTCIH - FRANKHEIM. Ljublhna. Kongresni trg 1°. Negovanje las. Ondulaclja. Barvanje z L'Oreal Henne\ El. masaža lica. Manlcura. Izvršuje vsa lasna dela. kupuje Izpadle In odrezane lase po najvišji dnevni cenf. Parfumerlja.
— Poskos'ta specffalna vhta v atekle-n'cah tvrđkc Giuro VAL7AK. Grajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah Hrom nase do-JDOvins.
ška godba.
Pofclonitev m zaprisega kraljevemu zastopniku.
Sprevod se Je ustavil pred poslopjem župnijske oblasti, na katere balkonu se Je nahajal med drugimi dostojanstveniki tudi kraljevi zastopnik, kapetan kraljeve garde Ostojič. ki je bil na slavje odposlan po kraljevem ukazu. Ko se Je sprevod med burnimi 2ivlo! Na zdar! klici raznoredil. Je Savezni starosta dr. Ravnihar kraljevega za-I stopn'ka pozdravil v Imenu vsega Jugoslov.
Sokolsrva v znamenitem nagovoru: Dane* ; so uprte v Varn'd:n oči najširše ingo-1 slovenske javnosti, ki ve ceniti važnost te I postojanke. Pazn! pofavf od dne do dne ka-1 želo. da je Sokol bolj ko preje potreben.
Ne formelnega. paradnega Sokola, treba nam Sokola duha i duše! (Pritrjevanje) Napram človeku, družbi, domovini je treba ljubezni, ki veže vse naše sinove. Od materijalizma nazaj k idealom in idealizmu. Na tem našem potu ne sme biti ovir. Treba nanj narod pripraviti, zakaj naša povestnica še ni dovršena dokler naši bratje Ječe poa tujim Jarmom. (Burno odobravanje). Zato treba naš narod preroditi. Da bi bili ob prevratu pripravljeni, ne bilo bi rapallske pogodbe, ne barantanja za Reko In Baroš, ker vse to je že bilo naše! Sokol veže vse rodove Slovanstva. Brez Slovanstva ni Sokolsrva. Naše ceste vodijo do Rusov, Poljakov, Bolgarov, do vseh Slovanov. Našemu Veličanstvu kralju... pri teh besedah zaori med sviranjem himne iz tisočere množice spontano tak vihar oduševljenih vzklikov, da Je govornik moral ukiniti in mu ni bilo treba Še posebej izreči nameravanega pozdrava. (In zdaj Je sledila že v poklonitvi Izražena svečana zaobljuba, ki ostane zapisana v srcu vseh navzočih). Gospod pukovnik! Evo naše Sokole, vedno popravljene se odzvati pozivu Nj. Vel. kralja. (Zopet vihar navdušenja, iz katerega so se razumeli le 5e zadnji odlomki govora) »dn smo verni ujedinjenju troimenega naroda. Zdravo, kralj Sokol! Zdravo, naš kraljevič Sokoli« (Zopet vihar vzklikov, godba zasvira himno).
Na vežbališču. — Zaključek.
Na prostornem vežbališču je Jugoslov. Sokol s svojimi vzor-vajami tudi separatistom pred blizu 4000čero množico pckazai svojo dovršenost kot pravi (telovadni) Sokol. Prepuščamo poročilo o posamnih nastopih strokovnemu peresu. Meni osebno so najbolj ugajali telovadci in nastop Sokolov naše župe, Karlovčani ln Kordonaši 12 Gline. Vse pa je naravnost očaral nastop vojaških telovadcev, katerim Je tisočero občinstvo prirejalo burne ovacije, kakor tudi Karlovčanom kot proizvajalcem Vidmarje-vih vaj »Osvobojenje«.
S tem je bilo ficjjelni del sporeda končan. Sledila Je še zadnja tc^ka: ljudska slavnost na telovadišču domačega Sckoia, ki ima ondi prostoren svoj dom. Sicer velik prostor se Je izkazal za to maso premajhen. Upoštevajoč, da Sokolu-prireditelju ni šel nihče na roke kot nekaj zavednih Varaždincev In vojaška uprava, se nismo mogli načuditi skoro nadčloveški požrtvovalnosti društvenega odbora in redirelistvu. Starosta dr. Stankovič je moral sam prevzeti gmotni riziko cele prireditve.
Prišli smo v nekaki negotovosti v senci bajonetov. Ze pred prihodom smo na poti čuli, da vesti o blokaŠkem terorju v Varaždinu niso pretirane. Stab te gospode st je bil sicer odtegnil v Beiovar. al. za seboj je pustil še mnogo golazni. Pravili So nam, kako so hodili od hiše do hiše ter grozili, da se morajo zastave s hiš poskrili, češ, da e morejo jamčiti, da se ne zažgo... Odšli smo zopet v senci bajonetov z gotovostjo, da varaždinski Sokol prežene temne oblake, ki težijo tamošnji narod, in da se zjasni, da bo toliko lepše po krasni hrvatski zemiji. Končno še prisrčna hvala za £0-StoJjubje, izkazano poročevalcu v hiši vrle Sokoliće go^pe Šantlove. —c
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) slavi letos 60. leto svojega obstoja. Prvi del proslave: jubilejno javno telovadbo na društvenem letnem telovadišeu je društvo že izvršilo na Vidov den, drugi del se izvrši na obletnico društvene ustanovitve. Na sporedu je telovadna akademija v opernem gledališču zvečer 20. sept., slavnostni občni zbor in dr. dne 30. septembra. — Podroben spored se objavi pravočasno.
