Št. 103 Punina plačana tgeri^UtaiRiiie m ia posta) ir M Trstu, v petek 8. mala 1925. Posamezna Številka 20 cent« Letnik L dnišiv u. oe |rfu»ja, lzveemši pondeljek. vsak dan z«'*-lAsOltega St. 20, I. nadstropje. Dopisi. Pw ne sprejemalo, rokopUi F. Peric. — Lastnik tiskarna Edino mnaSa za mesec L 7.—. 3 mesece L 1950. p - J*— »» - Ea inozemstvo mesečno 5 lir več. - Telefon uredništva in uprave št. 11-37. DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 ceni. — Oglasi se računajo v širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trjovc-v in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zalival«, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov nun po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se poiiliajo izključno upravi Edinosti, ▼ Trstu, uiica sv. FrančUtica Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-97 Novi dopolnilni douek na celokupne dohodke (Kr. odlok z dne 30. decembra 1923. št. 3062.) Prip. ur. Včeraj smo priobčili prvi članek o tem predmetu v katerem smo podali splošni obris novega davka. Danes dodajemo še naslednjo raz.pravo. v kateri naj ve čitatelj razne praktične nasvete v svoje ravnanje. , Ta novi davek ni za davkoplačevalce novih pokrajin nobena posebna novost, kajti imeli smo že do 31. decembra 1923. tako imenovani osebnc-dohoomnski davek, ki je s]*či\ * marsičem teinu novemu dopolnilnemu davku. Poleg treh dosedanjfh klasičnih davkov: hišnega (fabbricati) na premično bogastvo (ricchezza mobile) m zemljiškega davka (terreni) moramo spoznati tudi novi dopolnilni davek. Grenek ie tvoj sad, spoznanje! V veljavo je stopil že s 1. januarja t. 1. prijava pa se mora izvršiti do 31. maja iek. leta. Podvržene so temu davku samo fizične osebe, nikakor pa ne juridične kot je zmotno — dobro, da je nihče ne čita zapisala «Nova doba». Torej niso podvržene temu davku ne naše zadruge, ne konsumi, ne hranilnice, sploh nobena juridična oseba. Vsaika fizična oseba pa je podvržena temu davku za celotno vsoto svojih dohodkov, svoje žene ali pa onih drugih oseb, s katerih dohodki razpolaga prosto ali pa rabi njihove dohodke, ne da bi mu bilo treba polagati račune. Podvrženi so dopolnilnemu davku tudi inozemci-tujci ter italijanski državljani, stanujoči v inozemstvu, za oni del dohodkov, ki se proizvajajo v Italiji. Prijavo (fasijo) za novi dopolnilni davek morajo predložiti do 31. maja t. 1. vsi oni, ki imajo skupen, celoten, čist dohodek, v iznosu nad L 6000. Skupni dohodek, podvržen dopolnilnemu davku, dobimo iz: a) zemljiških dohodkov, b) hišnih dohodkov in c) dohodkov iz premičnega, bogastva. Tudi poljska dohodnina (redđiti agrari) sestavlja skupni dohodek, podvržen novemu davku. Prav tako se računajo v celotno vsoto skupnega, dohodka, podvrženega no-vemu daivku, tudi dohodki stavb, začasno oproščetih, ker na novo sezidanih. Posamezni dohodki se določijo tako: a) za zemljiški dohodek (reddito terreni) se vzame kartela, poslana od davčne iz-lerjevalnice za leto 1925. in se pomnoži v njej napisani zemljiški dohodek s tremi (min. odlok o'd 29. aprila 1925.), to pa radi tega, ker se je napravila katastralna cenitev na podlagi leta 1914. v zlati valuti. b) za hišni dohodek (reddito fabbricati) se vzame pravtako kartela daivčne izterje-valnice in se prepiše iz nje dohodek za leto 1925. brez množenja. Pri stavbah, ki niso še vpisane za hišni davek, oziroma pri novih stavbah, ki so oproščene, se zapiše najemninska vrednost, od katere se odbije ena četrt. c) za dohodke na premično bogastvo (ricchezza mobile) na podlagi ugotovljenega zneska za 1925., kjer pa ni še bil ugotovljen, na podlagi zneska, ki je veljal za leto 1924. Iz navedenega razvidimo, da tvori podlago dopolnilnemu znesku seštetje dohodkov, vseh treh direktnih davkov, ki jih lailiko posnamemo iz kartel dajv.čne izterjevakiice. Iz celotnega kompleksa dohodkov, tvo-rečih podlago dopolnilnemu davku, se lahko odštejejo sledeča bremena: a) stroški in izgube tekom leta v svrho proizvajanja posameznih dohodkov, ako ti stioški in izgube ne spadajo med one ki se odštevajo že pri določitvi posameznih dohodkov samih. Tako se na pr. od dohodka na premično; bogastvo ne morejo odšteti plače uradnikov in delajvcev, proizvajalni in vzdrževalni s broški kot na pr. poraba surovin, efektivna najemnina za skladišča, delavnice itd., ker so se ta bremena že u važe vala pri določitvi dohodka, podvrženega davku na premično premoženje. b) vse vrste državnih, deželnih, občinskih in drugih davkov in pristojbin. c) letne pasivne postavke (obresti dolgov) vsake vrste. Ako so se napravili dolgovi v svrho izboljšanja zemljišča, se lahko odštejejo ne le vsakoletne obresti, marveč tudi letna vsota za amortizacijo, toda ne črez L 500. d) prispevki za bolniško blagajno, starostno zavarovalnino, invalidnost in dr. . eA P^držki za pokojnine in premije za življenskc zavarovanje. J^.razv*dno, se ne morei° odštevati stroški, ki se ne tičejo proizvajanja dohodka, m