Poštnina plačana v gotovini niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ S UIDOUDRN m Glasilo jug. napredne omlačine m Ljubljana, junij - september 1924. m Leto III. — Šteu. 9.-10. H U5EB1NR: m ===== Ob grobovih narodnih žrtev. — Inko: Utrinek ob rakvi m ~— narodne žrtve Franceta Žlajpaha. — Ivan Kolar: Slovensko m ■ dijaštvo v jugoslovanskem pokretu. — Jože Kregar: Zveza m medicinskih društev — S. M. D. — I. Ed. Srom: Visoko* m g§§ šolsko vprašanje v Rusiji. — a—: Prvi kongres slovanskih m = geografov in etnografov v Pragi. — Vestnik C. T. — Jugo* = g slovansko dijaštvo. — Dijaštvo drugje. — Razno. m ■■■ PONATIS DOVOLJEN LE Z NAVEDBO VIRA. H = «Vidovdan» izhaja vsakega 15., razen julija in avgusta, celo* U — letno stane 35 Din, za dijake 30 Din, polletno 18 Din, =r= oziroma 15 Din, posamezna številka 4 Din, za dijake 3 Din. ' '.v m H :: Uredništvo in uprava: Ljubljana, Tomanova ulica 3. :: != == Izdaja Centralno tajništvo jugoslov. napredne omladine iz = 1 Slovenije v Ljubljani. (Konzorcij «Vidovdan».) == Uredil: Dolfe Schauer. 11 Odgovorni urednik: Stane Rape. H H= IB Hill Illllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllift ■ LISTNICA UREDNIŠTVA S pričujočo dvojno številko zaključujemo tretji letnik našega lista «Vidovdan», da začnemo novi letnik obenem s študijskim letom. Tekom leta smo se morali boriti z mnogimi neprilikami, kot je usojeno vsakemu listu, zlasti pa dijaškemu. Posvečali smo pažnjo vsemu, kar utegne zanimati naše dijaštvo. Brezobzirno smo kritikovali vse, kar je in bi bilo v škodo napredku našega naroda, potegovali se za zboljšanje dijaških socijalnih razmer tako visokošolcev kakor tudi srednješolcev. — Tako bomo i v naprej. Res ni bil «Vidovdan» morda v letošnjem letu na višku, vendar smo lahko ponosni na svoj list, da ga sploh imamo. Zadovoljni se oziramo po dovršenem delu in brez strahu gledamo v bodočnost. Tekom leta smo pridobili mnogo novih sotrudnikov in v prihodnjem letu se bo njih število gotovo še povečalo. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nas podpirali, zlasti pa našim sotrudnikom. Tovariši, nadaljujmo započeto delo. Ideja je zdrava in koristna. Mnogo gradiva smo morali odložiti za prihodnje leto vsled pomanjkanja prostora vkljub temu, da ima številka 40 strani. Cenjeni sotrudniki naj to blagohotno vpoštevajo. Drago. Na Tvojo željo priobčujemo besedilo stare študentovske pesmi «Gaudea; mus». Pripominjamo, da smatramo to pesem za last vseh študentov in ne morda samo nemških buršev, kakor nekateri mislijo. V Ljubljani se sicer še ni udomačila, dočim jo v Beogradu in Zagrebu prav radi prepevajo. 1.) Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus; post iucundam iuventutem, post molestam scnectutem nos habebit humus! 2.) Ubi sunt, qui ante nos in mundo fuere? Vadite ad superos, transite ad inferos, ubi iam fuere. 3.) Vita nostra brevis est, brevi finietur; venit mors velociter, rapit nos atrociter, nemini parcetur. r 4.) Vivat academia, vivant professores, vivat membrum quodlibet, vivant membra quaelibet, semper sint in flore! 5.) Vivant omnes virgines, faciles, formosae, vivant et mulieres, tenerae, amabiles, bonae laboriosae! 6.) Vivant ars gymnastica, numquam desenescat, vivat et gymnasticus chorus acade« micus, in aeternum crescat. 7.) Vivat et res publica et qui illam' regit, vivat nostra civitas, Maecenatum caritas, quae nos hic protegit! M. TIČAR LJUBLJANA Šelenburgova ulica priporoča veliko zalogo šolskih in drugih potrebščin Našemu dijaštvu priporočamo tvrdko J. GOREČ Palača ljubljanske kredit, banke Za nakup: koles, pnevmatike, Yseh potrebščin Prvovrstno blago Cene zmerne Ob grobovih narodnih žrtev, odličnih članov Orjune, FRANCETA ŠLAJPAHA, STANKA ŽNIDERŠIČA, ŽARKA BOLTAVZARJA, ki so padli pod zaslepljeno roko narodnega sovraštva dne i. junija v Trbovljah pred raz-vitjem novega prapora Orjune. Bodi blagoslovljen spomin na Vas, bodi blagoslovljen po preroških besedah Vladimiro-vičevih pridig pod goro: „Bratje, taka je usoda našega naroda, da morajo njegovi najboljši žrtvovati sebe, da bodo manjši in slabši mogli živeti. Z žrtvovanjem svojih najboljših bratov se ljudje rešujejo. Vse najboljše, kar se v človeškem rodu vzgoji, mora biti žrtvovano za odkupitev večine. Zato so ljudje od vekomaj verovali, da samo kri pravičnega rešuje in odkupuje. Veliki ljudje ne pridejo na svet, da bi uživali radosti njegove, temveč da odkrijejo te radosti drugim in omogočijo svojim malim bratom. A ti njihovi bratje jih često ne razumejo in ne poslušajo, ampak jih preganjajo in mučijo in jih na stotere načine predajo smrti." Inko UTRINEK ob rakvi narodne žrtve Franceta Šlajpaha. - Bilo je zadnje dni meseca junija leta 1918. Na Piavi vročinska nervoznost pred nevihto nove italijanske ofenzive. Meni so potekali tedaj zadnji dnevi študijskega dopusta. Pa saj to ni bil dopust, boril sem se s Homerjem cel mesec, v Ilijadi sem umiral pred Trojo in z Odisejem sem bežal iz Itake. Boji tu kakor tam brez počitka. Le eno: zadihal sem v teh dneh zopet prostost življenja, ne veliko, ali občutil sem jo zopet. Otrdele, mrke, otopele misli so se navžile domačih svežih poljan, gozdov in gora, začutil sem jih v duši. Oglašati se je začelo nekaj, česar že davno nisem poznal več. Bilo je kakor živ spomin na nekoč, ko sem še poznal hrepenenje; ta kratki dih svobode je zbudil zopet slast po življenju. Bolj kot nekdaj hočem, moram živeti! Še tri dni, ko pojdeš nazaj v Beneške ravnine. Tam je tvoj poklic: boriti se s smrtjo. Ne, to ni bil poklic. Smrti se nismo bali, hodila je med nami, obedovala z nami, vasovala je od čete do čete in se vračala. Bila nam je tovarišica, brez katere bi nam bilo težko; šlo bi z njo upanje naših zlomljenih življenj, ki so si želela edino še ono zadnjo «manj strašno noč v črne zemlje krili». Ali razumeš ubite mladosti obupno željo smrti! Tiste dni srečam prijatelja. «Pozdravljen, Evgen, pojutrišnjem grem — a kam ti tako vesel?