— Sokolsko aVnSrvo v LJu* I.'ani (Narodni dom) slavi letos 60. leto svojega obstoja. Prvi del proslave: Jubilejno javno telovadbo na društvenem letnem telovadišču je društvo že izvršilo na Vidov dan, drugi del se izvrši na obletnico društvene ustanovitve. Na vzperedu je telovadna akademija v opernem gledališču zvečer 29. septembra, slavnostni cbčni zbor in drugega dne 30. septembra. Podroben spored se objavi pravočasno.
— Sokol štepanjavas priredi v nedeljo dne 16. septembra 1923 javno telovadbo pri Ivanu Brleelinu v Šteprnji vasi združeno z vrtno veselico, srečolovom, šaljivo postom plesom. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Članstvo ljubljanskih in okoliških bratskih društev, kakor tudi Sokolsrvu naklonjeno občinstvo, da društvu po možnosti pomore do zgradbe svojega doma, se vabi k obilni udele'bi. Zdravo! Odbor.
— Upravi našega Hsta so poslali: Za Jugoslovensko Matico: nabr.li zavedni bratje Hrvati v veseli družbi v Narodni kavarni Din. 317 in eno češko krono. Za Ciril Metodovo družbo: strojevodja Viktor Jagodic, Pakrac Slavonija nabral v veseli družbi dne 3. avg. ti. Din 65. Za Sokolski Tabor daruje g. Tončka Mi-klavčičeva Din 50 v počaščenje rojstva prestolonaslednika. — Srčna hvala!
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj, 12. septembra. (Uradno vre* mensko poročilo.) Včeraj zvečer se je vre* me v Avstriji nenadoma izpremenilo. Iz mnogih krajev prihajajo poročila o nevihtah. Ponekod je močno deževalo. Danes zjutraj pa je bilo znova jasno. V gorskih krajih leži jutranja megla. Včeraj je temperatura prekoračila 20*. DanaSnia jutranja tempe* ratura je znašala nod 10°. Jugozapadni vetrovi oznanjajo š2 nekaj lepih jesenskih dni. Pričakovati je trajno lepo prijetno vreme brea posebnih izprememb; v gorah zju* traj megla.
IMVFIŠA POBOfillA
SPORAZUM MrTD GRŠKO IN JUGO-SLAVIJO.
— Rim, 13. sept. (Izv.) Italijanski tisk posveča posebno pozornost razvoju prijateljskih odnošajev med Grško in Jugoslavijo. Vladina »Tribuna* javlja, da se jc sklenila med obemr žavama mednarodna pogodba glede t .unskega pristanišča. Grška se obv^zujo prepustiti kraljevini Srbov. Hrvatov ln Slovencev del solunskega pristanišča z vsemi pomoli in skladišči. Pogodba je veljavna za dobo 50 let
TUDI ANGLIJA NE BO POSREDOVALA.
— London, 12. sept. (Izvir) »L' fZve-ning Standarde piše glede na jugoslovensko akcijo v reškem vprašanju: V službenih krogih se zatrjuje, da nI govora o motnosti angleškega posredovanja, katero bi se smatralo za podpiranje Jugoslavije, kar bi lahko oškodilo angleško-itaiijansko prijateljstvo.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dno 13. septembra. Sprejeto ob 13.
Tendenca je še vedno mlačna. Radi nazadovanja deviz na tukajšnjih borzah se ie tudi dinar v inozemstvu jako počvrstil in notira danes 6.10. Na borzi je bilo od začetka dovolj blaga. Proti koncu pa se je trgovalo samo še blago od Narodne banke. V splošnem je bilo zelo malo prometa. Izplačilo Berlin se danes ni trgovalo.
Na efektnem tržišču je vladalo mrtvilo, v mnogih efektih ni bilo napravljenih nobenih zaključkov. Nekoliko več zanimanja je bilo za delnice Slavonija radi njihove čvrste notacije v inozemstvu.
Ob zaključku so notirale: Devize: Curih 16.65—16.70, Pariz 5.30—5.35, London 421—422.5. Dunaj 0.13— L.1310, Praga 2.76—2.78, Trst 404.5—4 r. Ne\vyork 92.5—93. Budimpešta 0.50—0.53, Valute: dolar 91.25—92, lira 3.98—4. Efekti: 7^ drž. invest. posojilo od leta 1921 71, LjnbU. kred. banka 225 blago, Prva hrv. šted. Zagreb 1170, Slav. barka Zagreb 110 blago, Hrv .-slav. hip. banka Zagreb 145—1475, lirv. eskompt. banka Zagreb 176—179, Jugoslov. banka Zagreb 159 — 164, TrbovlJ. premog, dr. 950 b!;;.; ■. Slavonija 231-235, Outtmann 1525—1545, Exploatacija 210—215, Šečera 2270—2285. Nar. šumska ind. 136 blago.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 13. sept (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 6.10, Berlin 0.00005, Amsterdam 220.—, Ne\vyork 559.50, London 25.44, Pariz 32.45, Milan 2-1.50, Praga 16.75, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.50, Sofija 5.40, Varšava 0.0020, Duuaj 0.007o75, avstr. žig. krune 0.0079.