sicer se ne morejo odštevati stroški na pr. za povečanje premoženja, naložitve kapitala, stroski za vzdrževanje in stanarina. Od celotnega skupnega dohodka, očiščer nega vseh bremen, naštetih v točkah a) b), c), d) in e) se lahko odbije ena dvajsetina za vsakega člana družine, izvzemši davkoplačevalca in njegovo ženo. Prijavo za novi dopolnilni davek morajo izvršiti oni, ki imajo skupen, čist d odhodek po odštetju bremen, naštetih od a) do e), večji od L 6000. Obdavčenje za novi dopolnilni davek torej leta 1928. od 1. maja do 31. julija se lahko zahteva revizija. Zahteva se pa lahko kljub temu sorazmerno povračilo davka od cbieva, ko se zgodi, kar je spodaj navedeno, kadar se celotni dohodek zmanjša za več kot polovico vsled: a) prenehanja zaslužka od dela, b) smrti enega izmed članov družine, c) izgube ali posušitve enega izmed virov, tvorečih celotni dohodek. Novi dopolnilni davek je nalahko progresiven: od L 3000 dohodka se plača 1% t. j. L 30.—. od L 5000 dohodka se plača i.22% t. j. L 61.—, od L 10.000 dohodka se plača 1.61% t. j. L 161.—. Občinska dcklada za novi dopolnilni dohodninski davek Ker je s kr. odlokom 30. 12. 1923. št. 3063. odpravljen občinski družinski davek (tassa famigiia), se dovoljuje občinam pri-čenši s prvim januarja 1925. naprej posebna dcklada na dopolnilni davek in sicer največ 20 cent. na vsako Hro dopolnilnega davka. Tako da bo plačal posameznik od L 30 v resnici L 36, od L 61 v resnici L 73.20 in tako naprej. O rekurzih Rekurzi proti materijalnim pogreškom v davčnih seznamih ter proti postopanju pri ugotovitvi se napravfjajo na isti način kot pri drugih daivkih. Ugotovitev dohodkov pri novem davku je tajna, kar tvori izjemo pri italijanskem davčnem sistemu, kjetr je pri drugih davkih ugotovitev izpostavljena javnosti. Posebne olajšate za poljedelce 9. aprila se je vršil v Bologni velik kongres italijanskih kmetskih organizacij, na. katerem se je precej živahno udrihalo proti prevelikemu obdavčenju poljedelskega- stanu. Zahtevale so se različne davčne olajšave za poljedelce. Prav te dni je dal finančni minister odgovor na različna vprašanja, ki so se mu stavila. Sicer so le zagotovila in ne še odloki, toda pri znani vsemogočnosti finančnega ministra je komaj mogoče dvoumiti , da bi njegova zagotovila v kratkem ne izšla v obliki dekretov in postala veljavna. 1. Prva obljuba se je že spremenila v odlok, ki smo ga zgoraj navedli v oklepaju in ki določa, da ni treba množiti čistega katastralnega dohodka pri zemljiškem davku (reddito terreni) s štirimi, marveč le s tremi, da se dobi naznanitveni dohodek. 2. Za prvo leto novega dopolnilnega davka t. j. za leto 1925. se plača na splošno samo polovica določenega davka. Katere sloje našega ljudstva bo zadel novi dopolnilni dohodninski davek? Velikansko večino našega kmetskega ljudstva m malih obrtnikov ne zadene ta novi dopolnilni davek, pač pa bodo z njim ofcremenjeni nekateri naši trgovci, gostilničarji, večji posestniki, srednji posestniki, ki izvršujejo še kak drug dobičkonosen poklic, naši občinski uslužbenci, ki imajo poleg svoje službe še kako posestvo hišo, obrt in dr., naši zdravniki, odvetniki, župniki, ki imajo poleg kongrue še kak beneficij čez L 1000, državni in zasebni uradniki itd. Ali je novi davek težko breme za obdavčence? Novi da/vek sam za-se na prvi pogled ne izgleda toliko težak, izsesajoč toda ako pomislimo, da mora vsak obdavčenec plačevati poleg obrokov zactstaiih avstrijskih dohodninskih davkov še zemljiški (terreni), hišni (fabbricati) ter poljsko dohodninski davek (redditi agrari), dalje davek na premično bogastva (ricchezza mobile), razne deželne (sovrimposte prOvinčiali) in občinske (sovrimposte comunali), doklade, dalje še za to leto družinski davek (tassa famigiia) ter obrtni davek (tassa esercizio), dalje patentni davek (tassa di patente) poleg tega še celo serijo navadnih občinskih davkov na živali, vozove, pse, napise, služabnike itd., no, potem tiči novi dopolnilni daJ.tek na vrhu precejšnje piramide davčnih bremen. Kako bom vedel, ali imam priglasiti novi dopolnilni davek? Je pač že v krvi vsakega davkoplačevalca na celem širnem svetu, da se nobenemu ne mudi s pri javljanjem svojih dohodkov v svrho obdavčenja, ako ni ravno prisiljen v to. Finančna oblast je ustvarila nalašč ta novi davek, da pritegne k oibdavčenju tudi take dohodke, ki so se znali odtegniti raznim drugim davkom. Toda je malo verjetno, da Sf» Kr* rlaivAni ^U t«„X"_____- • 1 i __ ... Sela senata Sen. Lusignoli in Albertiai proti sedanjemu režima RIM, 7. Predsednik Ttfctotii je ofcvoril sejo ob 15. uri. Pričela je takoj razprava o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Prvi je govoril senator LosignoJi. Govornik je v dolgem govoru nastopil predvsem proti ukinjenju državljanskih svoboščin, ki obstoji jo danes le na papirju. Grajal je posebno odpravo sivobode tiska. Polemiziral Anketni odbor v Zagrebu Pričetek preiskav« glede 24 