« «Greš... Pa moraš iti?» «Moram? Ne. Ni pravično, pa vendar — moram. Ne bi šel rad pod bleskom nasajenih bajorietov... laže mi je, če grem sam. — Toda ti si v bolnici. Prav imaš, za takšno vojsko človek res ne more biti zdrav... Meni se tudi kar nič neče nazaj, saj veš, kako in kaj. Tudi zdravje, ki ga imam, prav zares že zdavnaj ni več zdravje enain* dvajsetletnega fanta. Zopet se mi je oglasila želja po življenju, ko sem videl vaše obraze. Vsak dan bolj, vsako uro huje. Dosedanji «sreči» ne zaupam več, preganja me misel...» «Razumem. Je že v redu.» Napisal mi je vizitko do svojega prijatelja Juša. Popoldne sem šel na Grad, da pozdravim ljubljansko polje in planine, Barje in ^riče za Krimom. Pojutrišnjem grem, ne vem kam... toda v prsnem žepu v notesu imam vizitko. Ob sedmih zvečer se javim pri g. Jušu. «Že vem,» mi pravi in odpira vizitko počasi, da bi našel medtem najboljšo in najkrajšo besedo. «Težko pojde; doslej smo pošiljali «naše» bolnike v Zagreb, a zdaj je težko. Ko bi ne bil licherju v duši, ko je šel v jetniške zidove umirat, kako je bilo Janžetu, ki je spremljal svojega najvernejšega druga do smrtne celice, a vanjo ni smel, da bi se od prijatelja v najgloblji bridkosti in trpljenju po= slovil v najusodnejši minuti.. . 111 Po izjavi udeležencev je on pomotoma zašel v ta proces; sodišče ga je pritegnilo, ker je bil dijak in ga obtožnica dolži odobravanja Ferdinandove smrti, oziroma «raz* žaljenja» uda cesarske rodbine v zmislu § 64. k. z. 20 Fabjančič- je bil le ranjen in je po nesrečnem pregnanstvu srbske vojske živel v Švici. 21 Sod. akti: Vr. 643/14/412, točka 2., Beratungfiprotokoll. V bolečini spomina naj nam govori njegova lastna beseda22: «Nekaj posebnega je zame 24. december leta 1914. Endlicherju in meni je bil tedaj naložen težak križ popolne osamelosti in neizvestnosti. Na sam sveti božični večer je bilo nama preprečeno, da bi se mogla po šestmesečni ječi osvoboditi in da bi okusila dobroto in ljubezen svojih mater. Nisva zavidala tridesetim tovarišem, ki so zopet dihali in uživali svobodo, le s strahom sva primerjala njih prostost in go* tovost z negotovostjo najinih bodočih dni. Ivan je slutil... in je zaplakal. Jaz sem bil uporen — bilo mi je težko radi očeta, preplašil me je trepet njegovega srca, ki me je tedaj za nedogleden čas zadnjič po= zdravil. Neizmerno je bilo Ivanu in meni težko radi najinih mater, ki so naju zastonj čakale pri jaslicah. Mesto naju se je približal njihovim srcem mučen strah ...» Ječarji so bili vsaj toliko uvidevni, da so jima olajšali težak udarec s tem, da so ju premestili iz samic v skupno, čerav sicer neprijazno celico z dvema posteljama, kjer sta ostala dolgega pol leta, do začetka meseca julija 1915. Tedaj so ju odvedli v Gradec k novi obravnavi. Endlicherjevo neizmerno trpljenje v njegovih smrtnih dneh naj po; pisuje dalje pero njegovega druga Janžeta Novaka: «Skupno trpljenje na isti verigi je bilo dostikrat grenko. Ivan je trpel vsled slabe prebave že takoj od začetka svojega jetnikovanja. Ali v začetku so ga vsaj človeško zdravili s primerno dijeto in naravno grenčico. Vsled nadaljevanja vojne in nastajajočega pomanjkanja — morda tudi vsled sovraštva, rojenega iz avstrijskih vojnih neuspehov — so mu kmalu vse to odvzeli in mu dajali težko, običajno, jetniško hrano, kot zdravilo pa dan za dnem — grenko sol. Ko sva bila še v skupni celici, je jemal grenko sol najmanj po dvakrat na teden, kar ga je strašno slabilo. Zato sem mu prigovarjal, naj nikar ne jemlje soli, naj se raje giblje, masira, telovadi, naj raje potrpi. Že zaradi tega sva se včasih nesporazumela, naravnost hud pa je bil name vselej, kadar nisem hotel vzeti njegove hrane, ki je on ni mogel zavžiti. Ni mogel razumeti, da mora jesti, čeprav težko, ako hoče vzdržati do konca. Najbrezobzirneje pa je bilo od ječarjev, da so naju silili drobiti in mečkati star, preperel časopisni papir «za neke vojne namene». Ne* znosen prah, ki se je valil od tega dela po najini celici, je bil najopas* nejše morilno orožje. Zato sva se uprla takemu delu in se ga tudi osvobodila, kar je značilo zopet očiten nepatriotizem. Samota, ječa stopita tako blizu človeški duši, v samoti ječe je prav za prav edini objekt opazovanja, edino torišče in pozorišče dogodkov jetnikova duša. To vodi samotarca k transcendentalnim problemom. 22 Dr. Janže Novak mi je poslal prispevek, ki mi služi poleg njegovih osebnih informacij kot edini merodajni vir za popis veleizdajniškega procesa pred graškim sodiščem. Graški sodni akti nam do sedaj še niso na razpolago. Ivan jih je rešil — nasprotno od mene — s potapljanjem v monoteizem, kristjanstvo, morda v katolicizem. Pred odhodom v Gradec, kakor tudi večkrat prej, se je opral in utešil v spovedi in posvetil v obhajilu. Žrtvoval se je vsega, celo mene, svojega druga, je prosil odpuščanja ... Slutil je, da se mu ta svet odmika in je hotel, da gleda s čistim in mirnim srcem neodrejeni usodi v oči. Še danes mi teži srce beseda ganjenega srca, ki je nisem tedaj izrekel, zakaj ga nisem objel...? Ne, nisem smel: če bi potočil prvo solzo, čeprav edinole nad njegovo strašno usodo, ne zaradi sebe, Bog ve, katera bi bila zadnja ... Uklenili so naju skupaj, Ivan je dal levico, jaz desnico. Gledala sva iz vagonov zopet enkrat božji svet, videl sem svoj23 Krim, Kamniške planine. Najine oči so morale biti tedaj tako neizrečeno otroško lepe . . Jaz sem bil nezaupljiv do spremstva, zato sem skušal zvedeti od potnikov vojakov po ovinkih, koliko je bila Avstrija zopet tepena. Ivan pa se je neverjetno mnogo in neprisiljeno razgovarjal, da sem se mu res čudil in ga skrivaj opozarjal na previdnost. — Proti Gradcu sta naju orožnika razklenila in zopet uklenila šele v neki samotni graški ulici. Tudi za ta znak simpatije žandarjev sva bila hvaležna.» — V Gradcu so ju grobo sprejeli in ju vrgli takoj v samice in nista se videla ves julij in avgust. Janže Novak je zaman povpraševal po svojem drugu Ivanu, le redko se mu je posrečilo zvedeti kako besedico o njem, videl pa ga je zopet šele — tik pred smrtjo, ko sta se srečala pred sodnikom. Janže si je