0 Edini slovenski dnevnik | Ml TT 4 L^ ^WT^ A > ^ ^'XTTX A	ffi TheonlTSlovenian ^Jaily
£ v Zedinjenih državah. A ■ ■ /1 ^^ I Wj /1 ■ ■ ■ ■ /1	A in the United State* 1 |f Velja za vse leto.. • $3.00 flf * ^^ ^ ™ ^ I—» Issued every day except *
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.	|
TELETOM PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Hatter, September 21. 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISAENE: 4687 COETLANDT,
NO. 6. — ŠTEV. 6. NEW YOKE, THURSDAY, JANUARY V 1914. — ČETRTEK, 8. JANUARJA, 1914.	VOLUME XXII. _ LETNIK rat!
Položaj v Mehiki. Angleški poslanik.
Različne verzije o razlogih, zakaj ostane angleški poslanik Garden v Mehiki
IZPREMENJEN POLOŽAJ.
Iznova se dementira vedno ponavljajoče se vesti o intervenciji Združenih držav.
Washington, D. C., 7. jan. — Državnemu departmentu je došla depeša ameriškega poslanika v j Londonu, v kateri sporoča ta. da se ga je zaupno obvestilo o orlpo- J klicanju angleškega poslanika v j Mehiki, Sir Lionel Cardcna. Ker pa je prišla ta vest prezgodaj v ; javnost, se je odstopilo od name-j ravanega koraka. Vsled tega slučaja je položaj še veliko bolj zamotan kot je bil prej.
Kljub nasprotnemu zatrdilu visokih administracijskih uradnikov se še vedno trdovratno vzdr-j žuje vest, da bo }>redaednik v| kratkim sklenil intervenirati v I Mehiki. V ta namen se uporablja vse mogoče okolnosti, tla se j dokaže, da se administracija že! *fdaj pripravlja na ta korak. Po-; sebno jiazrio se zasledrje gibanje bojnih ladij. Ob povratku atlantskega brodovja je KI, kakor j znano, oddelek odposlan v Vera Ouz, da stopi na mesto bojnih ladij, ki so se nahajate tamkaj dotedaj.	i
Mexico City, Mehika, 7. jan. — Ves papirnati denar, k« eksistira v Mehiki je bil danes vsled dekreta predsednika Huerte proglašen kot postavno plačilno sredstvo, kojfga sprejem v plačilo je obligatoričen za vse. Pri tem je razumeti bankovee vseh državnih bank.
Ker je nemogoče spraviti v pro-met baukovee državnih bank izven držav, v katerih so bili izdani in k<»r primanjkuje zaloge bankovcev Narodne banke in Londonske Banke, j<* nastal položaj, ki i • sličen finančni krizi.
Ojinaga, Mehika, 7. jan. — "Naj le pride Villa s eelo svojo močjo; mi ga pričakujemo", je izjavil danes general Castro, poveljnik federalnih čet v tem mostu.
Federalni en utrn ki so seveda zelo veseli dejstva.. da >.o progna-li ustaše iz okolice mesta ter so prepričam, da bodo mogli odbiti V!s»* nadaljne napade.
Danes ni prišlo do nobenega spopada, dasiravno »t; nadaljuje s pripravami za obnovitev bojev. Armada Vil le se je utaborila par milj severno od tega mesta.
El Paso, Tex., 7. jan. — Za- j kasnela poročila, ki so danes do-j nla generalu Beuavides v Juare-! zu. pravijo, da je v bitki, ki se je j vrnila v soboto in nedeljo osem milj severno od Torreona, padlo j na strani federaleev i?nit-d 125 j Vojakov 87 mož.
Stavka preti.
Pari«, Francija, 7. jan. Fran-' eo*ki premogarji prete z naeio-nalno stavko, če ne bo zbornica sprejela predložen * penzijske' predloge.
Cestni boj med
2idi in Italijani.
Štirje delavci so težko ranjeni. Pretepače so prepodili detektivi in jih nekaj aretirali.
VSI OBOROŽENI.
Sprli so se zaraditega, ker jih je tvrdka odpustila iz službe. Pre-kršenje Sullivan postave. .
i
v- . i
\ eeraj zveeer je zapustilo sedem detektivov policijsko straž-j j nieo na peti cesti. X. V. Komaj , so prehodili j>ar blokov, so zasli-) šali v smeri proti Bowery ljuto j streljanje. Nasproti jim je pribe-I žalo nekaj možkih, katere so vsta-; vili in jih začeli preiskovati. Pri j vseh so našli še gorke revolverje. štilete in več drugega orožja. Ko so jih vklenili. so ili ž njimi do Cooper Square, kjer se je gnetla pred firmo David Gluečk & Sons velika množica ljudi.
Na tleh so ležali štirje ranjen-jci, katere so z ambnlančnim vo-| zoni prepeljali v bolnišnico. Dve-j ma bodo morali zdravniki skoraj j gotovo odrezati nogo nad koltf-: nom.
i Detektivi so nato peljali jetni-i ke na policijsko stražnico. Pred sodnikom so izjavili, da so Tta-ljani, uslužbeni pri kiojaški fir-jmi Attardi & Corsale Co., katera je prejšnji teden odpustila večino židovskih delavcev. Italjani niso pravi krojači ampak znani stavkokazi. Ko so šli v torek zvečer iz delavnice, jih je pričakala na cesti velika množico Židov in vnel se je pretep. Ker so bili prepričani, da se bo stvar prihodnji dan ponovila, so se zadostno oborožili. Žid je so bill v večini, vsled česar so se morali Italjani umakniti nazaj. Pri tej priliki so tudi oddali kakih trideset fctrelov.
Vseh sedem se bo moralo zagovarjati zaradi zločinskega napa. 1 a in p re kršenja Sullivan-post ve.
Srbsko-rumunska sveža. Budimpešta, Ogrske, 7. jan. — | "Pesti Ilirlap" je priorčil danes' uvodni članek, ki se tiee zveze med Srbijo in Rumunsko. Članka r zatrjuje, da vladajo med obema državama prijateljske razmere in bosta v slučaju vojne druga drugi pomagali.
Finančni polom v Sao Paolo.
Sao Paolo, 7. jan. —- Danes je bil objavljen polom Ineorpora-dora Co. v Sao Paolo, ki invol-j vira nič manj kot 46 bank v vseh j večjih mestih države Sao Paolo, j Glavni upniki so baje inozemske i lianke. Vseh 46 bank je ustano-; vila Jncorporadora Cc.
V veliki nevarnobd.
Pri vozu gasilca Thomasa Ber-I g" ni s št v. 41., Bronx, so se spla-jšili konji. Bergera, ki jo sedel poleg voznika, je vrglo na os med obe splašeni živali. Osi se je držal toliko časa, dokler ni voznik vstavil konja. Le čudnemu slučaju j*^ pripisati, da se m a ni ničesar pri godilo.
Proti naselniški predlogi.;
Unija krojačev protestira proti jdoikazu naobrazbe v novi naselni-| ški predlogi.
I)a ne staji organizirano delo,' kot je zatrjeval tajnik Morrison[ American Federation of Labor,' soglasno za predpisom o naobraz-1 ] bi, katerega naj bi so sprejelo v ;uovo naselniško predlogo, je raz-, vidno iz dejstva, da jq skupni predstojnik krojaških unij. katerim pripada 50,000 članov v New. [Yorku, sestavil sklepe, v katerih i I se protestira proti taki določbi, j J V njih se izjavlja, da je Morri-i son napačno razložil nazore uni j. Izjeme v prid političnim beguncem in preganjanim radi njihovega veroizpovedanja ne morejo izenačiti ugovorov proti taki določbi. Izkazalo se je namreč, da na-selniške oblasti ne upoštevajo preveč azilske pravice ter da bi ruskih in rumunskili Židov, katerih se ne preganja radi vere, tudi ne izključili od dokaza naobraže-nosti.	j
Prepise sklepov se bo uročilo ' dotičnemu kongresnemu komiteju ter pristojnim k on grešni ko m.
Roparski napad.
O—	|
Dva mlada Italijana sta napadla .
. .	_ .M
starega rentirja, ga oropala in;
vrgla v potok.	,:
601etnega rentirja George C. <j Martling-a. enega najuglednejših j meščanov iz Huntington-a. Long . Lsland, N. Y.. v bližini Haleside, iJ sta napadla dva mlada Italijana.j i kojih identiteta je oblastim zna- ■ na, ki sta pa v temini srečno od-) nesla pete. Oropala sta ga vred- * nostnih predmetov ter ga strašno 1 ranjenega vrgla v ledenomrzlo ' vodo nekega potoka.	| *
Pasanti so rešili starega moža . ter ga prenesli v neki hotel v J Haleside. kjer ga imajo v oskrbi zdravniki, ki pa imajo kaj malo j upanja, da bi ohranili težko ra- ; njenega pri življenju. Pod vod-| iStvom detektiva A. W. Biggs je (obkolilo kakih sto oboroženih me-Isčanov v bližini nahajajoči se gozdič, v katerem so se roparji domnevno skrili. Ko bo napočil dan, se bo pričelo sistematično zasledovanje.
Vsled razburjenja prebivalstva se je bati linčanja, ako se oblastim preje ne posreči dobiti roparja v roke.
Sufragetke dospele v Albany.
Albany, N. Y., 7. jan. — "General Rozalija Jones je dospela danes popoldan s svojo armado sem. V Glenmont hotelu so jih sprejele tukajšnje sufragetke in jih spremile do 2. Ave. in Pearl St., kjer jih je čakala godba. Nato so se podale v kapitol, iz kapi-tola pa v Abbey hotel.
Krst najmlajše nadvojvodinje.
Dunaj, Avstrija, 7. jan. — V navzočnosti ccsarja Franca Jožefa ter vseh na Dunaju bivajo-čili nadvojvod in nadvojvodinj je bila krščena pred par dnevi hčerka bodočega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa in nadvojvodinje Gite, rojene burbonske princesinje. Dali so ji ime Adel-ly?id.
Znižana cena.
Parnik od Auatro-Amerieana prof«
Vožnja stane iz New Torka do: "BELVEDERE '
odpluje dne 17. januarja 1914.
. Trsta in Fiume $29.00 Ljubljane	$30.18
Zagreba	$30.08
Vožnje listke je dobiti pri «
FRANK BAWKR,
82 Cortlaadt Sf, New York
Znižana cena
m krasni |n brzl parnik (ATstro-American proge)
Kaiser Franz Josef I.
•dj>la]e ? soboti die 24. januarja
▼ofitja do Trata samo 13 dni.
do TrsU ali Rek« - . $29.00 Cm« voznih llatkor: do Ljubljane - - - $30.18
do Zagreba . . - . $30.08
Ta MOMhM kabine («d4dak mm* II. i« IIL mradtrn) m»t vstaja »•»JJ^^JJ^JJJ^rMl®, ca stroke pdorica. Ta oddelek poMbna
V»ftB)a listka Ja Aabiti pri r*. BAKSZB, 89 Ocrtlaodt St., Saw York.
Ljubavna tragedija. ' Mladi par mrtev.
Dognalo se je, da je mladenič najprej ustrelil deklico, potem pa
!	samega sebe. ..
i
|	KDO JE KRIV?
Sivestrov večer sta preživela skupaj, kar pa ni bilo očetu posebno povolji.
V	hotelu Belmore, Lexington Ave. in 25. cesta, N. Y., se je odigrala včeraj ponoči pretresljiva ljubavna tragedija. Ko so udrli v sobo, so našli na tleh v krvi ležeča 20-letnega Jaeka Peterse-na in 19-letno Kozo A. Schmidt.; Mladenič je imel v roki revolver, s katerim je ustrelil ljubico in samega sebe. Coroner je dognal, da sta mrtva že najmanj deset ur, kar pa ni nikakor čudno, ker ni
. nikdo v hotelu slišal kakega strela.
Poslovodja American Gas Re-d net ion Co.. po imenu Tressiden, je izjavil, da je bil Petersen že tri leta v njegovi pisarni usluž-i ben kot knjigovodja. Po njegovem mnenju je vsega ^rok Silvestrov večer. Ljubimca sta bila do jutra na nekem plesu, nakar je Petersen spremil Schmidtovo' | domov. Stari Schmidt ja kar divjal od jeze in prepovedal mladeniču nadaljne obiske.
V	torek opoldan je povabil Petersen ljubico v zgoraj omenjeni i hotel, kjer ga je čakala do šeste j ure zvečer. Večerjala sla v sobi sin nato spila še par steklenic vi-jna. Natakar je bil zadnji, ki ju je videl živa.
j Kako se je stvar dogodila, ho ostalo za vedno skrivnost. Deklici je šla krogla skozi levo desno oko. mladeniču je pa predrla desno sence.	s
I Ko je oee identificiral svojo hčerko, je rekel, da ni imel nič proti Petersenu in bi lakoj dopustil poroko, če bi ga prosil zato.
V	žepu samomorilca so našli fotografijo nekega drugega dekleta s pripombo: — "To je bila moja prva ljubezen*
Chamberlain ne bo več kandidiral.
London, Anglija. 7. jan. —1 Prejšnji kolonialni tajnik Joseph Chamberlain, ki zastopa v parlamentu že od leta 1876 mesto Birmingham, ne bo pri prihodnjih volitvah več kandidiral. Državnik jo star že 78 let in je bolan na .nogah.
Zrakoplovec in ločitev zakona.
San Francisco, Cal., 7. jan. — Zena zrakoplovea Beachy-a je slednjič vendarle dosegla ločitev zakona. Svojega moža, ki je predj kratkim odpotoval v Avstralijo, je tožila, da jo je namenoma zapustil, vsled česar je sodišče razveljavilo poroko.
Zakonski stan v nevarnosti
Milwaukee, Wis., 7. jan. Nova postava glede zakona, katera zahteva, da se morajo pustiti zaročenci zdravniško preiskati, je sedaj teden dni polnomočna. To je imelo za posledico, da je jemanje poročnih licence skoro popolnoma prenehalo. Okrajni uradniki poročajo, da so morali mnogo aplikacij zavrniti, ker so se kandidati branili zdravniške preiskave.
Obtoženi agent.
Pred sodnikom Appletonom se je moral včeraj zagovarjati new-vorški parobrodni agent Izidor Herz, ker si je po krivem lastil odvetniški naslov. Pridržali so ga pod nominalno varščino. V poljskih listih je .imel oglas "advokat Izidor Herz", v resnici je o-pravljal pa le notareke posle.
2itve križišč !
i
j Vedno naraščajočega števila ir- J I tcv železniških križišč so krivi avtomobili.	i
!	-o-
Iz včeraj objavljenega poročila^ National Highway Society je raz-! vidno, da je bilo na železniških' i križiščih meseca deeembra v dr-! žavah New York iu New Jersey ubitih enajst oseb. dočim jih je bilo deset ranjenih. ' Tekom celega leta 1913 je bilo le v državi New York ubitih 124 i j oseb ter ranjenih 140 proti sploš-i jnemu številu takih nezgod v letuj 1912. Prirastek v letu 1913 je edi-nole pripisovati kolizijam z avto- j mobili in motornimi vozovi. j
V državi New Jersey znaša število 54 v letu 1913 proti 61 leta1 1912.
i Poročilo povdarja nadalje, da ni bil niti en potnik ubit v cestnih karah na' križiščih, iii sicer j v obeh državah. Nasprotno pa znaša število ubitih v drugih motornih vozovih 94.
Leta 1913 so avtomobili v splošnem povozili do smrti 134 oseb. med njimi 46 otrok. Pod cestnimi karami je našlo smrt 28 oseb pod vozovi pa 26.
■ '
Skupno v smrt.
Neozdravljivo bolan je šel s svojo soprogo prostovoljno v smrt. Predpriprave.
Včeraj zvečer so našli v njihovem stanovanju na št. 875, Forest Ave. v Bronxu lesno sklenjeni trupli 46-letnega Josepha Sehufflav in njegove za leto dni mlajše soproge Amandske. Našel ju je dolgoletni prijatelj William Petzhold. Ker je Lil jetičen in brez posla, je sklenil Schufflaj: prekositi bolezen ter prostovoljno oditi iz življenja. Njegova soproga ga je ljubila, kot zna ljubiti le žena brez otrok, kateri pomeni mož vse na svetu. Raditega se je tudi lahko odločila, da mu sledi na zadnjem potu.
Skupno in popolnoma mirno sta pripravila vse, spisala poslovila pisma, sestavila testament, v katerem sta določila, naj se ju sežge ter pošlje prah njeni materi. Nato sta odprla plinove cevi I ter legla v posteljo.
Nalahko ju je objela smrt, izbrisala vse skrbi in ves jad iz njujinih. duš, gube iz njujinih lic ter ju prevedla v oni drugi svet, kjer ni bolezni in skrbi.
Proti ameriškim misionarjtm. Peking, Kina, 7. jati. — Vodja banditov, Hwang-Liang, ki se je proglasil za časa revolucije kitajskim cesarjem, noče dovoliti v Foochowu naliajajočim se ameriškim misionarjem, da bi se vrnili f na svoja bivališča v notranjosti Kitajske. Oe ne bo pomagal noben protest pri vladi, bodo morale Združene države poslati misionarjem oddelek mornarjev na pomoč.
$125.000 za en gram radija. Washington, D. C., 7. jan. —
Šele sedaj je doznala javnost, da je pretečeni teden odšel iz Can-jnonsburga v Berolin z gramom i radija posebni odposlanec. Radij | bo izročil neki tamošnii bolnišnici, ki se je zavezala plačati zanj j Standart Chemical Co., $125.000. Družba proizvajale dve leti kovino vanadium in iz njega radij.
Bojevite sufragetke in kralj.
London, Anglija, 7. jan. — Bojevite sufragetke so danes sklenile, da osebno razložijo kralju Juriju svoje pritožbe v slučaju, da se jim dovoli avdijenco. Protestirati hoeejo proti trpinče-'nju zaprtih sufragetk ter bodo tudi zahtevale od kralja volilno •pravico za ženske.
jAlbansko vprašanje, i Pretendtnt Izzet-paša.
Šest častnikov in 200 turških vojakov ga je hotelo proglasiti al-' banskim kraljem.
ARETIRANI.