— Trst, 13. sept. Predborza. Beograd 24.70—24.S0, Dunaj 0.0325—0.0330, Praga 68.25—6S.75, Pariz 131.50—132, London 104.30—104.40, Newyork 22.75—22.85, Curih 409—412.
Gospodarstvo.
—g Živinski tedenski sejem v Zagrebu.
Zagreb 12. sept. Sejem je zelo dobro uspel. Prignano je bilo mnogo konj ln živine. Cene so ostale v glavnem neizpre.nenjene in n tirajo za kg žive vage: Voli I. 14 5 j—15, II. 12.50—14. III. 11.50—12.50, bosanske buše I. 12—14, II. 10—11, živinoreja za klo-basarje 8—9, teleta I. 21—21.50, II. 19.5—21, lil. 19—19.50, svinje sremske I. 24.5—24.75, II. 23—23.50, domače 21.25—2250, konji težki kmečki lu—12 tisoč Din, lahki 6—7 tisoč, konji za Izvoščke 15—20. tisoč Din.
—g Zagrebška blagovna borza 12. sept. Na zagrebški blagovni borzi notirajo: Bos. oves, rešetani, franko Prijedor, povpr. 230, ponudba 235, slavonski, franko Nova Gradiška, ponudba 240, buška koruza franko skladišče. Sv. Ivan 2 vag. 272.50, baški franko Petrovac, ponudba 275, beli fižol pariteta Zagreb povpr. 4S5, pisani franko Koprivnica ponudba 455, banatska moka »0« franko vagon Beograd ponudba 555, bačka sortirana baza »0« franko Ada 1 vag. 555, baza »0« franko denar Zagreb 590.
—g Poucserečcnl živinski sejem v \ c rlboru. Za pretečeni torek 11. t. m. je bilo pričakovati enega največjih Živinskih sejmov. Res se jc tudi prignalo preko 600 glav živine. Ker Je v občinah sv. Križ, sv. Marjeta na Dravskem polju in ob Pesnici, ter ob Selnici ob Dravi razširjena siinovka, so tržni organi tem bolj pazili na prigon živine. Ko je bilo na sejmišču že preko 500 glav živine in se je kupčija že pričela razvijati, je preiskujoči živinozdravnik pri pri-K^nu 10 clav živine, katero ie prignal An-dro Gaj ~ki iz Bedne (Hrvatsko) ugotovil v enem slučaju slinovko in parkljovko. Nastala le splošna zmešnjava na sejmu. O dogodku obveščena politična oblast Je odredila, da se sejm ukine, živina takoj požene dom o v, vsa živina iz Bedne pa postavi v kontumačni hlev. kjer je bila takoj pobita. Meso in koža okužene ene Živali se Je takoj zakopalo. Umevno je, da Je vsled tega nastala velika škoda tako za kupce In prodajalce, pa tudi za občino. Tržno nadzorstvo Je namesto mnogo obetajočega sejm-skega poročila izdalo razglas, da se Je vsled ugotovitve sftnovke in parkljovke na sejm-skem vhodu sejm razpustil.
—g Konfekcijska Iv. krojaški podjetja se s tem opozarja na v Uradnem listu z dne 8. septembra ti., št. 84, na str. 528 razifa-šeno licitacijo, ki se ima vršiti dne 15. septembra 1923 ob 9. dopoldne v pisarni komande V. žandarmerrske brigade v Ljubljani glede izdelave hlač, da bo navedena licitacija jtivna ustmena fa ne pismena (ofertalna) ter da ic potrebno, da pride na-
vedenega dne k licitaciji sent.
p^edini intere-
Stev. 207.
»S TO VENSKI  N^ROn* flne 12. septembra 1923.
stran. 5.
Izpred sodišča.
LJubljana, 13l sept
Luka PodaJcar, ki je bil obtožen, kot smo že včeraj poročali, posilstva hi zlorabe 9 letne Josiplne Aušičeve je dejanje odločno tajil. ZasllSane priče so navedbo obtožnice v bistvu potrdile. Na krivdorek porotnikov Je bil Luka Podakar obsojen na 1 leto težke Ječe. V kazen se mu vSteje preiskovalni zapor 42 dni. Prosil je, da bi se mu dovolilo nastopiti kazen Sele februarja meseca drugega leta, ko se sm vrne od vojakov, kar pa je senat odklonil.
Danes ste bili zopet dve tajni obravnavi radi posilstva odnosno spolne zlorabe nedoletnih deklic. Obe obravnavi sta se vršili zopet pri zaprtih vratih In sicer kot |e poudarjal I. dri. pravd D o m e n 1 c o, zopet zato, da se Javnost, posebno mladina, ne pohujša. Prvi obtoženec Jože Bab ni k, tovarniški delavec v Ooricah v papirnici, Je
bH obtožen, da je poskušal zlorabiti nečakinjo svoje žene, 11-letno Marijo Hren Iz Svetja, dekletce, Id Je brez staršev in le navezano le na dobrote svojih sorodnikov.