izprosil končno, da so ga premestili iz samske celice v družbo. Dali so ga v celico za tri, v družbo dveh drugih veleizdajalcev, Antuna Forčiča in Dimitrije Kačiča — ali, dolgo ni ostal z njima. Do tedaj mirna jetnika in uporni duh Janžetov, to je dalo novo spojino, ki je vsak moment eksplodirala, tako je Janže kot neugnani puntarski element skoro nato zopet sameval v ločeni celici. Potekli so zadnji dnevi avgusta. In nihče ni vedel, da so Ivanu Endlicherju štete zadnje ure, kdo bi dal prostora v srcu groznim slutnjam ... Dne 3. septembra pozove predsednik sodišča oba, Endlicherja in Novaka, k sebi, da jima objavi obravnavo za 6. in 7. septembra in da ju pozove, naj se odločita glede zagovornika. To je bil tisti zadnji trenutek pred Endlicherjevo smrtjo, ko sta se oba druga poslednjikrat srečala... «Prvi sem prišel jaz,» (pripoveduje dalje24), «— za mano Ivan. Ko ga zagledam, se nisem več mogel ubraniti solz: popolnoma je upadel in oslabel, le s težavo in komaj se je še premikal. Samo oči so bile 2» Njegova domača vas Notranje gorice leže v kraljestvu Krima, na Ljubljanskem barju. :4 Dr. Janže Novak, zgoraj citirano pismo. velike, hotele so razodeti vse in so razodele... Z muko sva spre* govorila nekaj besed, predsedniku in vsem je bilo skrajno mučno in so hiteli prekiniti to težko sceno ... Nisva se več videla...» Ko se je Janže zopet zavedel po težkem srečanju svojega položaja, je alarmiral z znaki Farčiča in druge veleizdajalce o dogodku in bližaš joči se obravnavi. Nakopal si je s tem novo disciplinarno kazen, dva dni zapora in posta v temnici. Trpel pa je v kleti 4. in 5. ter zjutraj do 6. septembra — v urah Ivanove smrti, v urah, ko je trepetal v groznih slutnjah zanj. Hotelo se ga je polastiti nekaj kakor obup, a še ga je prevladoval upor in tedaj je, kakor sam pravi, izbruhnil tesle verze: Vihar. Kaj mi iztrgati hoče ta divja melodija, povej! Kaj vanjo strahotno izliti ge hoče iz duše, povej! Hoče — ne more! S trepeta ji topolov pesem umira, v neizraženem čustvu se duša potaplja in hira. Prodreti hoče iz ječe po svobodi stegnjena pest, sovražiti hoče razjarjena duša od zemlje do zvezd. Hoče, ne more. V težkih okovih pest omahuje, a bes onemogel dušo osamljeno truje.-5 Dne 6. septembra zjutraj ob 8. uri je prišel v temnico ponj ječar, ki je vodil jetnike k razpravam. Prišla je ura, ko naj stopi pred sod* nika z njim, ki je priromal preko sodbe do zadnje postaje svojega trpljenja, z njim, ki je ležal v tej uri, poveličan v svojem mučeništvu, na mrtvaškem odru — O tej minuti je mogel dr. Janže Novak napisati eno samo besedo, ki nam pove vse: «Tisti ječar mi je javil Ivanovo smrt —------------------ «Mnogo solza poškropi pragove sodnih dvoran in ječ — in vendar: vsaka solza je vsaj solza, najsi še tako grenka, ki hladi, blaži, lajša. A tedaj----------- «V dvorani me je objela strašna puščoba. V Ljubljani družba 30 in enega tovariša, a tu sam, sam — in senca Ivanova...» \ Sodili so —-ob a! Da bi ju mogli obsoditi, so zbrali imena vseh dezerterjev, ki so šli k dobrovoljcem in v propagandne odbore. Sledilo je dolgo poročilo o delovanju Jugoslovanskega odbora — Janžetu so z lahkoto dokazali poznanstvo z drjem. Vošnjakom — dolgo poročilo o dobrovoljcih: o A. Jenku, ki je padel na srbskem bojišču, o Fabjan* čiču, ki je tedaj deloval že v Švici in o čemer so imeli natančne po* datke — vse to je služilo za zadostne dokaze, da je tudi Endlicherjevo 25 Take utrinke svojih misli je beležil po knjigah na praznih robovih listov. Pustil je vse neizpremenjeno, kakor je čutil in beležil v usodnih dneh. Tako tudi ta pesem; zraven pristavlja: «Naj mi muze oproste». in Novakovo delo «vsaj v skrajnih posledicah imelo za cilj odcepitev slovenskih in srbohrvatskih dežel od Avstrije in njihovo združitev s Srbijo v eno državo«. Janže sam pripoveduje: «Ker nisem tajil svojega naziranja, da smo Jugoslovani en narod, da smo dolžni ustvariti eno kulturo, so mi prizadejali gospodje sodniki največ muke, da obranim to svoje pre* pričanje, ker so na vsak način hoteli, da me spreobrnejo v Rostohar* janca.» «0 Ivanu so lepo govorili ali glavna hijena, konfident Hajster* Habeduš20, ga je obteževal in ni pokazal spoštovanja niti pred samo mrtvo žrtvijo. S svojim izpadom zaradi pokritja stroškov za svoje pričevanje je razgalil ostudno grimaso krvniške Avstrije in njenih pomagačev, ki jim je bil vrhovni zakon osebni interes.« — Sledila je obsodba. Bila je izrečena prav tako nad mrtvim Ivanom Endlicherjem kakor nad osamelim Janžetom Novakom; Endlicher na osem, Novak na pet let težke ječe. Požrtvovalni govor ljub* ljanskega advokata drja. Frana Novaka kakor tudi Janžetov lastni zagovor sta bila zaman, brez pomena: Sodba in obsodba sta morala priti prav takšna, ker «postava je taka in kdo bi se prerekal! Blago* slovljen sok je tinta sodnikova, a ničvredna dežnica je solza in kri», bi dejal Cankarjev Šimen iz Prisojnice. Janže je obsodbo sprejel fingirano iznenaden in potrt, njegove misli pa so bile pri mrtvem Ivanu. Hotel ga je videti še enkrat, vsaj mrtvega — niso mu dali, rekli so, da so ga že odpeljali. Bil je pokopan na centralnem pokopališču. Skoro nato so odpeljali Janžeta v Karlauško kaznilnico, v jugo* zapadnem predmestju Gradca. V ječi je moral spremeniti taktiko, da se ohrani; prej drzen in uporen je postal sedaj zvijačen in pretkan. V Karlau*u je našel mnogo sebi enakih «zločincev» veleizdajalcev, o katerih pravi, da so bili naši živi grobovi, ki so se počasi pretvarjali v mrtve. On je vzdržal dve dolgi leti te nove ječe in bil končno 1.1917. po skupaj triletnem zaporu izpuščen vsled amnestije na zlato svobodo, 20 Njegova obtožba in ovadba sta zasledovali Endlicherja že pri ljubljanski obravs navi, a dasi obtežilni, so jo ljubljanski sodniki zavračali in pri utemeljevanju oprostilne sodbe od obdolženega hudodelstva veleizdaje navajali kot protidokaz End* licherjeve «patriotične» govore v Idriji, njegovo kulturno delo v Sarajevu in da ni imel nikake direktne zveze niti s Fabjančičem in ko je izhajal «Preporod», da njega še ni bilo v Ljubljani in da on, ki «se poslužuje samo hrvaškega občevalnega jezika«, ni mogel pisati slovenskih člankov v «kompromitirani Preporod® in končno da baš ta referat (Heistra^Habeduša iz Zagreba, pod št. 352.) govori ravno nasprotno, zelo v prilog Endlicherju, kajti jasno kaže, kako veleizdajniško navdahnjena mladina nič ne prikriva svojega mišljenja... Po istih psiholoških zakonih tudi veleizdajniško mišljenje Endlicherjevo — ako bi obstojalo — ne bi moglo ostati prikrito... (Vr. 643/14, št. 413, str. 52.) — Sploh kaže ljubljanska razsodba mnogo prikrite simpatije baš do obeh obtožencev veleizdaje. (Op. pis.) ki bi mu jo skoro zopet ukratila vojaščina, da se je ni rešil z novimi mukami in na zvijačen način. Ko je učakal tudi narodno osvobojen je, je imel še eno željo: «Ivan Endlicher. Njegovo 'umiranje, njegov pogreb, njegov grob, vse nosi na sebi znake robstva. Kot da ga še vedno teži ječa, se mi zdi in mislim si, da koprni po svobodnem solncu svobodne domovine kot jetnik po pomladi, ki vriska pod zidom... kajne, tovariši, prej ko mogoče ga osvobodimo in položimo v domačo grudo!»27 Na ta njegov poziv in opomine z raznih strani Endlicherjevih prijateljev se je dne 26. avgusta 1921. sestal v Ljubljani «0 dbor za prenos kosti Iv. E n d 1 i c h e r s j a»: predsednik Evgen Lovšin, tajnik VI. Kravos (pozneje izstopil), blagajnika Ante Gnidovec in Anton Leskovic, odbornika Stane Rape in Leopold Sparhakel. Odbor je rešil svojo nalogo skupno z odborom za prevoz Judenburških žrtev. Lani, 2. junija, v 8. letu njegove smrti in v 5. letu osvobojenja, je sprejel narod njegove kosti s kraljevskim sijajem in z njegovim svetim prahom blagoslovil osvobojeno zemljo. Jože Kregar: ZVEZA MEDICINSKIH DRUŠTEV -S. M. D. Istočasno z interfakultetno konferenco profesorjev ljubljanske, za* grebške in beograjske medicinske fakultete se je vršil v prostorih fizio> loškega instituta beograjske univerze v dneh 15., 16. in 17. junija prvi skupni sestanek zastopnikov «Društva medicincev v Ljubljani«, «Kluba medicinara u Zagrebu® in «Udruženja jugoslovenskih medicinara u Beogradu«, tedaj vseh treh medicinskih društev naše države. Ideja za tako skupno konferenco je razmeroma prav kmalu vznikla in bila takoj v vseh treh univerzitetnih mestih simpatično sprejeta, žal, je čakala na oživotvorjenje polna tri leta. Zamislil si jo je takratni in sedanji predsednik «Kluba medicinara u Zagrebu« g. Prelog in o njej poročal tudi jugoslov. medicinskim udruženjem v Gradcu, na Dunaju, v Pragi in Lvovu. Predvsem ta inostrana društva so se poslej intenzivno bavila s tem zagrebškim predlogom in iskala na domači zemlji korporacije, ki naj bi prevzela vse potrebne priprave.. In tako so beograjski medicinci na svojih skupščinah vsako leto stavili v dolžs nost I. sekretarja skrb za medicinski kongres, pa tudi ostali dve organi« zaciji sta krepko sodelovali. Vendar se prvi kongres, sklican v Sremske Karlovce, kamor so došli delegatje z Dunaja, iz Ljubljane in Beograda, ni vršil, ker so manjkali poleg drugih predvsem Zagrebčani. Tudi drugi 27 Janže Novak: Ivan Endlicher, «Jugoslavija» v Pragi (julij) 1919, 4. št. kongres je moral biti preložen. Ljubljanskim medicincem predvsem, to ni bilo všeč, da bi se število delegatov določalo po stanju članstva v vsakem društvu, ker bi bila s tem maloštevilna ljubljanska delegacija vedno lahko preglasovana. In ko je tiste čase zahteva po ukinjenju ljubljanske medicine zašla tudi v dijaške vrste in grozila priti na medi? cinskem kongresu kot predlog na glasovanje, niso, umevno, imeli ljub* ljanski medicinci nobenega razloga, s prav posebnim navdušenjem iti na tak kongres, kjer bi se njihovemu zavodu ob njih prisotnosti za; vijalo vrat in tak, brez dvoma z veliko večino izglasovan predlog označilo kot zahtevo vseh na kongresu sodelujočih udruženj, tedaj tudi ljubljanskega! Izpadi proti ljubljanski medicinski fakulteti so v zadnjem času skoro povsem prenehali. Vendar, da se zavarujemo pred eventuelnimi pre* senečenji, je «Društvo medicincev v Ljubljani«, preden začne z obvez* nimi pregovori o medicinskem kongresu, izposlovalo od beograjskih delegatov garancije, da se o ukinjenju ljubljanske fakultete ne bo skle* palo in da dobi Ljubljana za kongres isto število delegatov kot Zagreb, oziroma Beograd. Ko sta delegata beograjskega medicinskega udruženja 1. in 2. aprila letos posetila poleg Zagreba tudi Ljubljano, sta te garan* cije dala z nadaljnjim zagotovilom, da se dnevni red kongresa utrdi po vseh delegatih v Beogradu pred pričetkom kongresa samega in tako, da pridejo vanj samo soglasno sprejete točke. Vsako društvo je odbralo za kongres po tri delegate. Ljubljansko delegacijo so tvorili: predsednik Jože Kregar, knjižničar Mile Roš in tajnica Vilma Režunova. Naglasiti je treba,, da je beograjski pripravljalni odbor pod vodstvom agilnega sekretarja Djuričiča vse priprave vzorno izvedel in poskrbel za izredno gostoljuben sprejem in udobno bivanje zagrebških in ljubljanskih delegatov. Prvi kongres jugoslovenskih medicincev v Beogradu je otvoril in mu ves čas predsedoval sekretar UBM. Ilija D j u r i č i č. Po otvorit* venih formalnostih je izčrpno referiral o historijatu beograjskega medicinarskega društva, ki se je osnovalo pred štirimi leti zaeno s fakulteto in pod enako težkimi okolnostmi. Društvo si je steklo izredno številne zasluge za medicinski študij, saj je udružilo v sebi prav vse medicince in v vednih stikih z njimi zbiralo potrebne informacije ter izdalo že nebroj skript. Od ministrstva je dobilo lepo zemljišče, kjer namerava postaviti društvene prostore. Ima glavno zaslugo na tem, da je na medicinski fakulteti v Beogradu razmerje med profesorji in dijaštvom nadvse prisrčno. Častni predsednik društva je dekan pro* fesor dr. Burian. Letošnji medicinski ples je donesel 107.000 Din čistega dobička kljub prireditvenim izdatkom v iznosu 35.000 Din. Predsednik zagrebškega medicinarskega kluba Martin Prelog Je v svojem poročilu iznesel točno sliko kluba, ki