Uredništvo: Schillerjeva cesta Stev. 3, n» dvorišču, I. nadstropje. Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne eprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-ìqjejo. NARODNI Upravnifttvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 41. Telefonska Številka 65. Celje, v soboto, dne 20. februarja 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I Čudni demokratje. V svojem izvestju o shodu v Črnučah in v dr. Šusteršičevem poročilu o položaju nam je „Slovenec" od 15. t. m. „razodel" zakaj „smo Jugoslovani tako ndarjeni pri sedanji sestavi Bie-nerthove vlade", povedal nam je „pravi vzrok, zakaj da me rod a j ni krogi tako prezirajo zadnje čase seii Slovence. (Ali res samo zadnje čase? Kedaj so nas ti krogi upoštevali?) „Vzrok", tako nadaljuje „Slovenec" v tonu in z gesto lakaja, ki čuti vso mož svojega „dostojanstva", „vzrok so septemberski dogodki, ki so vzbudili nevoljo najvišjih krogov proti nam. (Kterih? Zakaj se ne izrazite točno in jasno?) Temu razodetju dostavlja ta „dostojanstveni" lakaj tildi moralo, ki naj si jo naše „dobro in verno" ljudstvo posname iz njega in ki se glasi: Ljubljanske sep-temberske izgrede so zakrivili liberalci in ne morda mi dobri in verni pristaši S. L. S. ter dostavlja: „To bodi pribito, ker nam septemberski izgredi največ škodujejo in povzročajo, da so merodajni odločilni činitelji vznevO-ljeni na nas." To je confiteor lakajske duše, rojene za večno hlapèevanjé, duše, katèri je čut lastne vrednosti in človeškega dostojanstva neznan in ki je vsa blažena, ako se ji „merodajni odločilni činitelji" samo dobrohotno nasmehnejo, ki pa v strahu tfepeče, ako so ti anonimni „najvišji krogi" nevoljni nanjo. Ta izpoved je za našo politiko in še posebno za našo klerikalno politiko značilna ter nam sama na sebi podaje pojasnilo za vse dosedanje in bodoče neuspehe, dokler hode ta politična smer v Slovencih vodilna in merodajna. Eecimo, da bi tak „merodajni in odločilni čini tel]" izrazil to svojo nevoljo nad nami kakemu demokratičnemu poslancu, ki se zaveda svoje na- loge, ki jo je prevzel kot zastopnik slovenskega naroda in ne poslancu S. L. S. ali Kmečke zveze. Ali bi bil ta demokrat ta izraz nevolje kar tako mirno vtaknil v žep ter ga z lakajsko servilnostjo dal naprej, kakor je to storil „Slovenčev" izvestitelj? Nikakor ne; demokrat bi bil s tem „odločilnim činiteljem" spregovoril prav resno besedo. Rekel bi mu: „Tako, „merodajni odločilni činitelji" so Uevoljni na nas in nas prezirajo. Kedo pa so ti „merodajni odločilni činitelji" ? Komu se imajo zahvaliti za to, da so „činitelji" sploh in „odločilni" še posebej ? Ali ne morda onemu ljudstvu, katero jaz zastopam in katero vas vzdržuje in plačuje ? In vi ste v zahvalo za to, da ste „činitelji" in še celo „odločilni činitelji" na to ljudstvo „vznevoljeni,, in se drznete mu dajati to „vznevoljnost" celo na znanje? Bi li ne bilo bolj na mestu vprašanje, ali sme, ali more biti to ljudstvo, kateremu ste dolžni svoj ugodni in sijajni položaj, z vami zadovoljno? Kaj ste storili, da bi se mu skazali hvaležne za vse to, kar od njega prejemate? Ali ste se kedaj tudi le za trenotek zavedali dejstva, da ste vi, „merodajni odločilni činitelji" temu ljudstvu dolžni vse, s čimer se ponašate, s čimer mu hočete imponirati in celo tudi to, s čimer mu zdaj grozite? Nikdar se niste zavedali te dolžnosti ne vi, ne vaši birokratski predniki. Stoletja in stoletja niste delali dru-zega ko ovirali naravni politični, gospodarski in kulturni razvoj tega ljudstva, šiloma ste ga tlačili na kriva pota. Kar se je septembra 1.1. zgodilo v Ljubljani, je logična posledica vašega delovanja, vašega po vsem civiliziranem svetu razvpitega sistema. In za ta svoj greh delate sedaj ono ljudstvo odgovorno, katero ste s tem svojim sistemom pokvarili in mu izražate celo svojo nevoljo? Ali bi ne bilo obratno prav? Svojo „odločilnost" vzdržujete pač samo s pomočjo neved- nosti ljudstva, moč vašega sistema tiči v nezavednosti mas. Pa tudi te bo konec in z njo bo konec vaše moči in slave. Vrhtega so se septemberski dogodki začeli v Ptuju in né v Ljubljani — in v Ptuju, v Cèlju in Mariboru so bili Slovenci tepeni, žaljeni in poškodovani, v Ljubljani jih je bilo celo mnogo ranjenih, dva ubita. Nemcem se ni niti las zakrivil. Oni so začeli v Ptuju, nadaljevali so v Celju in v Mariboru in po vsem Češkem, a kaj se je zgodilo njim? Njim, ki so izgrede začeli in ki so nas zasramovali in pretepali, ste izročili celo vlado v roke ter pravite, da hočete napraviti „mir in red" v državi. Ali se tako dela „mir in red", da se da močnejšemu vsa oblast ter se mu izroči slabejšega tako rekoč brez obrambe? Postopajo li tako ,močne' vlade in je li to njih naloga ? Ni li to nemoralno in državni skupnosti nevarno ker vzbuja v slabejših čut pravne nesigurnosti in nezaupanja v „odločilne in merodajne kroge"? Je li vaš namen vstvariti konglomerat gospodarjev in slug, mesto skupno domovino ravnopravnih narodov in svobodnih državljanov ? Je li to vsa vaša državniška modrost? Tako to ne pojde več. Mi nismo priberačili v to državo in tudi nas niso Nemci z mečem podvrgli. Stoletja in stoletja spolnujemo svoje dolžnosti tej državi nasproti, plačujemo jej krvni in denarni davek, množimo s svojim delom nje bogastvo, s svojim umòm nje moč in veljavo, zato vas „odločilni merodajni činitelji" prav resno pozivamo, da če v resnici zastopate državo, da končno začnete izpolnjevati svoje dolžnosti nasproti nam. Zbeiite vse svoje moči in potrudite se, da čim prej poravnate krivice, katere ste nam storili vi in vaši predniki. Vršite tiho in skromno svojo dolžnost nam nasproti, kakor mi spolnujemo svoje dolžnosti nasproti državi in ne govorite nam več nikdar, čujete, nikdar več o svoji „nevolji" in ne grozite nam s „svojim preziranjem", to je dandanes nevarno. Dani se že in ko bode ljudstvo spregledalo in spoznalo, se ho vaša „merodajnost in odločilnost" začela majati . . ." Tako bi bil govoril slovenski demokrat, zastopnik samozavestnega slovenskega ljudstva. Poslanec S. L. S. ali Kmečke zveze se je pa globoko poklonil in je dal potem v „Slovencu" z lakajsko strogostjo in osornostjo „dobremu in vernemu" ljudstvu na znanje, da so gospoda z njim nezadovoljni in da so to nezadovoljnost zakrivili „liberalci". Ali se bode sedaj še kdo čudil, da taka „politika" ne vodi do uspehov? XI.—VIII. plačilni razred državnih uradnikov in učiteljstvo. (Piše učitelj A. P.) I. Slavno uredništvo! Ker je Vaš časopis informativen list, prosim blagovolite sprejeti naslednjo razpravi co, da se širše občinstvo informira o zahtevi učiteljstva, da se mu da enaka plača, kakor jo imajo državni uradniki XI. do VIII. činovnega razreda. Povod tej raz-pravici je trditev g. dr. K. T., ki trdi v 304. štev. „Slovenskega Naroda" v članku „Odpad učiteljstva", da je težnja učiteljstva pò enaki plači, kakor jo imajo uradniki XI.—Vitti Čin. razreda „absolutno neizvedljiva",' „skrajno neprevidna ... pretirana zahteva" in da učiteljstvo s „svojo neskromnostjo otežkoča boj lastnim prijateljem." Nočemo se vtikati v kranjske razmere, ter sem oméhil zgorajšnje le mimogrede, a Vaše trditve, velecenjeni g. dr. K. T., glede zahteve učiteljstva po enaki plači, kot jo imajo državni uradniki XI.