radićevskih mandatov ZAGREB, 7. Z jutranjim beograjskim brzovlakom je dospela sem parlamentarna anketna komisija, ki ima po nalogu Narodne skupščine proučiti celokupni materijal, tičoč se 24 anketiranih radičevskih mandatov. Anketno komisijo tvorijo: Dr. Laza Markovič kot predsednik, nadalje dr. Voja Janjič, dr. Dragotin Kojič,. Milan Simono- je nadalje z Gentilejem, ki se je nekdaj vič, dr. Jovan Radivojevič (radikali); dok tako botri! za svobodo pouka v šoli in proti tor Grga Andjelinović (dav.); dr. Benjamin veronauku. Med govorom sen. Lusingnolija šuperina (radič.); dr. Šefkija Behmen (J. je nastal v dvorani večkrat hrup in ropot. | M. O.); dr. Ladislav Polič (zajedničar, kot Sen. Bianchi Leonardi je govoril o vzro-1 namestnik david. Pečiča) Iter samostojni kih in posledicah slaboumnosti. Za njim je povzel besedo sen. Albertini. Omenil je predvsem MtRSolrnijerv govor v poslanski zbornici dne 3. januarja, ko je Mussolini vzkliknil, da je edino v sili rešitev in da bo v teku 48 ur položaj razčiščen s tem, da so bili odpravljeni še bori ostanki svobode. «Kaj je vendar storil italijanski narod — je nadaljeval govornik —, da so mu bile odvzete one pravice, ki jih je že imel 75 let in za katere se je tako trdo borili? To »vemo vsi. Komaj kdo dihne, že sliši namigavanja na leta 1919. do 1922. In naj-rajše kHčejo v spomm ta leta oni, ki so tedaj s polno roko sejali 9eme upora in demagogije. Kaj je boLj demagogičnega kakor prvi programi fašistov? (oddaja kapitala, ženska volilna pravica itd.). Albert ini j a -je ministrski predsednik par-krat prekinil z medklici. Za Albertimjem je govoril notranji minister Federzoni, ki je branil svofle delo in fašizem proti predgo-vornikom. _ JoUndm sinček umeri PINEROLO, 7. Daneta ob 5. uri zjutraj je umrl novorojenček Jolamde, poročene s conte Calvi di Bergolo. TURIN, 7. Radi smrti novorojenčka prince zinje Jolande ne bo prispel v soboto kralj v Tur in, kjer je imel prisostvovati otvoribvi kemijske razstave. Kralj je naročil vojvodi Aostskemu, naj ga zastopa pri otvoritvi. il Journal* o kongresu romanskih novinarjev y Firencah PARIZ, 7. O bližnjem kongresu romanskih ndvinarjev v Firenaah piše «Journal* med drugim: Jutri bo treba v Evropi voliti, ali naj mislimo anglosaksonski, nemški, slovanski ali romanski. Zakon o masah bo pričel igrati svojo vlogo. Ako ne ustanovimo romanskega miselnega bloka bomo vsi — Italijani, Francozi in Španci — ger-manizirana, slavizirani ali britanizirani drug za drugim. Francija ima zveste prijatelje v latinski Ameriki, kakor jih imata Italija in Španija. Sedaj ne bo odveč, ako združimo vsa svoja prijateljstva in jim dostavimo še ona drugih 30 malih narodov, da bomo skupaj tvorili maso, ki bo v stanu braniti se proti dragi masi, ki gospodari na svetu. Kongres v Frrenzah ne bo Erancotski, ne framkofrl-ski, ampak nekaj veliko bo tj obsežnejšega. Stara rimska volkulja je dojila pet ust, ki postajajo sedaj zopet krepkejša, a ne za to, da bi prelivali kri, ampak za to, da se branijo; da ne bo ta fStkupna kultura, ki nam je prešla v kri in mozeg, prisiljena, da obleče suženjsko obleko tujega mišljenja. Romanska masa ima nekaj zagotavljajoče^, t. j. da noiben narod ni dovolj močan, da bi si mogel druge napraviti hlapce.* demokrat dr. Srgjan Budlsavljevič. Nadaljnje aretacije v Bolgariji SOFIJA, 7. Bolgarska brzojavna agencija objavlja: Na podlagi aretacije glavnih voditeljev ilegalne organizacije v Sofiji se je policiji posrečilo odkriti niti tajnega delovanja agrarno komunistične stranke. Nekateri aretiranci so izpovedali, da so voditelji bolgarske komunistične stranke dobivali iz Moskve velike mesečne plače. Načelnik zarotniškega gibanja v južni Bolgariji odvetnik Gergijev je bil včeraj aretiran. Pri njem so našli številne dokumente, ki pričajo, da so komunisti in zemljoradnik! vzajemno delovali v svrho izvedbe komunistične revolucije. Aretirani so bili tudi komunisti, ki so izvršili umor plovdivskega občinskega tajnika Barbanova in načelnika občinskega urada Kikmanova. Ker so od- O nalogah in obsegu dela, ki ga ima v krile oblasti v Burgasu zaloge razstrelilnih da se bo darvčni oblasti posrečilo uloviti v ta novi davek vse one dohodke, izvirajoče iz vrednostnih papirjev na donašalca (titolo al por tat or«). Vsak posameznik naj pregleda doma svoje kartele, poslane mu od davčne izterja vrtnice naj si izračuna iz njih svoje že od davčne oblasti ugotovljene dohodke, jih sešleje skupaj ter naj ugotovi, ali mu še po odštetju bremen, navedenih zgoraj v iočkah a) do e) ostane še L 6000 dohodka. Kdor bi moral prijaviti, a tega ne stori bo oglobljen z eno četrtino novega dopolnilnega davka. Bombni atentat v Pittsburgu Osem mrtvih in mnogo ranjenih LONDON, 7. Iz Pittsburga brzojavljajo agenciji «Central Newto, ki se mora sestaviti v imenu poslaniške konference. Zaivezniki so se namreč v temeljih že sporazumeli med seboj glede vsebine te note, ki se ima poslati Nemčiji glede