ni najbolj razveseljiva, vendar so prvotne dezolatne prilike že odpravljene. Na zagrebških strokovnih organizacijah se poznajo težki sledovi naše politične raz? drapanosti. Zato je imel klub lani od 753 medicincev le 260 članov. Vsako leto se pojavijo na občnih zborih struje, ki vodijo ostre boje za upravo kluba. Pri letošnji oficijelni medicinski zabavi je to ne* soglasje izzvalo celo bojkot prireditve. Razmere pa se močno izbolj« šavajo. Razveseljiva je statistika ljudskoprosvetnega dela zagrebških medicincev. V zadnijh dveh letih so izvršili 260 predavanj pred 50.000 poslušalci, kar je zahtevalo 30.000 Din prireditvenih stroškov. Ob pri< liki zdravstvenega tedna so imeli v dveh dneh osem predavanj pred 5000 poslušalci, kar jim je dalo 5000 Din stroškov. Od oblasti, ki so obljubile kriti vse stroške, pa so prejeli za vseh 260 predavanj le 1000 dinarjev kritja in za Zdravstveni teden 2000 Din. Razmerje med medi« cinci in profesorji je v Zagrebu izmed vseh treh univerzitetnih mest najmanj povoljno. Poleg drugega se to jasno vidi s stališča, ki so ga zavzeli nekateri profesorji napram izdajanju skript in učnih knjig. 5. decembra je bil oddan fakultetnemu profesorskemu zboru memo* randum, v katerem se naprošajo gg. profesorji, da predajo klubu v raz« množitev svoje rokopise kliničnih predmetov. Do sedaj še vedno čakamo na odgovor, ki bo najbrže negativen ali pa ga niti ne bo. Tudi kurzi so zabranjeni. Društvena soba je v podstrešju in je v njej prostora le za par oseb, čeprav ima zagrebška medicina nebroj lepih sob na razpolago. Da se to stanje izenači položaju v Beogradu in Ljub« ljani, je treba na vsak način ustvariti iskreno in ozko kolaboracijo med študenti in profesorji. Predsednik «Društva medicincev v Ljubljani« Jože Kregar se zahvaljuje beograjskim medicincem za njihov trud, ki so ga uspešno vložili v priprave za medicinski kongres, prinaša pozdrave ljubljanskih medicincev in zagotavlja, da bo ljubljanska delegacija storila vse za čim boljši uspeh kongresa. Ljubljanska medicinska fakulteta spričo danih težkih budžetnih razmer vendarle zadovoljivo napreduje. K temu procvitu pa mnogo doprinaša prisrčno razmerje med dijaštvom in pro* fesorskim zborom. Knjižnica je dovolj založena s knjigami za izpite prvega rigoroza, klinične knjige se izposojajo celo medicincem v Zagreb in Gradec. Spričo dejstva, da srednje šole s sedanjim svojim učnim načrtom najbrže ne bodo dajale abiturijentov, ki bi mogli uporabljati nemške ali druge inostrane učbenike, je nujno, misliti na skripta ali druge učne pripomočke v našem jeziku. Izdali smo neurološka skripta dr. Šerka in del bioloških skript dr. Grošlja. Anatomski institut bo letos končno predan uporabi. Od izdatnega volila dr. Oražna medicinci do sedaj še nismo prejeli niti pare. Letošnji medicinski ples je izvrstno uspel. Po medsebojni izmeni teh podatkov je kongres sklenil preiti k stvarjanju centralne organizacije medicincev. Prešel je podrobno in ves čas v najlepšem soglasju vse točke dnevnega reda: . a) vzajemno delovanje vseh treh medicinskih društev; b) skripta in učne knjige; c) skupna nabava knjig in instrumentov; d) fondi za podpiranje siromašnih medicincev; e) knjižnice in čitalnice; f) ekskurzije; g) sporazumno sodelovanje z ostalimi humanimi organizacijami; h) praktična izvedba detajlno pretresenih točk dnevnega reda; i) vprašanja in predlogi. Obravnava posameznih točk: Ad a). Kongres uvidi potrebo in soglasno sklene, osnovati «Z v e z o medicinskih društev« kot skupni reprezentativni in izvršni strokovni organ vseh treh medicinskih udruženj naše kraljevine. Po* sameznim društvom je v ostalem dopuščena vsa svoboda akcije v njih dosedanjem delokrogu. Ad b). Za izdajanje potrebnih učbenikov u vi deva kongres težavne ovire: medicinske fakultete so še mlade, ne da se jim niti dovolj sredstev za najnujnejše potrebe, kaj šele za izdavanje učbe* nikov; znanstvene publikacije še nimajo dovolj čitajoče publike itd. Vendar so učbeniki dijaštvu nič manj potrebni, kot institutom oprema. Zato mora Zveza medicinskih društev obenem z vsemi tremi profesor* skimi zbori podvzeti vse, da se do učbenikov čimprej pride. Dokler pa teh ni, jih mora nadomestovati manjše zlo — skripta. Skripta so danes neobhodno potrebna, čeprav imajo gotove slabe strani. Nemogoče je istočasno pisati predavanje in delati (n. pr. pri interni ali kirurgiji). Take beležke imajo polno napak. Skripta bi iznašala najnovejše rezul* tate znanosti in bila predhodnik odličnim učbenikom v našem jeziku. Bojazen zagrebških profesorjev, da dijaštvo, kadar se mu dado na raz* polago skripta, ne bo več zahajalo k predavanjem, ne drži in je čisto formalna. Zahajanje k predavanjem se da regulirati ločeno od izda* janja skript. Skripta zahtevajo ekonomsko slabo situirani, tujih jezikov premalo vešči, za medicinski študij vneti medicinci, katerim se v inter* esu dobrega študija mora pomagati. Soglasno se sklene, odpomagati pomanjkanju učbenikov z izda* j a n j e m skript za vse predmete. V ta namen se uporabljajo sledeče možnosti pisanja, založbe in prodajanja teh skript: 1.) profesor, ki spiše skripta, jih da v tisk in gotove odda društvu, 2.) predavanja v tujem jeziku prevedemo na naš jezik; 3.) stenografiramo predavanja, predložimo v pregled in razmnožimo: 4.) profesor diktira predavanja; 5.) prevajamo tuje učbenike. Ad c). «Zveza medicinskih društev« napravi v svrho skupnega na* bavljanja znanstvenih knjig dobavno pogodbo z eno izmed domačih knjigarn. Vsem lokalnim društvom se naroča, poizvedeti, pod kakimi najugodnejšimi pogoji bi bile posamezne trgovine pripravljene pre* vzeti tako skupno naročanje. Zveza odobri najugodnejšo ponudbo in odredi, da le preko ene trgovine naročajo vše knjige medicinci in društvene knjižnice. Poizkusi se pa obenem dobiti možnost, da se skupno nabavlja iz prve roke. Instrumenti se naročajo skupno in to direktno iz tovarne. Ad d). Ker ima vsako univerzitetno mesto svoje centralno pod* porno društvo, ne kaže, da bi Zveza osnovala svoj «fond za podpiranje