Trozveza hoče dati otoka Kios in Mitilene Grški — Situacija kot pri Drinopolju.
Avlona, Albanija. 7. jan. — Danes j? bil izdan tukaj odlok, glasom kojega je bilo proglašeno vojno pravo in sicer radi razburjenja med Albanci, povzročenega vsled aretacije šestih turških častnikov in 200 vojakov, ki so prišli na krovu neke avstrijske ladije z namenom, da proglasijo albanskim kraljem Izzet pašo. ki je bil nekoč turški vojni minister.
Oddelek Turkov so takoj obkolile čete ter ga razorožile. Pro-vizorična avtonomna vlada je bila obveščena ob prihodu turških vojakov ter je pripravljena odredila vse potrebno, da prepreči eventuelne nemire.
Dunaj, Avstrija, 7. jan. — Vojno pravo je bilo proglašeno danes v Avloni, albanskem pristanišču ob Jadranskem morju.
V brzojavki ni navedenih ni-kakih podrobnosti, a v poluofi-cijelnih krogih se smatra za verjetno, da je ta korak v zvezi z nameravanih načrtom, da se posadi Izzet pašo na albanski prestol.
Druga verzija pa pravi, da je to posledica krvne osvete. V zadnjem času so bili politični txmori med različnimi strankami kaj po-j gosti ter so bili prebivalci južne Albanije pripravljeni, da udari-' jo na svoje severne brate.
Carigrad, Turčija. 7. jan. Nič manj kot 280 turških častnikov v činu generalov, briga dni h generalov, polkovnikov in podpolkovnikov je bilo danes upokojenih vsled izpremembe v administraciji, povzročene po nemškem **eneralu, kateremu je bila poverjena reorganizacija turške armade.
Med upokojenimi se nahaja Hadi paša, načelnik generalnega štaba.
Washington, D. C., 7. jan. — Ker se ie poročalo, da namerava ] Grška kupiti argentinsko bojno 'adijo '"Rivadavia", ki je bila zgrajena v tej deželi, je argentinski poslanik za Zdrnžene države, dr. R. S. Naon, izjavil, da je vsaka tozadevna vest brez vsake stvarne podlage.
London, Anglija, 7. jan. — Glasom polnoficijelnih izjav v berlinskem časopisju je trozveza pripravljena, da izroči egejska otoka Kios in Mitilene v roke Grški. Grška je namreč okupirala ta dva otoka in trozveza pravi sedaj, da se nahaja napram Turški v tem slučaju v istem položaju. v katerem se jo nahajala proti Bulgarom v času, ko je Turčija zopet osvojila zavzeto Dri-nopolje ter ga ni hotela vrniti Bulgarski.
Schliemann — grški poslanik.
Dunaj, Avstrija, 7. jan. —• Neka brzojavka iz Aten poroča, da je imenovan za grškega poslanika v Washingtonu Agamemnon Schliemann, sin znamenitega nemškega arheologa. Novi poslanik je dosedaj zastopal Larisso v poslanski »zbornici.
Slepar in ponarejevalec denarja.
Detektivi so zasledili včeraj v hiši štv. 3440. Broadway, N. z vsemi potrebščinami opremljeno delavnico za ponarejanje denarja. Denar je izdeloval zaradi sleparije aretirani Harry I. Mayers. Policija je dobila več ponarejenih srebrnih dolarjev, precej pil, žag, lonee za topenje, srebrne in zlate liste in galvanopla-stični aparat.
if-
Polkovnik Reutsr in njegovi častniki.
——O—
Ker so se ljudje posmehovali vojaštvu, je hotel streljati nanje s brzostrelnimi puškami.
FRIDERIK VILJEM.
Nemški prestolonaslednik se izgovarja. Pravi, da je bila brzojavka privatnega pomena.
—o—
Berolin, Nemčija, 7. jan. _
Ljudstvo je še vedno razburjeno vsled brzojavke, kateri je poslal prestolonaslednik Viljem polkovniku Reuteru. Proces proti obtoženim častnikom postaja z vsakim dnem zanimivejši. Reuterje danes sam pripoznal, da je hotel na meščanstvo, ki se je posineho-valo njegovemu vojaštvu, stremeti s puškami. Ta izjava je povzročila v vseh krogih silno senzacijo.
Pri današnjem zaslišanju je izpovedal okrožni komisar Mueller, da je pozval polkovnika, da naj odpokliče vojaške patrulje nazaj v vojašnico, nakar mu je Reuter samozavestno odvrnil: — Jaz sem poveljnik in ne vi! Jt^čani se ne bodo norčevali ne iz mene, ne iz mojih častnikov. Če ne bodo dali takoj miru, bom zapove-dal streljati.
Polkovnik je pri obravnavi pripoznal, da je res tako govoril.
Nadalje je bil zaslišan bančni blagajnik Lueien Kabn. katerega je poročnik Scbad aretiral. Zatrjeval je, da je bil aretiran bi *ez vsakega najmanjšega vzroka. dočim je Seliad izpovedal, da se mu je na ulici zaničljivo na-I smehnil.
Priče so izpovedale, da ni o-I krožni ravnatelj Mahi ščuval o-rožništva proti vojakom, ampak naročil jim je samo. da ne smejo vojakom nobene žalitve odpustiti. Po zatrdilu nekaterih častnikov je obsipalo prebivalstvo vojake s priimki "pruski psi" in drugimi galantnostmi.
"Koelnisehe Zeitnng" je priobčila poluradno brzojavko, češ, da je bila brzojavka, ki jo je poslal prestolonaslednik pol kovni-; ku Reuteru in v kateri hvali njegovo početje, čisto privatnega pomena.
Tango prepovedan. Greenville, Pa., 7. jan. — Ker so po zatrdilu nekaterih ples? tango, turkey-trot itd. nemoralni, jih bo duhovnik James Kearns javno v cerkvi prepovedal plesati.
Denarje v staro domovino
pošiljamo: JL	$	K.	$
S....	1,10	190.... 86.00
10....	2,16 14(J____ 16.68
16....	8.15 160____ 80.70
10 --------4.40 160---- 81.78
26....	6.20	170.... 84.90
80....	6i36	180.... 8S.8S
86....	7.26	190.... 88.8Q
40....	8.30	100.... 40.90
46....	130	160.... 61.1»
60....	10.30	300.... 61.88
66....	11.36	860.... 71.60
60....	12.86	400.... 81.80
66....	13.40 460____ 92.00
70....	14.40	SCO.... 101.«
76________16,45 600____ 1M.7G
80....	16.46	709.... 148.18
86...	H46	800.... 168,6C
90....	18.46	900.... 184,00
v00....	10.46	1000.... 204.0C
10________22.60	2000.... 407.00
110....	24.66	6000.... 10I7.fl
Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne posiljatve razpošilja na zadnje pošte e. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
^ Denarje nam podati je najpri-licneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Posta) Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK SAKgm, 82 Cortlandt St. New . York, N. Y. 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, O,
*6U$ NARODA"
tSfoaaic Daily.) tHrj«*i ftbd pobiiiUd bj tbt
Hav»nk Publishing Ca
(a (o^jtttko.) r F&AtfK 8AKSER, Pr^uaeot. JANKO PLEiKO, Secretary.
LOUIS BEN EPIK. Tfuorer.
PUm o* btutiDu.«« ot the corporation
•fi lr^a^c of above officer* : ■I Oorti»t«<jt Street, B'trouph of M*a-lufct*%i, S«m YorH City, N. Y.
3* celo <«-U» %eij% list M Ameriko in Gmmuki...... ...........$3.00
*	pfJ »«t* ............ .....1.60
W»o . - m*9io Ne« York........ 4.00
*	go. I t*** N<e« York ... 2.00 " »mx rm letc ...........4.50
p»> 'eU.............2.55 !
"_____* _ Vtrt let*............ 1.70
'XJLaS NAiiODA" izhaja vsak dan fi^delj in praznikov.
•GLAS NARODA"
( "Voif« (it ttoe People")
tlay except SunAiekJ Holidays, foc^cnpuon yearly f&CO.
iliwbUMiinenUn urefmaat
D»T3f Cii* pudpma in oeobnoeti »en« pnob^ujeio ' wt ae oiagovoti podajali po — Money Order. fM rp«*®>iiibj kraja naročnikov pro-ia »e nam tudi prejinj* ^ »el*44e naznani, da hitreje ^^ najdemo naslovnika
Dcpiaor? ',r. p< Siljatvazn naredite ta na« lov:
N^LaS NARODA**
Bt.,_New York City.
—„ Ti«'<-a* 7 yortlandt.
Delo socijalne pravičnosti.
Sklep družine Ford. posest nice velike tvor nice za avtomobile v Detroitu, Michigan, da zagotovi Mvojirn delavcem precejšen delež na dobičku, je vzbudil splošno pozornost ter zasluženo priznanje, in to povsem naravno: kajti v našem veku smo navajeni na vse drugo kot pa na znamenja soei-jalnrgu razumevanja.
Da se pa gre v tem sluča ju za izrazito razumevanje socijalnih vprašanj, kažejo ne le posamezne določbe včeraj objavljenega načrta, temveč predvsem utemeljevanja razlogov, ki so dovedli glavnega itncjitelja <lo takih skle-pov. "Stavili smo si nalogo, da rajš,' pripomoretno 28.000 uslužbencem do zadovoljnosti in blagostanja. kot pa da napravimo par prigtuijačev muli i milijonarjem.'?
Dasiravno se lahko povsem u-pravičeno pri/.uava velikodušnost družine Forda, je nasprotno po-vsem neunievno, kako more najti gotovo časopi je v tem činu rešitev fcoeijulnega vprašanja. Prvič ni ničesar novega, ako se dovoli delavcem vdeiežbo pri dobičku, drugič pa ne nudijo razmere, ki pri«l'*jo pri tetu v pošte v, ničesar, kar bj dajalo možnost posploše-liia
\ ».v.i usti spadajo Ford-tvor-
niee k o:»im n tikim velepodjet-jim. l:i se nahajajo v posesti ene - družine. Kar je storil tu Henrv Ford, bi ne moglo najti posnemanja že iz tega vzroka, ker imajo druge velike korporaeijc več kot t-edem posestnikov ter bi bila vsled tega vdeležba delavstva pri dobičku odvisna od duševnega soglasja množice posestnikov akcij. Kako težko je pa v takem siu-čaju k;ij doseči, ni treba še posebej utemeljevati.
Je pa še nekaj drugega! Avtomobilu;! industrija spada k onhn maloštevilnim, ki še dajejo velike dobičke. Ako slišimo, da zaznamujejo te Ford-naparave pri nominalnem akcijskem kapitalu ♦2 000,000 prebirke $14,000.000 oziroma $28,000,000 v enem letu. potem razumemo, da si upa družina Ford izhajati s polovico dobička, posebno ker ve, da bodo dobre plače in vdeležba pri dobičku napotila delavce k izvanredni marljivosti. Brezdvonuio se bo v Detroitu ponovilo isto, kar se je dogodilo pri Freeseju v Berlinu, da se bo namreč dobiček izvan-redno povečal. Velikanski naval dela voljnih v Detroitu kaže dovolj jasno, kako tekmovanje bo nastalo med delavci samimi.
Ako se premotri naznanilo družine Ford popolnoma brez predsodka. se ne more priti do nobenega drugega zaključka, kot da se gre za priznanja vredni čin posameznika, ali čisto majhne skupine dobromislečih mož, ki pa ne bo na noben način vplival na naše socijalno življenje. Delavec v Ford-naparvah v Detroitu bo prišel na boljše stališče, velika večina pa ostane v ravno isti odvis-posti in bedi.
Cela stvar pa vsebuje za ameriško delavstvo veliko nevarnost, in sicer to, da bo delavstvo verjelo obljubam časopisja, da se bo namreč postopanje Forda posplošilo in uvedlo pri vseh industrijah. Že govore listi o novi dobi,
0	prakticiranju socijalne pravičnosti; že pripovedujejo delavcem, da so časi brezobzirnega izrabljanja minuli, da je napočil dan harmoničnega sodelovanja in blagostanja vseh.
A oni sami vedo dobro, da govore neresnico. Njih poklie je, da vlečejo ljudske mase za nos. ker so sluge onega razreda, ki živi od znoja ubogih.
To si mora delavstvo predvsem ohraniti v spominu! Delavcem Fordovih naprav privoščimo prav od srca priboljšek. katerega postanejo deležni. A ravno to dej-j stvo naj bi bilo milijonom slabo; plačanih delavcev iti delavk bodrilo, da se s podvojeno močjo bore za izboljšanje svojega položaja.
Dopisi*
Davis, W, Va. — Starka zima nas je ol^ela ter nas prav pošteno drži. Tudi snega imamo obilo. Delavske razmere niso ugodne; kot se poroča iz drugih krajev, tako je tudi pri nas. Seveda, po zimi se vedno bolj slabo obratuje kot po leti. — V 191. št. "Narod-|nega Vestnika" sem čital dopis iz Newburgha, O., da je tamkajšnja "Slovenska Zadružna Zveza" propala. Jaz se temu nič ne čudim, ker dobro poznam razmere v Newburghu in napredek tamkajšnjih Slovencev. Nimam namena blatiti tamošnjih rojakov. vseeno pa hočem malo opisati, kaj je vzrok, da vsaka napredna ideja, na^'sibode društvo, prodajalna itd. usahne. Kar naenkrat ni več duha ne sluha, propadlo je, pa je konec. Potem se pa poprašujejo, kdo je kriv propada. Eni parvijo, da odbor, drugi se zgražajo nad članstvom, tretji pa zopet kaj podobnega. Nobeden ne more uganiti pravega vzroka. Kakor sem že zgoraj o-menil. mi je znano gibanje ondot-nih Slovencev, ker sem bival približno pet let med njimi. Da stvar ne propade, mora stati na delavskorazrednem temelju, kar pa pri Slov. Zadružni Zvezi ni bilo. Newburzani naj vzamejo za zgled zadrugo na St. Clair cesti v Clevelandu. Ko se je Slov. Z. Z. ustanavljala, sem bil že skoraj pripravljen postati delničar, vendar sem čakal, kakšne može se bode volilo v odbor. Ko sem slednjič zvedel, kdo je prijel krmilo v roke, sem precej rekel sam pri sebi, da iz te moke ne bo kruha. Izkušnja uči človeka, pravi pregovor m tega mnenja seni tudi jaz. Nekako pred štirimi leti smo
1	ustanovili pevsko in podp. društvo "Slovan"', seveda podlage
J mu nismo dali nobene. Kar na-1 prej smo se vežbali, da čim prej stopimo pred javnost s svojimi pesmi. In res! Po preteku treh mesecev smo se toliko izurili, da smo nastopili javno na prvi veselici. Krasno petje pri prvem nastopu je privabilo še nekaj drugih članov ter podpornih udov. Društvo je postalo kras nevbur-ške naselbine ter ponos tamkajšnjih Slovencev. Toda koliko časa '. Danes ni več, mrtvo je in spi spanje nezavednosti. Kdo je Iril kriv propada, vam je lahko znano. Ko so to videli nekateri kralji oziroma poglavarji Nevv-burglui, so planili pokoneu ter hoteli društvo spraviti v svoj tabor. Mnogo pevcev je sicer žntjimi shn-patiziralo, vendar je bila večina proti. Naposled se je začel medsebojni prepir in tako je šlo petje rakom živžigat. — Rojaki, kadar boste zopet kaj ustanavljali, u-stanovite na delavski podlagi in postavite na krmilo može, katerim je delavstvo in njegove zahteve pri srcu! S pozdravom Janez Križmaneič.
Banditi napadli vasi
PetrogTad, Rusija, 6 jan. — Danes je napadel oddelek baudi-tov vas Nekrasovskaja. Vrednosti so pobrali, pomorHi nekaj kmetov. ko so pa hoteli zažgati hiše, so jih kmetje prepoditi.
Ustrajne sufragetke.
Albany, N. Y., 6. jan. — "General' * Božalija Jones je dospela s svojimi sufragetkami v Ravino, ki je oddaljena odtukaj samo tri-najst milj; V Albany bodo prikorakale z godbo na cela. ' -
Gospod Štuc in njegov bik. |
Koroška povest. —o—
Priobčil dr. L. Lenard. —o—
Gospod okrajni glavar je sporočil župneiuu uradu v Brezovem grabnu suho in resno:
—	Pojutrišnjem pridem v Brezov graben delit nagrado občinskim bikom in pri tej priliki stopim tudi v farovž, da na podlagi patentov cesarja Jožefa II. pregledam notranje cerkvene zadeve. i
Gospod župnik Pohlevenšček se je ustrašil:
—	Kaj, če bi gospod okrajni glavar na podlagi patentov Jožefa II. začel preiskavati, če se pokopavajo mrliči v solnatih žakljih mesto v lesenih t ruga h * Saj je zapovedal Jožef II., da moraijo pokopavati mrliče v solnatih žakljih, a v Brezovem grabnu se to ni nikdar izvrševalo. Morda bo pa preiskaval, koliko sveč gori na oltarju ali kolikokrat pridigu-je župnik o stavljenju koz.
—	A kaj, če bi gospod okrajni glavar segel še nekoliko bolj nazaj ter se prijel "peinlielie llals-gerichtsordnung" cesarja Karola Petega
A še bolj. kot v farovžu, je zavladala skrb in nemirno pričako-vanje po živinskih hlevih občine Brezov graben, kjer so doslej biki uživali tako tiho in mirno življenje. Bikom, ki se izkažejo, da so vredni, bo visoka oblast delila nagrade za vestno in točno izvrševanje službenih dolžnosti! I Določenega dne so res prišli gospodje od komisije in ž njimi okrajni glavar, a posestniki so pripeljali drug za drugim lepo re-jene in osnažene bike, da se izkažejo pred komisijo. V Brezovem grabnu živi 71a posestnik, Stuc po imenu, ki ima bika pristne pinc-gavske pasme, kateri si je pridobil že mnogo zaslug za povzdigo živinoreje v celem okraju. Razume se, da je tudi gospod Stuc pripeljal svojega bika pred komisijo.