Obtoženec je dejanje odločno tajil, prizadeta priča 11-letna Marija se Je tudi odpovedala pričevanju in sicer po zakonitem določilu, da ima pravico do odpovedi in tudi priča, ki bi s pričevanjem, kot sorodnica trpela občutno Škodo. Obtoženec je pisal Iz preiskovalnega zapora dve pismi, ki so jih vlovlli. V teh pismih je zagrozil domačim, da se jim bodo »želodci krčili«, če bodo pričali proti njemu. Po dalj lih govorih drž. pravdnika. ki je ostro napadel take hudodelce, ki more narod na mozgu in moralno uničujejo mladino In pa zagovornika dr. Subica, so porotniki prvo vprašanje potrdili z 9 glasovi, nakar Je bil obtoženec obsojen radi hudodelstva spolne nečistosti na poldrugo leto težke Ječe.
Senatu le predsedoval sod. nadsvel dr. Mladič,  votanta sta bila sod. svet dr.
Antloga in so<t LeHerhas. Obtožnico Je zastopal I. drž. pravd. Domeni co — obtoženca pa je zagovarjal dr. Sublc — Popoldne se Je vrSila obravnava proti Fr. Spacalu, doma iz OOrice, mizarju na Jezici in sicer tudi radi podobnega zločina. Tega Je zagovarjal dr. švlgelj. Jutri se vrSita dve obravnavi, ki bosta Jako dolgi, kajti gre za dva predrzna in grda ropa.
Zahtevali* povsod lajno
IHJ^'antracen črnilo
,f katero se prodaja v korist „Ja?o slovanske Matice"
Glavni urednik: KASTO PUSTO S LEMSEML
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Harry Plel
pride v
smo TIVOLI
se odlikuje posebno s svojim finim, ugodnim, osvežujočim vonjem ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa.
Cena 1 / Din 150*— J/s/ Din 80*— Steklenico je prinesti seboj.
Parfamorija Uran
; LJubljana, Mestni trg 11
Krojač - prikrojevalec
najboljša moč, Izvežban v damski in moški stroki, popolnoma wm mostojen, z 12-letno prakso v inozemstvu, Išče mesta pri večjem obratu, ali pa bi pristopil tudi k obratu z večjim kapitalom. Cen ene ponudbe na upravo Slov. Narodi pod Prlkrojevaleo 9746.
uprave naj se prfloĐ 1 dinar*
mmi OGLHSI
Oglasom do 20 besed Din 3--1 nadaljna bes« para* s da vitino vred
Prodam
Šivalni stro)
se proda. — Hrenova ulica št 20. 9719
Harmonij
se proda. — Ponudbe pod »Harmonij/9721« na upravo  »Slov. Naroda«,
Motorno kolo
« priklopnim vozom proda po ugodni ceni tvrdka Kenda, Ljubljano.
Zbirka znamk:
(8000 različnih komadov) naprodaj. Eve nt. tudi ▼ serijah. — Ferd. Zechner Jun-, Ptuj. 9758
C-flauta,
dobro ohranjena, napro* daj. — Za ogledati je v antfkvarjatu ftosp. Hinko Severja, Ljubljana, Stari trg._9738
Puch-motor
2H HP In pomožni mo* tor ji znamke CockereU, */* HP, po nitki ceni na* prodal. — Avto — Flor* jančifi — Ljubljana. 7636
Leseno skladišče,
krito z »Eternitom«, 12 m dolgo, 6 m Široko, prvo* vrstno tesarsko delo, je ceno naprodaj. — Poizve se: Stari trg 32, v trgo* vini_9707
Nova vila
s sredini Ljubljane, i vsem kom f o rtom in ta* koj prostim stanovanjem se ugodno proda. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9611
Prostor
v Kamniku nasproti leo* lodvora v obsegu 3000 m* ?e proda. Prostor je na ravnem in leži med dve* Tia deželnima cestama, ^rostor je primeren za 'csno skladišče ali ra -;avbo Industr. podjetja. — Naslov pove: Fran Rode, Kamnik. 9765
Oprema ra
novorojenčka,
popolnoma nova, se pro* da. — Ogleda se od 1. do 3. uro. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 974?
Rabljen!
pisalni strofi
ntjboljSih anamk, dobro popravljeni, na prodaj. An t. Rud. Legat, Mari* bor. Slovenska ulica 7. — Telefon 100._9530
Proda se:
Krasna kompletna opra« va za jedilnico, več veli* kih ogledal, postelje in omare ter Se drugo po* hištvCs — Pol zve se: Pri* tojna ulica 3/II, vrata 7. __9725
Motorno kolo
»Neckarsulm«, 2%U HP, ▼ najboljiem stanju, pro* dam. Cena 4700 Din In moSko kolo »Stvria«, ce* na 1550 Din. — Sp. Ga* meljne 17, pri Črnučah. _975$
Prodam
veliko množino vinskih sodov In 5 močnih hram* nih sodov po 40 hekto, za pivo, vino ali žganje. —• AnguStin, Ljubljana, Sp. SiSka, Jernejeva cesta St 237. 9268
Hiša v Šmarjetl
St. 32, zidana in z opeko krita, tik farne cerkve, pet minut od Rimskih toplic, se proda. Prostra* ni lokali za trgovino, obo* kana klet. Štiri sobe in kuhinja v pritličju. Spo* daj in ▼ podstrešju Se tri sobe, vrt za zelenjavo, sadonosnlk in drvarnica.