—VIII. činovnega razreda __! ■ ..1 : k 7 LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 24 Češki spigai S vatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. Gospod Brouček je zardel po vsem obrazu pri tej poniževalni laži, do katere se je zatekel v stiski, ker ni dobil v trenotku boljšega izgovora. „Potepuhi da so te odnesli? In si bil dolgo v tujini. Zakaj se vračaš sedaj?" ga je skušal Janko od Zvona dalje. „Zakaj? I, no, to veš — stožilo se mi je na stara leta — saj poznaš stari pregovor: Povsod dobro, doma najbolje". „Ali govoriš resnico?" je zaklical Domšik, gledajoč mu ostro v oči. „Torej si pravi Čeh? Ali nisi fohun iz vojske Sigmundove ?" Namesto odgovora je gospod Brouček sveto dvignil tri prste k nebu. Saj na to dvoje je mogoče priseči s čisto vestjo. Staročeh je bil vidno prepričan in je vprašal prijazneje : „Kako se imenuješ ?" „Matija Brouček." „Brouček? Gotovo pridevek, katerega so ti dali oni klateži. Ali veš, kako se je zval tvoj oče in kaj je bil ?" Gospod Brouček je moralvžalosten zatajiti svojega očeta in pustiti na svojem poštenem in uglednem priimku sramoto komedijantskega pridevka, da bi morda Janku ne prišlo na misel poizvedovati po njegovih sorodnikih. Tako bi lahko nastale iz tega raznovrstne zmešnjave. „In si prišel šele sedaj v mesto ?" ga je vprašal Dorašik. „Da, toda pravzaprav včeraj." „Gotovo pozno zvečer? Ker za dne bi ne prišel v tej obleki v mesto. In si gotovo prišel skozi konjska ali svinjska vrata, kaj ?" Gospod Brouček je pogledal vpra-šalca, če ga hoče morda razžaliti, toda Janko od zvona mu je važno razjasnje-val, da so oboja imenovana vrata najmanj zastražena, ker sovražnik ne leži na južni strani. Brouček je v duhu priznaval važnost naših sedanjih komisij za imenovanje ulic, toda takoj se je spomnil omenjenega- sovražnika. „Da ne leži sovražnik na tej strani?" je govoril. „Ti moj bog, kaj je Praga oblegana?" „Kako? Ali je mogoče, da ne veš o velikanski križarski vojski, zbrani iz vseh narodov sveta, s katero stoji Sigmund že dve nedelji pred Prago, na polnočni strani, od Praškega gradu do Holešovic ?! Šele sedaj je razumel gospod Brouček sumničenje vohunstva in je tožil v duhu z globokim vzdihom: Tako! Še tega je manjkalo. Ni dosti, da me je peklenšček zanesel v starodavno Prago moralo se je še to zgoditi v času, ko jo oblega ta prekleti Sigmund. Poleg vsega tega doživim sedaj tu bombardiranje in zadovoljen naj bom, če se najem konjskega mesa, če ne Še kaj slabšega! Domšik je na to razjasnjeval dalje: „Ne zapiramo sicer vrat, toda stra-žimo jih pridno in pazimo na vse sumljive ljudi, katere potem posebni uradniki, za to postavljeni, strogo skušajo in jih dado izpeljati ven. Tem bi za dne ne ušel. Kje si spal?" „Nikjer. Celo noč sem blodil po ulicah." „In nisi srečal sodnika od mestne sodnije ?" „Kakega sodnika ? Kaka sodnija ?" „No tega, ki hodi s„hulkami—"*) Janko od zvona je res rekel v staro-' češčini „s hólkami", vsled česar je nastalo malo nerazporazumljenje, dokler ni pregnal s povdarjenim zatezavanjem „s liólkami" in s pridano izpremembo „s huolkami" Broučkovo moralno začudenje. *) Hülka = palica, hólka = dekle, punca. Dalje prihodnjič. t zahteva vse učiteljstvo in ne samo kranjsko. In ker sem bil na skupščini „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", ki se je vršila septembra 1. 1. v Gorici, referent o „Regulaciji učiteljskih plač", je pač v nekem oziru moja dolžnost, da dokažem, da so Vaše trditve glede na težnje učiteljsta po enakih plačah, kakor jih imajo državni uradniki XI.—VIII. plačilnega reda, napačne. Velecenjeni g. dr. K. T.! V omenjenem člankn pišete, da je zahteva učiteljstva po enakih plačah z državnimi uradniki zadnjih — najnižjih štirih razredov, pretirana, ker učiteljstvo nima vseučiliške izobrazbe in da mora omenjena zahteva izzvati stanove z vseuči-liško izobrazbo, ker morajo ti delj in bolj naporno študirati. Popolnoma prav je, da ste svoje mnenje odkrito povedali, dosti bolje, kot da bi se učiteljstvu v obraz hlinili, a za hrbtom rovali zoper njegove zahteve s temi ali morda še z drugimi argumenti. Ti le razlogi, ki jih navajate, govore zoper zahtevo učiteljstva le navidezno in so pravzaprav le zo-fizem. In baš ker še javnost ni dovolj poučena o težnjah učiteljstva, sodi po takih navideznih razlogih. Če bi po Vašem članku sodil, bi menil, da Vam, velecenjeni g. dr. K. T., ni znano, kako vse avstrijsko učiteljstvo deluje na to, da si izvojuje enako plačo kot jih imajo uradniki XI. — VIII. činovnega reda; ni Vam znana akcija za saniranje deželnih financ itd., itd., kar je v zvezi z omenjeno težnjo učiteljstva. Pa seve, če imenujete gmotno pozicijo štajerskega učiteljstva zadovoljivo, potem lahko ume vsak, da kar zahteva učiteljstvo več kakor imamo mi Štajerci, je po Vašem mnenju „absolutno neizvedljivo — skrajno neprevidno — pretirana zahteva". In štajersko učiteljstvo mora biti veselo, da ne sedite Vi v štajerskem deželnem zboru, ker bi sicer našo gmotno pozicijo razglasili za popolnoma zadovoljivo. Vaš razlog, da učiteljstvo ne sme dobiti plače kot jih imajo uradniki, ker nima učiteljstvo vseučiliške izobrazbe, je baš tak, kot isti razlog vlade na zahtevo Slovencev po slovenskem vseučilišču. Vlada pravi, ko zahtevamo slovenske srednje šole: „Saj nimate slovenskega vseučilišča", in ko zahtevamo slovensko vseučilišče, pa pravi: „Čemu vam bo, saj nimate predpogojev, namreč srednjih šol." Tako ne pridemo iz kolobarja. Da pa učiteljstvo resno stremi, da se mu da tudi vseučiliška izobrazba in da se kot delna odpomoč prirejajo za učiteljstvo počitniški vseučiliški tečaji, je splošno znano. Tudi v Ljubljani bi se bil 1. 1. vršil tak tečaj, a se je vsled slabega gmotnega stanja prijavilo premalo udeležencev, kajti tak tečaj tudi nekaj stane in tako smo zopet v istem kolobarju, ki sem ga omenil zgoraj. Napredne stranke, ki ne podpirajo učiteljstva v stremljenju po višji izobrazbi in ki ne skrbijo, da dobi ono tudi dostojne plače, žagajo vejo, na kateri stoje inizpod-kapljajo same sebi tla. Lani je bilo 40 let, kar imamo državni šolski zakon in v teh 40. letih napredne stranke niso mogle priboriti šolstvu samostojnosti in učiteljstvu „politične zrelosti!" Dajte učiteljstvu dostojne plače in povzdigne se tudi kvalitativno. Predbacivati pa sedaj učiteljstvu „polizobraženstvo" in to navajati celo kot raz og zoper težnje učiteljstva, je skrajno krivično. In žalostno dovolj, da mora nčiteljstvo v borbi za napredek zagovarjati svoje težnje celo napram tistim, ki bi morali že po svojih načelih — če so res napredni — delovati, da se učiteljstvo povzdigne na čim višjj stopinjo izobrazbe in da pride v pravične soci-jalne razmere. Učiteljstvo bo slej ko prej stremilo za svojima glavnima ciljema: vseučiliška izobrazba in plače kot jih imajo nradniki XI. do VIII. činovnega razreda, če ga stranke v tem stremljenju podpirajo ali ne. Dalje prih. Politična kronika. u Položaj. j,Slavische Korresp." je razposlala to-le izjavo: „Kakor so se nemški poslanci po odstopu princa Hohenloha zbrali pod predsedništvom Pradejevim ter imeli določenega dne svojo sejo v parlamentu, tako naj se tudi vsi češki poslanci zbirajo ob določenih dneh v sejni dvorani, da se posvetujejo o postopanju proti politiki in proti Čehom sovražnim odredbam ministerskega predsednika barona Bienertha". Ta poziv Nemce jezi in si skušajo svojo jezo ohladiti s tem, da očitajo češkim poslancem, da je ta njih sklep samo slabotna in smešna parodija nemške taktike pod Pradejem. Upamo, da bode Slovansko združenje nemški gospodi dokazalo, da zna tndi po svoje ravnati in postopati in da mu ni treba parodirati Nemcev, ko treba braniti pravice slovanske večine v državi. — Nemci nadaljujejo svojo anarhično politiko. Moravski poslanci so bili pod vodstvom posi. dr. Elverta in Chiarija pri ministerskem predsedniku ter so uplivali nanj, naj bi se pri imenovanji} uradnikov na Moravskem oziralo v prvi vrsti na nemške prosilce in na zahteve nemških politikov. Zagrozili so mu, da ako jim ne spolni te zahteve, da bodo začeli obstruvati tndi v moravskem deželnem zboru in onemogočili vnaprej mirno in redno delovanje tndi tega autonomnega zastopstva. Z obstrukcijo so Nemci na Moravskem že v zadnjem zasedanji začeli. Videli bomo, ali se bode deželni odbor znal upreti temu terorizmu in tej nasilnosti. Nemški agrarci z Češkega so v svoji zadnji seji sklenili, da bodo postopali složno z ostalimi nemškimi strankami. Glede delavnosti češkega dež. zbora so postavili te le zahteve: Vlada naj takoj predloži dež. zboru jezikovni in z njim v zvezi stoječe zakone in sicer: zakon o osnovanju okrožnih vlad in zakon o manjšinskih šolah ter načrt reforme deželnega reda. Vlada naj da Nemcem garancije za spolnitev njih zahtev ter naj ne predloži teh zakonov cesarju v sankcijo, ako bi češka večina na njih kaj spremenila kar bi utegnilo biti Nemcem na škodo! (Kako skromni so ti gospodje, češka večina naj pokorno služi nemški manjšini, sicer naj gre vse na kose.) Nemci vzdržujejo v polnem obsegu vse svoje zahteve glede rabe