* * *
i Gospod okrajni glavar so hodili semtertje pred hišo in po dvorišču, kadili nemške cigare in se večkrat spustili v pogovor z o-rožnikom Debeljakom, ki j«* tudi prišel, kot se spodobi, k bikovski slavnosti predstavljat državni varnostni sistem.
Kraj je miren, potepuhov ni. ciganov tudi ne, fantje se tudi več ne pretepajo ob žeguanjih, ''Bauernschrecka'" še ni blizu, vino po gostilnah je kislo in dra-' go, sveže pivo se dobi samo ob nedeljah — z eno besedo: Debe-Ijakova služba bi bila silno pusta, ako bi ne bila slučajno zašla v ta odlegli kot, ki se imenuje "Bre-Jzov graben", politika, kateri mora varnostna oblast posvečati svojo pozornost. Prišel je celo na 'sled srbofilski agitaciji, ki je peljala v 1'arovž, in žandar Je pokazal okrajncmfu glavarju očividcu dokaz: bel listič papirja, na katerem naznanja župnik posestniku, trgovcu in kremarju Schtschi-ni, naj pošlje v farovž dva kilograma mesa. Dotični trgovec je bil doma iz Žirov 11a Kranjskem in se je šele pred leti preselil na Koroško. Na gori omenjenem lističu je pa pisal gospod župnik njegovo ime: Ščetina, namesto Schtseliina.
—	Kaj pomenita ta kljukici nad besedo.' — vprašal je glavar žandarja ter naredil skrivnosten obraz.
Žandar Debeljak je že hotel nekaj odgovoriti in je odprl usta. V zadnjem trenutku se je pa spomnil, da tukaj, v popolnoma slovenskem okraju ne. sme znati nobene slovenske besede ter je samo spoštljjvo skoniizgnil z ramo. Slednjič se je pa glavar z roko udaril po glavi:
—	Že vem! Srbski minister se piše "Pašič". istotako s kljukicami nad besedo. Torej morajo kljukice biti skrivno znamenje srbske agitacije* Naročil je torej žandar ju, naj skrbno pazi na farovž, če ne izhaja iz njega srbska agitacija. Pa na "Bauernschrecka" naj tudi ne pozabi ter naj skrbno pazi po oštarijah In če bo kdo izmed pivcev omenil, da je kje zagledal zver ali našel njeno "potico", naj to nemudoma naznani okrajnemu glavarstvu.
Tako je reševal gospod glavar vse obenem: cerkvene zadeve, avstrijski patrijotizem, bikovske slavnosti in vprašanje o "Bauern-sehreeku". -
Informiral se je tudi pri žan- s darju v zadevi bikov, ki so čakali ] na nagrade.	'ji
Ni dovolj, da je bik lep in re- i jen, ampak biti mora tudi patrio- j tičen, "volkiseh", po vseh pred- j pisili nemškega narodnega sveta. ]
Žandar Debeljak je odgovoril, i da je pravzaprav Štucov bik najlepši med vsemi. Toda to ne more < biti merodajno, kajti ltmetje se < ne zastopijo na uradne dolžnosti ] koroških bikov, katere je treba z ] oziroin na koroške razmere presojati s čisto drugačnega stališča. ; Štuc je Slovenec, ne zahaja v krčmo, nima nezakonskih otrok, zadnjič je šel sam esebno plačat župniku obletnico po svoji materi. z eno besedo: obnaša se jako malo "landesiiblich", torej tudi njegov bik ne more imeti onih lastnosti, ki so vredne nagrade, j
Pričelo se je ogledovanje bikov in ko je prišla na vrsto Stueovaj žival, je nastala dolga debata in gospodje od komisije so imeli razne pomisleke. Gospod župan in krčmar Khollienschtschegg je rekel. da Stuc še nikdar ni bil v n'"govi oslariji pijan, gospod nadučitelj Sehescharog je omenil.j da sv ne krega z župnikom, nekdo' je celo omenil, da govori gospod; Štuc doma v hlevu s svojim bi-j kom po srbsko, kar si je gospod ■ glavar skrbno zapisal in takoj na-' roeil žandarju, naj skrbno preišče to zadevo. Potem je vprašal 'gospod glavar Štufca, če ima njegov bik izpričevalo, da so mu bile stavljene koze, kakor zahtevajo paragrafi Jožefa II., a posestnik je odgovoril, da Jožefovi patenti v tem slučaju ne veljajo ker takrat, ko je živel cesar Jožef, še ni bilo javnih bikov.
Po dolgem posvetovanju je sklenila komisija, da dobi Stueov bik nagrado prihodnje leto. če se bo medtem izkazal, da je dovolj
• ■ volkiseh umi landsublieh''. * *
*
i Gospod Štuc je pa svojeglav človek, ki se ne da tako zlepa odpraviti.
Nekega dne se je oblekel v pra-žnje hlače, dal na glavo nedelj-, ski klobuk in šel v Celovec k ad-I vokatu, voditelju koroških Slo-j vencev.
—	Gospod doktor, prihajam v narodni zadevi — pričel je, vsto-pivši v sobo.
—	Kaj pa je .' Ali so pri vas volitve :
—	Tisto ne.
—	Ali vas Srbi brada
—	Tudi ne.
—	Ali se pišete s kljukico nad besedo ?
—	Jaz se pišem, vedno samo Stue, brez kljukice.
—	Kaj pa ?
—	Mojemu biku nočejo priznati za njegovo občekoristno delovanje nagrade, ki mu gre.
—	A kaj mu očitajo '.
—	Da govorim jaz ž njim, kadar sva sama v kijevu, po srbsko, torei ni dovolj lojalen. Dalje, da ga rado srbi med rogovi, kar spominja na Srbijo. Imam pa izpričevalo, da je pristnega pinegav-skega rodu ter se poslužuje istega cbčevalnega jezika, bodisi uradno jili neuradnO. kot vsi drugi koroški biki. Sicer je pa moj bik skromna, pohlevna žival in se ne briga za nobeno politiko.
Tako je govoril gospod Štuc, a gospod doktor je nato vzdihnil:
—	Vidite — prične doktor —-kako težko je narodno delo na Koroškem. Ni dovolj, da. so nastavili povsod nemške učitelje in
! ns-mške uradnike, sedaj nam vsi-Uujelo celo nemške bike in mr-jasce. da bi kar najhitreje zatrli zadnjo sled Slovencev na koroški zemlji. Toda mi hočemo braniti svoje pravice do zadnjega diha in niti enega slovenskega bika si ne pustimo zatreti.
Gospod doktor je odslovil Štu-ea s krepkimi besedami, potem pa takoj šel na delo.
Vložil je rekurz, ga podprl s kolkom in s paragrati, dokazal vse dohre lastnosti Štueovega bika in njegov pomen za živinorejo ter.se skliceval na znani avstrijski patriotizem koroških Slovencev, ki že sam na sebi izključuje možnost, da bi koroški slovenski bik imel kakršnokoli zvezi s Srbijo.
Prva posledica tega 'priziva je bila, da je prišel žandar v Štuco-vo vas, izpil dve četrtinki vina. snedel klobaso ter poizvedoval razne stvari: če se gospod Štuc piše: Štuc ali Stuc, s kljukico ali brez kljukice, če se drži patentov Jožefa IJ. ali ne, zlasti pa, če je res govoril besede: "Srbi" in "Srbijo", v kakšni* zvezi in v kakšnem pomenu? itd. itd.
Berač. Hans, ki je v isti oštari-ji, kjer je poizvedoval žandar, pil žganje, je i^DOvedal, da je bil nekoč -pri Štu^ ha "dvorišču in je
slišal, kako je gospodar v hlevu praskal bika in zraven večkrat izrekel besedi "srbi", "srbijo" in še marsikaj drugega, česar si pa ni zapomnil iz dveh vzrokov: prvič, ker je bil pijan, drugič pa, ker se ne razume na visoko politiko.	| Gospod žandar, ki je razumel slovenščino samo za največjo silo, si je skrbno zapisal te besede ter pripomnil v svoji opazki, da po njegovem utisku berač Hans ne laže. prvič, ker nima za to vzroka, drugič pa, ker ga ima že nekaj v glavi, in latinski pregovor "in vino veritas" (v vinu je resnica*, se lahko tudi obrne: "v žganju je resnica." Iz njegove iz- < Jave pa sledi, da je Stuc navdušen srbofil in da je tudi njegov bik, dasiravno rodom iz Pinega-va. na sumu, da je v zvezi s Srbijo.
Žandar je zasliševal vse Štueo-ve sosede, izpraševal celo njegove dekle, si ogledal hlev, pogledal pod jasli, si zabilježil, da visi pri Štueu na steni slika kraljeviča Jurija, ki pobija Avstrijo, ter odšel.	I (Konec prihodnjič.)
Razne zanimivosti.
Japenska reklama.
Y nekem tokijskem časniku hvali neki knjigarnar svoje blago tako le: Prednosti moje trgovine so: 1. (.'cue nizke kakor loterija: 2. knjige tako elegantne kakor kaka pevka: •>. tisk tako jasen! kakor kristal; 4. papir tako liio-| cen kakor slonova koža: •"). z od-(jcmalci se ravna lako dvori"ivo. | kakor pri paroplovnih družbah. ) ki konkurirajo med sabo; ti. knjige se pošiljajo tako hitro, kakor je hitra topova krogi ja: 7. zavoji so tako skrbno napravljeni, ka-I kor obieka, ki jo ljubeča žena oblači možu; S. mladi ljudje, ki I obiskujejo našo trgovino, posta-J nejo solidni, pridni možje; !>. dru-; ge prednosti se v besedah komaj i dajo izraziti.
IgTalka aretirana na odru.
j Osrajno sodišče v Tešinu je pred nedavnim obsodilo pevko Irmo Untsch zaradi kiitle na tri tedne zapora. Ker pa navzlic o-petovanemu pozivu ni hotela nastopiti kazni, je sodišče izdalo u-! kaz, naj se aretira. Aretirali so j jo na odru pri skušnji za premie-I ro ''Poljska kri." Pivmiero so j morali zaradi tega preložiti.
I
Obsojen zaradi big-imije.
Iz Londona poročajo. Senzacijo vzbuja obsodba angleškega vladnega nadzornika (.'hamnesa zaradi bigamije na sedem let ječe. Chamnes je po poročilu vlade odpotoval na Fidži-otoke, kjer se je zaljubil v neko dekle ter jo po ročil. Svoji ženi je brzojavil. da j<i umrl. Slučajno je pa njegova žena izvedela o tej poroki ter zadevo naznanila sodišču.
USTNICA UREDNIŠTVA.
A. S., Cuyuna, Minn. Da. v.bližini Wheeling. \V. Va.. se nahajajo premogov i rovi. Ako je tam dosti Slovencev, nam ni znano. Pozdrav J
, POZDRAV.
Pred odhodom v stari kraj še enkral ua/iskreucjšc pozdravljam vse prijatelji- in znane«.' v Sheboygan, AVis.. ter kličem vsem skupaj: Zdravstvu j te do svidenja !
New York. C. prosinca 1!>14.
Anton Terlep.
| Pre dno odhajam iz New Vorka v staro domovino, pozdravljam še enkrat vse svoje prijatelje in druge rojake v Hermiuie, Pa., in okolici. Na skorajšnje zdravo in veselo svidenje!
New York. 6. prosinca 1914.
Alojzij Lebar.
Iskren pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike, posebno pa onim na Deveri. Na svidenje !
New York. 6. prosinca 1914. Janez Mezgec. Andrej Benko. Jožef Požar. Štefan Mevstek.
Predno odhajam v milo mi staro domovino, pozdravljam še enkrat vse ro'iake-sotrpinc v New Alexandria, Pa., in okolici. Z Bogom do svidenja!
New York, 6. prosinea 1914.
Franc Kajzer.
Pred odhodom iz New Yorka v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom -Amerike. posebno rodbine Šute. Ku-ret in Moleč v Ethel, Wash., rod-
Kranjsko slovensko
®===®
podp. društvo	svete Barbare
E =B
za Zedinjenc države Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorperirtno d-.c 31. janucrja 1202 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERXEL, Kos 95, Wlllook, Pa.
I podpredseteiik: K A HOI, ZAL.AR, Bos 547, Forest City, Pa.
II. podpredsednik: ALOJZ TAVCAII, 291» X. Cor. 3rd Str., Rock Sprle«,
WV4 •.	'
Tajnik: JOHN* TEI.BAN*, Bos 707, Forest City.Po. II. tuj ni k: JOHN OSOL.1N, Box	Forest City, Ta.
Blagajnik: M A RTI X V.UHlC, Bos 537. Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSEF ZALAR, 10 U4 X. Chicago Str., Joliet, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, i>00 X. Chicago Str., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC POOVASNIK. 47Ci Hatfield Str.. Pittsburgh, Pa-I. nadzornik: JOHN TORNIC. Box C22, Forest City, Pall. nadzornik: FRANK PAVLOVO K', Box 705, Conemaugh, Pa. ill. nadzornik: AXXIVEJ SLAK. 771- lsslor Ave., Cleveland, O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBERZAN. Box 72, 1". Mineral. Kana.
I.	porotnik: MARTIN STKKAXCI«\ R. R. No. 2, Pittsburgh, Kana«. 1L porotnik: M11LVKL KLOPClC, 169 l^earuer A v.;., Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, HFD., NO. 2. B'-x liti, Briu^Port, O-T. upravnik: ANTON HiSMSAR, Box	Brouglxton, Pa.
II.	upravnik: PAV^L OBREGAR, B.»x 4Witt, III.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Pa.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
.bine Kuret, Količek. Jakše. teto. Lino. Toneta in brata Jožeta v,
IChieatjL III., ter se naiiskreueji i , i - * - - -j zm Ji vil I j njem za prijazno postrežbo in naklonjenost vsem skupaj, posebno pa onim. ki so me pri o<l-hodu spremili na kolodvor. Želim vsem skupaj zdravo in veselo svidenje!
New York. G. prosinea li>14.
Marko Šute j.
Nit pulil v stan* domovino prav i toplo pozdravljam vse rojake po [Ameriki, posebno one v Sheuaugo in Chisliolm. MinnJ kakor tudi na Elbi prijatelja Franca Kamšek in na Moniki mojega boa^dingbossu Nik. Janeana t»*r njegovo družino in so n:u zahvaljujem za vso postrežbo tekom mojega bivanja pri njem ter za slovo pri odpotova-nju od tam.
Nev.- York. 0. prosinea 11H4.
Franc Lavrie.
Predno se podam na parnik. ki me ]>n'pelje na onstran oceana. ^ ■ enkrat pozdravljam vse one, ki so me spremili na kolodvor, po-i sebno svoje sorodnike in prijat -lje v Bradley, 111. Z Bogom! Na : svideiije!
New York. ti. prosinca 11*14.
A. Mile-k. ;
Koledarji
so dobit i:
Little Falls, N. Y., Frank Gre-j gorka, "2 Caster St.
Conemaughr Pa., Ivan Pajk. Allegheny, Pa., Mat. Klarieh. i
Expert, Pa., John Prostor.
Braddook, Pa., John <Jgrin.
Unity Sta., Pa., Jos. Škerlj.
Pittsburgh, Pa., Ig. Magister J •47:11 II a t fi<'Id St.
Johnstown, Pa., Frank liable -j nja. 8O0 l>roa«l Si.
Forest City, Pa., Frank heben.
Clcvelp.nd^ 0., Frank Sakser. podružnica. (!101 St. Clair Ave.
Lcrain, O., John Kiaiise, VJ-io 1 Iv -Jf. St.
Bridgeport, O., Frank lloehe-var.	t
Barbertcn, 0., Alojzij Balant, 111J Sterling Ave.
Cleveland, 0., « has. Karlinger. :V.)42 Si. Clair Ave.
Chicago, 111., Frank Ju rjoveč. 1801 W\ '2-J. Si.	J
So. Chicago, HI., Frank Cherne. a:»:u Ev, ing-Ave.
Waukegan, 111., Frank Petkov- j 8»K) Broad St. — Mat. Ogrin.! 830 20. St.
La Salle, 111., Mat. Komp. 102G; Main St.
Springfield. 111., Mat. Barborie,: 1504 S. 15. St.
Pittsburg, Kan., J. Škerjauc.
Kansas City, Kan., Alois Der- i char. MS N. 5. St.
Calumet, Mich., Math. Kobe: I 420 7. St.
Milwaukee, Wis., John Vodov-j nik, 342 Reed St. — Frank Želez- j nik, 313 Grove St. — Jos. Trat-1 nik, 2G8 1. Ave.
West Allis, Wis., Frank Skok.l 438 52. St.
Pueblo, Colo., Peter Culig, 1245 Santa F« Ave. — ^lath. Grahek, i 12131 S. Santa Fe A\*e.
Leadville, Colo., Frank Zaitz.i 514 W. Chestuut St.
Ely, Minn., John Gonze. Gilbert, Minn.. L. Vessel
J
Reck Springs, Wyo., A. Justin. San Francisco, Cal., J. Laushin, 2110 lf». St.
Oregon City, Ore., Justin. Black Diamond, Wash., Gregor Po rent a.
Ravensdale, Wash., Jak. Iiam-
sak.
Tudi starokrajske Pratike so dobiti pri gori imenovanih.
Želim izvedeti za svojega brata JFIilJA in sestro MARIJO DOLINSEK. Doma sta iz vasi KidLše pri Kamniku na Gorenjskem. Jaz bivam v Ameriki ž.« eno !■ to in pol. Prosim cenjene rojake. <V kilo ve za njun naslov, da ga mi javi. a!i naj se mi sama javita. — John Dolin-šek. liox 224. Norwieh. Pa. (8-12—1)
i .\:ij se uii prej kn mogoee zglasi moj brat JOSIP NOYSAK. imam mu nekaj zelo važnega za poroeati. Pred par leti je bi-val v Indianapolis, lud., potem j nisem nikdar vee eui o njem. r Hvaležen bom tistemu, kdo in i javi njegov naslov. — Michael No vsa k. II. F. D. :j. Box GO B. Johnstown. Pa.	i 7-4J—1)
VABILO
na
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo Boritelj št. 1 S. D. P. Z.
v Conemaugh. Pa., ; v sobeto dne 10. januarja 1914.