Ponudbe sprejema last« nik Janez Bider, posest* nik in gostilničar, Kokar* je h. It. 28, p. Mozirje.
9300
MALI OGLAS
lahko irračunife »omi tn pošljite iznos v gotovini ali v znamkah v pismu, m besedilom vred.
Stanovanja
Meblovano sobo,
(priprosto) iSfce profesor samec. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.c. 9722
Prazna soba
v pritličju ali na dvori* Sču se išče. Plačam do* bro. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 9734
Meblovano sobico
pri boljši rodbini iS če bančna uradnica. — Do* pisi pod »Bančna urad* nIca/9747« na upravo »SL Naroda«.
Opremljena soba
s posebnim vhodom ▼ sredini mesta se poceni odda boljšemu gospodu. — Več ▼ Realitetni pi* sami, Ljubljana, Poljan« •km cesta 12. 9753
2000 dinarjev
dam dotičnemu, ki pre* skrbi mirnemu zakonske« mu paru brez otrok 1 do 3 prazne sobe z uporabo kuhinje v mestu. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9708
Eden ali dva
dijaka (-inji)
se sprejmeta proti zmer* ni ceni v dobro oskrbo (električna luč). — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9730 -    1 i-
Stanovanje,
obstoječe iz 1 aH 2 sob in kuhinje s pritikllnami lahko dobi mirna stranka brez otrok v ljubljanski okolici, eno uro oddalje* no od Ljubljane (10 mi* nut od kolodvora). Prednost ima stranka, ki bi lahko založila večjo vso* to, kar bi se potem me* sečno vračunavalo. V hi* SI je električna luč in vodovod. — Pismene po* nndbe spre ime uprava »Slov. Naroda« pod šifro »P. A./9728«.
■a—
■IBIIIIIIUIIsUlIllllllllllllUlUlUIIIE
Pozor!    -^fflO1* Pozor!
vozni RED
vseh želesnlfiblU, poštnih In avtomobilnlh
prog v Sloveniji s nrlklniltvllo na Inozemske progo, o knrno hurzno karto Slovenije v merilo 11475-000
I© ravnokor lzšell
V s o b 1 n ai
L £ stolni doli Cene za poStne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage. Maksimalna tarifa za IrvoSčke. Kolkovine. Konzulati. PoStne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske Številke D. Železnlfittl vozni radi : Direktni, spalni in jedilni vozovi. Odhod In prihod vseh potniSkih vlakov. Pregled vseh železnih prog.
III. Pocestni vozni redi i Postni, avto mobilni.
IV. Seznam postal«
V. Priloga j Kurzna karta Slovenije v merilu 1 :475.000 z vsemi železo škimi progami in postajami, vse poštne
in avtomobllne proge, vse postne urada a SSBittŠs ta ima pošta brzojav oziroma telefon*
f Dobi se v vseh knjigarnah 5 sn trafikah za ceno 15 Din.
Direktna narofilla ■»*•!—
Zvezna tiskarna ln knjigarna LJufcljanl, Wollova nL st L
S
■
■ ■
8
B1Hin!riHlrrn!r,B,B,|n',T,B nnnn ei n
Meblovano sobo
s posebnim vhodom ISČe vesten akademik s 1. ok« tobrom. — Plača dobro; prevzame vzgojo in in« strukcijo. — Ponudbe pod »Akademik« na Al o* ma Companv, Kongresni trg St. 3. 9718
Dijaka
do 14 let starosti sprejme v prav dobro oskrbo po zmerni ceni solidna in zanesljiva uradniška dru* fina v Ljubljani Konver* zaci j a v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 9741
Stanovanje
in druge ugodnosti ▼ lepi vili na Gorenjskem, je na razpolago samo* etojni gospej, katera bi imela tamkaj lahko dela opravljati in postrežbo samostojnega gospoda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9733
Dve sobi
(meblovani) ▼ novf hl$i v mestu, visoko pritličje, oddam v najem samo gospodu (samcu). — Po« goj: plačilo najemnine za dve leti naprej. — Po« nudbe pod »Udobno sta« novanje^9745« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje«
obstoječe iz sobe in ku« hinje, z električno raz* svetljavo ter vsemi pri* tiklinaml v Spodnji Šiški zamenjam za enako ali malo večje. — Ponudbo pod »Lepo stanovanje 9720« na upravo »Slovcn* skega Naroda«.
Dve prazni sobi
in prostor v stihi kleti se oddaste v najem samcu aH boljši družini brez otrok. Prostor v kleti bi se lahko adaptiral za ku« hinjo. Hiša je nova; elek* trika in vodovod. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9732
i
Službe
Dobre pomočnike,
slikarske in pleskarske, sprejme tvrđka F. & E. Remžgar. 9648
Učenca
za trgovino z mešanim blagom iS čem za takoj.