razorožitve in izpraznitve koelnske cone. Ta listina se bo najbrže omejila na poziv Nemčiji, da naj se izrazi o svojih namerah z ozirom na neizvrševanje določb versail-leske mirovne pogodbe, ker se hoče na ta način odvrniti dolgovezne razprave glede neizpolnjenih* klavzul. V listini bodo zavezniki obljubili izraznitev Koelna, čim bo Nemčija izpolnila svoje zapadle obveze. Strašen atentat dijnkou o Ullni Trije mrtvi in 14 ranjenih VARŠAVA, 7. Na poljski gimiKfziji .vi Vilni so tri dijaki, ki niso bili priipuščeni k zrelostnemu izpitu, vdrli v dvorano za rzprte ter izstrelili nekoliko strelov iz revolverjev proti izpitni komisiji. Eden izmed profesorjev je bil težko ranjen in se nahaja v življenski nevarnosti. Ravnatelj zar»oda je dobil lahke poškodbe. Medtem je hotel eden izmed dijakov vreči bombo proti profesorjem, a mu je zdrknila iz roke in eksplodirala pri njegovih nogah. Trije dijaki, med temi tudi atentator sam, so ostali na mestu mrtvi, dvanajst jih je bilo težko ranjenih. V mestu vlada vsled tega dogodka veliko razburjenje. Japonska in vpraianje naseljevanja v Zedinjenili državah TOKIO, 7. Zunanji minister je povdarjal v nekem govoru, da bodo Združene države in Japonska uredile vprašanje naseljevanja v najkrajšem času, kar bo brezdvoinno okrepilo že obstoječe zaupanje in prijateljstvo med obema držatvama. Glede razoro-žitvenega vprašanja je izjavil zunanji minister, da je mogoče izvesti razorožitev le do gotove meje. Odkrita zarota na Japonskem Nameravani umor ministrskega predsednika radi uvedbe splošne volilne pravice PARIZ, 7. Listi dobivajo iz Tokija: Japonska vlada je odkrila široko zasnovano zaroto proti ministrskemu predsedniku in nekaterim članom vlade. Uokiko in dva na-cijonalista so bili aretirani. Zarotniki so nameravali umoriti ministrskega predsednika, da protestirajo proti uvedbi splošne volilne pravice, ki bo po mnenju zarotnikov v marsičem škodila Japonski. Ovira za Amundsenov polet KINGSBAY, 7. Vremenske razmere se vzdržujejo dobro. Visok pritisk v kotlini tečaja med otočjem Spitzbergen in tečajem. Nova okolščina naistaja za visoko stanje tlakomera na Labradorju in se razširja proti severu in jugu te pokrajine, nagibajoč se proti vzhodu. Ni še mogoče reča, da-H je ta meteorološka grožnja namenjena tej coni. ker manjkajo poročila s postaj Groen-landske. Mogoče bo izginila proti jugu in ne bo kvarila načrtov za Amundsenov Eolet na severni tečaj. Za danas sc priča-ujejo natančnejše vesti. n. »EDINOST* DNEVNE VESTI V Trstu, dne 8. maja 1925. Našim trgovcem in obrtnikom o tržaški pokrajini! Dnevnik -Edinost* je objavil te dni poziv ta vpta v volilni imenik Trgovinske in obrtne zbornice v Trstu. Sma-tramo za potrebno pozvati vse naše obrtnike in trgovce, da se poslužljo te pravice tw se prijavijo ra vpis v imenik. Vatno je zatrte. da si morejo pri bodočih volitvah v to afibomico izbrati tudi svoje zastopnice, ki bodo branili njihove interese. Kdo sme biti vpisan v te iaseaike? Oni, ki so že vpisani v imenike za politične volitve: a) ki izvršujejo na lastni račun kako trgovino ali obrt in trgovski zastopni ci pod pogojem, da 90 vpisani v imeniku zborniškega davka in v registru tvrdk Trgovske in obrtne zbornice; b) člani, predsedniki in upravitelji družb in zadrug pod pogojem, da so te vpisane i v itae-nitu i v registru kakor pod a); c) ravnatelji, ki lahko podpisujejo santi ali prošnji tudi potrdilo pristopnega županstva o vpisu v volilni imenik. Tako opremljene prošenje naj se vpoAjejo ali dostavijo v predpisanem roku v Anagraiično.-statistični urad Trst; via doiLa SanikL, 25-1 soba it. 15. Ta^tiMvo Političnega društva »Edinost* v Trstu. Presomi škof Fosor u Istri PresvUli ikof Fogar se nahaja od prejšnjega pondeižka v Istri na svojih kan o ničnih vizita-cijah. V ponedeljek preteklega tedna je delil sakrament sv. birme v Kršanu, v torek v Ce- iz onda PoL dr. „Eflim" ? Trsta K. J. — Dotnulje; Izposiovali smo reakti-vacijo provazoričnih nakazil, ki bodo pričela že s prihodnjim mesecem. Za stanki Vam bodo poravnani, ko dobite definitivno vo$no pokojnino. Tajništvo. — Našim trgovcem. Šentjakobska podružnica Šolskega društva sprejema tudi letos s hvaležnostjo darove v naravi od strani radodarnih trgovcev z ogljem in drugim kurivom. Stanovski tovariši, pokažimo tudi letos — kakor prejšnja leta — da naia ušesa niso gluha za klic na pomoč, ki prihaja iz ust šolskih malčkov. Storimo svojo dolžnost in poskrbimo .. j „ —; ~7' - -- i vsak po svoji moči, da se pooblaščenec šentja- ^StL ni -V PaZU' V S«"«* v Vranju, vjkobske podružnice «£olskega društva« ne vrne pete* v Dole nji v* si, a v nedeljo v Pičnu, na-| praznill rok tenrveč da bo kuhinja refekcije slednji pondeljek v Gradišču, v torek v Lin-' ~ - - - daru, v sredo v Novakih in včeraj; v Golo-gorici. Ponekod je biio birmanih mnogo otrok. V nekaterih krajih so se predstavile škofu deputacije, ki so zahtevale, naj se v cerkva pri Sv. Jakobu bogato preskrbljena s kurivom. Trgovec. Društvena vtsti — Pevsko drošUo «IMnja». Ker je pevo- povroe naš odgovoril, da se vodja zadržan, odpade vaja. Vršil pa se bo vzpostavi v cerkvah naš jezik, kakor je bilo popre?'