Tem potom najvljudneje vabi-! :tio vse tukajšnje rojake in rojakinje v Conemaugh in okolici, da i nas omenjeni večer na veselici po-jsetiti blagovolijo. Igrala bo slo-| venska godba "Victor Orchestra' j pr>d voflytvom g. Viktorja Navin-jška. Obiskovalcem se bode nudila v >r» ko vrstna zabava.
Obenem pa opozarjam vse bra-1f in sestre tega društva na sklep, kateri je bil sklenjen na redni društveni s< ji dne -J. januarja t. 1., ki se glasi: Vsak član plača *1. ee tudi se veselice ne udeleži, bo-<liri v okrožju društva ali pa če je oddaljen, in sicer radi tega. da se društvena blagajna zopet ukrepi. ker je sedaj skoro izpraznjena.
j Vstopnina za možke $1, dame so vstopnine proste, izvzete so članice. Začetek točno ob pol 7. uri zvečer.
■ Za dobro postrežbo in fini pri-: grizek bode skrbel Odbor.
(7-9—1)
POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj naj naznani naslov dotiene osebe, I ki mu namerava poslati denar, j Mi ji pošljemo našo poštno polož-, nico z naročilom, denar potom ! iste vplačati pri poštni hranilni-| ci; tako vplačani denar dobimo mi i tu sem brezplačno, j Kedor želi dvigniti pri hranil-| uici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, j denar mu preskrbimo v najkrajšem časa.
Tudi za dobavo dedščine ali do-jte naj se rojaki vedno le na nas ! obračajo, ker bodo vedno dobro,
I1 ceno in točno postreženi.	4
Frank Sakser, (82 Cortlandt St., New York, N.Y. i
Godec Janez.
Povest iz življenj«. — Spisal Z. N.
(Konec.)
"V zakon želita vstopiti Ma-tfvž llra>tar, gnutarjov samski sin * Slokc^ra št. 12; star devet-intrid<» t U-t iii Marija Županova zakonsko samska hči Jerneja Zim atia. trruntarja, kramarja in im »arja iz Kozjega Kepa št. 1., >Tara devetnajst let..." je naznanil / upnik raz prooovedniee tisto nedeljo.
In završalo je po kozj^repski cerkvi liki v čebelarskem panju, kadar prebudi spomladansko Holnee <Vbele iz z:mskc?a spanja.
"Vendar!" so vzklikale Žensk«' napol slišno druga drugi na uho. 4*Pa da vzatne takega sta-r«in grdega dedca" je šumelo po klopeh med ženskim svetom. Na moški strani pa se je o-pazilo le pomenljivo kimanje, >'•»•>. da j,- d"iiar vendarle denar. Pa š<* marsikaj drugega se je u-kr- nilo potem med tednom ob dolgih /im«k;h večerih po kozje-r«pskib hišah, bogatih in nebo-gatih, k:ir ne sme p r i r i na uho novega para.
Ali vkljub vnema t^mu klepetanju so šli kupovat balo v me-' -to. llrastarjevi stariši, ženin, ne-v.sta m> bili odpeljati v soboto zjutraj na saneh iz vasi.
Snega je bilo že čez en meter na debelo takrat v naši deželi.
' Počakali bi naj Velike noči', o ni• pomenkovali Kozjerepci / nski ra in moškega spola. "Ni d<" ii» kupovati bale ob tako de-beli /'mi", so rekli.
Ali Župan se ni mnogo brigal 7ii take (povorie«-, in snrtg tudi ne.. Se manj pa godec Janez.
"Dobro je vedel za tisto sobo-! to. Zato je stopil v petek zvečer k Tinetn. slavnoznanemu tamo-! mi je mu kokošarjn.
"Jutri zjutraj me potegneš v m- sto" ga nagovori Janez. 'Treba mf je nove harmonike, in tu-k;tj v Kozjem Repu ne dobiš niti nove pipe za drag denar." Sne^fi ie precej. Jrnez. "Tembolj bodo drča le sani." "Imaš prav. Ali moja kobili-! ca?" ^	|
"Saj poriva že cel čas, odkar je 7n padel snejj." "To je res. Ali..." Vič se ne i/govariaj, saj me ne boš voz^l zastonj", mu seže Janer v besedo.	I
"Saj tudi ne mislim teira", se i »ovar'a sedaj Tine. "Kdaj boš odn»nvlien ?" "Ob sedmih poženi!" "Dobro. Ali..." "Se že kuiešt!" "V,. t'Htesra ne ravno." "Povej ceno!" "Se že zmeniva po poti." "Tudi prav. Pa zagotovo, Tine!?"
RoH: ^n spi brez skrbi!" "Lahko noč!" "Lahko noč!"
Pa so nakupili ženitvanjci tako balo kakor se spodobi Hra-Ktnrjevi in Županovi hiši.
In Janez je kupil harmoniko v tist: prelepi izložbi. Da, harmoniko si je kupil, popolnoma novo s svetlimi belimi tipkami in svetlim zvoncem!
Pa je prišel Hrasta r tisti teden pred poroko k Janezu ter ga poprosil, naj pride ti sto sredo pred pustom s harmoniko na njegovo ženitovanje.
"Najboljši godec si. pa še novo harmoniko imaš povrhu", mu je rekel Ilrastar ob tisri priliki. "In na mojem ženitovanju mora biti vse najboljše."
"Dobro, dobro!" de Janez na kratko. "Bodi brez skrbi. Hrasta r' Pridem za gotovo!''
Ilrastar je odšel po teh besedah, in Janez je danes prvič v svojem življenju zasovražil človeka.
"Tako-Ie pokveko dobi torej Micka za moža'^ zavzdihne Janez gledaje na pragu *voje koče za ženinom. — 'Prisejra! ta grozna prisega! Počemu sem nek) prisegel Lovrencu?'
"Janez!" ga pokliče mati v hišo.
"Kaj je. mati?" de neprijazno sin pristopivši k materini poste-
Iji-
"Ali si mu obljubil?"
"Seveda."
"Meni se zdi, da nisi storil
pravi"
"Zakaj ne?", de razdraženo Janez, ki je sedaj malodane zasovražil celo svojo mater. ; "Ti si vznemirjen. Tudi veš, ifaj je bilo med Micko in Teboj.
In človek se tako lahko spozabi
ob takih prilikah."
"Mati, molčite!" ji zapove skoraj s takim glasom, kakor bi ji hotel očitati nekaj.
In umolknila je bolna mati in umolknil sin...
Zgodilo pa se je, da je prišla tista sreda pred pustnim torkom.
V.sa vas je bila pokonci. Vse staro in mlado je hitelo v sneženi rnetež, ki je vihral na vse krip-lje po kozjerepski okolici, da prisostvuje poroki.	j J Janez se je tudi poslovil zjutraj od svoje matere.
"Mati, odpusti mi! Včeraj sem bil zelo razkačen, žalosten in ne-! srečen. Prespal sem se in nič več nisem razjarjen. Nesreča je šla iz mojega srca. Le žalost še do-muje \ moji duši", se je opravičeval ob slovesu. | **Sjj sem vedela, da nisi hudoben", mu je rekla takrat mati, in neka neznatna marnja se je prikradla v njeno glavo, in od trenotka do trenotka se je vračala boljinbolj.
| "Neka skrb me glodj, v srcu", je zaskrbelo Marjano, ko je bila sama ostala v koči. in ustne so se ji jetj premikati urno in nervozno. Zdelo se je, da moli mati za sina.
Pri Županovih je bilo že vse pripravljeno za odhod v cerkev.
Sedmero sani je stalo pred Županovo hišo, ki je bila vsa z bršljinom ovita. Konji so nestrpno bili s kopiti po zamazanem j snegu ter nemirno mahali z gri-vastimi vratovi, da *o nepresta-J no drobili svojo zimsko pesem rmeni kraguljčki.
Svatovci in svatovke so bili že vsi zbrani v hiši oblečeni v lepa svatovska oblačila. Bili so I to sami sorodniki in pri jatelji o-beh hiš. Tudi Micko so bile že i okitile in opravile njene tovari-I šice. kakor se spodobi taki nevesti. In ženiu je bil tudi že med I možaki-svatovci. Kajti pred poroko nikakor ne gre da bi se smu-j kal okoli neveste. Samo starejši-ne in godca Janeza ni bilo med njimi. Šla sta po zasneženi vasi od hiše do hiše ponujat kos mlečnega kruha in kozarec dobre j kapljice. Tako mora namreč biti 'ob vsaki taki poroki, kakor je današnja.
Starejšina je delil kruh in nali-I vali vino. Janez pa je godel z vsemi basovi in zelo na široko je razte-j xaval zelene mehove svoje nove i harmonike. Slabe volje je bil.
Pa sta se vrnila s starejšino. in ob njunem prihodu je bil še večji in silnejši hrušč po celi Županovi hiši.
Svatje in svatovke so se od-pravljali na sani.
| Janez je sedel h kočijažu pr-i vih sani in jel se je pomikati ta sprevod nekako otožno in žalostno Sicer se je godec trudil na vse j pretege, da bi zagnal to mrtvost j s sani tja na Sloko, ali vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. *saj je bila njegova duša najža-lostnejša od vseh; mogoče je bila tudi Mickina taka ? Vendar se pa ne more reči nič gotovega. Kajti na vsak način si je hotela dopovedati, da sovraži godca. Saj se ji je tako zameril ta trmasti Janez. Ne, ne pogleda ga nikdar več!
Tako je zatrdno sklepala Micka stopa je po ozki poti v farno cerkev najzadnja v celem sprevodu.
Godec se je postavil pred cerkvena vrata ter godel. dokelr ni prišla tudi nevesta ob strani po-starnega druga.
Srečajo se jima oči. Janezova duša se je vznemirila tako ob tem srečanju, da so mu prsti zdrknili po napačnih tipkah, in cela melodija je bila uničena kakor je bilo uničeno njegovo srce.
Odkar godčuje, se mu ni pripetilo kaj takega.
Micka bi bila skoraj stopila na napačno stopnico takrat in padla' bi bila, kar bi bilo grozna nesreča.
"Hvala Bogu. da se ni zgodila ta nesreča je mislila Micka sa-maprisebi.
"Hvala Bogu, da je šla Micka zadnja mimo", se je zahvalil Janez stvarniku.
In kmalu potem so zabučale orgije v cerkvi...
Burja je razsajala silno in mraz je bilo po pasje. Vse sani so izginile spred cerkve. Kam, Janezu ni bilo mar. Šel je za cer-! kev ter sc naslonil ob zid, ki je 1 ograjal okoli cerkve se nahajajoče pokopališče. Bil je visok in sneg je visel liki kosmata kučma raz njega.
"Nekaj me peče in skeli", zavzdihne Janez z bolestnim usme-' vom. "Čedalje hujše je! Kaj bi bilo neki t! Mogoče aetn se pre-
hladil! — Kaj bi?! Prav nie s* ne more zgoditi. Prav nie. Mogoče se opijanim? To bi se pripetilo prvikrat. Ali navsezadnje ni to nič hudega. In v pijanosti bi !
se morda spozabil___! Ne, ne! ;
Prelomil bi prisego! In potem..? Ali je človek v pijanosti odgovo- : ren za svoja početja? Seveda je. Tudi Če bi privil Micko v pijanosti k sebi, bi prelomil sveto prisego. Tako je. Ne opijem se, pa bo!"
Take in enake misli so se po-jals po Janezovi duši. Drobne ' snežinke so se nadležno zaganjale v njegov razbeljeni obraz. Janez je bil že ves zasnežen ko ga prebudi cerkovnik iz njegovih misli.	t
'Hej, godec!' ga nagovori suhljati cerkovnik. 'Ali nisi spal ponoči? Ali tuhtaš hudomušne dov-tipe, ali se cmeriš radi gladkih lic lepe Županove neveste?'
"Ti ne veš, kaj je godec! Zato molči ter pojdi v cerkev!"
"Čakajo te!" Pojdi med svate!"
"To je prava beseda", de Janez ter odide med svate.
In vršilo se je na Županovem ženitovanju kakor na vsaki bogati svatbi.
Jedli so in pili. pili in jedli. Kdor je znal, je šel plosat. Janez je pa molčal in raztegal svojo harmoniko. Ura je brzela za uro in prišel je večer tiste srede. Prišli so bili fantje, da se še zadnjikrat povesele pri Županovih kakor nekdaj ob sobotnih večerih.
Zaplesali so povrsti z Micko, potem šli ponočevat v drugo krčmo.
Svatje in svatovke so se bili že tako napil i, da so se jim nehote klonile glave na mizo. Tudi ženin je pozabil na nevesto ter se zleknil po klopi za mizo.
In Janezova harmonika je u-tihnila takrat.
Ura je bila enajst.
"Micka!' vzklikne vzhičeno godec ter vstane izza mize.
"Janez!" zatrepetajo ustnice mladi nevesti.
In bogve kako je bilo, da sta izginila godec in nevesta iz hiše v temno vežo.
"Mieka!" je privrelo Janezu iz srca. Pozabil je na svojo prisego.
"Janez!" je strastno in zadušeno vzkliknila Micka pozabivši, da je Hrastarjeva nevesta.
In njuni srci sta utripali drugo na drugem in ustne so se jima strnile v razpaljen poljub v tisti vežni temini___
"Kje je godec? Kje:" so jeli spraševati svatje vsevprek vzdra-mivši se napol iz pijanosti.
"Hej Matevž, kje imaš nevesto?" so budile svatovke ženina.
"Kaaaj?" zazdeha pijani ženin.
| In veliko vpitje v hiši je vzbudilo ljubeči srci iz sladke opojnosti.
Micki je padel v zmedenosti poročni venec z glave, in smuk nila je brž oprostivŠi sc Janezovega objema v hišo. Godec pa se je spet spomnil svoje prisege ob Lovrenčevi smrtni postelji.
"Zavržen, proklet, izgubljen za sveta nebesa!" je siknil ter zbežal v burjo, v teran) noč...
Drugi dan pa se je marsikaj govorilo o Županovem ženitovanju po Kozjem Repu. Tudi to sc pravili, da se je našlo- Janeza zmrznjenejga pred Lovrenčevo hišo.
Izpred sodišča.
Tzprcd ljubljanskega porotneg: sodišča.
Nevaren nasilnež.
France Judež, 29 let stari delavec v Količevem je znan kot pretepač in nevaren nasilnež. L. 1010. je bil obsojen na 5? mesecev ječe. Posrečilo se mu je, da je pobegnil. Dne 11. septembra, pa ga je zasačil orožnik pred županovo hišo in mu napovedal aretacijo. Orožniku se je pa Judež s tako silo uprl, da je bil ta pri-moran rabiti orožje. Vzlic temu se je poslužil obdolženec raznih sredstev, da bi mu bilo mogoče uteči. Šele, ko je prišel drugi o-rožnik svojemu tovarišu na pomoč, se je posrečilo Judeža u-kleniti in ga pripeljati v ljubljanske zapore. A še na dvorišču je zmerjal orožnika z raznimi psovkami. Obdolženec se zagovarja. da je bil vsled zsvžite pijače in razburjenosti tako zmeden, da o tem ničesar ne ve. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe.
Nagajivoat v cerkvi.
V	Slanški cerkvi je bila pridiga. Med pridigo je videl pridigar, da je na stopnicah na kor več domačih fantov, ki ne poslušajo posebno pozorno njegove pridige in se pogovarjajo. To je pridigarja tako razjezilo, da je nekoliko prenehal in zaklieal nato fantom: "Ne motite me, če ne bodete vi nehali govoriti, nehal bom pa jaz." Fantje so bili vsled tega javnega napada s prižniee ogorčeni in eden izmed njih in sicer 21-letni Ribič Anton je bil toliko nepremišljen, da je pridigarju na mestu odgovoril: "Le nehaj, saj je že čas!" Fanta so seveda tirali (pred sodišče, kjer je dejanje priznal, zagovarjal pa se je zveliko razburjenostjo, ki jo je povzročilo izzivanje pridigarja in poostrila prej zavžita pijača. Obsojen je bil na 14 dni zapora.
Dobro so jo skupili.
V	Gradcu pri Litiji obstaja že dalj časa med delavci iz topilnice in onimi iz predilnice neka napetost., kar je dalo med fanti že večkrat povod, da so se sprli in stepli. Dne i), novembra zvečer pilo je v eni sobi Štribarjeve gostilne več predilnica r jev, med tem ko so v drugi sobi sedeli to-pilničarji, med katerimi so bili tudi Viktor Dušek, Maitin Cestnik in Albin Grom. V gostilni je bilo sicer mirno. Ko je pa predil-ničar Anton Adler s tovarišimi zapustil gostilno, napadli so jih zgoraj omenjeni topilničarji s palicami. Pretepli so posebno Antona Adlerja, ki ni hotel bežati, katerega so nevarno poškodovali. Obsojeni so bili vsak na pol leta težke ječe.
Psa ni pustil odpeljati
France Lampič. posestnik v Stanežieah. je pustil vzlic prepo-vcidi okrajnega glavarstva svojega psa brez nagobčnika. Ko-njač Matevž Joras je bil pozvan, da obdolžencu psa odvzame. — Vzlic orožnikovi navzočnosti iztrgal je Lampič konjačevem hlapcu iz rok verigo, na kateri je bil priklenjen pes. Obdolženec se zagovarja, da je to storil vsled vpitja in ihtenja otrok, ki so se za psa bali. Obsojen je bil na 1 mesec težke ječe.
Za en čas bo mir pred njim.