nemščine v državnih in autonom-nih uradih ter izjavljujejo, da je samo državni zbor kompetenten odločiti in ukrepati o teh zakonih. Kakor vidimo, je v tem obziru sporazumljenje nemogoče, ker Nemci zahtevajo, naj se jas ne določbe osnovnega državnega zakona o kompetenci deželnih zborov in državnega zbora njim na ljubo čisto ignorira ter naj se vse slepo podvrže njih volji, ne pa veljavnemu zakonu. b Avstro-srbski spor. Napetost med obema državama je čedalje večja. „Daily Mail" poroča iz Petrograda, da je tamošuji avstro-ogrski poslanik ruski vladi izjavil, da ako Srbija ne vstavi svojega oboroževanja in diplomatske agitacije zoper Avstro-Ogrsko, da bo pač sama odgovorna za posledice svo- jega početja. Avstrija nikakor ntf misli na to, stalno okupirati kak srbski okraj, da je pa mogoče, da bo kazenska ekspedicija proti Srbiji neizogibna. Isti list poroča, da bode Rusija v tem slučaju vkljub vsem simpatijam do srbskega naroda ostala nevtralna. „Times" pa pišejo, da bi tak korak z avstro-ogrske strani neizogibno povzročil evropsko vojsko. „Matin" poroča, da dobiva iz Italije in Rusije poročila, da bo Avstro-Ogrska kategorično pozvala Srbijo, naj dol.marca vstavi oboroževanje, ker bi drugače pričela vojsko. Položaj je, kakor se vidi, jako resen. Skrajni čas je, da bi bil parlament sklican in da bi vsi zmerni in trezni elementi energično izjavili svoje mnenje, da ne maramo vojske in vojnih grozot iz gole maščevalnosti. Časi so preresni, da bi se prepuščala končna rešitev o takih vprašanjih le časnikarskim hnjskačem in nespretnim diplomatom. d Slovanska združitev Nemce tako peče, da je celo „svetovni" list „$. Fr. Pr." napadel češkega ministra rojaka Žačka in Slovansko združitev, kateri podtika veleizdajske namene h To je blaznost, a norce, ki tako pišejo in liujskajo bi bilo treba zapreti v kak sanatorij, ker so javnosti nevarni. v Poljski klub se nikakor ne kani spraviti s poljskim ministrom rojakom, kateremu očita, da ga je le površno in nezanesljivo obveščal o nakanah vlade, katera je stvarila novo ministerstvo, ne da bi se bila o tem tudi s poljskim klubom prej dogovorila. Ako Abiahamowicz do 25. tm. ne odstopi, zbere se Poljski klub ter mu izreče v plenarni seji svečano nezaupnico. v Močna vlada prihaja polagoma k spoznanju, da je napravila največji pogrešek s hišnimi preiskavami in sodnim preganjanjem čeških radikalcev. Da bi se oprala, razglaša sedaj oficir jelno, da je ona na vsem tem nedolžna. Pravi, da je došlo iz vseh slojev češkega prebivalstva toliko ovadb proti češkim radikalcem, da državnemu prav-dništvu ni ostalo druzega ko začeti te preiskave. Oficijelno poročilo pravi: „Ako torej kdo vpraša, kdo je dal povod k tem hišnim preiskavam v Pragi, se glasi preprost odgovor: naš kazenski red. Vlada pa nima s celo akcijo nič opraviti." Kdor verjame, bo zveličan. , — d V ogrskem parlamentu je zakon o rekrutih še vedno na dnevnem redu. Posi. Polonyi je dejal, da se mora to vprašanje rešiti v smislu obstoječih zakonov v sporazumljenju z Avstrijo, in sicer s parlamentarno vladano Avstrijo. V Avstriji pa vlada sedaj ne-parlamentarni kabinet. V smislu pakta med koalicijo in krono ima ogrski parlamene rešiti vprašanje o rekrutih za dobo 1905 in 1906 ne pa za 1909. Ako ogrski parlament torej ta predlog sprejme, stori to le iz oportunitetnih razlogov. Dnevna kronika. v Klerikalci in opice. Zlodej vedi klerikalci se strašno bojijo, da bi se jih spravilo v kako zvezo z opicam!; kar v dveh listih vpijejo nad nami, ker smo dejali, da klerikalci po domače razlagajo Darwinovevolucijonizem tako, da je to nauk o sorodstvu človeka z opico. Tako vsaj je pridgal č. p. Ludvik R. v Celju in lansko leto je hotel č. g. kaplan Cestnik nekega svojega kolego menda kar pohrustati, ker je baje izustil za res biezbožno misel, da človek izhaja iz opice. Sedaj sta se tadva že poučila če ne od drugod, pa iz „Slovenca", da evolueijönizem ni takšna brezverska reč in da se drngič ne bo treba razburjati. Ker sta omenjena čč. gg. vendar klerikalca in zastopnika one neprecenljive znanosti, ki je vie-vedna in stoji nad vsemi drugimi, kakor je sijajno dokazal Ludvik Thoma v „Simplicissimovih" „pismih bavarek. deželnega poslanca", smo siju dovolili identificirati z vsemi klerikalci.,- Ker vidimo, da temu ni tako in da se jiju učeni klerikalci sramujejo, seveda pre-klicujemo svojo trditev *in ja porailuje-mo, da sta s svojimi nazori tako sama ostala. Kaj se če: ako je treba udariti po „liberalcih", ne de nič, četi udarci prilete na lastne pristaše nazaj. Dobra volja je le bila in tudi ta se šteje dobrim kristjanom pri „Str." na oaem zlasti pa na tem svetu v dobro. v O Darwinovem življenju, znan stvenem delovanju in njegovih naukih priobčimo prih. dni daljšo razpravo v informacijo svojih čitateljev. ■ jta pustno nedeljo Vsi na VeliKo soHolsKo tnasKarado V celjskem Narodne» dotnn. Dopisi. a Petnajsti občni zbor Savinjske podružnice „Slov. planinskega druötva". XV. redni občni zbor vršil se je v soboto, dne 30. m. m. v celjskem Narodnem domu ob pol 9. uri zvečer. Otvoril ga je podružnični načelnik g. Franc Kocbek omenjajoč v svojem nagovoru tudi blagega pokojnika g.dr.Dečko-ta, ki je bil do svoie bolezni vedno zvest član Savinjske podružnice, katero je rad podpiral gmotno in moralno. V znak sožalja so vstali vsi navzoči ter so zaklicali v spomin vrlemu možu trikratni „Slava". Nato je poročal društveni tajnik g. Ig. Š i j a n e c o podružničnem stanju in delovanju v letu 1908. Obširno poročilo priobčimo v kratkem. Tajnikovo poročilo se je sprejelo z zadovoljstvom v znanje. Blagajnikovo poročilo je podal načelnik, ki je objednem blagajnik. Dohodkov je bilo 3791 K 37 vinarjev, stroškov 3746 K 26 vinarjev; torej preoitka 45 K 11 vin. Premoženjsko stanje je 31,767 K. Podružnica pa še ima precej dolgov in še nekaj neplačanih računov, tako da znaša čista imovina 15.91-6 K. Zadolžiti se pa je podružnica morala, da je mogla vspešno delovati v naših planinah. Tudi to poročilo se je odobrilo in se je izrekla obema funkcijonarjema zahvala za trud. Nato se je prešlo na naslednjo točko vzporeda: volitev novega odbora. Načelnik omenja, da odbor rad odstopi in prepusti svoja mesta mlajšim močem. Dela je obilo in to truda polnega in mučnega dela. \sem se ne more ustreči. Odbor je pač storil kolikor mogel, vse pa ni mogoče. Naj bi se v odbor volili Celjani, ker se je sedanjemn odboru svoj čas predbacivalo, da za celjsko okolico premalo stori. Glavno torišče delovanja • pa je bilo dosedaj v osrčju Sav. planin. Oglasi se k besedi g. S a 1 m i č-On ugovarja temu, da bi moral prihodnji odbor biti izvoljen izmed Celjanov. Ako vidimo delovanje naše podružnice, zlasti še delovanje njenega predsednika, moramo pač nasprotovati temu, da bi se odbor premestil v Celje. Bilo bi to nekako tako, kakor če se vzame otroku njegovo mater. Odbor naj ostane isti kot je sedaj. Omenjalo pa se je tudi, naj bi se v Celju ustanovil pod okriljem Savinjske podružnice poseben celjski odsek. To bi sicer ne bilo napačno. Pač pa so nemška društva v Celjski okolici že zaznamovala skoraj vsa pota -in steze. Celjski odsek pa bi imel tudi lepo nalogo: nabirati nove člane, prispevke, prirejati izlete, veselice itd. Danes se o tem razgovo-rimo in sklenimo konkretnosti. G. K o c b e k je čital nekje, menda v „Domovini" vprašanje: „Zakaj Savinjska podružnica v Celju in v okolici nič ne deluje? in nasvet: „da bi se v Celju osnovala nova celjska podružnica S. P. D." Nato odgovarja: Odbor je večinoma v Gornjem gradu, tedaj ne more tako lahko delovati v celjski okolici. Delali smo največ v osrčju Savinjskih alp; kajti tam smo morali nujtìd iti naporno delati, da nas niso tttfci prehiteli. Najprvo planine, potem nižine. Kjer je navarnost največja, tat®, prvo pomoč. Sieer je Savinjska pe4fnžnica tudi v bližini Celja delovala n. ji. na Mrzlici in drugod. Pomisliti je, da se z ustanovitvijo celjske podružnice S. P. D. pokoplje Savinjska. Ta bi ne mogla uspešno delovati; kajti celjska bi jej naravno odpela mnogo članov in podpor. Podružnični odbor se je o vsem ten) posvetoval ter sklenil predlagati občnemu zboru: naj se ustanovi za Celje in okolico poseben odsek izmed članov, ki ima nabirati nove člane, Babirati prispevke in darila, zaznamovati pota itd. v okelici celjski, prirejati krajše in daljše izlete, predavanja, poučno-zabavne sestanke, veselice itd. Vsé to pa pod okriljem Savinjske podružnice in v njen prid. ■ ■ <1. dr. B o ž i č predlaga, da se naj o celjskem odseku govori pozneje in si pridrži v tej zadevi besedo, v prvi vrsti je pa sedaj rešiti točko, volitev novega odbora. Vsak pripoznava, da je. bilo delovanje vodstva t. j. odbora splošno zadovoljivo, da, bilo je tako, da smo nanj ponosni, — bilo je izvrstno. Prositi pač moramo dosedanje odbornike, naj vstrajajo na svojem mestu, njim je znano dosedanje delovanje podružnice, vsi naj še vnaprej stopijo na čelo Savinjski podružnici. Formalno stavi predlog: „Dosedanji odborniki se izvolijo na novo, po vzkliku". Soglasno pritrjevanje in Živijo-klici. " Izvoljeni so tedaj za nadaljno dobo treh let za predsednika in blagajnika g. Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, za tajnika g. Ign. Šijanec., učitelj istotam; za odbornike pa gg. dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju in g. Fran Podbrtžnik, tajnik okr. odbora v Gornjem gradu. Konec prihodnjič. Brasfovče. Zopet moramo naznaniti velik napredek naših marljivih igralcev. V nedeljo so uprizorili Fin-žgarjevo igro „Divji lovec". Iznova so naši vrli diletantje pokazali svojo zmožnost. Igralci so se vsi našli v svojih vlogah in prav dobro pogodili tipe* zlasti kar se tiče ženskih vlog. Gospodč. Krašovičeva je bila kakor navadno najboljša in najljubkejša. Imenitno je zadela Majdo. Gospodč. Rösnerjeva je prvokrat nastopila in pokazala, da bode krepka opora našemu odru. Na odru smo še videli gospodične Korunovo, Ludvikovo, Ba-sletovo in Plaskanovo. Čast jiml Moške vloge so bile dobro dovršene. Junak večera je bil gospod Marčinko, ki je Tončka, vaškega revčeka imenitno predstavljal. Občudovali smo tega talentiranega igralca, ki mu je uspela ta vloga preko vsega pričakovanja. Bil je duša smeha in splošnega razvedrila. Divjega lovca (gospod Strožer) je dobro pogodil. Pripoznati moramo, da se je g. Strožer res potrudil, da bi popolnoma zafjostil svoji težki vlogi. Zelo nam je ugajal Zavrtnik, (g. Rösner), bil je v maski in kretnjah izvrsten. Izmed igralcev moramo pohvalno omeniti še gospode: Glavnika, Goriča, Lokana. Tudi vsem drugim gospodom, ki ao nastopali — vsa čast! Iskrena zahvala g. režiserju in vsem drngim, ki so pripomogli do tako častnega večera. Dvorana je bila nabito napolnjena, občinstvo se je dobro zabavalo in pridno aplavdiralo vrlim igralcem. Le tako naprej, občinstvo vam je iz srca hvaležno. Iz Dravske doline. (Miroljubnost naših nasprotnikov.) Našim Nemcem in nemčurjem so se začele sline cediti po starih zlatih „cajtih", ko se Slovenci niso še prav nič zavedali svojih pravic, ampak so bili veseli, da so smeli kje natihem vsaj slovensko dihati. Gospodje Nemci so smeli takrat delati z ubogimi slovenskimi sužnji, kar se jim je poljubilo,. Saj slovenska para si ni znala pomagati. Zato pa so jih tudi gmotno in duševno zatirali, kjer so le mogli. Sedaj je pa drugače. Lepa Dravska dolina se probnja. Ljudstvo vstaja iz dolgoletnega mrtvila, zavedati se pričenja, da je ubogega Slovenca tudi Bog ustvaril ter mu dal posebno govo-jicflj, katera je toliko vredna, kakor nemšjsa ter ima iste pravice. In naših narodnih nasprotnikov, kateri so ljud- stvo gulili in zapostavljali toliko let, spreletava strah. Začela so se jim majati tla pod nogami in to ni kaj posebno prijetno. Zato skušajo na vse načine, da bi narodno gibanje med Slovenci, če že ne udušili, vsaj ustavljali. Poslužujejo se pri tem sredstev, ki popolnoma odgovarjajo njihovim različnim značajem. Eni so nasilni, kakor n! pr. Vuzeničani, drugi delajo bolj potihem in zvito. Med te lisjake spada muški paša Erber. Na eni strani se mož dela napram Slovencem grozno pravičnega in nepristranskega. Na drugi strani pa bi rad vsem Nemcem in nemškutarjem pripomogel, da li še nadalje hodili in jezdili po Slovencih. Nedavno je Erber poklical k sebi nekega slovenskega obrtnika ter mu dokazoval, da živi od Nemcev, torej mora z Nemci držati. Seveda mu je obrtnik povedal, da bi ga bilo že zdavnaj konec, ko bi živel od Nemcev. Nato je pa Erber zapel pesmico o nekdanji slogi in svoji pravičnosti napram Slovencem, da torej moramo v mirn živeti. Potem je poklical očeta, ki ima deco v slov. šoli, ter ga skušal pregovoriti, da naj da svoje otroke v nemško šolo. Pa tudi tukaj je moral slišati samo nekaj gorkih o nemški šoli, opravil ni pa nič. In takih slučajev je še več. — Mi radi verjamemo, da se posebno Erberju toži po nekdanjih časih, ko je bil res pravi paša in hoče še nadalje obdržati to ulogo. Zakaj tisti časi ginevejo. Pred Erberjem imata strah in respekt morda še škof in slovenj-graški c. kr. okrajni glavar, a okoličani že ne verujejo več v njegovo vsemogočnost in pravičnost, če se še tako baha. Zakaj pa ni mogel videti slovenske zastave, če je tako pravičen Slovencem? Ako je tako nepristranski, čemu pa kliče k sebi starše ter jih skuša pridobiti, da bi dali svojo deco v nemško šolo? Erber živi skoro izključno od žnljev slovenskih delavcev. In vendar zahteva v svoji nepristra-nosti, da mu ubogo delavstvo proda telo in dušo. Vsakega delavca takoj odpusti, če hoče dati otroka v slov. šolo. — Gospod Erber & Co, povemo vam odkrito, da zastonj pričakujete starih časov, ko je bil Slovenec vam suženj, vi ste bili pa gospodje. Če pa bi radi imeli mir, kateri bi bil tudi Slovencem ljub, potem pa pustite Slovencem iste pravice, ki jih imajo Nemci. A potem morajo biti vaša dejanja docela drugačna. Govoriti je lahko o svoji pravičnosti, ter še na dalje skrbeti za svoje privržence, da bi lažje zatirali Slovence. Časi, da bi bili vi gospodje, Slovenci pa vaši sužnji, so minuli za vselej! Štajerske novice. b Kako je to, da rešuje ravnateljstvo nekega narodnega podjetja v Celju dopise c. kr. okr. glavarstva v Celju — nemški in poši.ja na isto oblast nemške dopise? Zahtevamo, da se ta stvar primerno popravi. b Slovenskim denarnim zavodom v posnemanje. Pred kratkim je dvignil neki domači denarni zavod vlogo iz hranilnice v Ivnici (Eibiswald), ker je to želel vlagatelj sam, priprost hlapec. Dotično denarno pismo je bilo vse prelepljeno z raznimi znamkami nem škega šolskega društva „Schulvertinak in „Südmarke". Tako skrbe Nemci za svoja napadalna društva. In koliko je med nami še denarnih in drugih zavodov, ki ne kolekujejo svojih pisem z narodnim kolkom v prid družbi sv Cirila in Metoda, četndi bi jih ne ob-težilo tistih par kronic letno! Vzemite si za vzgled tuji zavod! Posameznikom pa naj bode vzgled priprost hlapec, ki se zaveda, da spada slovenski denar v slovensko hranilnico! b Bralno društvo za Laški trg in okolico je na svojem občnem zboru dne 7. svečana 1.1. zopet izvolilo svojim predsednikom g. Konrada Elsbaclierja, podpredsednikom g. Ivana Elsbacherja ostali odbor se je istotako zopet izvolil le namesto izstopivšega g. Ljndevita Sagadina, se je imenovalo tajnikom g dr. Ferdo Lašiča. Bralno društvo je v preteklem letu napredovalo; da bode tO tudi letos, nam je porok isti odbor z novo močjo. Prihodnji teden se že začno pevske in tamburaške vaje. Na etošnjem programu je prireditev velike pevske slavnosti v vrtu tuk. „Pivnice", ter izleti v okolico s prireditvijo koncertov s pevskimi in tamburaškimi točkami. Laški Slovenci, podpirajte društvo, cateró si je ustvarilo za letošnje leto ako obširen program, kateri bo gotovo veliko pripomogel za probujo narodne zavesti v našem še narodno precej zaspanem okraju. — Delavnemu društvu krepki „Nazdar!" b Iz Podčetrtka se nam piše, da smo bili glede občinskih volitev istotam nenatančno poučeni. Resnica je namreč, da so pri obč. volitvah 1. 