siromašnih medicincev«, kar bi namreč lahko imelo za posledico, da bi bili medicinci izključeni od uživanja skupnega imetka že obstoječih podpornih društev. Zveza pa poudarja važnost, podpirati siro; mašne medicince, in priporoča lokalnim udruženjem, da od čistega dobička svojih zabav, zbirk ali članskih doneskov odmerijo gotov znesek v svoj podporni fond in ukrenejo, da se podpore izdajajo v obliki posojil, oziroma po gotovem roku polno vrnejo. V primeru, da so nakazana Zvezi v ta namen volila ali krediti iz proračuna, se zneski na vsa društva enako razdele. Ad e). Knjižnice postoje pri vseh treh medicinskih društvih. Vsako lokalno udruženje naj jih kar najbolj izpopolni. Pri mnogih naših zdravnikih bi se dalo dobiti za knjižnico kake knjige. Povsod naj se skuša osnovati društvene čitalnice, za kar je treba revij in primernega prostora. Vsako društvo pa naj predvsem poskrbi za primerne dru= štvene prostore. V zvezi s to točko se sklepa tudi o znanstvenem časopisu, oziroma o glasilu Zveze. Znanstvenega glasila za medicinsko stroko najbrže v doglednem času še ne bo. Zanj je namreč treba primerne in zadostne publike in prav visokoznanstvene višine. Če se obrnemo na druga glas sila za prostor, pridrgnemo majhen čoln usodi velike ladje. Sklene se, da izdaja Zveza samostojno litografiran mesečnik na dveh polah, ki bo predvsem informativnega značaja. Ad f). Zveza ali lokalna udruženja prirejajo ekskurzije. Po svojem namenu so dvojne: prirejene 1.) v svrho medsebojnega spozna* vanja in 2.) v svrho higijenskega proučavanja našega naroda. (Podobno desetdnevno ekskurzijo so pred kratkim beograjski medicinci pod vod* stvom svojih profesorjev prav uspešno izvedli. Proučili so higijenske prilike desetih srbskih sel, zapisali to v formularje in jih oddali v upo* rabo ministrstvu za narodno zdravje.) Zveza preskrbi takim ekskur= zijam kredite. Eekskurzije bi imele 20 do kvečjemu 50 udeležnikov in bi tu prišli v poštev predvsem starejši letniki. Na sporedu so tudi znanstvene ekskurzije v inozemstvo, kredite zanje preskrbi Zveza preko ministrstev. Ad g). Zveza priporoča medicincem ozko sodelovanje z vsemi humanimi društvi, predvsem z Društvom za čuvanje narodnega zdravja, Rdečim križem, abstinenčnimi in gimnastičnimi društvi. Ad h). V svrho izvedbe teh dogovorov ustanavlja kongres posebno instanco in ji da pravilnik. Ad j). Zaprosi se na interfakultetni konferenci navzoče g. dekane vseh treh fakultet za pojasnilo, kakšen je postopek pri nostrificiranju diplom. Z ozirom na več znanih primerov neupravičene nostrifikacij*; zahteva kongres, da se v prihodnje ne sme protežirati slušateljev, ki so študirali na tujih univerzah, pred domačimi slušatelji, in morajo kakor za nas tudi zanje veljati predpisi zakona. Proti nameri, da se enoletna praksa ne honorira, ampak smatra kot študijska doba, vloži Zveza protest. Zveza preskrbi vse, da se na zagrebški univerzi ukinjeni kurzi obnove. Iz pravilnika S. M. D. prinašam sledeči izvleček: Ime in sedež. «Savez medicinarskih dru= štava u kraljevini SHS.» (S. M. D.) tvorijo «Društvo medicincev v Ljub* ljani», «Klub medicinara u Zagrebu« in «Udruženje jugoslovenskih medicinara u Beogradu« in je izključno strokovno udruženje vseh jugoslovenskih medicincev s sedežem v Beogradu. Cilji S. M. D.: 1.) predstavlja korporacijo vseh medicincev; 2.) pomaga organizirati vzajemno delo med vsemi medicinci in se poslužuje pri tem vseh ugodnosti, ki jih proži delo z udruženimi silami; 3.) pomaga izdajati učbenike in skripta, neobhodno potrebna za vse medicince; 4.) skrbi, da se izda časopis kot glasilo vseh jugoslovenskih mediš cincev; 5.) oskrbi kolektivno nabavljanje knjig in instrumentov pod naj* povoljnejšimi pogoji; 6.) zbira razne informacije, koristne za vse jugoslovenske medi* cince; 7.) vzdržuje zveze z inozemskimi društvi in to izključno v vpra= šanjih medicinskega značaja; 8.) pomaga organizirati knjižnice in čitalnice za vse jugoslovenske medicince; 9.) deluje na osnovanju podpornih fondov; 10.) pomaga k vzajemnemu spoznavanju vseh jugoslovenskih medi? cincev z organizovanjem skupnih izletov in vzajemnih posetov medi* cincev za vse tri medicinske fakultete; 11.) organizira in pomaga« organizirati ekskurzije po raznih krajih domovine v svrho higijenskega proučavanja in poučavanja naroda; 12.) sodeluje v skladu z vsemi humanimi organizacijami na čuvanju narodovega zdravja; 13.) deluje na to, da se dovoljno skrbi za potrebe vseh treh medicin* skih fakultet v državi, a da se čimprej izpopolni ena izmed treh fakultet. Člani S. M. D. so lokalna medicinska društva, ki imajo v Zvezi enake pravice in dolžnosti. Letos plača vsako društvo za administrativne in druge posle Zveze 500 Din članskega prispevka. Odbor Zveze sestoji iz treh oseb, namreč iz vsakokratnega predsednika lokalnega medicin* skega udruženja v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Posle Zveznega tajnika in blagajnika opravljata tista funkcijonarja onega medicinskega udruženja, kjer je sedež Zveze, enako vrši nadzorni odbor dotičnega društva revizorske posle. Skupščine Zveze so le redne in se vrše letno v prvi polovici decembra. Vmes ustvarja odbor potrebne sklepe pis» meno circulando. Z ustanovitvijo S. M. D. je strokovno udruženo dijaštvo naših medi? cinskih fakultet storilo velik korak naprej in v svoj lastni prid in procvit svojih znanstvenih zavodov. Pravilnik, kakor ga je dalo svoji reprezentanci, bo imel ugodne posledice zlasti pri volitvi novih uprav v posamezna lokalna udruženja. Kajti od predsednika društva, ki je sedaj obenem član Zveze, zahteva ista izredno visoko strokovno* organizatorno kvalifikacijo. Zato bodo morale na občnih zborih iz* giniti vse principijelno*opozicijonalne struje, kar velja zlasti za Zagreb in v neki meri tudi za Ljubljano. Če prinese S. M. D. v prvem letu samo to, je že veliko prinesel. Jugoslovenski medicinci na interfakultetnem sestanku s svojimi profesorji. V,, dvorani stare beograjske univerze se je vršil v ponedeljek 16. ju* nija skupen sestanek