Si men Modie, delavec iz Cerknice. je deloinrznež in potepuh, ki se potepa po cele tedne in berači od hiše do hiše. Ivana Tav-že.lj, posestnica v Dražici je dne 13. novembra t. 1. pustila odprta vežna vrata in odšla za četrt ure k sosedu. Ko se je vrnila, je zasačila v sobi Modiea, ki je stikal po predalih omare. Ko je ugledal ženo, je skočil, vzel ključ veznih vrat. zakoni! ženo v hišo in
zbežal. Odnesel je samo denarni-j co, v kateri je bilo 5 K. ker ni imel časa iskati v omari, v kateri je bilo še 90 K. Kot to tatvino,! prizna tudi, da je vzel isti dan v Borovnici izpod nekega kozolca neznani lastnici več ženske obleke. Sodišče ga je obsodilo na poldrugo leto težke ječe in v pri- j silo delavnico. J _ 1
Razne zanimivosti, j
Rodbinska drama.	i
Iz Berolina poročajo: Državni poslanee grof Mielezvuski je pred kratkim ustrelil svojo ženo in njenega nečaka, 24-letnega, bodočega majoratnega gospodarja grada Bendovo. grofa Alfreda Mianezvnskega. Grofica je bila slovita krasotiea, rojena grofica I Potočka. — Drama se j ? odigrala na gradu Dakovvmokre. Po ! umoru je Mielzynski telefoniral v bližnje mesto državnemu pravd-niku, ki je takoj prišel. Proti preiskovalnemu sodniku je grof Mielzynski izjavil, da je izvršil Čin iz obupa nad nezvestobo svoje soproge. Že dalj časa je sumil, da njegova žena goljufa s svojim nečakom. Njegov, začetkoma zelo srečen zakon, je postajal pozneje vedno bolj nesrečen, vsled «'-esar je prišlo do ločitve. Šele pred šestimi tedni se je zopet pobotal s svojo soprogo. Njegova soproga je prišla pozno ponoči. ' ob dveh domov. Tudi oi; sam je prišel pozno ponoči domov in je j naenkrat zaslišal neki «nm, ki je prihajal iz spalnice njegove soproge. Grof Mielzynski ie mislil, da so udrli vlomilci. Vzel ie na-| basano lovsko puško ter šel proti j spalnici svoje soprogo. Ko je j grof Mielzynski stopil v spalni-1 co, je zasačil svojo soprogo in njenega nečaka, grofa Mianezvnskega v precej čudni situaciji. Iz j obupa je nastavil puško it-r v. dvema streloma usmrtil oba. Grofica je bila ustreljena v srce. nečak pa v vrat. Oba sta bila takoj mrtva. Grofa Mielezytiskega so izročili sodišču v Gractzu. Skoraj gotovo ga bodo pa izpustili. Grof Mielezvuski je tudi priznan I slikar in ima v Berlinu v Sieg-mandshofu svoj atelije. Zadnji čas grof ni obiskoval sej državne zbornice, ker je neprenehoma o-j pazoval in zasledoval svojo so-
I progo.
I i
Bik prodan za 186,560 frankov.
Na gospodarski razstavi v Buenos Aires, Argentina, Južna A-merika je bil prodan durhamski bik "Americns", last doktorja Leonarda Pereva. Bik je bil prodan po končani razstavi na prostovoljni javni dražbi. Boj je bil hud. Kouečno je bika kupil za 186,360 frankov veletrgovec z živino Ginocehi.
uenar mecere proč:	j
ako ne podpirate svojega rojaka.	j
Pri meni dobite
izvrstno domače vino
^alon po 75c. in več.
Pri o-lj. Tr.n več kot 10 gaten dajem pc- | pus;, terse posebno pri,gručam gla.nim btuvrn^kim <lru^tvani ob prilik: kakč veselice. tu«!i onim 1a svatbe.
V zalogi im*m izvrstne liomsča ilobase in vs ko^r^tno gro< er j.-ko bingo, <&terega Ijut-i naš narod. Po&ilj*m den-r na vae I strani svet* in parobr due listke za vse ' prodre. Za-toj>am "(-»las Naroda1', prodajam j in aupujem avstrijski denar. S tvrako Frank ' Sakser sem v trirov^i 1 ne/i. T'pravi jam vse v n >t*r«ki popi-l	joče dela, ker eem
javni notar. (Notary Pub'ic.)
FRANK JbRJOVEC I8O1 W. 22nd Street.	CLic«. ID.
IS^OMWUERTZ C2
PiAHOSanj PtAyiR PIANOS
1518 THIRD AVE.	2929 THIRD AVE.
r^- SG™ Street - ;	r>ear !S2-C Sh-eek
332 MANHATTAN AVE. pear Mdble'Sb.- BROOKLYN Qoer> rL-v-ervirvgs	■■ '- ; , . •■
NAZNANILO.
Cenjenim roja\o;i Slovencem in Hrvatom naznanjam razpro-■ dajo svojega narav»>.-:ra domačega vina. Cena belemu vinu je t"> in 50c irr.io:.. čr:- i;iu vinu pa 35 in 40c galon s, posodo i .red. Manjših n«i-oril ol 28 pa Ion ne sprejmem. Z naročilom po
1 I	,	(	#	r
j ^ijite polovico denarja m ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete. Za ohi!-: naročil tr.plo priporočam posestnik vinograda
FR.ANX STEFANICH, it. R. 7, Bos 124, Fresno, CaL
I j Kedor izmed rojakov iz okolice Trinidad, Colo, želi moje vino, iaj se obrne na:
Mr FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Cola
j ker on ea niwa no ppIp knrp
Najhitreje in najceneje
pošilja
denarje v staro domovino.
Denarne nakaznice izplačuje c. k. postna hranilnica na Dunaju.
FRANK SAKSER,
82 CortlanUt St.,	New York.
Podružnica:
6104 St Clair Ave, N. EL,	Cleveland, Ohio.
Newyorska konferenčna predloga.
Razprava k reorganizaciji naših podpornih Jednot. Priredil Ivan Zupan.
Med najbolj važne narodne sve-: t i nje ameriških Slovencev moramo prištevati v prvi vrsti naše j podj>ornc organizacije i.li Jedno-! te. Dasiravno delnj.-mo na tem polju komaj 20 let, se je poka/ala med tem časom že ]»reposostokrat j Velika vrednost istih, tako je ne-' mogo'-e opisati in prešteti vse dobrote prejete med navm ljudstvom v slučajih bolezni, pone-sr«'i'*h, on« moglo* t i in smrti.
Kako dalee sega že dandanes bratoljubna meds. bojrta podpo- j ra a.ti riškili Sloveneev, nam kaže dejstvo, da je nas organizirani'! v tem krogu ž* približno' 40.000 rojakov in rojakinj, ali drfigaee rečeno, da spada vsak drugi ameriški Slovenec h kaki podporni organizaciji. Trdno bodimo prepričani, da se Oo to š*^-vilo v prihodnjem desetletju še zdatno pomnožilo in da bode morda danes 20 l-t že vsak tukajšnji Slovene« ali Slovenka član ali članica kake po«lporne Tednote.
Zadnja leta so imele razne ame- ; ri^ke podporni' Jeduote povsem i dr od zakonodajnih >t rani; po-alovale mi dalje kakor ; <-d dežnikom neo/iraje se na -\ojo sigurnost ter veliko odgovo nost na- • | ruM članom. Prišlo j' med tem čaifom že do velikih fiumčnih po ? louiov pri gotovih. v»č>h in sta- ' r:h podpornih organizacijah. Po- ' sallle/lle vlade SO pričele Vsled te- > ga ta položaj resno premišljati in 1 so izdale zm vodstvo podpornih društev nove in strog« postave.! Društvo, oziroma Jed not a. katera s* ikiozirati na te predpise mora jednostavno prvnehati s poslovanjem v dot:čni državi. Le-,' ta in leta so m- trudili najboljši veš« aki, da so izdelali času in raz- , meram prikladno plačilno lesti-eo za > nrtninsko zavarovanje. Ta j lestvica je preračunjena .na pod-j lag? izkušnje in je Jed not i s to plačilno lestvico obstanek zagotovljen.
Od naših slovenskih podpornih I Jednot je sprej-lo ter odobrilo ! »los"daj že p- t večjih podpornih ore ir/a<-ij označeno I stvieo; v ' kr.itKesii <-;ivj sledile jim bodo gotovo še ostale Jeduote in razne x j odporne Z v zc. O re©r gauizaei ji ' vplačevanja s** j,* t»i-ai<» po raz- ' nili miših sloV' iiskii! listih ali tria- ( sil h >.e na delgo in široko. Pri 1 tern se j.- večkrat upoštevalo ter ' povdarjalo znano "Mobile** po- ' stavo, katero *o zadnji čas prekr- 1 stili v **Xewyoriko konferenčno s I-r d'ogo' : in kt-r j » v Tej predlogi toliko važnih nasvetov, točk * ter <IoJ'm n za razne podporne or- s iraaUacij«. s.- mi ie z 1. b» um» st- 1 no, da -. in j ivvede! t<> predlogo ' na slovenščino, osobitn ker iste ' dosetlaj š- ni bilo čitiii: v liobe- s nem Jctlnotinem glasilu.	>
l rudnikom posameznih dru- 1 št« v naznanjam, da je dobiti to 1 knjižico v angleškem jeziku v ti- j skarni: "Robert Smith, Printing 1 t o.. Lansing. Mich. K.'gar zani- ' nia izvirni ali angleški prevod, 1 naj piše ponjo. Dobe » dna pre- 1 stava v tej B knjižici označene predloge se glasi sled« č >:
PREDLOGE
I
za vodstvo in nadzorovanje vseh	i
bratskih podpornih društev, pri-	i
poročene na skupnem zborovanju	;
zastopnikov '"Zdruienin bratskih	.<
organizacij v Ameriki."	i
(Associated Fraternities of Ante- • I'iea i.
■ i
'Narodnega bratskega kongresa' 1
("National Fraternal Congress.") , in	I1
"Bratskih federacij" ' Federated Fraternities1!
I
ter odobrene na narodni konvenciji državnih zavarovalnih komisarjev v New Yorku dne 4. decembra 1912. in priporočeni predpisi za v. velja vi jen je pri zakonodajah raznih držav.
Izdano 1. februarja 1913. __
Predloge tikajoče se bratskih društev.
Te predle-ge se je prvotno sprejelo na konvenciji zavarovalnih komisarjev v mestu Mobile, Ala. dne 28. sept. 1910. Za. no so bile te predloge odobrene po konfe-
renčnem zboru "Združenih brat-' skih organizacij v Ameriki", po ."Narodnem bratskem kongresu", j ter priporočene od teh odborov naj bi se te predloge sprejelo kot postavo v raznih državah.
Na konvenciji zavarovalnih komisarjev (Insurance Commissioners) ki se je vršila dne 11. in 12. decembra 1911. v New Yorku. se je odobrilo sprememb• prejšnje. takozvaue "Mobile "»predloge in sicer sporazumno z zastopniki "Narodnega bratskega kongresa", in "Združenih bratski:! organizacij v Ameriki."
Na tej konvenciji se jj potrdilo dve spremembi.
Kasneje, ali dne J. in 4. decembra 11)12. se je oziralo zopet na razne premem b- k predpisom, — ko se je vršila v New Yorku kon-venc'ja zavarovalnih komisarjev. Preme rabo ali "amendment" k 2:{. ;< i in 29. ter novi člen 2;*. b) se je tedaj sprejelo za uveljavo enoglasno ter priporočilo sporazumno z zavarovalnimi komisarji raznih držav in po delegatih 'Narodnega bratskega kongresa*. — 'Združenih bratskih organizacij v Ameriki *, — in "Hratskih federacij".	i
Opomba; Na tem zborovanju se j" določilo naj se to predlogo loči od takozvaue 'Mobile' pred-loge, ("Mobile Hill".) in naj se : isto naziva "Newyorska konfe- ' renčna predloga" ("The New
York Conference Bill").
PREDLOGA
v.sx regulacijo in nadzorovanje
bratskih podpornih društev. j
Navodila in glavni predpisi, ki ■ naj bi zadostovali postavnim zahtevam držav, kjerkoli '»i se taka ■ društva nahajala.
Člen 1. (Določba bratskih podpornih društev). Za bratsko pod- i I orno društvo s-- smatra vsako ' korporaeijo, društvo, r. d, ali pro- : štovoljno družbo, brez kapitala 1 glavnice' vstanovljeno in ki se ' vodi samo za medsebojno podporo svojih članov ter njih d-di-! če v; — društva, ki ne delujejo za * dobiček in ki poslujejo po <iste- J !.m lož lodge » z ritualnimi obre- ' di. društva s svojimi pooblaščenimi zastopniki, — katera imajo « določbe za izplačevanj.' podpor v ' soglasju tu označenega člena .*>. 1
Člen 2. (Določba podpornih . lož). \%ako društvo, katero ima * svoj vrhovni urad ali zakonodaj- -ni od del; k in podrejena društva 1 lože) ter podružnice, najsi bo ' že s tem ali onim imenom, — se 1 smatra loži. To se ozira na dru-j štva, kjer se voli in sprejema člane v soglasju njih zakonov usta- ' ve. pravil, predpisov, določb in 1 predpisanih ritualnih obredov,— in ko je podrejene lože ter postaje obdržavajo v smislu pravil najmanj enkrat na mesec svoje redne seje.	IJ
Člen 3. (Vodstvo iti uprava). Vsako izmed gorioznačenih dru- -štev naj se vodi po zastopniškem 1 sistemu (Representative form of governement) kar naj bo v osnov- 1 nili pravilih določeno; tako društvo naj ima tudi svoj vrhovni zakonodajni ali upravni urad, sest o ječ iz zastopnikov, bodisi že izvoljenih iz vrste članstva, naravnost ali pa neposredno, ali pa iz istotako izvoljenih delegatov in drugih uradnikov, katere predpisujejo osnovna pravila. Pri volitvah v urade mora biti navzoča nadpolovična večina vseh članov društva; kandidat pa mora hiti izvoljen le z ne manj kot dve-tretinsko večino oddanih glasov, ravno tako (dvetretinsko) se zahteva tudi pri volitvah za spre-j membo pravil ali društvenih zakonov. Seje ali zborovanja vsakega glavnega urada, istotako tudi volitve teli uradnikov, zastop-] nikov in delegatov s^ morajo vr- J šiti najmanj enkrat teliom 4 let. Člani, uradniki, zastopniki in de-legatje bratskih podpornih dru-1 štev ne smejo voliti po svojih po- j oblaščencih ali namestnikih (by! proxy).
Clen 4. (Izjeme). Vsa druga
podporna društva, ki niso ozna-j cena v teh točkah, so izvzeta od : teh postavnih predpisov in do- ■ ločb; torej niso podvržena zava-j
rovalnemu zakonu te države: ne'
' j
samo, kar se tiče upravnih zadev
(nanašajočih se napram državi, ; temne tudi glede drugih razlogov, | se enako na ta društva ne sme o-jzirati nobena, četudi še v bodoče j uvel javi jena postava; to velja na-! ravno za ona društva, ki so tu i posebej označena in imenovana, j i Clen 5. Točka I. (Podpore).' Vsako društvo, ki posluje po tem-I zakonu, lahko skrbi za izplačevanje posmrtninske podpore in lahko iznlačuje podporo v slučaju začasne ali stalne onemoglosti člana, nastale vsled bolezni, ne-i ■ sreče (poškodbe) ali pa starosti, z določbo, da se ne sme članu plačevati starostne (onemogle) podpore pred 70 letom njegove starosti. Taka društva tudi lahko nabavljajo spomenike in na-; grrobne kamene za svoj1 pokojne j član?, ter jim oskrbujejo pogre-( be. Tako društvo ima pravico izplačevati svojemu članu celo, ali, | samo delno svoto njegovega cer- j tifikata ako je za vedno onemo- j j gel, ali pa ko doseže 70 leto sta-j rosti, kakor predpisujejo pravi-1 la društva. Določa se pa, da ne. j sme biti v teli pravilih nič take-; ga. kar bi zabranjevalo izdaja- j nje podpornih certifikatov zu j manjšo dobo let, kot znaša zava j ro/alnina za celo življenje, ali češe ista izplača Šele po smrti dru-štvenika ali pa ob njegovi onemoglosti, — neoziraje se na do-1 bo. za kolikor časa je bil certifikat izdan. Tako društvo ima pravico pobirati v gotovini od svojih članov del prispevkov in ga obte-/.iti za preostanek, ki ipa ne smel znašati polovice občasnih prispevkov. Obteženje se izvrši na certifikat z plačljivimi in naraslimi obrestmi vsako leto, in si->_* r ne več kot po 4 odstotke. Do-! Ioča se .a, da se ne sme dovolje-J vati te pravice drugim društvom; kakor onim. ki so se preuredila, | ali ;ci bodo preuredila svojo pla-: čilno lestvico asesmentev in po-; godbe, tikajoče se te premembe. j
Točka II. Vsako društvo, kate-| ro se bode zatem izkazovalo po svoji l.-tni vrednosti, da nabira in vodi svoj rezervni skiad, ki ne! tvori ni.'je svote. kakor jo določa [ "Ameriška preiskušena tabcliea") American Experience Table) in 4' t obre:-;ti, — lahko dovoljuje' svojim članom razširjeno in plač-; Ijivo protekeijo ali druge nipri- j stranske eenosti, določene v dru-, štvenih pravilih, vendar ne smejo | taka dovoljevanja v nobenem slu-: čaju presegati del rezervne veljave, kreditirane dotičnemu članu. |
Clen 6. (Podpore). Posmrtnin-j ske podpore naj se izplačujejo že- i ni, možu, sorodnikom po krvi do do 4 rodu, tastu, tašči, zetu, sina-j tii. očmu, mačehi, pestorkom, , adoptiranim otrokom, ali osebi in osebam, ki so bile odvisne od člana. V slučaju pa, da se naha-j ja član v kakem inkorporiranem ; dobrodelnem zavodu. — ko se ■ je članu /.e izdelal iz\irni certifikat, ima ta pravico postaviti z dovoljenjem društva drtični dobrodelni zavod svojim dedičem, j
Polegp teh določb ima vsak član pravico označevati od časa do časa svoje dediče, lahko iste pre- ( minja v smislu postave pravil in j regulacij društva. Noben d^dič i a ne sme delati dolga ali po- j so.jila na kako dedščino, dokler j ni ista pravo vel javna šele po smrti člana. Vsako društvo pa j lahko po svojih pravilih določa-1 j * razred dedičev po gorioznače-! nili vrstah.
Clen 7. (Sprejem ali kvalifikacija članov). Vsako društvo lah-j ko sprejema v svoj podporni krog ude ne izpod 16 let in ne nad tiO let stare in s'cer potem ko so bili preiskani po kakem postavno kvalificiranem zdravniku in ko-jega (člana) preiskava j ' bila pregledana in potrjena v smislu društvenih pravil. Določa se pa, da ni potreba članu hoditi k naknadni zdravniški preiskavi za podporo v onemoglosti. Nič tu; označenega naj ne zadržuje ta-j kega društva sprejem iti člane v obče (splošno) ali pa samo v društvenem (socialnem) oziru.