! Ta odgovor iz ust višjega pastirja jemljemo prostorih ob važen sestanek v društvenih 20.30. — Odbor. j ii.' j' * * i - j ---. — .Aj j i- . • ~ - : • — Losjer. Pevsko društvo «Zastava« v Lo- v družbi z drugimi kakor tud, skrbniki glav- seveda z zadovoljstvom na znanje. Uverjen pnredi v ^deljo, dne M), t. m. ob 16. mh tvrdk ali podružnic, vpisanih kakor pod bo, da mu bomo vsi brez razlike odkrito j uri veselico S petjem, deklamacijama igro in a); - hvaležni če s svojo avtoriteto, 1« mu jo daje j prosto ^^ T prostorib društvene'gostilne m? Skužbeni pripomore, da se - in v Lonjerju. - K obilni udeležbi vabi - Od- to m tro — uresniči obljuba, ki jo je dal depu- ! bor tacijam v Istri. __| _ & D Adria rabi vse čfadce m člane na i važni sestanek, ki se vrši danes pri Sv. Ja to-!bu v dvorani DKD ob 20.30 uri. d) skrbniki in likvidatorji trgovskih ali obrtr nil> podjetij, o katerih govorita odstavka a) in b), so postala ležeča zapuščina oziroma tvorijo en del ležeče zapuščine; ____. ___ e) skrbniki nezmožnih oseb, ki so lastnice P9Q flOUlIll PrClCKlOITI Rfl UOFlSRGin trgovskih m obrtnih podjetij iz odstavka a); p , 4 , . . ... Dalje pa tudi' j ** m nas«>v<>m smo svojecasno omeđili, 1. ženske, ki spadajo k eni zgoiaj navedenih I f^^tt?*1 pre,ekt-T V od SVO" točk in ki lahko zadosle vsem zahtevam za i]£ga Prcdnika T P"v pridno potuie po njemu vpis v imenik političnih volitev; v upravo poverjeni po kxa p m, ker se hoče oci- 2. tujci, ki izvršujejo naitranj že deset let | fa *ast,ne, Pečati o dejan-Ccako trgovino ali obrt v okrožiu tržiške Tr- ! skcm P0^^ kl ^da v POxra:»i. pa ne biti govske zbornice, ki dokažejo, da bi lahko za- ZZ^Žl^ ** -dI°-aial° P°d ^ dostili zahtevani za vpis v imenik političnih P^fektom, mr poročila m nasvete kn- volitev kakor domačini in ki so vpisani v ime- i Vlh Sal * vsem v živem spo- nik in register kakor pod a). " i mm u ona davna posvetovalna komisija glede V prošnji za vpis v trgovski v o kini imenik i 7° J* * T' se mora naznaniti tudi trgovina aH obrt, ki jo ' planski prefekt žalostnega spomina in seda- izvrštrje prosilec kakor tudi razr.d, v kate'ri » 'fe plošč, je neki drugi delavec nehote spravil tili temu delu, so vzeli stvar resno in s čistimi stro, v pogon in ostra .dina je Fabiianiiu glad- nameni, o čemer so se mogli prepričati vsi oni , ko odrezala štm prste na desni roki. Nesreč- ki so bili že pri vajah od prvega začetka in i ni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravni ka lsešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico — Zakaj ie 3a v smrt? Sinoči okoli 21. ure zanimanjem sledili napredovanju učenja. ,cer pa ne bo odveč, če povemo, da naš« skrl>-ne matere še niso pozabile starih odmevov o pohujšanju v Komnu, o katerem pa no« je stopila v gostilno «A1 Trionfo» na trgu Bar- j čerao pisati, ker bi bilo to marsikomu n«in bacan mlada ženska, šla k neki mizi, kjer je 'godno, čeprav so nekateri v resnici stari gre* sedelo več mladeničev, ter se spustila v kra- ' hi, s katerimi se menda nihče noče bahati \a3 tek razgovor z enim izmed nfifo, ki je bil, ka- ' kor se tudi niso trije osamljeni samci v "Štakor se je pozneje zvedelo, njen zaročenec. ! rth grehih«, kar bi tako rad videl in slišal do-Mladenič ji je ponudil vina, toda deklica ni pisnik v M. 1. ! marala piti, vendar je prisedla k mladeniču, j Res, menda še ni bilo plesa na Veliko no« Sedela je ne^caj časa vsa zamišljena in vidno v Komnu, pač pa že na velikonočni pondeljek potrta, nenadoma pa je vstala ter šla v stra- in zadnjič ni bilo prvič, čeprav je bil letoaij* nišče. Vrnila se je čez par minut vsa prepade- v majhnem obsegu, takorekoč družaben z* na, a ko je dospela k mizi, se je opotekla, razvedrilo prirediteljem. bolestno zaječala ter se zgrudila na tla. Med- | V «M. 1.» podpisanim fantom iz komenske eda jo če ne . t----________anskib bolečinah, prepeljana v mestno bolnišnico. 1 osebah, da ne bodo sicer smešili dobrega gla* Tam je zdravnik ugotovil, da se je deklica su komenskib okoličanov s svojimi dopisi v zastrupila z veliko količino jedkega sublimata; «M, 1.» V slučaju pa, da posojajo svojo firmo njeno stanje je bilo obupno. Izprali so ji že- drugim, jim svetujemo, naj te j>oslednje opo^-lodec, a zaman; pol ure potem je nesrečnica zore, kaj in kak namen imajo igre m kako je izdihnila, ne da bi mogla pregovoriti besedice, postopati z njimi. Minuli so časi, katerim sc SPORT — Končna tekma za kupo zlatarja g. Alojzija Povha, ki se bo odigrala v nedeljo dne 10. t. m. na igrišču S." D. Adria v ul. Caivola, obeta biti zelo zanimiva, ker bodo pri tej tek-ki odloči kateremu društvu bo pripadala Mladenič, s katerim je deklica prej govorila v gostilni in ki jo je spremil v bolnišnico, je povedal, da je samomorilka njegova zaro" čenka 23-letna Jolanda Cumero, stanujoča v ulici Istituto št. 31. Ni pa znal povedati, ^j je nesrečno deklico gnalo v smrt; dejal je le, da je najbrž storila obupni korak radi nesrečnih družinskih razmer. Bolj verjetno pa je, da tiči vzrok samomora v nesrečni ljubezni. Shcakespeare Moliere in dr. zavili vrat. Komenska mladica. Vesti z — Šmarje pri Štanjelu. Po dolgem kolebanju med življenjem in smrtjo je zmagalo pri *Go- J spodarski zadrugi v Šmarjah > življenje. V nedeljo dne 10. t. m. se bo vršil redni občni Bomna poročila, DEVIZE Amsterdam od 972.50 do 985.