— Anton BritovSek, trgovec. Slovenj gradeč. 9764
Ključavničarski
vajenec
se sprejme. — Slanoric, ključavničar, Selenburgo* va ulica 6. 9731
Izvežbana
prodajalka
papirne stroke se spre j* me. — Predstaviti ae je v trgovini Iv. Bonač, Se* lenburgova ulica 5. 9769
Pekovski vajenec
in va Jenka za meSano tr* Sovino, atara ne pod 14
let, se sprejmeta samo z dežele. — Poizve se pri Ivan Vrtačnlku, Ljublja* na. Tržaška cesta St. 19.
Prodajalka
za Špecerijsko trgovino se iSče. Prednost ima do« tična, ki zna dobro Šivati in likati. — Več se Izve pri I. Modic v Novi vasi pri Rakeku. 9478
Dobra kuharica,
samostojna, čista in po* Stena, stara do 35 let, z večletnimi spričevali, se pod ugodnimi pogoji ta* koj sprejme. — Več v trgovini Josip Peteline, Sv. Petra nasip 7 (od 8. do 10. dopoldne). 9663
Prodajalka
z mnogoletno prakso, popolnoma samostojna v prodaji, se išče za v trgo* vino z luksuznim blagom. Nastop takoj aH meseca oktobra. Reflektira se s a* mo na prvovrstno moč.
— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9755
Kontoristinja,
samostojna, vešča tudi nemSkega jezika, se sprej* me takoj. Z znanjem francoskega jezika ima prednost. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 9705
Primernega mesta
v Ljubljani, event samo za dopoldanske ure, išče trgovsko naobraSena gospodična z nekoliko pra* kse; vešča je tudi Siva* nja. — Ponudbe pod »Ne* kaj prakse/9763* na upra* ▼o »Slov. Naroda«.
Zlatarski
pomočnik,
le prvovrstna moč, se proti dobri plači takoj sprejme. — Lud. Čeme, zlatar*juvelir, Ljubljana, Wolfova uHca 3. 9727
Išče se gospodična
za k pet let staremu otro* ku, in sicer samo za po* poldanske ure. — VpraSa se v trgovini Iv. Bonač, Selenburgova ulica 5 (pri blagajni od 5. do 6. ure).
9770
Sprejme se:
izurjeno damsko frizerko, praktikanta ra lasničar* sko in gledališko stroko, vajenko za damsko obrt ter vajenca za brivsko in gledališko stroko. — Po* nudbe na tvrdko E. Na« vinšek, Ljubljana, Selen* burgova ulica 1. 9760
Seno, oves slama
dobide se najbolje na vagone kod M. Dimič, Zagreb, Jurišičcva uL 24.
9757
tekali
Lokal v Sp. Šiški
se odda. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 9767
posojila
r
L
Amerikanci pozor!
Kdo posodi dobro situ* iranemu trgovcu na si^ur* no mesto, na prvo vkniiž* bo posestva 150.000 Din proti visokim obrestim. Sprejme se tudi brez so* udeležbe družabnik ali da dam posojitelju krasno stanovanje. — Ponudbe na upravo »Slov. Na* roda« pod »Varno nalo* ženo/9680«.
Dopisovanje
Mladenič
iz boljše ljubljanske hiše žeH resnega znanja z isto* tako gospodično v starosti 17 do 19 let. — Ponudbe s sliko pod »Taj* nost zajam Cena/9737« na upravo »Slov. Naroda«.
Mladenič
resnega značaja želi zna* nja z gospodično iz bolj« Se hiše, 18 do 22 let sta* ro. — Ponudbe pod »Zna* čaj/9735« na upravo »SL Naroda«. — Tajnost za* jam cena.
Mladenič
iz boljše hiše želi znanja z istotako resno in milo« •rčno gospodično t sta* rosti 18 do 21 let. — Po* nudbe s sliko pod »Tiha sreča /9736« na upravo »Slov. Naroda«, — Taj« nost zajamčena.
Razno
Družabnika
z manjšim obratnim I o* kalom za Izdelovanje brezkonkurenčnega pred« meta Živilske stroke se iSČe. — Ponudbe pod Nad 100« dobičeky9761 na upravo »SI. Naroda«.
JEZIKI!!
P. n. občinstvu, zlasti trgovcem ln obrtnikom najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastve* no odobreno pisarno za prestavljanje spisov Iz tujih jezikov ▼ slovenšči* no in obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Honorar zmeren. Vljud* no se priporočam za obi* la naroČila. — Hinko PrivSek, Ljubljana, Mi* kloŠičeva cesta Ste v. 18, L nadstropje (poleg sodi* Sča). 8632
Zastavice,
zalepke za srečolov tn Šaljivo pošto priporoča M. Tičar, Ljubljana, S10^
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih se dobe In popravljajo pri Fran Repiču, Ljublja* na. Trnovo. 9110
Pozor I
Rabim 100.000 zabojčkov za eksport grozdja. Interesenti za dobavo istih naj se javijo pismeno pod »Zaboj čki/9723« na upravo   »Slov. Naroda«
Meso 72—76 K kg
sveže goveje, jako dobr* kvaliteta, pri večjem od* jemu tudi popust, se do* bi pri Anton Sagmeisrer. mesar, Spodnja Si*ka, Ko« lodvorska ulica 150. 9766
Družabnika
za Maribor s primernim kapitalom iščem za kon* Cesijonirano trg. podjet* jc s sigurno bodočnostjo*
— Ponudbe pod »Dru* iabnik« na Mar * Stan, Maribor, Rotovlki trg 1.