(Pride še).
! —-
I
Organizacija v svrho oproščenja
t	od vojaške službe.
i
Iz Kijeva poročajo: Policija jej po klveletnem Kaejedov&nju od- | krila dobro organizacijo v zahod- j j nem delu države, ki je s pomočjo zdravnikov in zdravniških po-| močnikov oprošeevala vojaški dolžnosti podvržene mladeniče od ! vojaške službe. Pred kratkim so I v Kijevu in drugih mestih izvr-1 j Šli hišne preiskave in več oseb I aretirali. Korespondenco organi-' zacije so konfiscirali. '	J
Zrakoplovstvo kot soci-' jatoa naprava.
j Zrakoplovstvo hiti o.l napred-| ka do napredka, in danes še nikakor ne moremo povedati, ka-j ko velikanske spremembe bo to povzročilo v naših življenskih razmerah. Narodi so že začeli misliti, kako bi si zagotovili svoje ; deželne meje tudi v zraku, in ne-j prijaznosti, M se porajajo ob po-zračnih poletih v tuja ozemlja, | nam kažejo iznova, kako velike' težkoče nastanejo, če se hoče združiti narode v eno narodno' enoto. Ne samo, da vstajajo stra-; liovi pred nevarnostjo, Češ, da se i bo udeleževal zrakoplov o voj-| nem času krvavih bitk, ampak porajajo se v glavah državnikov tudi grozni pomisleki, češ, da bo mogel sovražnik uničiti s pomoč-t jo pozračnih plovov vse one utrdbe, ki naj branijo dežele. In pogled iz zračnih višin v trdnjave in pristanišča bo lahko usoden za celo vojsko. Vsled teh
groznih" strahov so že sedaj nekateri narodi skovali stroge določbe glede zrakopiovstva. V zadnjem času so na angleškem pozvali nekega zrakoplovea pred sodišče, ker je .prekoračil mejo j na napačnem mes.-u. Angleški I zrakoplovski predpisi označujejo j natanko ona obrežna ozemlja, ki I so zrakoploveem dovoljena, in
ona, katerih s- ne sme preplutii
i f v zraku.
Večni mir in narodna edinost za pospeševanje kulturnih odno-šajev sta še sanje neprozorne bodočnosti. Še-le polagoma se bodo uresničile te sanje, in ostre meje se bodo spremenile v združujoče cone, ki bodo prijazno vabile tujca v deželo. Saj so že izginile nekatere sitnosti, ki so potnika neprijazno pozdravile ni mejah. Carinskih težkoč se sicer Še ni odpravilo, ali vendar ne zavračuje-jo tujca s tako trdo loko kakor nekdaj, in naprave, kakor potni listi, sodijo že več ali manj med staro šaro.
Vsako novo obratni sredstvo zahteva več ali manj novih določb. novih naprav, ki naj narodnostni separatizem če že ne popolnoma odpravi, pa v saj ublaži. To se ie moralo storiti glede avtomobilov in storiti se bo moralo tudi gl"de zrakoplovov. Zasedaj Še živimo v dobi tipanja in po-sknšanja. Vkljub vsemu temu pa bo sčasoma zrakoplov oni element, ki bo združeval narode, in če je mogoče, bomo prišli v nekolikih urah od tu v Pariz, na Dunaj ali pa v Rim. In takrat« bomo dosegli že velik del naših kulturnih stremljenj. Osebni promet se bo z zrakoplovstvom pospeševalo z veliko mogočnostjo. Osebe, ki so se doslej le redkokdaj videle, se bodo n ogle obi- ] skovati -skoraj vsak dan. Težko- ( če, ki se niso dale pora\nati pis- , meno, se bo sedaj poravnalo o-sebno. Zaupnost, ki se ni dala . doseči oddalee, se ustvari sedaj izoeivoči, in življenje rr raTro r> j bogati in oživi, in promet, ki je J sicer tako abstrakten in negotov, , dobi po osvbnem ol>eevanju lice spopolnjenega socijalnega značaja.
Zrakoplovstvo se nam kaže tudi sicer kot socijalno združujoč elern nt. Povsod, kjerkoli se snide množica ljudi j na tak način, tla se je treba bati navzkrižij, je tVeba takih varnostnih odredb, ki dajejo tudi vsakemu posamezniku navodilo, kako se mu je obnašati, da ne izziva svojega sopotnika. Kdor se pokori t mi navodilom, je navsaknačin odgovoren za posledice morebitnega navskrižja. Pa tudi kazn jivopravne določbe se more vporabljati v takih slučajih. Kajti zrakoplovee ima v nevarni situaciji v svojem pozračnem vozu takorekoč policijske .pravice, popolnoma tako kakor kapitan na lad.j«. Ljudje, ki se nahajajo skupno na enem zrakoplovu, tvorijo začasno ' majhno občino.
In tako prihajamo spet na analogijo ali podobnost med zrakoplovom in ladjo na morju, o kateri se je razpravljalo že tolike i in kateri so v novejšem času u-I govarjali nekateri interesenti zrakopiovstva. Ali razmere v obeb ' slučajih so si tako sorodne, da se da mnogo varnostnih naprav na morski ladji prenesti na po-zračni voz brez vsakega strahu To velja zlasti, če se pokvari zrakoplov ter se mora spustiti v tu j ji deželi na zemljo. V tem sluea-! ju morajo priskočiti tuja oblast-j va ponesrečenemu zrakoplovu na i pomoč, kakor priskočijo tuje la-I dje ponesrečeni barki na morju.
Jtu se mora opustiti vsa narodnostna nasprotstva ter hiteti kot kulturen narod z vsemi razpoložljivimi sredstvi ponesrečencem na pomoč, četudi iiisu udje iste . narodnosti.
In še do nadaljne socijalne vzajemnosti pride če bodo služili , zrakoplovi kot elementi za pre-našanje vsakdanjih novic. Kaj, . č > se bo pošiljalo pošto na po-, zračnih vozovih? Kaj, če bo zra-. koplov prejemal brezžične brzo-.1 javke in jih tudi oddajal? Kaj. j če bodo dobivali veliki časopisi ,|na tak način svoja poročila in ,, novice od trenotka do ti* enot k a : I in še druge dogodke se da . označiti, oziroma pričakovati od , bodočnosti. Kaj, če se zgodi, da se bo ne ji os red n o lahko'govorilo in pisalo iz zrakoplova na zemljo, da si bosta zemlja in zrakoplov v neposredni zvezi?! Koliko socijalnih pojavov, koliko , vprašanj in pravnih problemov se bo na rodilo potem, o čemur nima dandanes pandektična veda niti pojma?! Ce se bo moglo neposredno z veza t i zrakoplov z zemljo, potem bo zemlja zares odvisna od sil, ki vladajo nad njo!
Še druge težkoče se bo premagalo potem. Ce bi se omogočilo prehod iz zrakoplova v zrakoplov, Če bi se promet tako ustva-I rilo, da se del potnikov odcepi I na določeni točki ter cdplove v j drugem zrakoplovu na drugo j stran, ali tako, da se spusti nekaj j j potnikov na zemljo, drngi ; a na-' dal ju jejo svojo pot?! Mogoč > ta-j Ko. da ima večji zrakoplov več! manjših seboj, ali pa li se snlue: ob določenem času z drugim po-; zračnim vozilom ter j-ride tako' do direktnega prometa v zraku, j ne da bi se bilo treba dotakniti: zemlje.	1
Dandanes so ovire v ozračju še j prevelike, da bi se mislilo takoj j na tak prometni razvoj. Pozrač-! na vozila so še preveč odvisna od j zračnih tokov, in medsebojno! vzajemno delovanje v.-'ih zrako-j plovov obenem I »I se moralo po-1 nesreč i t i vsled brezštevilnih ovir. in težkoč v zraku. Priklopi jen je! ireh zrakoplovov med se boj bi sej vsak hip lahko ponesrečilo, kajti! kaj takega mora imeti vsaj približno varnost za podlago. Vendar pa smo že sedaj dospeli na j polju zrakopiovstva na točko ta- j ko mogočnega napredka, da se! igurnost ravnotežja in neodvis- j nost od atmosleričnih vplivov ve-: ča vedno bolj in i.olj. h: idealne-j mu uresničenju neoviranega pro- i meta v zraku se bližamo oddn * i do dne z večjimi in odločnejšimi j koraki.
Prav posebne družabne kombi-j naeije si je lahko misliti, če leti; zrakoplov čez morje. Kajti ta-j krat se nahaja na brezmejnem polju ker je tudi zrak nad oceanom deležen tiste neizmerne prostosti, katero uživa neizmerno i morje. Kriminalno pravo bi za-' dobilo v zrakoplovstvo precejšno oporo, če bi se skrival v ladji, nad katero se ziblje zrakoplov, zločince hoteč uteči strogi l-oki pravice. Pa tudi narobe se lahko pripeti, in kosanje med kriminalno polieijo in zločincem bi a
rodilo nove kombinacije.
-
Tolažba.
— Kaj sem slišal — ua se tvoja hčerka poroči z nekim pesnikom ?
- T, moj Bag. zakaj pa ne! Veš. moja hčerka je tako mala. da bo še s pesnikom izhajala.
NAŠ GOSPODAR,
edini slovenski magazin v Ame riki. Izhaja na 32 straneh vsak mesee in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar,
2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d)	Chicago, ni.
j .g	c I
l 24 spevov zastinf v fanuariu. \
I Da spravimo naprej svojo veliko If t zalogo finih gramofonov in plošč, » ; t importiranih iz Ljubljane.	#
» Transatlantic Co., S
«73 CorduMfrSL. ttmur York. M. V.J
fr^^^^f. Slov. samostojno podp. društvo
"EDINOST"
W^f	V LA SALL.E, ILL.
^^^	U.<t«Miliei>« 9. mmjA 1909.	UkavpariruM imt 18. iT{iit« 19H
v drŽavi minoia.
Glavni odbor: Pto<laedsik: XTan Novak. Box 17S, La Bane, m.
Podpredsednik: Lavoalav Zevnlk. 1037 2nd St.. La	m.
Tajnik: Fran Leplcb, 11£5 3rd St., La Salle. UL ^^
: Jo«. Barborich. 1st St.. La Salle. I1L Zapisnikar: Majk Fr. Kobal. 1026 — 1st St.. La Salic, 111 zastopnik sa Ojflesby: Fran Jerina at.. Box It, bsleatr. HL
" NADZORNIKI:
Frane Petek. 147 Union St., La Salle, ni. lom Golob«, 2fO L'nicn St.. 1-a «.!le. 111. Watevr Urban lia. 1226 - »nI St., La Salle. 111.
i Bolniški odUn
Joe Nak
Joe Fr. Ergles, 1227—3rd St., La Salle. 111.
. K laus e k
PobIsaec: Janes Colcbfč. £f3 UnionPt., La Salle, UL iis jTone.^: Anton Štrukelj, 2L"2 — 1st. St_. T.jm Salle. ni,
a Jrtlt3e':rie sti® s« vršijo vsako dru«o nedeljo t dmccq ok ui nI popoldan v dvorani sobrata. Mat. Kompa.	oa -al
_EoJakl v La Sallv in okolici bo vljudna vabljeni k obilnemu prUtoptt.
—*—*—*—+—*—«*—«—*—«——*_*_» m
Važni nasvet.
V sedanjem kritičnem času v katerem je človeško telo radi pogoste premembe vremena v največji meri razpostavljeno raznim* boleznim kakor: kašelj, reumatizem, težko dihanje, glavobolj, slab lek do jedi. neredni odeistek, zobobolj, nahod, bolezni ledvic, sr-oenju koze itd. — jo jako važno za vsakega, da ve kam se obrniti za pomoč da ne trS:i zastonj svoj težko prisluženi denar. — Kam? — Edino le tja, kjer je /e stotine bolujočih dobilo uspešna zdravi-'a za jednake in sii-'iie bolezni in to je:
THE PARTOS PHARMACY v New Yorku,
Vsaki, kateri naroči najmanjc za $1.00 od zdolaj označenih [Pravil dobi ket darilo jeden krasni koledar za leto 1314. — Izre-žite dolnji C upon za brezplačni koledar ter ga z pismom v katerem uaznačite tečno za kakšno bolezen žoiite zdravila in kateremu priložite potrebni denar ter naslovite na:
THE PARTOS PHARMACY,
160—2nd Ave.	New York, N. Y.
Imenik in cenik najglavnejih zdravil:
; Za eistenje krvi. želodca in redno stolico	Partola $1.00
j Proti glavobolu	rartoenra $.100
I -"roti slabem spanju in za živčne bolezni Partone Klisir .>1.00 , 7.a bolezni žeiodea	Partov. ill $1.00
j Zoper izpadanje las	Partolin I. $1.00
I Za porast en je k.s, brk in brade	Partolin II. $1.00
I Za prišče (mazalje'' po koši in za gladko kožo Partocream $1.00 | Zc. i m pot ene o (oslabilo naravo) in onanijo	Partobraee $1 00
Za kašelj, prsne in p 1 učne bolezni	Partocough $1.00
Za reumatizem in kostobolje	Rheumahalsam & Powder $2.00
i Za sifilis	Partobisquits $4.00
! Za akutni triper	Triplets St. 2. $2.00
I 7a kronični triper	,	Triplets it. 2. $2.00
j Za polueijo in gubi tek	Triplets št. 3. $2.00
j Za beli tok žen	Triplets št. 4. $2.00
j Za zlato žilo (ITermohoide)	Partopile $1.00
! Za bolezni oČij (vnetje)	Erlauer Water & Salve $2.00
| Za osivele lase	Elsawater $1.00
| Za bolezen ledic	Partoherb $1.00
Proti kos t o bol u (Oieht)	Partopain $1.00
Za srbenje kože	Partocvl Salve $1.00
Nadalje vse kar se v jedni moderni lekarni more dobiti. Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj ia vsa zdravila poštnine prosto.
C UP ON ZA EREZPLACNT KOLEDAR.
Prigibno pošiljam $......za......................
t, r brezplačni koledar za leto 1914.
I jas in priimek: .....................................
Xo. cr Vax ............ Citv ............ Staate ............
Phona 346.
FRANK PETKOVSEK,
favn! netar - K@Ury Psfclls,
718-720 Marfcei St., WAUKPtUN. ILL.
PRODAJA fina vina, najbohe fg?nje tc isTTStiie smotk« — patentov ana »Ua
PRODAJA volne listaš risb Dtekos« skih trt.
POŠILJA denar r ttif kr*> uaeilP' !
In poSteno UPRAVLJA vse » aot*rs<! :c5a ricla
Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Corttandt Su.NewVork
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPI PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
O»lo pr\'» vrst«.	Cen« nlxk«
F. KERŽE CO.
2711 9. M1..MRO AVK.,	CHICAOO,H.i .
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO Z4STOXJ.
j "GLAS NARODAJE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V 1 ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ]
Jogislevanska	Katoi. Jednsta
^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^ammmmmm
;nkcrrporiran» dne 24. januarja 1901 v državi MiiraeaoU.
Soc« v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOHN* GERJ.f, Box ET, Braddock. Pa.
I.	IVjd predsednik: MICH. KIX>BT7CI! AR. 115—Tt h St., Calumet, Mich.
II.	piKlHredsednik: AL/JIS RALAVT, 112 Sterling Ave., Barber ton O < Slavni tajnik: «JEO. I.. PROZICH, Box 424. KIv. Minn.
Klaffajnik: JOHN GOUŽE, Box 1(^5. Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box*«, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
I>r MARTIN J. IVEC, »00 X. Chicago St, Joliet, III.
NADZORNIKI:
MIKE ZUXICH. 421—7th St., Calumet. Mich PKTKIl HI'KHAK. 41*2 N". 4th St , Kuns.is City. Kans. JOHN KRJSIS.N'IK, Box 123. Burdine. Fa. JOHN VOi;RH'iI. 4lt—€th St, La Salle. 111. JOIIX Al'SEC, C413 Malta Ave., Cleveland, O.
POROTNIKI;
T" R A N JUSTIN. 170S TZ. 28th St.. Lorain, O. .lOSEI'll riSHT.AIt. COS—6th St., I:«>ek .Sprit Wyo. UUKUOU I "O RENTA, Box 7wJ, Black Jnurnornl, Wash.
\ I dopisi naj ee pošiljajo i.t rUvr.ef i tajnika, vse denarne požiljatve pa na stavnega blagajnika Jednotc.
_ I>ru»tveno gladilo: "Of. AS NARODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
-—I-
KRANJSKO.