1905. klerikalni kmetje prišli na volišče, a z večine niso glasovali (glasovanje je bilo še ustno!) za kompromisno listo obeh slovenskih strank. — Glede notice o bojkotu plesne veselice v Podčetrtku omenjamo, da končni stavek „Sicer pa sodemo že skrbeli, da se še tem par figuram zasrreni življenje med nami", ni bil v prvotnem rokopisu dopisnika; tudi se je tam govorilo o Nemcih in ne o nemškutarjih. b Vila s 5 sobami, 2 kletmi, hlevi, s krasnim vrtom in njivo, v najlepšem kraju ob cesti ležeča je na prodaj. Posebno pripravno za kakega penzijó-nista ali obrtnika. Ob Železniški progi. Cena 12.500 K, vknjiženih 4000 kron, ostalo se takoj izplača. Kdor želi natančneje izvedeti, naj se obrne na naše uredništvo. v Poročila se je v Ljutomeru gdč. Mimica Stanjko z g. Ludv. Kuha-ričem, trgovcem v Ormožu. Nevesta je bila vrla sodelovalka vseh narodnih društev v Ljutomeru. „Slov. pevsko društvo" ji je priredilo na predvečer poroke serena do. — Na gostiji se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda K ià 60, in za „Dijaško kuhinjo" v Mariboru 12 K 30 vin. Bilo srečno! v Podpora za revne posestnike v ptnjsko-ormoškem okraju. Dr. Ploj priobčuje v svojem glasilu „Slogi", da je predlagal pri seji okr. pomožnega odbora v Ptuju podporo tudi za one reveže v svojem vol. okraju, katerim primanjkuje najpotrebnejšega živeža. Ker se vrše ta mesec zopetne poizvedbe, naroča dr. Ploj svojim volilcem, naj se oglase pri svojih obč. predstojnikih oni, ki bi rabili krmo za živino ali živež. v „Ptujskemu Štajercu" je na pisal nekdo iz Podsrede sledeči pozdrav v „Slogi": Ptuj, Šfajerc, Ornig, Dre-venšek, Slavitsch, Linhart. v Novodobni Robinzon. Iz „Stu-dentenheima" v Mariboru je pobegnil 13 letni gimnazijec Avg. Kronegger, rodom iz Gradca. Ve se, daje po btgu bil v Celju, kam pa da je potem odšel Sd ne ve. v Tehnične visoke šole v Avstriji obiskuje sedanji zimski semester 9898 visokošolcev. Graška tehnika ima 645 slušateljev. v Schi.lverelnove table. Za nem ški „Schulverein" je izdelal učitelj Böhm v Budjejovicah posebne stenskè table za deške in dekliške šole z napisi „Tebi nemški dečtk" in „Tebi nemška deklica" ter hujskajočo vsebino. NaučUo ministerstvo je odločilo, da imajo okr. šolski sveti določiti, ali smejo te table v nemških šolah viseti ali ne. To v znanje prizadetim okr. šolsk. svetom. v V policijski stražnici je v Eg-genbergu pri Gradcu porodila dekla Ana Reinbacher zdravega dečka. Bila je na potu v porodni zavod, pa so jo porodne bolečine že na poti v Eggen bergu dohitele. v Gluhonemi v Avstriji koncem 1 1906. Koncem I. 1906 smo imeli v Avstriji 29.463 gluhonemih fn sicer 16.465 moških in 12.998 ženskih. — Na Štajerskem jih je bilo 2.006, na Kranjskem 504, na Koroškem 655, na Goriškem 1901, v Trstu in okolici 97 ter v Istri 337. b Letošnji nabori so zaradi položaja V državnem zboru za nekaj časa odloženi. d Čudežni zdravnik. Omamljen vsled prekrasne reklame poslanca Ma-lika v državnem zboru oglasil se je pri čudovito učenem zdravniku dr. Bal-deku Zirngastu jako težko „zboleli" Franc Schütz po domače otrobar, pek itd. pri Sv. Trojici. Upa namreč, da bode zagotovo dobil pri gori navedenem zdravniku tako močno „žavbo", da se ga v bodoče ne bode več prejela nobena eksekucijà. Tederemo. d Zakaj pa še ne zidajo pri Šv. Lenartu nemške šole! Morebiti ker nimajo ve6 kot 27 otrok? O ne. Dohitela jih je druga smola. Gospod Franc Schütz od Sv. Trojice obljubil jim je namreč prvi kamen k zidu in zdaj so bili grdi upniki g. Schütza tako neolikani in so mn zarubili vse do zadnjega knofa in kile moke. In s tem vred za-rubljen je — ojoj — tudi prvi kamen k nemški lenarški šoli. d Nemški „Sehulverein" je dovolil v zadnjem času na Štajerskem podporo za otroški vrtec v Marnbergn, podporo za glasbeno šolo v Ptuju in za ljudsko knjižnico v Hrastniku. d O Bileku št. 2 poročajo socialistični listi iz Brna. „Volksfreund" piše, da so imeli vojaki brnske garni-zije minulo sredo, ob visokem snegu in silnem viharju vojaške vaje v brnski okolici, ki so trajala od 4. ure zj. do 5. ure popoldan. Vojaki so prehodili v celem 38 km. Rezultat je bil, da je 9 vojakov težko, 25 lahko zbolelo in da se jih je na poti zgrudilo več ko sto od napora, mraza in glada. Socialisti zahtevajo strogo preiskavo proti poveljniku brnske posadke. d Vsi trgovski uslužbenci so z ministerijalnim ukazom z dne 1. febr. 1909 oproščeni obveznega zavarovanja v znani drž. zavarovalnici zasebnih nradnikov. b Tvrdki Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani bi priporočali, da se naj poslužuje pri razpošiljanju knjig slovenskim strankam tudi slovenskega jezika pri naslovih. Sedaj namreč razpošilja po Štajerskem prof. Lanterja slov. računico šolskim vodstvom pod nemškimi naslovi. Lahko se ji primeri, da dobi mnogo izvodov nazaj, četudi je videti račnnica prav dobra in npofabna ter je dotični izvod gratis. Čemu skrivati slovensko blago pod nemške naslove? Če vam je dober slovenski denar, naj vam bo tudi slovenski jezik! In na Štajerskem še zdavnej nismo in ne bomo tako „tajč", kakor bi rad marsikdo in menda tudi omenjena knjigarna. b V posnemanje! Češka občina Tabov na Moravskem je dala neki nemški vdovi samo pod tem pogojem občinsko podporo, da je obljubila svoje otroke šest let češki vzgajati. b Mednarodni kartel za kositer se pripravlja na poziv nemških ein» karen. Doslej se je združilo več nemških, avstrijskih, francoskih in nizozemskih tvrdk pod imenom ,.Cinkarniška zveza" in s kapitalom 2 milij. mark. b Cenejše tiskovine bodo imeli V Gradcu. Na tiskarnarskem sestanku se je določilo znižati cene za 6—8°/0 proti cenam 1. 1908. za zimsko sezonò. Za letno blago ostanejo znižane cene kakor so se določile meseca oktobra lanskega leta, v veljavi. b Perica zaprta zaradi žaljenja Veličanstva. V Gradcu so zaprli perico Mar,' doma iz Trnoveč v ptujskem okraju, ker je pri pranju svojim tova-rišicam povedala nekaj žaljivih opazk o cesarju. a Premeščenje. Kakor se nam poroda iz Gradca, bode imenovan stavbni svetnik pri tukajšnjem okr. glavarstvu g; Viljem Butta k namest-niji v Gradec, nadinženirja Ribitsch-a, ki ne zna niti besedice slovenski, se pa namerava stalno namestiti v Celju. Proti temu seveda najodločnejše protestiramo iz stvarnih in iz narodnih vzrokov. b „Učiteljski Tovariš" rad po-natiskuje cele članke iz „Nar. Dn." To seveda nič ne de, a prosili bi ga, naj bi vsaj povedal, odkod jih vzame. b Volitve v krajni šolski svet v Slivnici pri Celju. Minuli četrtek, dne 18. febr. se je v Slivnici vršila volitev za krajni šolski svet. Zaradi neznačajnega in nedostojnega postopanja župnika Kozinca se je volitev preložila na 25. februarja. Več v daljšem dopisu. 1 b Od Sv. Jurja pri Juž. žel. Pri o bč. volitvah v okolici Št. Jurij ob J. ž. so zmagali dne 18. febr. klerikalci s tretjinsko večino. Udeležba je bila prvi dan velikanska na obeh straneh, tako da se je preložila po sklepu neprevidne komisije volitev II. in I. razreda na drugi dan, 19, februarja. Posledica je bila slaba udeležba in propad narodnjakov. V to so se pa tudi rabila — dozdaj še neznana sredstva. Človek se mora le čuditi, kaj vse znajdejo ljudje, ki imajo s svojimi kimovci vred 24 ur na dan prostega času. Natančnosti sledijo, ko se vse preišče. Višja dekliška šola v Ljubljani preneha, kakor se v dobro poučenih krogih čuje, vsled prošnje slovenskega ženskega društva s prihodnjim šolskim letom radi financijelnih razmer. Ostane torej samo lice j. d Družinski zabavni večer priredi na pustni torek „Slov. delavsko podp. društvo v Celju" v društvenih prostorih. b Planinsko kočo na Kamniškem sedlu so po poročilu „Slovenca" zopet močno poškodovali plazovi. a Nevarna razgrajača. Minulo nedeljo sta sedela v Kompolšekovi gostilni v Prožinski vasi štorska rudarja Fric Goleš in Andr. Pangerl. Ko sta se napila, sta začela zabavljati. Konečno je potegnil Goleš velik nož iz žepa, Pangerl pa britev in sta začela ljudem groziti. Potisnili so ju slednjič šiloma iz gostilne. Šla sta v drugo gostilno in tam nadaljevala svoje grožnje. Sedita že pod ključem za * svojo junaštvo. Oba sta večkrat predkaznovana. a Od Sv. Antona v Slov. gor. Ob priliki poroke tukajšnjega narodnega trgovca g. Jožeka Tušaka z geo. Jožico Pernatovo od Sv. Lovrenca nad Mariborom se jo nabralo za Ci-ril-Metod-ovo družbo 123 86 K. Med darovalci je posebno omeniti slavno učiteljstvo, ki je darovalo mesto poročnega darila 25 K in g. Fr. Horvata, slikarja v Mariboru, ki se je spomnil naše šolske družbe z 20 K. Čast