— VUl- £'ja od 12.: do 121.—; Pariz 126.50 do 127 — ondon odv 118.10 do 118.30 ; New York od 24.32 do 24.47; Španija oi 352 — do 357.- ; švica oJ 470.— do 472.50; Atene od 44.50 do 46 50; Berlin do 577. — do 5^2.— ; Bukarešt od 11.— do 11.50: Praga od 72.'0 do 72.50: Ogrska od 0.0338 do 0.0345 ; Dunaj od «.0340 do 0.0348; Zagreb od 39.35 do 39 65. bi bil rad dodeljen Rok za vpis v trgovske volilne imenike je v tržaški pokrajini podaljšan do 15. junija (za GoriSko pa samo do 15. maja). Svet Trgovinske in obrtne zbornice v Trstu obstoja iz 40 članov in je razdeljen v tri odseke: industrijski, trgovinski in pomorski odsek. Volilci tržaške trgovinske zbornice so razdeljeni na različne (osem) kategorije in vsaki kategoriji je določeno gotovo število svetovalcev. I. Industrijski odsek: Skupina 1. Ladjedciniška in mehaniška, kovinarska in siderurgična industrija 3 svet. Skupina 2. Razne industrije 4 svetu Skupina 3. Rokodelstvo in mala obrt 3 svetnike. Skupno 10 svetnikov. K tretji kategoriji spadajo oni, ki v svojih tero je imenoval za svoje svetovalce proslulo trij>eresno viteško detelH-co Bandelli — Pe-terneli — Galleusig. Vse kaže na to, da novi prefekt hoče biti zares prefekt, pa ne poslui-no orodje raznih domišljavih «obmejnib politi-ko v», in zato proučuje marljivo razmere v za 1 kupa, gotovo napele čete M. D. Obzor zbor imenovane zadruge. Začetek ob 3 pop. in Adrije vse svoje moči za zmago. Pred to Poleg poročil o delovanju zadruge bo tudi tekmo bo igrala gentelmanika četa, ki bo go- predavan;e o zadružništvu. tovo nudila gledalcem obilo smeba. Gentel manska tekma prične ob 14. uri. Tekma za 'kupo pa ob 16. uri. — Hazenaška tekma mted MDP, Trst m C. S, «PonzieiML Mlada, nanovo ustanovljena hazena, četa C. S. Ponzaana je povabila na*vi-.teško kosanje hazeno-družino MOP - Trst. Obe četi bosta postavili na igrišče dobro iz- Goče pri Vipavi. Ker je veselica dne 26. aprila sijajno izpadla, se bo ponovila na splošno željo prihodnjo nedeljo dne 10. maja isto-tam ob 3. uri pop. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Pridite! Na svidenje! — Komen. Iz dopisa v «Malem listu» št. 18. od 1. tm. pod naslovom «Komen» je razvidno. da mu ni za kritiko, temveč, da je tu KAU OGLASI niega novi pokrajini, da si lahko sam ustvari ^eno ?Tst?;T£er Pt » častno katerim ie orišel dopisnik de svojo sodbo o položaju ter na podlagi te sod- j afirmacijo, MDP - Trsrt pa kot sUrejsa četa ne drugo ozadje, s katerim ,e prišel dopisnik de be določi smeri svojega upravljanja I sme seveda >Podkči. Igra ne vzbuja samo pri V to svrbo se novi prefekt trudi, da pride ^i?^? ^t^^Sl obratih lastnoročno alf s pomočniki izdelujejo V le znal na SVoi* Potovanjih osvojiti tak ore iagotovljen-e predmete ter oni, katerih letni ' 00 obratni dohodek ne znaša lir 8000—, zraven tega spadajo k tretji skupini oni, ki imajo sledeče predpogoje, čeravno njih letni dohodki na SV07& potovamjak v neposredne stike z našim ljudstvom ter da iz njegovih ust izve o njega željah in potrebah. In priznati moramo, da je novi preiekt na svojih potovanjih po Goriškem zapustil povsod najlepše vtise in da se je po njegovih obiskih v našem ljudstvu po dolgem času in po mnogih prevarah in . _ w ■■ • razočaranjih zopet porodilo ono za državno |Z tlP2.3SKQfl3 ZIVllCRjB asimilacijo neobhodno potrebno zaupanje do državne uprave. Pa ne samo to, novi prefekt nimanje tudi pri laških Športnik krogih veliko. Tekma se bo vršila na prostranem igrišču S. C. Ponziane. (Pod Skednjem.) — Noftonetna tekma «Prosek - «Zarja» (L četa) se bo vršila v nedeljo cto 15. uci na pro-seškem igrišču. loma na dan na koncu članka. Zchotelo se mu je oblatiti našo metropolo, ker ta ni v stanu spraviti mladino do tega, da bi se njene moči cepile in mrcvarile med seboj. Zavedni ko-menei smo se zedinili ter se brez ozira na levo in desno podali na pot; 'koristili narodu z vsemi svojimi močmi tudi na prosvetnem polju. Omenjamo pa, da ne smemo odklanjati stvarne kritike, kakoršoo je n. pr. priobčila "Edinost*. Oni, ki je igro «Stari grehU videl in ji sledil, si je ustvaril jasno sliko ter še taka «mne- — Smrtno ponesrečil ne kmi. V okolici w , ^ .. . - , v 1;__-i Gropade, majhnTvasi med Sežano in Bazo- ™Je*a bsU mu ne spremene dobljenih prekašajo lir 8000.