28 let v ženski obleCd. — Premeten nnvihanec. I'm! približno enim mebeet'iii *<'a prišli v pisar-Kmetctzu, zastopnika Aastro-Ann rji'au«- v Ljubljaii:. dve de-klii*! \/. Sela pri MiU'iiv'-ah pro-šitj ->. i la j ill odpravi pisarna \ A-nuriko, in sieer v < "k v» iand. Prt--krbiji ni s potrebnimi listinami. /. voznimi li"*.ki iu z denarjem, sta >e odpeljali potnici Matija Cerar in Kani lii-ošolj v Ameriko. Na puiniku. na katerem sta se vozili omri),eni potnici. ukradel malo pred prihodom v New York n< kt Rus -.vnj«itiu »opotuiku ves denar. H:, mirila se vest, da se skriva tat na parni k a, in sieer preoblečen v žensko v ženskem oddelku. Preiskava je zadela tudi potnieo Marijo CVraijevo, kot nenavadno krepko in koščeno žensko, in dognala, da je Marija ( e ra rje vit pristen fant in seveda tudi tat. Toda veselje polieije ni trajalo doliro. Cera rje v* se je izkazala z listinami kot ženska, imela je poleg tega tudi krasne, do pasu segajoče naravne lase in i>kati >o morali tata iiaprvj. &o-mvin) so ga tudi našli. Pri izkrcanju so pa kljub temu tVrarje-\<» /adr/.ali in jo izročili zdravniškemu oddelku. medtem ko so njeno sopotnico poslali naprej, hočilev je bila grenka. Zdravniki no dognali, da je Cerarjeva kljub njenim ILstinaio in krasnim lasem vendarle možki in so jo pridržali. Odrezali so lase, oblekli zagonetno potnico v tnožko obleko in jo poslali nazaj v Kvropo. da tam rešijo oblasti čudno zagonetko. In fant Marija Cerar >e je vrnil v domovino. Tu se je dognalo .sledeče: < "erarjeva mati je bolela imeti na vsak način hčerko, dasi jih je imela že vee. Ko je otrok, ki je bil rojen leta 1HH5., prišel h krstu, je napravila mati tako, d« je bil krščen za puivo, In puu-ea je ostala, tudi ko je bilo treba obb -i hlače. Dokler j • bil otrok se neveden, ga je gojila mati kot punco, ko se je otrok zavedel svojega >pola, uiu j«' ugajalo, da je ostal še nadalje punca. Iu ta punca je bila prav pridna, itn- !a ji pozneje kot pridno, varčno ter premožno dekle tudi več snubcev, toda oinožilo se ni. Njena intimna prijateljica je bila Kani (Jro-hdj. !n to je bilo za oba usodno. Kant (trošelj ni marala klicati domače babice, Marija Cera rje va pa ni hotela tako končati svoje komedije -v domovini. Ruski tat na paiiuku je to povzročil. (Vrarja so seda j prekrstili iz Marije v Jožeta, ker se je izkazal vsestransko kot pravi fant iu bo ostal kot tak še tri leta v domovini dasi ga željno pričakuje njegova Fani v Ameriki. kj«*r bo dobil potomca. J Jože < Vrar je bil tudi pri naboru, toda za sedaj še ni potrjen. Je jako dobre volje, dasi mu je bolj. ugajala ženska uloga. in bo na- j ktopil baje za ta čas. ki mu je u-M)jeu biti v Kvropi. n kje v službo, kjer bo opravljal m ozka ia žensk« dela.
Peteri. Z P.leda pišejo: V no-i 16 dec. proli pol I. zjutraj je pričelo goreti v lctceui baraki, ki je bila napolnjena / r;. enim lesom tesjHja Jan /a Kokal.i, «1 št
1J » < »g* nj je \ u::jki ,ijs« ;n	i
v pepel i l barako m uj-uo vs«-t»inf. f^k-Mje ima ti-»dar nad '.MM K /ava.-ovalniiia pri •piemiiu" /naša	K Dne 17. dec. o
k mg 12 opoldne je pa nairfal gertj ^ kozolcu Janeza M*-žana iz
1 i e i - i e e š:. 21. ki je v najkrajšem '"a >u do tal pogorel, (»ospodar je imel pod kozolcem shranjen voz. v« č lesa iu kup koruzne slame. Zaaro van je bil za ."MU kron pri "SI;iv:ji . .škode ima pa baje do »00 k. Za/gal je 1 1 letni šolar Fr. Potu-nik. ki je v bližini kadil cigarete. Ta malopriilni fant je že večkrat poskusil užgati kak ko-zohe. pa je hit vedno prepoden. D»v.deva se nam. da hočemo doseči Plejei rekord v požarih.
Smrtna kesa. Dne 20. dee. zve-ei .e umrl po dolgi iu mučni bolezni v slai osti 2o let Ivan Franzl. sin Henrika Franzla. posestnika in tovarnarju v Ljubljani. Pokojnik je bil inteligenten mladenič, ki je s svojo pridnostjo in izrednimi talenti absolviral z iz borni m uspehom šolo za delovodje v Brun. a mu je kmalu neizprosna smrt prestrigla načrte in cilje, ki jih je nameraval vresnieiti v živ-1 jen ju.
Vsled alkehela padla in zmrznila. Anten in Marija Oven iz Do-brepuija sta kot delavca pri že-lezniii v Prelogah. Na "konteži-ne' dan sta od gostilne do go-stiln ' popivttla in sta se Špii-itovca taki) napila. da je oOletna Matija padla na cesti. Anton jo je pobiral in ko je uvidel. da ne more nič. jo je pustil in odšel v blizu o gostilno. Tam je dejal, ko so vplačali, kje ima ženo. da je obležala n:i cesti. Prigovarjali so mu, naj gre po njo, on pa je dejal: '"(V vrag prej pogine, bolje . ni ', prej bo mir." Iz Novega mesta se je pripeljal pozno v noč zdravnik dr. M. Offner. Ta je ženo na cesti ležečo v id vi in kon-statiral. da še mrmra. Vzlic hudi /imi je ni vzel na voz, temveč jo pas! i! na cesti, pač pa povedal je to v četrt ure oddaljenih Prelo-
h zandarmeriji. Ta je |»o preteku pni ure prišla na liec mesla iu /aniotrla le konstatirati smrt. Mo-/ i bo gosposka posvai'ila, zdravnika pa vest.
Zastrupljenje s plinom. V noči rd 22. na 2;i. tlee. sta dva žeiez-:i ška delavca Franc Cerniak in I.eopold Furjau zakurila v peči svoje spalnice s premogom, pretiti. > sta legla k počitku. Drugi dan s - ju našli pa nezavestna in kot ! .kii sta bila prepeljana v kaudij-
-	;o bolnišnico. Dognalo se je. da iMa zastrupljena s plinom, ker s" jima je kadilo iz peči. Popoldne s'a iu-išJa zopet k zavesti in sta cud« č s,- povpraševala, kako sta prišla v bolnišnico.
Ubcj. y (,'ešarkovi gostilni v Doleti "i vasi pri ltibuiei sta se spila fanta Frane Mohar iu Anton Kromar zaradi Kromarjeve*
-	*stre. ki jo je Mohar zasledoval. Odhajaje v/, gostilne sta se na ee- j Mi spoprijel« in je Mohar Kro-marja zabodel petkrat tako hudo. tla je Kromar drugo jutro umrl.
i
PRIMORSKO.
Smrtna kesa. V Šmarjah na Vi-1 pavskem je umrl star G7 let Fran' »iruntar, zadet od kapi. Pokojni; je iz znane star«' rodbine GmT-tarjeve iz Kobarida, brat znanega rodoliubnega notarja (iruntarja v, Ribnici. Sinovi iz te hiše so štu-' dir:*!i in tudi pokojni se je izšolal za učitelja. Ali učitelje val je m:i-lo časa. priženil se je v Šmarje in postal ugleden gospodar na svojem velepo«estviL Bil je župan, član okrajnega šolskega sveta, cestnega odbora, poklicau <x*sto v -azne korporaeije. kakor davčne
|
[komisije itd., splošno spoštovan ia priljubljen mož.
Umrl je v Trstu trgovec Anton Turk, star :J0 let.
Pcrcka. Olga MaraŽ. hčerka' znan -ga velc]>osc.stnika in trgovca Jakoba Maraža v Vrtojbi, se je poročila s Cezarjem Perkotom.' uradnikom in posestnikom v Trstu.
j Pešpclk št. 47 ostane v Gorici |še nadalje, ker ostane pešpolk št.' 117 v Celovcu.
Železničar zblaznel. Goriški de-; Iželni umobolnici so oddali železničarja Alojzija Oblaka iz Gorice; revežu se je zmešalo in je zblaznel. Kakor se čuje. je i mrl | ubogi Oblak težko službo, tako i da ni bil skoro nikoli prost. Tež-I ka služba in nelepo ravnanje z ■ ; njim. kakoršno je običajno na dr- i Ižavnem kolodvoru v Gorici, je j vplivalo na reveža tako. da se je »zmešal iu zblaznel. V umobolnici j govori le o AVieserju, da mu že » .pokaže; samo AViescrja vidi pred j j seboj, samo o njem govori iu se j ; nad njim huduje. -	]
j Avtcmcbil. Pr. d P.reščanovo tr-igovino v Gosposki ulici v Gorici j |je povozil avtomobil gospo Anto- i jnijo Nardinovo, stanujočo v Go- j jsposk: ulici št. 7. Dirjal je mimo : j v največji naglici ter prevrnil že- J ; n o; nato pa je šofer srečno usta- i vil še prav v zadnjem trenotku ] 11avtomobil, da se ni zgodila večja i 'nesreča. Poškodovano gospo so ■} • prenesli na njen dom. Policaja ni £ Ibilo na ulici navzočega nobenega, i j Če bodo avtomobili tako dirjali c po mestu, nastanejo še velike ne- j sreče.	' j,
j Žaljenja veličanstva sta bila % obtožena Karol Nanut iz Št. An-11 draž-i. rojen leta 1871, ki stanuje; <J v Židovski ulici v Gorici, in An-'ji ton lvustja. vpokojciii nadučiteij 1 jj rojen leta I860 v Skriljali. stanu-J j-joč za gradom, in sicer pravi ob-j tožniea. da sta zagrešila žal j en je ' J, veličanstva 10. dec. l!)12 v gostil-|ti
Kaiuenščck. Pri razpravi pred j n goriško okrožno sodniio sta bila s oproščena obtožbe. — Žaljenja j, veličanstva je bil obtožen tudi la- h ški podanik Josip Morelli. ki biva v Tržiču kot mehanik, češ, da dvakrat žalil osebo cesarja v po-govoiih s tovariši o vojni na Balkanu in njenih posledicah, ^lo-relli je oproščen.
Na 5 mesecev težke ječe je obsojen fotograf Ivan Valsa, ki je poneveril pri fotografu Jerkiču v Gorici par sto kron denarja.
Huda burja je divjala v Trstu. Vrgla je veliko ljudi ob tla. Morje je bilo jako razburkano. Veter! je pihal s hitrostjo 27 km v uri i deloma !M> km.
Pcsledice tepe ve oksplozije v Pulju. Mornariški stavbni uslužbenec Mihael Gregorič iz Trsta. I ki je bil ob priliki eksplozije ve-'23 likega topa v Pulju ranjen iu po ozdravljenju poslan na dopust, sc se je moral vrniti v bolnico, kjer so šl konstatirali, da ima v prsih Še eni kos železa, katerega mu bo treba'in izrezati.	j p<
Poštna tatvina v Trstu. V tej bi zadevi se preiskava nadaljuje. Ij Zasledilo se pa še ni nič. Izpustili p< su celo A isina, na katerega je le- M telo največ suma. Dva sta pa še! v zaporu.	- j
Slepar, ki je v Gorici dvigal pi-' — sina kot baron Level low se ne pi-i se Evgen Armič, niti ni s Kranj-1 skega. kakor je dejal, marveč je
25. novembra iz gradiške kaznil- , ,
o i
nice pobegli Avgust Kumpel. ■ si
ŠTAJERSKO.	^
Maribcr. Znano fršumenjukovo trgovino na Tegethofovi cesti 57 je prevzel Josip Šerec. — Po skic- <h pu občinskih odborov v Gradcu M in Mariboru se zgradi pri Felber- rt jevem otoku blizu Kamniee nad b! Mariborom velika elektrarna, ki si bo dajala električno moč Gradcu lj in Mariboru. Stroški so preraču-1 njeni na 14 milijonov kron. Mari- P bor se je zavezal prevzeti 2000.1 -Gradec 6000 konjskih sil. Vsega vkup se bo dobilo, kakor se računi. 20,000 konjskih sil. Dobra mi- zi sel, samo če je naši vsenemški jo j krat ko vid neži ne bodo za vozili tt lako kot povsod drugod.	p
Slovenjegraški okraj. Poslanec k dr. \ erstovšek je dobil obvestilo j; jod finančnega ministra, da je ta p I dovolil na njegovo posredovanje za slovenj egraški okraj podpore 8;
|
u 19 000 K po toči in uimah priza-idetim posestnikom. Poslance je n tudi že izposloval raznim občinam podporo za občinske ceste pri de-a želnem odboni. Prizadeva si i>a r- doseči še večje podpore v minile i trst vu za javna dela in poljedel-l.'skcm ministrstvu za škodo, ki jo r- je povzročila povodenj zlasti v slovenjegraškem in marenber-2i škeni okraju.
t.; Unul je v Ptuju nadučiteij Iv. Kaukler.
Samcmor ljubimcev. Z Dunaja
poročajo: Dne 18. dec. so našli i- blizu postaje Purkersdorf-sanato-e iij na železniškem tiru dve trup-' 1 li. Policija je dognala, da sta mr-'
0	t veča Janez $ehvvarz od 82. pe-' hotnega polka in njegova i ubica'
z letna služinja Marija Krasnigg;
-	iz Spodnjega Dravograda.
-	i ?! KOROŠKO.
1	Šole zapirajo. Stroški za Šol-' ? stvo na Koroškem .so tako ogrom-j ^ ni, da jih dežela ne zmore več:'
-	zato so začeli i>o Koroškem števi-' lo razredov zmanjševati.
-	Smrtna kesa. Iz Grabštauja po-' i ročaj o: Dne 1-5. dec. si,io izročili
-	materi zemlji najstare* > ženo;
-	naše fare Marijo Št urin, ,.odoma-|
>	če staro Kočnarco na Škarbini.1
-	Rajna je bila rojena dne o. okto-j
-	bra leta 18:i0 v Š.uarjeti v Iiožu.' 1 Poročena je bila dne 20. januar-, 1 ja leta 185:5 iu je torej nad 60 leti
>	živela v zakonu. Pač redek slu-! i čaj!
Tatvine. V Št. Vidu ob Glini in J ' okolici s;? strašno množe tatvine! iti vlomi. Vsak dan javljajo orož-l niki nove tatvine. Aretirali so že J več sumljivih oseb, domačinov in' tujcev, katerim pa se še ni moglo | i dok azati. da so^atovi. Na Gon so! pokradli neznani tatovi županu! j o(!0 K denarja iu večjo množino j j različnih jest vin.
Obešene so našii v Beljaku 40-1 letno vdovo železniškega ped-! j uradnika Friderik« Egerjevo. Ze-j j na si je prerezala žile na rokah in I J se nato obesila na brisačo. Egcr-jeva je prišla pred kratkim iz celovške blaznice.__
| Kje je KAROL KNEZ ? Star je 25 let, majhne široke postave in rdečih lic. Pred petimi meseci je bil tukaj v Coloradi v J ura j liarštov majni.in je nekam odšel z nekim Hrvatom. Od takrat ne vemo nič o njem. Bil je pri društvu sv. Barbare in pri društvu Sava S. N. P. J. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj sc sam javi. — Geo. j Sluga. Kenilvvorth. Utah.
BRATA VOGRIč"	'
SLOVENSKI SALOON IN
RESTAURANT,	(
211 Graham Ave., Cor. Stagg St, Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternevvyor- ' škim Slovencem za obilen obisk, j
Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna i postrežba. V nedeljo dopoldan i brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na raz- | pol ago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče.
— Svoji k svojim! — ' j (Adv.)
SVARILO.
Rojaki, varujte se FRANKA	1
RAVNIKAR, doma iz Komenda,	|
okraj Kamnik. On je srednje po-	!
stave in star o0 let. Leta 1911 je	1
bil pri meni v Buxton. Iowa, na	I
stanu in hrani ter ostal dolian	'
$42. V.oktobru 1911 mi je posla!	'
$25 in ostalih $17 mi pa še vedno	(
dolguje. Nahaja se baje nekje v	,
Minnesoti. Zato prosim cenjene	|
rojake, če kdo ve za njega, da mi	I
blagovoli naznaniti njegov na-	1
slov, za kar se že vnaprej zaliva-	1
ljujem.	1
Frank Capuder. P. O. Box :?2. Buxton. Iowa.
ŽENITNA" PONUDBA.
Mladenič, star 27 let, se želi seznaniti z dekletom od 18 do 25 let. katera ima nekaj dolarjev gotovine. Imam svoje posestvo, sem 1 priden delavec, ne pijem in ne kadim ter sem pri dobrem zdravju. Katero veseli, naj mi piše in priloži sliko.
Ženin, Slov. Publ. Co., 82 Cortlandt St., New York City.
T«l*fon 4943 Williamsburg.
Najbolji! zobozdravnik
Dr. A. L Cramer,
916 BROADWAY *r*jc ml mi Inihiy (kUuu, ImUji, N. T.
•e priporoča Slovencem za vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela. Cena po dogovora. Uradne ure do 6. are zvečer. V ponedeljkih In sredah do 8. ore zvečer in v nedeljah do 1 ure popoldan.
! f
i-(Rad bi zvedel za svojega prijate-
c; 1 ja MATII. GEŠELJ. Doma je! n | iz Dobljič pri Črnomlju. Pred' •-j enim letom je prišel iz starega j
a!	kraja in se naselil nekje v Chis-'
i-	holm, Minn. Prosim cenjene ro- j
i-	jake če kedo ve za njegov na-j
0	slov. da ga mi naznani, ali naj1 vi	se pa sam javi. — Jacob Buta-!
la. Box (Jo. New Castle. Colo. ! (7-9—1 ,
j Iščem IVANA LAURIČ. po do-a! inače Ivič iz Malega Loga i>i*i [j; Loškem Potoku. Maja meseca je bival v Chisliolm, Minn., ali zd;ij ne vera. kje so nahaja. Rad .. j l'i zvedel za nj-gov naslov, za-J to p:osi!n cenjene rojake, akoj J kdo ve za njegov nas-'ov. da mi| t! jra blagovoli naznanili, ali naj! j se pa sam oglasi. — John Roje.' j Box 24, Gaffuev, potter (.'o., j Pa.	(5-8—1; i
r-------i
j Kje je JOHN PHTKOVSEK, po-! ! domače Jamrž"v iz Bevk [H'ii VrhnikiPred 2 meseci je do-1 j s|i ■! iz stare domovine in je po-; j t oval v Little Falls. X. V. Za J njegov naslov bi rad zvedel i njegov bratranec: Frank Pet-i koVšek. 101-i E.	S'., rieve-
I lam!. (>.	(7-!j .. i
jKOLEDAR
"GLAS NARODA" za leto m\
j je izse!: oskrbljen je ž lepimi sli-jkami in dobrimi spisi terzajedno l. tiskano polo obširnejši. Velja s ' j pošto vred 20c. Dobiti js pri:
| SL0V2NI2 PUBLISHING CO.,
; j 82 Cortlandt St., New York City ali v podružnici FRANK SAKSER
i^304 St. Clair Ave., Cler .-Iand, O.