Kot družabnik
e glavnico do 200.000 K Seli vstopiti v kako vele« trgovino ali Industrijfko
Sodjetjo Ljubljančan. — eflektira se le na resne in solidne pismene po nudbo pod »Ljubljančan 9756« na upravo »Slov. Naroda«. 0756
Manufaktura
Krisper.
Pridelovanje vate. Ljub* Ijsna, Rožna ulica St 19.
— Prideluje in ima ▼ za* logi vse vrste pamučne vate. Za odeje, krznar* stvo, bandažiste In kon* fekcijonarje. 922S
Tečaji živih
jezikov
(slovenščina, srbohrvašči*-na, francoščina, anglešči* na, italijanščina, nemščina). Privatne ure In pouk v skupinah po direktni (Berlitzovl) metodi. Vpi* sovanje vsak dan do 22. t. m. od 5. do 6H zvečer v Beethovnovi ulici št. 7 (zgradba Čekovner^ ura* da), pritličje, levo. S. Je* ras, prof. 9666
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, tast, stari oče, brat in stric, gospod
Leopold Simončič
meščan, trgovec in posestnik
danes dopoldne po težki mučni bolezni, v starosti 71 let, previden s tolažili sv. vere, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v soboto ob i. ari popoldne Iz deželne bolnice um pokopališče k Sv« Krila.
Bodi nra Mag opomini
LJUBLJANA, dne 13. septembra 1923.
Žalujoče rodbine SIMONČIČ, DEMŠAR, AVSEC.
• r * it.'' v
■So??' "
$L -1
" * t.-»  f- ■'» ^
42
14
atran ^
SLOVENSKI rVAtfCjD"   One 14. scpremDra nraj.
Potrti žalosti naznanjamo, da Je umr* danes ob pol 16-ih v Spod. Šiški, CelovSka cesta štv. 28 po dolgi mučni bolezni Bogu udano, gospod ,
dr. Martin Travner
dvorni svetnik v pokoja.
Pogreb se bo vršil dne 14. t m. ob pol petnajstih iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bodo zemeljski ostanki položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Pokojnik je bfl plemenit mož in vzgle-den oče. Njegov spomin bo živel v srcu vseh, ki so ga poznali.
Ljnblfana-Spod. Slika, 12. septembra 1923
Dr. Vladimir in dr. Leo Travner,
sinova. — Vsi ostali sorodniki.
ISprejme se takoj praktikant
iz boljie družine.  Predstaviti se je pri A. A. BAKER & Co., Ljubljana, Oosposvetska cesta 91.
Sprejme se takoj perfektna
strojepiska
vešča nemške stenografije ter srbo-hrvatskega, nemškega in po možnosti slovenskega Jezika. Obširne ponudbe pod »Zmožnost 9750" na upravo Slov. Naroda. 9750
Sprejme se takoj
špirituozne stroke, z daljšo prakso fn prvovrstnimi referencami. Obširne ponudbe pod .Battle Axe— 9749* na upravo Slov. Nar '
9749
Posojilnica v Brežicah r. z, z o. i. naznanja
tužno vest, da je nje dolgoletni in za razvoj zavoda vsestransko zaslužni član in predsednik načelstva, prečastiti gospod
Josip Mešiček
kanonik in mestni župnik v Brežicah
v ponedeljek, dne 10. septembra 1923 preminul.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v četrtek, 13. t. m. ob desetih dopoldne v Brežicah.
Slava njegovemu spominu!
BREZICE, dne 11. septembra 1923.
NAČELSTVO.
h9h
«»•   V /
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predobri, nadvse ljubljeni soprog, ozir. brat, gospod
dr. Konstantin Hirsche
mornariški in okrožni zdravnik v pokoju,
danes, dne 13. septembra ob pol eni po daljši mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v petek, dne 14. t m. ob šestnajstih iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Polzeli.
^LJUBLJANA POLZELA, 13. septembra 1923,
Fani Hirsche. soproga. — Franc Hirsche, župnik, brat. — Tekla Schdbl roj. Hirsche, vdova dvor. svetnika, sestra.
Zahvala..
Za vse
dokaze sočutja povodom smrti drage tete, gospe
Line fCržičeve
hišne poscsfaice v Ljnbllant,
za darovane lepe vence in cvetje, kakor za mnogoštevilno častno spremstvo na zadnji poti blagopokojnice, izrekam tem potom vsem in vsakemu posebej najprisrčnejšo zahvalo.
Posebej se zahvalim še častiti duhovščini v Borovnici, borovniškemu Sokolu in borovniškim gasilcem za častno udeležbo-
Ohranimo blago dobrotnico v najlepšem spominu!
V LJUBLJANI, 12. septembra 1923.
Ana Mrčeva.
soproga nadgeometra.