—: a) poklicno dovršenost; b) neposredno sodelovanje v vseh delovnih faiah; c) vzdrževanje obrata z lastnimi denarnimi sredstvi ter d) produktivno izdelovanje na naročilo. II. Trgovinski odsek: Skupina 4. Uvozniška in izvozniška trgovina in špediterji 8 svetovalcev. Skupina 5. Kredit, zavarovanje in vmesni posredovalci 4 svet. Skupina 6. Trgovina na debelo 8 sve*. Skupina 7. Trgovina na drobno 4 svet. Skupno 24 svetovalcev. JU. Pomorski odsek: Skupina 8. Različna pomorska in pri»ta-nii&čna podjetja 6 svetov. Prošnje za vpis v imenike naj se napravijo na obrazcu, ki ga tukaj podajamo v celoti: Oggetto: Domanda d'iscrizione nelle liste elefatorali commerciali. Ali'Illustris&imo Signor SINDACO del Comune di _ TRJESTE II sottoscritto chiede, in base al manifesto d. d. 6 aprile 1925, 1'iscrizione nelle liste elet-toraii commerciali di codesto Comune. Ritiene di dover esscie assegnalo alla ca- tegoria.......della Sezione com- merciale (induslriale, marittima) per i seguenti motivi: Dati personali: Cognome e nome........ Patemita.......... Maternita.......... I)ata e luogo di nascita...... Cittadinanza . . ....... Iscrittc nclla lista elettorale politica del Comune di....... Recapiio dell'esercizio (Sede della Societa o ditta) . ..... Abitazione........ Trieste, adai.....aprile 1925 Firma: Pripis: Oni, xi niso vpisani v imenik za dr-žavnozborske volitve v Trstu, naj priložijo PLUGI 4 vrste, za Brkina, Kraševca, Ipavca in Istrana bodo na prodaj v torek 12. t. ra. v Sežani. 587 15 LETF.N deček, dobrih starišev, z dvema razredoma gimnazije, se sprejme v trgovino mani-fakture. Naslov pri upravništvu. 588 TRGOVSKO podjetje, s stroji, pripravno za lesno stroko, dobro vpeljano, brez konkurence, v srcu Jugoslavije, se proda radi bolezni. Pojasnila daje Franc Šestan, Podgra-je 3, pri II. Bistrici. TRGOVSKI poenočnik, vešč slovenskega in italijanskega jezika, išče službe v mestu aH na deželi. Milič Angeli pri Kahteju, Prošek 152. 590 IZREDNA PRILIKA. Poročna soba iz polira-nega hrastovega lesa L 2000.—; jedilna soba, popolna, 6 sitolic iz pristnega usnja^ L 1900.—. Tiirk, San Lazzaro št. 10. 571 vtisov. Govorili smo z ljudmi o igri. Vsem je v povodu. renu" arn^k ^"alf ^"^bT^ | morski strojnik pri tržaškem dejan* g bolj prija našemu ljudstvu. Da je temu tako, Trevisan. znanec ome^enetfa zlatarja^ stanu- dopisnikom, ki bi najraje videli, da bi nam priča v radostni meri znani vdklik štur-Ho t v nasemmestu v ulici iTorta 378.>Ua- gg M onih dvch sUkah kar nage, skega župana: bodite našemu slovenskemu ^f1* le *<*>l1 ^ kratkim radi^ neke nvene picsaik pa so plesne in slike si lahko lfudtsvu dobrohoten oče in prepričani bodite, | bolezn: daljši dopust, da se nexoliko odpo- . nevFedncž Nemir in gneča otrok da Vam bo pošteno, vdano in hvaležno ... J kakor mu * svetoval rdravmk. Ker je : * se Mvadi kot se dogaja pri Kakor smo že omenili, zasleduje novi pre- bil strasten lovec, je v prosiem času ^)gosio- ; ^^ ireditvah Da so bili pripuščen' k prvi fekt s svojimi častimi potovanji po pokrajini j m* bodil na lov, včasih sam, vča^fe z Bucher- ire<£tvi otroci se tomu nista upr]a niti 5ol. očividno namen proučiti na licu mesta raz- J«m, s katenm je bil kakor rečeno, dobro ^ jn niU cerkvena obIast ki ju kličejo na mere, ki vladak) v pokrajini zlasti med drugo- *nan. ~ Tragična usoda }e hotela da je mlade- ! ^mQČ v ^ lr> Omenjamo, da smo bili sami rodnim prebivalstvom ter uznati za Želje in nič mesto zdravja našel v raxvednia«n lovu tenkočutni ter nekatera mesta čr- potrebe tega prebivalstva. Pri poslednjem , žalostno smrt. Pozno popoldne, ko se J« soln- ^ kra^aU v taki obliki, da so se nekateri njegovem obisku na Goriškem mu je vrhpolj-ice ze nagibalo U aatonn, je Trevaaan pnSel na ^.j. čejmj - - • - 1 • 5r . T _ »« * * t < i pI aH 11 p trn N g nel w» f\oTaM13 T ee nnrO TTl/^ • SJAJ5ICA, avtorizirana. »preiema noseče. Zdravnik na razpplag<^ Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena Slavec. Via Giulia 29. _ 64 ——----- NAJPRIKLADNEJSI NAKUPNI VIR - —" ——— — -----------r --- ker drugi niso smatrali to za umestno. 1 o se nam je zdelo iz izkušnje najprimernejše sredstvo aa dosego miru in tlhote v dvorani za časa prireditve. Sploh pa bi bilo umestno da se vrše v večjih krajih, kjer je dramatika že koti'kor toliko razvita, prireditve .posebej za mladino in posebej za odrastle, da se slednjim ne nudi mučna -zabava? brez užitka, temveč vse, kar nam more dati oder. Glede tamburašev pa svetujemo dopisnri-karjem v «M. 1.», naj se obrnejo na primerno osnovne šole zopet slovenski učni jezik. Po , - - naših informacijah je furlanski prefekt priznal i* brezdvomno nastavil kak lovski tat; lovec to potrebo, videmski -Giornale del Friuli* in »e padel na obrar, pri tem se }e puS*a, ki jo tržaški «Piccolo» sta pa zanikala, da bi pre- j« držal pred seboj, sprožila m strel ga je za-fekt bil dal podobno izjavo. V -Giornale del ^ v prsa. Ko je prfutel \. Včeraj predpoldne da na vsak način onemogočijo ono zaupan e okoli 9. ure se je v ladjedelnici S. Marco