zastopnikov vseh treh medicinskih fakultet in zastopnikov njihovega dijaštva prvič, odkar obstoje naše univerze. Po prisrčnem pozdravu predsednika zborovanja dekana dr. Buriana je obrazložil g. Djuričič rezultate dijaških posvetovanj, javil, da je Zveza treh medicinskih društev gotova in je zboru prečital nje pravila. V nato sledečih debatah so gg. profesorji naglašali veliko važnost dneva, ki je pokazal praktično, da universitas in facultas niso samo njeni profesorji, marveč prav tako tudi njeni slušatelji. Vrhutega je to tudi manifestacija sloge treh medicinskih fakultet in kazalo, kdo rešuj v bodoče zadeve svoje fakultete. Dr. Šerko je izjavil, da je prva dolžnost, odstraniti zid in dati najožji stik med fakulteto in dijakom. Upa, da to ni zadnji se* stanek in želi, da bi imeli odslej vsako leto po eno sejo skupno z dijaki. Na tej seji je dijaštvo formuliralo svoje zahteve glede skript in učbenikov ter nostrifikacije diplom. Iste je po velezanimivi enourni debati v polnem obsegu osvojil interfakultetni profesorski zbor. Beograd je napram vsem gostom izkazal presenetljivo trebe geografije. Predavanja, ki so se vršila na kongresu, se bodo izdala v posebni publikaciji, ki bo vsebovala tudi adrese vseh slovanskih geografskih in etnografskih institutov in korporacij. Ostale resolucije se ozirajo na poedine države, predvsem na ČSR. Treba je sedaj, da uvidijo vlade posameznih držav kulturno nalogo, ki jo morajo izvršiti Slovani, ter da bodo tako ob priliki drugega kon= gresa v Krakovu leta 1927. mogli slovanski geografi in etnografi podati 'rezultate delovanja v teh institutih — enakovredne delom geografov in etnografov ostalih dežel, kjer ti instituti že dalje časa obstojajo. Hoteti nekaj! Da bi študent ne bil samo kruhoborski študent. Kruh bo navržen! Ti kruhoborci nimajo vedno kruha. Znanstveni cilj morate imeti. Hoteti misliti in znati misliti o stvareh. T o je študent, t o je visoka šola. * ,7. (j. Masaryk. \7t?CTV!Ttf CENTRALNEGA TAJNIŠTVA JUG. VCollNllV NAPR. OMLADINE IZ SLOVENIJE. Iz centralnega odbora C. T. Vsled sklepa odborove seje z dne 11. t. m. se vrši redni občni zbor C. T. po počitnicah. Natančen datum sporočimo pravočasno. Kot lani bo tudi letos na dnevnem redu izprememba pravil. Eventualne tozadevne predloge pošljite centralnemu odboru do 1. oktobra. Na pozneje dospele predloge se ne bomo ozirali. —'-Preko počitnic vodijo tekoče posle kot je običajno ferijalni odbori. — Stud. radik. klub «Slovenski Jug» je bil sprejet v C. T. m C. T. je čestitalo g. generalu Maistru, osvoboditelju Maribora, k njegovi petdeset* letnici ter je dobilo sledečo zahvalo: Cenjeno tajništvo! Brzojav, s katerim ste me počastili za 501etnico, mi je v odkrit ponos in veliko veselje. Ta topli dokaz Vašega priznanja ohranil si bom v svetel spomin. Z lepimi pozdravi ostajam v polni hvali Vam udani general Maister. Maribor, 9. IV. 1924. Dramska sekcija J. n. a. d. «Jadran» je vprizorila dne 22. t. m. v Rogaški Slatini Can* karjevo «Pohujšanje v dolini Šentflorijanski« s prav dobrim uspehom. JUGOSLOVANSKO DIJAŠTVO «Križ na Gori«, glasilo katoliškega slovenskega dijaštva, je začelo izhajati. Izšla je dvojna številka. Uredništvo obljubuje, da bo list z začetkom novega šolskega leta po možnosti izhajal redno vsak mesec. Beležimo kot kronisti. Z zagrebške univerze. Trboveljski dogodki so vplivali tudi na zagrebške akademike. Prišlo je do izgredov, razbili šo drug drugemu v avli obešene društvene deske in rektor je, boječ se hujših nemirov, univerzo kratkomalo zaprl ter zapretil, da izgube v slučaju ponovitve nemirov vsi akademiki letni semester. Odredil je tudi, da se morajo takoj odstraniti vse društvene deske. Srečni tajniki... Kongres Ferijalnega Saveza. Letošnji kongres F. S. — četrti po številu, prvi je bil v Sarajevu, drugi v Zagrebu in tretji v Beogradu — se vrši sredi julija v najjužnejšem kraju naše domovine, v Skopi ju. Na dnevnem redu so predvsem organizacijska vprašanja. Nikomur nočemo delati krivice! V 5. številki «Vidovdana» smo opozorili naše dijaštvo na članek tov. O. Keršovanija o študentskih prilikah v Jugoslaviji, ki je izšel v nemški reviji «Hochschule und Ausland», ter ga primerno ocenili. Zdaj nam piše tov. Keršovani, da on ni kriv ponesrečenih prestav naših organizacij in drugih netoč* nosti'. Članek je bil namreč spisal v srbohrvaščini in so ga šele v redakciji «Hochschule und Ausland« prevedli v nemščino. Tudi netočne vesti o našem «Vidovdanu» ni hote zagrešil, ker do trenutka, ko je odposlal članek, ni vedel o našem listu ničesar. Tovariš Keršovani je obljubil, da pošlje primeren popravek v «Hochschule und Ausland». — Ker, kakor rečeno, nočemo nikomur delati krivice, popravljamo, oziroma dostavljamo to k tozadevni notici. , D. Delniška tiskarna, d. d. v Uublianl. V Nemčiji so znatno (okrog 60 %) zvišali visokošolske takse. Seveda se nemški študentje strašansko bunijo, a jim ne bo vse skupaj nič pomagalo — kot tudi nam ni. Država rabi pač denar! Amerikanski institut v Pragi. V Pragi se je konstituiral v svrho gojitve tesnejših kulturnih odnošajev med Združenimi državami Severne Amerike in Češkoslovaške amerikanski komite, ki bo ustanovil amerikanski institut po vzgledu že obstoječih francoskih, italijanskih itd. institutov. Pet amerikanskih študentov, ki študirajo v Pragi, je dobilo štipendije od češkoslovaške vlade. Nemški visokošolski urad za telesne vaje (Hochschulamt fUr Leibesiibungen) pri« redi od 18. do 20. julija 1.1. v Marburgu «Nemško akademsko olimpijado«. — 2e leta 1920. so Nemci na študentovskem zborovanju v Gottingu zahtevali, da se uvede obligatna telovadba na univerzah za študente vseh fakultet. Vendar se je to le deloma izvedlo. —r. Confederation International des Etudiants. (C. I. E.) V Parizu se je sestal «Comite Executive», ki je razpravljal o predpripravah za letošnji mednarodni študentski kongres v Warszavi. Jugoslovansko dijaštvo je zastopal tov. Živančevič iz Beograda, ki je postal namesto na Praškem kongresu izvoljenega tov. Vukosavljeviča — baje iz Zagreba — II. tajnik eksekutivnega odbora. Komisija, ki je dobila od mednarodnega študentskega kongresa nalogo, da prouči vprašanje sprejema nemškega študentstva v C. I. E., je javila te dni, da se je njena akcija ponesrečila. Nemški študenti nočejo svoja pravila spraviti v sklad s pravili konfederacije ter so sploh odklonili vsakršno izpremembo. Nadalje so stavili za pogoj za njih vstop v C. I. E., da se nemški jezik prizna za oficijelni razpravnisobčevalni jezik mednarodne zveze — do sedaj sta ofieijelna jezika francoski in angleški — ter da se jih sprejme soglasno v konfederacijo. Sprejem Nemcev forsirajo zlasti Angleži in skandinavski narodi. —r. RAZNO Odkritje Malgajevega spomenika v Guštanju. 