Potnik
Ipltltaozne stroke
ki je v Sloveniji dobro upeljan pri vseh tvrdkah, kavarnah in hotelih, dobi dobro mesto v prvovrstnem podjetju. Obširne ponudbe z navedbo prejšnjih služb pod .Potnik 9748" na upravo Slovenskega Naroda. 9748
Zobni atelje
je zopet odprt
Giliette. Mem itd., se sprejemajo v električno brušenje v parfumeriji URAN, Mestni trg 11. Zunanja naročila hitro in točno. 9026
Pisalni stroji. poMtt
mehanična delavnica
(popravljalnica)
L. BARAGA, Ljubljana, Šelenbnrgova ulica 6-1.
4< Bral a Foftlla I. dr.
tvornica
vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, 99 ■ kovinastih gumbov i. t. d.
Ljubljana I, poštni predal 126
tako} in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih porust. 6865
Marenka Hukalova
France* Habicht knjigovodja na dri. imetju
poročena Osijek Ljubljana
v mesecu septembru 1923
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sožalja, izraženega nam povodom smrti nepozabnega očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Jožeta Freiiha
se tem potem vsem kar najsrčneje zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se še posebno čestiti duhovščini za zadnje spremstvo, darovalcem vencev, požrtvovalnim prijateljem, tukajšnjemu kakor tudi mokronoškemu in mirnskemu gasilnemu društvu, pevcem iz Mirne in Mokronoga za tolažbe polni ažlostinki, cenj. članom tukajšnjega in sokolskih društev na Mirni, v Mokronogu in Št. JanŽu za udeležbo pri pogrebu, vsem prijateljem in znancem in končno vsem, ki so tako mnogoštevilno spremili pokojnika na njegovi zadnji poti in mu izkazali zadnjo čast.
V      Rupe rtu, dne 8. septembra 1923.
Žalujoči ostali.
Risalni papir Rlfgilster psnir :Uradni papir: : Ouolnl papir:
^•729
§ In ose Šolske potrebščine priporoča po znižanih cenah
HI. Tičar, Ljubljana
VINSKA KLET
3700
večjega obsega v ljubljani, siski ali okolici, ter hlev za konje In prostor za prazno posodo se lite ::: za daljšo doba V najem.
Ponude na realitetno pisarno v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 12.
Oglas
Nabavka motornog čamca
Uprava Državnih Monopola nabavide, putem ofer-ialne licitacije, koja će se održati 25. Oktombra ove godine uli časova pre podne u kancelariji Upravnika Državnih Monopola, jedan motorni Bomac za teglenje brodova za solanu u Pagu (Dalmacija).
Svaki licitant dužan je pre licitacije, a naj kasnije do 10 časova pre podne odredjonog dana, da uplati na Depozitnoj Blagajni Uprave Državnih Monopola propisnu kauciju, koja iznosi za državljane Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 5% °d ponudnih vrednosti, a za strane 10%.
Uslovi kao i bliža obaveštenja mogu se dobiti pismeno ili usmeno u kancelariji Industrijskog Odelenja, svakog radnog dana od 8—12 časova pre podne.
Iz kancelarije Industrijskog Odelenja Državnih Monopola I. M. Br. 11170 od 30. Avgusta 1923. godine u Beogradu.
Z-ldita opeka
normalno in močno žgana, priznana najboljša kakovost se nudi vsaka množini po dnevni ceni.
R. Smie!owskif arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. — Rimska cesta 18.
Zaloga na drobno ne Opekarski cesti 18*    7 5
Športne, uojošiie
In
Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatizmu je
OTsiiB ccprce
Izdeluje P. Semico, krznar Krilevnlika ulica 7. 3712
8 čevljarskih pomočnikov
1 prireievalca (Herrichterja) za močna dela iščem. Hrana in sta-novanie v hiši. Vornlna se povrne. F. Tuček, Sirač (Slavonija).
PRODA SE
900 m* tramov
v dimenzijah ,3, 3 4, 4/4, 4!5, 5 6, 5 7, 67, 6 8, 7 8, 7/9, 8/9, 8/10, 9/11, 10/12. Cena za m3 Din 418-75 franko vagon naklad, postaja Slovenija. Ponndbe resnih reflektantov pod „TRAMT na Aloma Companv. anonč. družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 9662
BALSANICA
doktorja Ivana Rahleieva.
Zdravilo je pantentirano in zaščitno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivan Rahlejeva z Bleda, seda*! preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr. Ivan Rahlejeva, Beograd, Kosovska    broj   4 3,
Priporoča zalogo
JOLSKE KNJIGE ZA OSE JOLE
.iimimfitiuMimiHrmiiinniiiimmiitftiiMfm
ter šolske potrebščine
priporoča
■Mmiiininiimiiiimimimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiim
Frešernoua nI. 7
različnih voz ■
lastnega izdelka
Matija Teriep
Sr. Jerneja cesta 38, Sp. Šiška
Senzacija!
Senzacija!
Stroj
za cementno opeko
po možnosti sistem Dr. Gaspary,
se kapi.
Pomdbe pod flfro: »POSTOJNA* na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica & 9640
S
E7KIM0-UEHTILAT0R
Senzacflonalaa Iznadba na polln prezraCeoanla
flEHERBUlO ZHSTOPSTtfO ZA KRflU. JUGOSLHII1JO
KHREL BHSTinnĆlČ
sSrofl, tehnične m električne polreblClne
UllBLJflnn, PHLHCfl LJUBU. KREDITHE EMIRE.
304399
5956