velikodušnim darovalcem in naj najdejo mnogo posnemovalcev! b Prepir v visokošolskem bolniškem društvu na Dunajn. Pri zadnjem občnem zboru „Društva za oskrbo bolnih dijakov-visokošolcev na Dunaju", ki je bilo doslej pristop jo vsem narodnostim, je bil sprejet predlog nemškhi nacijonalcev, da se židje in Čehi iz društva izključijo. Vsled tega je nastal silen vihar v dvorani, katerega so povzročili zlasti židje. Ti so naposled z ostrim protestom zapustili dvorano. b Nekdanji — anarhist za Avstrijo! Linhart piše v „Štajercu" solzave slavospeve o potrebi Avstrije in v smešni pozi obsoja njene zunanje in notranje sovražnike. Med zadnjimi smo seveda tudi mi narodni Slovenci. Konečno namreč pravi Linhart: kdor je za Avstrijo, ta ne sme biti pristaš „prvaških" strank! Ker se z Linhartom ne splača polemizirati, priobčujemo to v zabavo svojim čitateljem. b Na bosansko-srbski meji se je zgodil pred dvema dnevoma sledeč slučaj: Blizu Novegasela ob Drini je prišla avstr. patrulja, obstoječa iz samih podčastnikov čisto blizo meje. Naenkrat se je prikazala na srbski strani četica 15 mož, oblečenih po kmečki navadi, a so bili baje prostovoljci iz Macedonije. Srbi so začeli takoj streljati; avstr. vojaki so se vrgli na tla in tudi začeli streljati Srbi so po prvih strelih takoj zginili v majhno globel. Patrulja je nato nadaljevala svojo pot. — V Rimu je bila včeraj razširjena vest, da je dala Avstrija Srbiji 7 dni časa za premislek: ako do tega časa ne razoroži svoje vojske, se bodo pričeli resni koraki. Evropa ne mara radi Srbije svetovne vojske in jo bode popolnoma prepustila sami sebi. Iste novice prihajajo iz Petrograda in Londona. — V Belgradu se je včeraj po celem mestu govorilo, da je kralj Peter odstopil, kar pa ni resnično. — „Dipl. Korr." na Dunaju poroča, da o kakem ultimatumn Srbiji ni govora. Pač pa se bode skušalo diplomatičnim potom Srbijo pomiriti in ji dokazati, da ni misliti na kako teritorialno odškodnino. — Iz Belgrada poročajo, da so prostovoljci, okrog 15 tisoč mož, popolnoma oboroženi in pripravljeni za vojsko. Posebno skrbno se je oborožilo one, ki so namenjeni na Drino. — Vojak, ki je bil ob Drini na patrulji ustreljen, se piše Fr. Dadak in je doma v Brnu. Služil je pri 54. pešpolku. a Iz Frama. Dne 14. t. m. je jmelo tukajšnjo „Bralno društvo" v društvenih prostorih pri g. Turnerju svoj redni občni zbor, pri katerem je priredilo tudi tombolo za ude. Nimam namena popisovati oficijelnega dela, ki se je vršil povsem v redu in po pravilih. Tudi tombola je prinesla mnogo zabave in nakaterim več, drugim manj sreče, toda neki dogodek naj pride v javnost, v pojasnilo in svarilo. Kakor vsako leto tako se je tudi letos pri glavnem zborovanju pobirala letnina in vpisovali novi udje. Bila je tudi navzoča mala družba, svoj čas še precej narodna, a sedaj nekoliko preveč pod vplivom tihega hujskača g. organista, ki seveda tudi deluje na višji pritisk. Čeprav se je ta družba, posebno zadnji čas, odlikovala pri društvenih prireditvah s svojo odsotnostjo in protiagitacijo, vprašal je g. Pirkmajer prav prijazno, če kdo pristopi v prihodnje k društvu? Da ste jih videli tedaj! Prezirljiv smeh in zabavljanje je bil odgovor. Nekdo je celo vzkliknil: „Kaj v tako društvo se naj zapišem?" Nato so takoj zapustili prostore in odšli, seveda kot „vrli narodnjaki" v nemško gostilno. Nihče ne dvomi, odkod vse to izvira. Žalostno dovolj, da se ljudje ki se tako radi štejejo med inteligenco dajo vplivati od človeka, ki je znan kot zagrizen hujskač proti vsemu, kar je narodnega iz naprednega. Upamo, da spoznajo svoj narodni greh in ga popravijo. Gospoda organista ali mežnarja pa prav nujno prosimo, naj se ne igra z ognjem, čeprav pod protekcijo. Za danes dovolj, če to ne izda pa bodemo nastopili bolj občutljivo. Gradiva je dovolj. b Energos-aparate za zdravljenje različnih bolezni naglavne kože in las, katere razpošilja neka tvrdka Energos in tt. v Draždanih, je ministerstvo za notranje zadeve kot škodljive prepovedalo. Prepovedana je tudi vsaka reklama za te aparate. Kranjske novice. d Preiskave v Ljubljani. K slavi srbskega in v zadnjem času češkega „veleizdajalskega" procesa hočejo sedaj nanizati še nove liste slave avstrijskega pravosodja: minister za notranje zadeve baron Haerdtl je dal deželni vladi na Kranjskem tajen ukaz, naj prične s hišnimi preiskavami pri vseh onih osebah in listih, ki so na sumu, da so bili v kakšnikoli zvezi s septem-berskimi dogodki v Ljubljani. Srečna Avstrija! — Iz Ljubljane se nam nadalje poroča, da je državno pravdništvo dvignilo obtožbo zoper odvetnika dr. Kokalja in zoper odg. urednika v „SI, Naroda" R. Pustoslemška zaradi odprtega pisma na ministra Schönaicha, objavljenega v „Slov. Nar." Ugovor zoper obtožbo je višje dež. sodišše v Gradcu zavrnilo in se vrši v kratkem obravnava. Tako vlada začenja povsod vohati za „veleizdajalci". Če se nam sedaj ne bo v Avstriji dobro godilo, kdaj potem!? u V včerajšnji seji občinskega sveta v Ljubljani se je sklenila re-zolucija na vlado, v kateri se zahteva samoslovensko dopisovanje tudi v zadevah prenešenega delokroga. Sicer se naj občina pritoži na državno sodišče. Kupnina parcele nasproti hotelu Slon se je določila na 225.000 K. Za dramatično društvo se je dovolila naknadna podpora 3500 K. Predlog kranjskega deželnega odbora, naj občina prevzame slovensko gledališče, se je preložil na prihodnjo sejo. Trgovinsko obrtna zbornica za Kranjsko je imela včeraj 19. tm. prvo sejo. Po poročilu predsednika Lenarčiča je prišlo do ostrega konflikta med naprednjaki in klerikalci. V imenu klerikalcev je zbornični svetnik Kre-gar izjavil, da izida volitev ne more vzeti na znanje, češ da so se vršile nekorektnosti. Pritožuje se, da so posegali v volilno borbo predsednik zbornice in uradniki. Zbornični svetnik krojač Ložar predlaga, naj se začne proti tajnikoma dr.Murniku in dr. Wiu-diseherju disciplinarna preiskava. Dež. vladni svetnik Kulavic,kije bil volilni komisar, je izjavil, da ni resnično, kar je trdil Krega r, da ga je le-ta. ko je oddal glasovnico za umrlega poslanca Lenarčiča, na to opozoril. Polemike so še udeležili Hribar in predsednik Lenarčič. Pri volitvah je bil izvoljen dozdajni predsednik Lenarčič s 13 glasovi zopet za predsednika; 11 glasovnic (klerikalne in nemške) je bilo praznih. Podpredsednik je zopet Ivan M e j a č. ' Provizorični predsednik je S c h r e y. d Srebrno poroko obhaja danes deželnosodni svetnik Fr. Vedernjak s svojo soprogo v Ljubljani. d Čebelarska podružnica na Vrhniki ima jutri občni zbor. u Mlekarski tečaj na Vrhniki ki ga priredi deželni odbor, se vrši od 15. aprila do 15. sept. t. 1. d Protest proti Belarju sta vložila v seji dež. šolskega sveta kranjskega v imenu dež. odbora dr. Šusteršič in dr. Lampe. Pridružil se jima je dr. Tavčar. V protestu se zahteva takojšnja re me dur a. Mi smo o tej umazani zadevi pisali stvarno in odločno; hinavščina je zdajno protesto-vanje ! . d Samoslovenske napise so začeli v četrtek nabijati v Ljubljani na Poljanski cesti. d Gospa Borštnik-Zvonarjeva, slovita slov. igralka, je gostovala 11., 12. in 13. t. m. v srbskem gledališču v Nišu. d Zasledovanja v Ljubljani. Državno pravdništvo toži dr. Žerjava zaradi „hujskanja" na nekem shodu. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. Za češki narodni dom na Dunaju. Dunaj, 20. febr.