29. maja so odkrili v Guštanju junaku Malgaju krasen spomenik. Kakor znano, je pokojni nadporočnik Malgaj ob prevratu zbral malo, a hrabro četico ter z njo zasedel del Koroške, Velikovec in Pliberk. Hrabro se je branil kljub velikanski premoči in le njemu se imamo zahvaliti, da nam je ostal vsaj oni košček lepe koroške zemljice, Mežiška dolina. — Odkritje je bila prava narodna proslava na naši severni meji. Razne narodne in kulturne organizacije so poslale tja svoja zastopstva. Tudi napredna omladina je bila častno zastopana. Poleg predsednika C. T. je bila deputacija J. n. a. d. «Jadran» in J. a. d. «Tri* glav« ter zastopnik «Sloge» iz Celja. Tako je prav! Zasluženim možem je treba iz« kazati spoštovanje. Stalna racliotelegrafična zveza z Amundsenovo ekspedicijo na severni tečaj. Nor* veški meteorološki institut je naprosil sovjetsko vlado, da povzame potrebne korake v dosego stalne zveze potom brezžičnega brzojava z Amundsenovo ladjo «Maud». Institut namerava Amundsenu pošiljati redno vremenska poročila. Prošnja. Vljudno prosimo vse one, ki imajo cele letnike ali posamezne številke «Omladine», «Preporoda» ali drugih dijaških listov, da jih pošljejo brezplačno ali proti primerni odškodnini «Prosveti C. T.», ki je ustanovila «strokovno» knjižnico C. T, Citateljem „Vidovdana" priporočamo ======= specialno krojačnico za dame in gospode po meri Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 2e v zadnji številki smo navedli, da priredi «Društvo slušateljev juridične fakultete« ekskurzijo v moško kaznilnico v Mariboru. Poučni zlet se je vršit 24. maja 1.1. pod vodstvom gg. univ. prof. dr. M. Dolenca in dr. R. Kušeja. Izletnikov je bilo 58. Takoj po prihodu v Maribor so se juristi podali v kaznilnico, kjer jih je sprejel kaznilniški ravnatelj ter jim razkazal zavod. Ogledovanje jc trajalo dve uri. Nato je imel policijski nadsvetnik g. Kerševan na policijskem komisarijatu zelo zanimivo predavanje o moderni kriminalistiki. Popoldne so si izletniki ogledali tovarno Doctor in drug ter vinarsko in sadjarsko šolo, kjer so bili tudi pogoščeni. Zvečer jc «Društvo jugoslovanskih akas demikov» v Mariboru priredilo svojim tovarišem na čast družabni večer, ki je potekel v zadovoljstvo vseh. — Tudi danes zopet ponavljamo željo juristov, ki smo jo iznesli že v zadnji številki, da bi se v prihodnjem letu vršilo čim več takih ekskurzij in za« željeni uspeh ne bo izostal. Čudno postopanje naših oblasti. Mestno udruženje F. S. v Ljubljani je nameravalo prirediti izlet v Postojnsko jamo. Priglasilo se je čez 800 dijakov ljubljanskih srednjih šol in univerze. Vodstvo se je obrnilo na ministrstvo saobračaja, ki je dovolilo poseben vlak, tudi laški konzulat bi dal brezplačni vizum, toda — čudo božje — naša oblastva so odklonila prošnjo za brezplačno vidiranje potnih listov. Laški kompetentni faktorji gredo jugoslovanskim dijakom na roko, pri naših organih naleti prošnja jugoslovanske omladine na gluha ušesa! DI]AŠTVO DRUGJE Hvalevredna ustanova. Znani bogataš Morgan jc ustanovil knjižnico v Newyorku za študente vseh dežel — hvala bogu, tudi Jugoslovani smo zraven —, ki šteje 25.000 knjig. V svrho zidanja lastnega poslopja je poleg tega daroval poldrugi milijon dolar? jev. Obžalovanja vredno je ravno to, da ta species hominis sapientis pri nas ne uspeva. Študentovstvo na nemški univerzi v Pragi. Celokupno število rednih in izrednih slušateljev znaša v letnem semestru 3031, in sicer na teološki fakulteti 28 (ali se sploh izplača za tako majhno število slušateljev vzdrževati fakulteto?!), na juridični 915, na medicinski 1099, na filozofski 480, na naravoslovni 509. Ako primerjamo z lansko* letnim številom (3250), tedaj opažamo, da tudi tu število akademikov pada. Ruski emigranti na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem živi po uradni statistiki 4568 od vlade podpiranih ruskih študentov. Njih učni uspehi so dobri. Večinoma študirajo tehniko. Sprejem na visoko šolo se vrši na podlagi študijskih dokumentov, oziroma izkušnje. Osnovali so večje število društev, ki pa niso politična, temveč socijalna, kulturna in akademska. Delovanje teh društev stoji pod vladno kontrolo, ki pa do sedaj še ni imela povoda za intervencijo. «Hochschule und Ausland« prinaša v marec^aprilski številki (8.) pod rubriko «Jugo* slavija» opis ljubljanskih akademskih društev in informacijsko poročilo o Centralnem tajništvu ter «Vidovdanu». Židje dobe lastno univerzo v Danzigu. Na nekaterih univerzah so postavili numerus clausus za Žide. Seveda so se ti pritožili pri «Društvu narodov». «Komisija za duševno sodelovanje pri Društvu narodov« se je bavila s tem vprašanjem in končno sklenila ustanovitev lastne židovske univerze. Le glede kraja se niso mogli zediniti. Katoliška Španija je bila takoj pripravljena, da ustanovi univerzo na svojem ozemlju. Dala bi na razpolago prostor in stalno letno podporo. Vendar španski predlog ni bil sprejet. Po dolgem oklevanju je komisija določila Danzig za sedež nove univerze. Nemška študentska revija «Dic Hochschulgemeinschaft« — po kateri tudi posnemamo vest — imenuje postopanje komisije za «nesramno izzivanje«, ki dokazuje, da se Društvo narodov prav dobro zaveda svojih nalog, ki so mu- bile stavljene v Vcrsaill= skem diktatu. No ja! Židje dobe vkljub vsemu zabavljanju lastno univerzo.