hudo slovenskega ljudstva v predstavitelje države, ponesrečil 23-letni delavec Jurij Fabiani, sta-katero so oni uničili, ki pa se je pod novim nujoč v ulici Donato Bramante št. 13. Ko je prefektom pričelo znova porajati. bil zaposlen pri stroju za rezance železnih po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere, včeraj zjutraj preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto ob 15. uri iz mrtvašnice mestne bolnišnice. V TRSTU, dne 8. maja 1925. Angela roj. Lavrenčič, soproga. Jakob in Milko, sin va. — Dru/inn Lavreićič, PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: (48) Mol preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. r — Pojdimo gledat sobo, — je odločila Larisa Ark&dj evna. Ta soba je bila nameščena v najstarejšem delu grada, blizu stolpa, in je imela dve okni z barvanimi tip mi. Stene so bile odete s hrastovimi panelami, ki so počrnele od časa in ki so bile okrašene z originalnimi izrezki; težka, masivna oprava je bila zelo starinska. V prostorni in globoki alkovi je stala ogromna postelj, pogrnjena s pogrinjalom, ki je bilo nekdaj rdeče in je bilo iz tako debelega in trpežnega svilenega blaga, ki je kljubovalo vremenu. Zraven je bila predsoba z obokanim stropom. V splošnem je bila soba dovolj udobna, toda nihče ni hotel vanjo, ker so imeli rajši razgled na dolino in jezero. Solnčni žarki, ki so pronicavali skozi barvano steklo, so zalivali hrastov pod s krvavordečo lučjo. Ko je Dina stopila v sobo, jo je prevzelo neko nerazumljivo neprijetno čuvstvo. Ko je stopila na prag, je vztrepetala in obstala. Zdelo se ji je, da je že videla nekoč podobno sobo. Vsekakor ji ta soba ni prav nič prijala. Rada bi bila prosila za drugo sobo, toda zadrževala jo je plahost, ker se je zavedala svojega dvomljivega in nejasnega položaja. Njena prtljaga je že ležala v kotu, sobarica je pripravljala posteljo, nadevala čiste blazine in pogrnila posteljo s svileno odejo. Molče je Dina spustila «Bizu» na tla; toda v njeno začudenje je psiček takoj zbežal na sredino sobe, sedel in otožno zacvilil. Tedaj je vstopila Severia s podstavkom, na ka^ tereni je bil serviran lahek prigrizek, vino, sadje in sladčice. — Ah! Ubožec hoče jesti! — je vzkliknila dobra ženska, ki je zelo ljubila živali. — Dala bom psičku mleka in ostanke divjačine, — je pristavila in odnesla psička. Še vedno pod vtisom notranjega nemira je Dina sedla k mizi, si nalila kozarec vina, potem — velela služkinji, naj oblačilo. pa je ji da iz kovčega kakšno lažje Ko je sobarica izpolnila ta ukaz, je povedala, da je večerja ob devetih, če pa si hoče baronesa odpo- čili, se pozneje vrne, da jo zbudi in obleče. Nato je odšla. Ko je vljudna Larisa Arkadjevna spremila nepričakovano gostjo v njeno sobo, se je vrnila na teraso k Valeriji. Ta je bila sama; glava ji je počivala na naslonu naslanjača, a delo je ležalo na tleh. Prestrašena nad njeno mrtvaško bledobo je Larisa Arkadjevna pohitela k njej. Menila je, da je Valerija nezavestna; toda ko je videla čudni in nepremični pogled njenih široko odprtih oči, je spoznala, da je deklica v mesečnem stanju. Valerija ni videla kumice, ko je ta k njej pristopila in se nabila nad njo; njene blede ustnice so mrmrale besede, ki jih ni Bakulinka spočetka razumela. Potem ji je postal glas bolj razločen in Larisa Arkadjevna je vnovič slišala iz Val eri j inih ust nenavadne. jezne in kovinske zvoke. _ Vedela sem, da prideš v svojo nesrečo, zato da se karma nad teboj izpolni. A on... on je male-detto! Zopet si me izdal Paolo, toda ne misli, da ubežiš mojemu maščevanju! — te besede je zaključila s rezkim in zaničljivim smehom. — Ali si pozabil na noč, ko so mro j i hladni prsti držali tvojo bogoskrunsko roko? No, počakaj! Nemeza se je po-tajila v senci in te bo tepla, dokler ne postaneš zvest! Ha. ha, ha! Vsa tresoča se je Larisa Arkadjevna poslušala te čudne besede, katerim je Valerijina zunanjost dodala nekaj zloveščega. _ Blede se ji. Tiste mračne legende so napravile nanjo silen vtis, — je pomislila Bakulinka in boječe potipala hladne roke svoje krščenke. Potem je omočila robec in ji otirala lica. Od hladnega dotika je Valerija vztrepetala in težko vzdihnila, kakor da se je zbudila iz težkega sna*. Odprla je oči gledajoč z blodeči m, začudenim pogledom na izpremenjeni obraz Bakulinke, ki se je sklonila nad njo. — Kaj pa je s teboj, kumica? Ali sem bila morda ropet v nezavesti? — Da, draga, zdi se, da si bila zopet v nezavesti; bila si tudi videti tako slaba, da sem se ustrašila. Prinesem ti kozarček vina, ti bo dalo moč; potem se izprehodive, ti potrebuješ zraku in gibanja. Valerija je izpila vino, toda odrekla je izprehod izgovarjajoč se z utrujenostjo, a Larisa Arkadjevna ni silila vanjo. Sedla je poleg krščenke, jo objela in ljubeznivo rekla: — Valja, ti veš, da te ljubim kakor mati. Povej mi odkrito, aH hočeš proč od tu? Zdaj, ko je prišla baronova žena semkaj, ti je morda neprijetno ostati v gradu? - ^