(Brz. „Nar. Dn.") Poslanec Švejk je prinesel društvu za zgradbo češkega narodnega doma na Dunaju 28 naznanil za pristop iz krogov čeških agrarnih poslancev in je plačal zanje 2300 K. Tudi grof Sternberg je javil društvu svoj pristop in daroval 10.000 kron. Protimilitaristična agitacija na ueškem. Praga, 20. febr. (Brz. „Nar. Dn.") Vest, ki so jo prinesli neki nemški časniki, da so češki narodni socijalci z uspehom zanesli protimilitaristično propagando tudi v vojaške kroge, da je bil glavni sedež te protimilitaristične organizacije Schlan in da je bilo 30 podčasnikov 11. in 75. infant-polka radi tega aretiranih, nima nobene podlage. Priznanje kraljevine Bulgarije. Petrograd, 20. febr. (Brz. „Nar. Dn.") Časniki vseh struj pozdravljajo bulgarskega kralja Ferdinanda kar naj-prisrčnejše in upajo, da se kmalu prizna Bulgariji popolna neodvisnost. Sofija, 20. febr. („Brz „Nar.Dn.") Tukajšnji diplomatični krogi zatrjujejo, da še niso dobili nobenega oficijelnega obvestila o priznanju kraljevine Bulgarije s strani velevlasti. Dogodki v Srbiji. d Belgrad, 20. februarja. (Pos. brz. „Nar. Dn.") Vsled nezaupnice v skup-štini so dali ostavke vsi trije mlado-radikalni ministri, Glavinič, Timotijevič in Savčič. Staroradikalni ministri še niso demisijonirali. Za sedaj je težko ugibati, ali sestavijo mladi in stari radikalci skupno ministerstvo ali pa bode nov kabinet sestavljen izključno iz starih radikalcev. Prvo bi bilo seveda z ozirom na nevarni položaj države bolje. d Belgrad, 20. februarja. (Pos. brz. „Nar. Dn.") Jutri ob 9. uri dop. se vrši tu velik protestni shod proti preganjanju Srbov na Hrvatskem. Različne vesti. d Dunaj, 20. febr. (Brz. „N. Dn.") Radi smrti velikega kneza Vladimira je naznanjeno 10 dnevno dvorno žalovanje in sicer od 22. febr. do .3. marca d Dunaj, 20. febr. (Brz. „N. Dn.") Neka dunajska korespondenca javlja, da je prestolonaslednik Franc Ferdinand odložil Protektorat nad kmetijsko družbo. • d Dunaj, 20. febr. (Brz. „N. Dn.") Japonski princ Kuni je dospel semkaj in si namerava ogledati vse vojaške naprave. d Rim, 20. febr. (Brz. „Nar. Dti ") Kraljica Helena pričakuje prihodnje poletje porod. jta pustni torci; zVtčer domača zabaVa V „SHalni tleti". Vstopnina prosta. (Posebna Vabila se ne razpošiljalo). Obrambni vestnih. v Lepo zbirko znamk za C.-M. družbo nam je prinesel v uredništvo Ivan Koderman v Celju. Mlademu zavednemu Slovencu prisrčna hvala! v Nova podružnica družbe sv. Cirila in Metoda se je ustanovila v Če-povanu. Nova podružnica obeta postati najmočnejša in najdelavnejša med goriškimi podružnicami. Šteje namreč že sedaj 80 članov razun podpornikov. Čast takšni narodni zavednosti in požrtvovalnosti! a Čehi na Nižje Avstrijskem. Nemci «e po pravici boje češke vztrajnosti in žilavosti. Dočim je bilo na Nižje Avstrijskem leta 1880 le 68.158 Čehov, bilo jih je 1. 1890 že 98.117 (+ 44%), a leta 1900 pa že 142.778 (+ 46 %)• Med Cehi na Nižje Avstrijskem je 10760 kmetovalcev (l V2 °/o vseh posestnikov), 80.065 industrijcev (6'6 °/o), 20.368 pri trgovini in prometu (3*6 °/q)> 9623 v državnih, deželnih in občinskih službah (2 %) in 4869 vojakov (101 %)• Samostojnih je Čehov 11.776 (2'2 %), uradnikov 1698 (1*4 °/o), delavcev 51.282 (17 %), dninarjev 5826 (7.6 %), rodbinskih 51.655 (3*8%)- Samo pri 4 filijalkah ..Živnostenske banke" je 217 uradnikov. Vloge so dosegle 26 milijonov K. a Gaiiški deželni odbor za prosveto. Gališki deželni odbor je dovolil za privatno gimnazijo v Tešinu 5000 K, za konvikt na tem zavodu 28.000 K in za Sokolska društva 10.000 K. v Ne dajmo se osramotiti od nemških Kocevarjev! Nemški Kočevarji se dobro zavedajo, kolike važnosti je sloga v obrambnem delu. Zato so si osnovali ,.Verständiguiags-Ausschuss" (odsek za sporazumljenje). Nedavno je imel ta odsek sejo, v kateri sta govorila nem-školiberalni župan Loy in dekan Erker v popolnoma istem nacionalnem duhu. — Tudi glede narodne požrtvovalnosti nas postavljajo kočevske občine v senco. Zadnje čase je več revnih kočevskih občin darovalo za „Schulverein" po-20 kron. v Delovanje „Schulvereina". Zadnji teden se je ustanovilo 17 novih podružnic nemškega „Schulver.'', med temi 9 na Štajerskem in 1 na Koroškem. Vseh podružnic je sedaj 1411. V zadnji seji je „Schulverein" dovolil med drugimi sledeče podpore: za zidanje šole v Velenju, za šolsko kuhinjo v Laškem, za učila v Št. Ilju, za zgradbo in opravo podružuične šole v Rodinah pri Črnomlju, za učiteljiščnike v Celovcu, za razne ..Studentenheime" po Slovenskem itd. v Nemci v Trstu pridno gradijo nemški most do Mrije. Imajo že vsa mogoča nemška boina društva, a sedai so si ustanovili še svoj tiskovni odsek, ki bo zalagal tn-in inozemske časopise z izmišljenimi jeremijadami o tržaškem nemštvu. Vlada in Italjani pa še vedno potiskajo glave v pesek ter nočejo videti nemške nevarnosti. .... „Kako delajo Čehi". Češko šolsko spiši-lova. Skupaj 25 K. Mak o le: 2 K g. Mahor Feliks; po 1 K: Sam (ieri Mart., Škorjanec A., Mary Vučnik, Roza Miklavc, 60 v g. Kranjc, 20 v Hajšek Matija; za nemške besede 30 v. Skupaj 7.10 K. Šmarje pri Jelšah. 20 K Slavna Šmarska čitalnica (k t prebitek od predstave); 10 K g. Rado Vodlak iz poravnave proti M. V.; po 5 K : Dr. Šribar, nečitljiv, dr. Rakež, 3 K gg. Dr, Anton Mulej, davkar Orožen; po 2 K gg. Janko Fras. nečitljiv, nečitljiv, nečitljiv, Krajac, Ferenčak, nečitljiv, Cerjak. Supančič; po 1 K gg. Stropnik, Neimenovan. Anton Stupica, Amand Grau, Oset Fr., Lampret Mart., Ljudev, Petek, Vodlak Rado, nečitljiv, nečitljiv, nečitljiv. Sumer, Mach Anica, nečitljiv, Detiček, Kosi Wouk, Ant. Gradt Zofka Adrinkova. Mar. Regorškova, Karol. Strecher-jova. nečitljiv, Ana Tomšičova. Skol, Kuhar, Čebelar. Habjan Löschnig Ivo, Löschnig Levra. 1.40 K nečitljiv; 1.20 K nečitljiv; 1.60 K g. Štepic, 80 v nečitljiv; 60 v g. Žurah; 50 v gg. Martin Hrovat. Neimenovani. Siber Angel.. Sičar, Sket; 40 v gg. Schoffan. 20 v gg. Kaučič, Wouk Aug., Alojz Arzenšek, Jagodič Mart., Jelen; 50 v g. Krajšek. Skupaj 108 K. Odhodnica princa Karnevala (maškarada) je v te rek 23. februarja t hotelu p. belem volu h kateri vljudno vabi 127 21 Jakob Trontelj. (Brez posebnega vabila)« Nova, polirana, moderna postelja na valjarjih s podžimnico (Einsatz) se proda. — Vpraša se v hotelu „Krone" v Celju, m i Lep vinograd s plodonosnim sadnim drevjem je pod ugodnimi pogoji prav po ceni za prodati y Slatinih, postaja Rečica na Paki. — Vprašati po prijaznosti pri Marku Lipoldu, posestniku v Mozirju. 1241 Hiša z vrtom in njivo se takoj proda. Lepo mesto za obrtnika. Ob jezikovni meji! — Pogoje in kraj pove upravništvo „Narod. Dnevnika" 8-3 8SSSS8SSSSSS55 drože kupi vsako množino po najvišji ceni Robert Diehl žganjarna, Celje. 24 17-1 » Plača se za enkratno objavo.................59 wjn> za dva- ali večkratno obiavo za vsakikrat..........50 Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na- daljno vrsto ......................|Q Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju znamka ali dopisnica za odgovor. Upravništvo „Narodnega Dnevnika". Učenec, £ priden, poštenih staršev, kateri dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo, je vešč slovenskega ako mogoče tudi nemškegea jez ka, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Kje pove Anton Poplas Spodnji, Dravograd, Koroško. Dne 21. t. m. pri Sevčnikarju na Lavi domača plesna veselica. — Vstopnina 30 v. Vabite se v obilnem številu, da se potem razveselite ker dobro xapljieo dobite. 2-2 Moderno urejena brWnica V jVlariboru Šolska nlica nasproti kavarne „Central". Postrežba čista, točna in solidna. — Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. Spoštovanjem 68 10-5 Ivan Bergles, brivec. slikar in piegar V Celin SaVitisHa ulica št«V. h prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah. IVAN RAVNIKAR, Celje Telefon št. 17. GraŠka cesta Št. 21. Telefoniti? priporoča svojo bogato lalogo špecerijskega blaga, Buhih in oljnatih barv, firneža In karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshttbler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst; štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29 vrst ter šampanjca. 50-8 Za postni čas priporočam namočeno, kakor suho polenovko, sardine, morske postrvi v olju itd. Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter se za njih kaljivost jamči. Na drobno in debelo. Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno. 6 52-8 Največja in najcenejSa izbep in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. ■ % iam f Predno si kupite uro, ruzur i oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur. budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenikev katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom1. Edini narodni Krojač V jlMorn, JolsS« nlice h Jakob lfezjak se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek za gospode in dečke, po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega blaga iz domačih in tujih tovarn Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje. 48 —» Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki r^r^c^rr: trgovini le izborno z znamko,tiger' 28 51-7 iz milarne JL^B v Spodnji Hudinji pri Celju — pošta Celje. Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. - „LASTNI DOM" Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 eoe Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure eee dopoldne, eoe Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema hranilne vloge od vsakega, je član _ _ _ _ . zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- Affi CI Q [K L nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po " ' / Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obratovanju na osebni kredit, proti zastavijenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun eeeee glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt oziroma — polletnih obrokih, e eee e Cdino narodno l( affittoselo podjetje V Celjn. prVa jnžnostajcrsKa toninosela Stavbena in umetna kam-noseška obrt s strojnim ::; obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, »liliajilnih miz, prižnic, kropiinlli in krstnih ::: kamnov itd. Brušenje, puliranje in strugauje kamena s stroji. Industrijska družba. dustrijska družba Celje*. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitoV po razno-Vrstnih narisih in nizkih ceuali. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč sss „ (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s samotnim al! ::: cementnim tlakom. :U Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomonikov, ude» :;: lav»nje napisov v iste. ::t samo K 14*75. i Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne «eikeJe, sem dobil nalog razpečati 15000 oblek «gospode nizko pod proizvajalno ceno. Prodam tonj vsakomur popolno moško obleko, obstoječo it suknje, hlač in telovnika, črno, rjavo svetlo ali temno, iz kamgarn-ževijota ali brnskega rokoa. najfinejše in najelegantnejše izdelano, .tU iz štajerskega nepremočnega tirolskega gakna po najnovejši fasoni za samo K 14.75. Velikost po Številkah. Pošiljatev po poštnem povzetju, ali se pa plača naprej. &Korngold, konfekcijski eksport Krakov št. 60. Lahko se tadi zamenja ali denar vrne Dve t trgovino z mešanim blagom sprejme takoj tyrdka E. Rainhofen, Rajhenburg. 123 5-2 V> lä^iyl'ivl'ÄÄ'fv) tvTCv) C.S <"• tv) Na večjo kmetijo se sprejme samska ali vdova brez otrok, stara najmanj 35 let. — Plača po sposobnostih in dogovoru. — Nastop takoj. Ponudbe na upravništvo „Narodnega Dnevnika". 108 5-6 sa sunna iü modno blago .: za obleke :: priporoča firma tvornica za snkno v Hnmpolcu na Češkem. Tvorniške cene. Vzorci franko. č...,;::- 112 50-4 • v t* Pristna haloška vina 1908, izvrstne kakovosti od 52 — 40 vinarjev franko postaje Ptuj ali Rogatec pri Maks Berlisgu, trgovec, Že-tale pri Rogatcu. — Vzorci pa zahtevanje ! 83 10-3 ' ■ . * -V . tm^mtm^t^mmmt^mmm^mm^ttm Ignac Božič narodni krojač v Mariboru v dr. (tosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16 se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—7 Cene nizke. = Postrežba točna. Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda. Veletrgovina na debelo in drobno s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki ANTON KOLENC, CELJE, Graška cesta čt. 22 v lastni hiši in „Narodni dom", priporoča c. gg. kolegom, č. gg. duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo z vedüo svežim in najboljšim špecerijskim, ter sploh v to stroko spadajo?,im blagom, po najnižjih dnevnih cenah. Prosim za mnogobrojen obisk. — Kupujem in prodajam vsakovrstne deželne in gozdne pridelke, sadje, sveže in suho, kakor: jabolke, hruške, marulice, breskve, želod, divji in pravi kostanj, narestek (knoper); nadalje vsakovrstno žito, pšenico/ječmen, oves, fižol, laneno seme, krompir, bob, grah, bučna zrna. maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljične jajce, vosek, maslo, smrekovo, ma-cesnovo gobo in strožle. vsakovrstne cvetke in korenice raznih zelišč, pitano kuretnino ter sploh vse, kar v trgovino spada. — Najboljši švicarski sir in salame za gg. gostilničarje. Voščene, ceresim in mili-sveče. kadilo in olje •t - za cerkve. • i 31 51-7t Postrežba točna in solidna. R. Diehl žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2-12 iz boljše hiše se sprejme takoj v trgovini Coklin in Radanovič v Krškem. 122 3-2 SINGERS šivalne stroje kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem ———znamenju. - Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker ml ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Eefiuifca dužbaza šivalne stroje Celje, Kolodvorska ulica 8. TOIFLOV TALANDA CEYLON-ČAJ Proč s" starö navado in hodite s časom naprej. Svet je najmočnejšega In kupci najcenejšega Pustite torej drage trgovine in poskusite v slovenski trgovski hSi n» debelo in drobno R. StermBChi, Celje katera je danes najcenejša in najboljša trgovina na Spodnjem Štajerskem ter razpošilja cenike, vzorce in blago po vseh slovanskih deželah. sv. Cirila in Metoda! Prva češka splošna dein, družba ' za zavarovanje v Pragi. Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5. na življenje ■M 'dSSSSS^^SŠŠ^^S^SS^^SSS BL M EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOJI K SVOJIM! Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjib slovenskih krajih. Iwan Rebek m Celje Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcij 3ka dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah. 1 24—4 m Zuezna trgouina m Rotouška ulica 2 v Celju Ček.rač. št. 75.221 Svoji k svojim! RGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-celijskl, konceptni, pismeni, dokumentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr.šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krajne šolske svete, občinske urade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v pol usnje. Itopisnice umetne, pokrajinske in drutre. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenlke itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke. S J" t m u Schillerjeva cesta St. 3. Zuezna knjigoueznica Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdiillerjeua cesta 3 Zvezna tiskarna v Celju Cek. račun St. 75.222. p_~|ISKOVIXE r moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba I vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-5ÉS3? čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim pod* jetjem, katero se potrudi v vsakem ozira izvršiti naročilo skrajno natančno In i namenu potrebnim učinhom. OOOOOOOOOOOOOOO Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. OOOOOOOOOOOOOOO Svoji k svojimi |pŽ IDOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z - modernimi črkami in okraski se 15Ss priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje Izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene. X 43 150—17 I Restavracija MODNI DOM' v Mariboru se priporoča slavnemu občinstvu za blagohoten obisk. Izborna postrežba. Izvrstna vina, kakor: ljutomerska, haloika; dr. Turnerjev muškatelc, mesler, vinaria; bizeljčan, konjlčan. Pivo iz budjeviške pivovarne. Izborna kuhinja. Po latu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce. Razširjajte „Nar. Dnevnik"! Posojila gg. državnim, železniškim in zasebnim uradnikom, učiteljem, profesorjem, čast. duhovščini, trgovcem, rokodelcem itd., po 6% ter 207o letnega odplačila, tudi brez poroštva dobavlja reelno in direktno santo za povrnite« gotovih stroškov, tvrdka H. Wo sa h I o, zastopnik bank v Olomucu. (Priložite znamko!) Ne posredujem, ampak sem zastopnik bančnih zavodov! 41 52-7 VINKO KU KO VEG stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster* lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzet je vseh v stavbno stroko spada-jočii, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-8 Kupujte narodni kolek! 3E E!f| Celju 1 u narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po Stiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. ir 1 i r Dosedaj je dovolila 30.000 kron, za dijaške ustanove za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci 56 52—6 , poslužujte se iiifliflftafafctte hf