1	. _ ^ _ _ ___ :
j CffiT" Trgovec s *.Ktni»o -^HS | POGOMSLO,	| '
j 'i'3 Mad33on Si. — fe-oom llia Chicago, m.	<
j Opomba; Pazite na ogla« t »o : j
•otoih Rtevilkah | j _j___ i
Ec'ine x&Iogn
Družinskih in Oisznikovili ■
PRATIKi1
j .•'
za leto 8914. \i ,. . i
1 iztis stane . . . 10c. j 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00 i
Cene Blaznikove pratike so iste. '
V zalogi:	\
UPRAVNlSTVA "GLAS NARODA",! ( 82 Cortlandt St, New York j ,
»U pa:	j
6104 St Clair Ave., N. E. Cleveland 0. j j
j Največja in najstarejša notarska r ,	in odvetniška pisarna.	£
I KONZUL MAX SHAMBERG |
|	ustanovljena leta 1866.	1
i	Lastniki:	B
I Dr. L. Friedfeld, avstrijski! [odvetnik in \V. Haberfeldl 1 416 Sixth Ave., Pittsburg, J
I	Pa-	1
1 Obrnite se na nas v vsili notarskih, J I i tožbenih, deHinskih in konzular- V nih posiih.	£
NAR. PODP. DRL'SWO^^SLOVENSKI "SOKOL".
Vstanovljeno, 14. svečana 1909. čjg/ * v Waukegan, Illinois.
ODBOR.	.J
CARTEL, starosta, P. O. Box 2S7, Walkest.n, 111. ivi^v	JKMlstar .sta, S31 10th št., Waukcgur . 111.
inn v'	tajl;lk- 1415 So- «heri0an Road, Wauke**n. UL
rU^v-	3* Wa«a3aik' —	St.. Waukegaa I1L
IvA.N DIVJAK, zapisnikar, 604 10th St., Waukegar.. IU.
VADJTELJSKI ODBOR.
naCe,I,ik.	10th St.. Wuukrfc-un, IU.
.^.v.n c,.ni jjoiliiaCtlnik.
--	2ENSKI ODBOR:
a-V A J.T.MIXIC, sta-ostki. 455 Belvedere St.. Wauk'gan, tU.
-	l:t'! f'!?l'' Iv>d-V'oo3tka. Car. Me A list.- — i-ih .-r . W.-uU-san. lil
Al.tjJZUA 1-t.t.K.V, talnieu, 14McAlister Ave WHUht^n, IU.
sK'KHr'-- M-i^afiHfla. 1415, So SV idac l;,ai VVauk«*an. I«. f-HAXJA LaTZ, zai-iat.iliarica.
NAOZOKrti uOBOR:
jOSIT' SKL\N, 1 nadziirnik.
'" ■mi *.:.•• l;;v-i.šj". n. nadzornik.	*
F.;.I> Skrbeč. Ill, nadzornik.
DRUŠTVENI ZDRAV.NIK. L>r. M J. KALOV8KT, H3 North Genestf« St.. Teh-pfcon 14?. Waukegan, 01
4m'tvMiH	vr?! vs-?ko tretjo nedeljo t meeecu ob S. tiri popoMne
* Uif'.-rum Vi.th	ii m h >:t. North Chir-Dp,-,, JU.	1
ij ZA VSAKO SLOVENSKO J)KI - --
]i SJVO \ 7JEDINJKNIH DRŽA- !! U V AH OB TEM ČASI* SPLOŠNE U fj I)1:aginji; JI-;, DA NAŠA :-: f)
slovor.ska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine iz^o-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisoc'm društvom.
?.Ii izilelujciro društveni papir, kuverte v«eh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imat^ sploh kako tiskovino, pcšiiite jo na?ri, in od na.? dobite točen odgovor,koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v 1 vašo popolno zadovoijnost. Pišite po cene.
Prva slovenska unijska tiskarna 1	CLEVELANDSKA
A M ERIKA,
6119 St. C-air Ave., Cleveland, Ohio.
Naprodaj nove Lubasove harmonike
Medel "M"
štiri vrstne, irikrai uglašene, 42 tipk. lo basovih tipk, rne-singastojekleni glasovi vsi na aluminijevih ploščah, prav močnimi aluminijevimi bom bardon basi, l;ar litij elegantne je izgotovljene, cena zu aj K 243.00 s zaporo vred. pri meni samo .<!<>. s kovčekom vred $5.(>0 več. Pišite r»a:
ALOIS SKJJLJ,
P. O. Box 1402	New York Cily, N. Y.
'35«
FOR
.	—, t* z*
^ i fi-^y	{
^ff-A-iMj.iiatNX	i
^	i
Vprašanja in odgovori čitateljem "Glas Naroda".
VpraSpnjc Zakaj plačujejo ljudje 4 ali večkrat toliko, k-iker je ura vredna'.' Od|««or: Kar ne pozna nihče tvomiške cene in ne ve. kje se za isto ceno kupi. Vprašanje: Zakaj računajo prodajalci za uro 4krat toliko kot je vredna? O^tjo-vnr: Ker preda prodajalec le eno ali par urna teden ter mora tega plačati za L prostor, za vse stroške in živeti. Tvornica ne kupuje od nikogar ur kakor trpro- I vec in tvornica ne proda le par ur na teden, temveč na stotine in tisoče na te- I den. Vzemimo, da tvornica proda le 100 ur na dan in ^asiuži pri uri le 25c, to je ' že $"25. — . Zato je umljivo, da tvomica more dajati ure tako poceni.
Ako želite kupiti d- b™ uro žensko ali moško po tvo.niiki ceni, kupite naravnost od nas in prihranili si boste veliko denarja. Naše ure. verižice ;n izveski so zelo liiai Mjm«e'i b u*®»ee* in i»*i^o;jše kekovost:, jarrčrrc » d Iror-ničarlaza . 0 kt. So pozlačene 114 k. Gold Filled) imajo troje pokrovov, ki so umetno gravirani. Ure imdQo najboljše kolesje, so skrbno regulirane ter priznane kot časovno merilo.	j
Aka žel:te imeti eno teh žeaskih ali Blažk h $35. — ur, verižic in p»iv«sVrv rt $10 50 si oglejte gorenje slike, izrežite eno, katera >e v:-:m najbolj dopaue in jo jKJštjite s S2-— depozita. Mi vam uro, verižico in privesek takoj pošljemo ulo-ženo v lični škatljici. Kadar vam pride ura v hišo, jo natančno preglejte in ako true zadovoljni, plačajte preostanek $*.£>0 in ekspresne stroške od Ako L»i pa ne bili zadovoljni z uro, verižico in priveskom, jih ne sprejmite in mi vam vrnemo S- G<>.
Dostavljam še. da ničesar ne riskirate, ako naročite od nas uro. To pa zato, ker so nase nre, r<rii!ce ia priveski zai*n£eae t* 29 leL Ako bi se vam tekom tega časa ura potr.a, vam jo popravimo povsem zastonj, ako nam pošljete 25 centov za ekspresne stroške.
Oni. ki žele kupiti le uro brez verižice in priveske, plačajo le — in naj pošljejo $1.— depozita.
Naslovite le:
NATIONAL COMMERCIAL CO.
505 E. 5th Street,	Dept. 240	New York.
oAb A A A A A A A fl^J
| Skrivnosti Pariza. *
Slika iz nižin življenja.
^	fptial Et|(ne Se«. — Za "GIm Nwcda" prirndll J. T.	^
v ^ V V v ^ •V' v v* ^
(Nadaljevanje.)
Notar p<>*voiu »vojtiuu prvemu pisarju ter reče: "Naj vstopi Ja- ' mu! — Z Bogom, gospod Rob rt!"
"Na tak način je seveda ne vidim! Pa brez zamere prijatelj ! Vrj«mite mi... *	i
—	" Y.v dobro !
In notar zapre vrata za Karolom Robertom.
('»•z le kaj črsa pa /e prijM*lj«» prvi pisar vojvodinjo Lueenav v notarjev kabitu-t. Vojvodinja j«' bila skromno oblečena t *r je imela « obraz zastrt z gostim /agrinjalom.
VI.
Vojvodinja Lucenajska.
Vojvodinja >.»• }>ribii/.a s ;-r«'rt jšnjo zadrego na obrazu in s po-časnimi koraki k notarjevi pisalni mizi.
"Kdo s t * ■, a in kaj želite od mene?" jo nagovori Ferrand .sirovo. Slabe volje j«- bil zaradi Sarinih groženj in zelo razdražen * sled Koh.-rtove nezaupljivosti. Sploh ji- pa bila vojvodinja oble-č -n.t tako -kromno. da notarju nljudnost ni zdela ootrebna.
—	**.\li bočet odgovoriti. madama? " nadaljuje notar osorno, ker mu nt odgovorile takoj.
• 'Gospod !** |»r;en» s j troseči m naglasom zavijaje si skrbno obraz. * Se more-li zaupati Vam skrivnost zelo Velike važnosti?"
—	"Meni se lahko zaupa vse, gospa. Ali vedeti moram, s kom govorim."
—	• * Tega m»»goče ni potreba. Znano mi je. da ste n.ož —
- "K stvari, uospa. k stvari! Čakajo me še drugi. Kdo ste?"
—	"Na imenu je malo ležeče. Nekdo izmed mojih prijateljev, mojih sorodnikov ;e ravnokar odšel od Vas —
—	"Njegovo ime?"
—	"Florestan pi. St. R my."
—	"Oh!" de notar vprašaje zroč na vojvodinjo, ter nada-Ijuje:
—	"No, gospa *''
—	"Gospod pl. St. Remy mi je povedal vse —"
—	"Kaj Vam je pa povedal?"
—	"Vse."
—	"Pa kaj?"
—	"Moj 1 tog. saj veste vendar —"
"Marsikaj vem o gospodu pi. St. Remy-u."
—	"O. gospod, nekaj groznega."
—	"Znano mi je tudi mnogo groznih stvari o gospodu pl. Št'. Remv-u."
—	"Oh, saj im je rekel, tla ste mož brez srea —"
—	"I);!. Za p-iglav«*e in poiiar«*jaleo, kakor je on, nimam usini-.ieiija. Ta St. Remy j.- torej Vaš sorodnik? Sramovati bi se ga morali! < V m nameravate z jokom pridobiti zanj. se jako motite. Tudi je to-Ie [»očetje m*spodobno za polteno gospo, če ste poštena.
Ta nesranina sirovost je razdražila ponos in aristokratsko kri v vojvodinji. Vzravnala s«* je. razgrnila obraz ter rekla s ponosnim i.snievom, z zapovedovalnim pogledom in odločnim naglasom:
—	"Moj gospml! -laz sem vojvodinja Lueenayska."
(inspo je ohžaiila taka visokost in vsa njena zunanjost je bila tako i i ti j ozantna. da se je notar odmaknil par korakov ponižno in presene'eno. Nehote si sname erno zidano čepico z glave ter se prikloni globoko. In v n sniei ni bilo lej»«e. ponosnejše in stasovitejse jiospe. kakor je bila vojvodinja Lueenayska. Sieer jih je imela že nekaj rez trideset in obraz ji je b:l bled in nekoliko upadel. Ali imela je pa tudi v« like, rjave bleščeče in izzivajoče oči. s katerimi >o s. prav imenitne ujemali krasir črni lasje. Rdeče ustnice, mra-mornatobel vrat in svetli zobje so kar mamili moški svet. In kadar se je premikala ta visoka, plemenita in vitka postava, je bilo podobna boginji, ki hodi po sinjih oblakih.
Kej skromna meščanka je bila vstopila pred notarja. Sedaj pa m- mu je namah. n nadoina predstavila kot ponosna in visoka dama.
Nikdar še ui vid 1 -Jakob Ferrand tako izzivajoče lepe gospe.
Razžaljiva notarjeva sirovost je zadela vojvodinjo tako v živo, da j'- vrgla krinke ponižnosti raz sebe ter se pokazala v svojem pravem dostojanstvu. In zazdelo se ji je, da bi bilo sramotno zanjo, če bi le koli' kaj prikrivala temu neotesanemu in sirovemu mazaču aktov.	j
—	'' (tosp<»d j.otar". ji* rekla vojvodinja Lueenayska Jakobu Ferrandu odločno. Uospod pl. St. Remv je moj prijatelj. Razodel mi je velikansko zadr-. go. v katero ga je spravilo sleparstvo od dveh strani. On je žrtev tega nesrečnega slučaja. Z denarjem se da vso 7'oravnati, Kolika je svota, s katero bi se dalo priti tej nesreči v o kom ?"
Jakoba Ferraiula je osupnilo to vprašanje.
—	"Stotisoč frankov", ji odvrne mrmra je. ko se mu je nekoliko polegla osnpiu uost.
—	"Stotisoč irankov dobite, in ponarejene papirje cdpošljite takoj gospodu pl. St. Remy-u.
—-"Kje je stotisoč frankov, gospa vojvodinja?"
—	"Ali nisem rekla, da jih dobite?"
—	"Jutri zjutraj jih potrebujem. Če jih ne dobim dotlej, ga tožim radi ponarej.-nja." *
—	"No dobro! Založite Vi to svoto in jaz jo poplačam —"
—	"To je nemogoče —"
—	"'Morda n«* boste trdili, da ne premore notar, kakoršen ste Vi, od danes do jutri stotisoč frankov?"
—	"Pod čegavim jamstvom?"
—	"Kaj se pravi to? Pojasnite mi!''
—	"K4o mi jamči za to svoto?"
—	"Jaz —"
—	"Toda —**
—	"Ali Vam moram povedati, da posedujem štiri ure od Pariza posestvo, ki mi nese 80.0(H) liv? To zadostuje za to, kar imenujete Vi jamstvo."
—	"Da, če S" napravi hipotekaričen vpis.*'
—	"Kaj je to? IJrezdvomno kaka formaliteta! Nič nimam pro-*i temu —"	"
—	"Take li.stin« ne more izgotoviti pred štirinajstimi duevi in je treba tudi dovoljenja Vašega moža —"
—	"Ono posestvo je popolnoma moja last", mu odvrne vojvodinja nestrpno.
"Nič ne de. Omoženi ste in hipotečne listine so zelo dolge in natančne.*'
—	t4Se enkrat! Nikakor mi ne morete ugovarjati, da ni težko dobiti tekom dveh ur stotisoč frakov."
—	"Obrnite se potem na svojega notarja. Jaz jih ne morem."
—	"Dovolj povoda imam prikriti to zadevo", de vojvodinja ponosno. "Saj poznate ničvredneže, ki bi tako radi razkrieali St. Remya- Radi tega se obračam na Vas .—"
—	"V veliko čast mi je Vaše zaupanje, ali ustreči Vaši želji r.e morem.
—	"Vi nimate toliko denarja?"
—	"Še veliko več imam v bankoveih in v svetlem dobrem denarju tu-le v tej blagajni."
—	"No, zakaj torej toliko besedičenja? Želite moj podpis. Saj i se podpišem. — Hitro, da se zadeva že vendar enkrat konča."	j
—	"Tudi recimo, da ste Vi gospa vojvodinja Lucenajska." «
—	"Tekom ene ure pridite v hotel Lueenay. V svoji sobi -pod- J pišem, kar potrebuje mojega podpisa."	|
—	"Ho podpisal tudi vojvoda?"	j
—	"Ne razumem Vas. gospod —"	,
—	"Samo Vaš podpis nima zame liikakc* vrednosti."	i
Jakob Ferrand se je pasel potem ob bolesti, ki je mučila vojvodinjo. Strašne misli s;o se podile po njegovi duši, in srce-ji je trepetalo ob misli, da ji mogoče odvedejo človeka, ki ga neizmerno Iju-
^ i. v zapor!
In dolgo ni mogla spregovoriti nobenih besed, ki bi naj bile j roseee. Ker bi pa bili vsi njeni uspehi zaman, in je prišla do spoznanja, da more r-siti St. Reiny-a samo notar mu reče:
—	"Denarja premorete več. kakor ga pa jaz prosim, in moje jamstvo je vendar zadostno. Zato ne vem, zakaj mi ne marate dati denarja t"
—	"Ker imajo možje ravno take muhe kakor žene. :
—	"Zakaj delate zoper svojo korist? Zagotavljam Vas, da izpolnim vsakoršen, še tako trd pogoj."
"Vsak pogoj, .pravite'?" ponovi notar s posebnim usmevoin.
_ "Vsakega. Dva, tri. štiritisoč frankov in še več, če hočete.
Kajti povui Vam", pristavi vojvodinja odkritosrčno in prisrčno, "Vi ste moja zadnja pomoč. Nemogoče mi je dobiti to svoto do jutri koil drugod. Ali imeti, dobiti jo moram navsaknačin. Zato Vam še enkrat ponavljam, da se ne ustrašim nobenega še tako trdega pogoja. Vse Vam izpolnim, kar zahtevate —
Notarju je skoraj zastalo srce, žile so se mu napele na sencah in njegovo čelo je zardelo purpurno rdeče. K sreči so zakrivala zelena očala pohotne plamene njegovih pogledov. Njegov sicer tako trezni in hladnokrvni um se razvnel, oslepel. In gledal je ta um pred seboj žensko, ponosno žensko, ki je pripravljena na vse, samo da reši svojega ljubimca gotove sramote.
Pohotnost je rastla s trenotno hitrostjo v njem.
(Dalje prihodnjič *
Za smeh in kratek čas.
ŠE EN GOSPOD.
"Si-li opazoval ta dogodek sam?" "Ne. Razun mene je bil še en gospod poleg."
Krasni upi.
Zet: "Ljubi gospod tast! Ali smem upati, tla dobim doto pri-bodni teden?"
Tast: "Na vsak način, moj ljubi sin! Saj sprejmete tudi poštne znamke?"
Za vsak slučaj.
Žid je poleti sedel v svoji sobi popolnoma nag, samo klobuk je imel na glavr. V sobo je sto-pil njegov prijatelj in začuden obstal na vratih.
—	Ali si znorel? Ves nag se. tliš v pisarni...
—	Kaj pa je na tem? Prvič so zdaj pasji dnevi in mi je strašno vroče in drugič tako ne bo ob tej uri nikogar k meni.
—	Čemu imaš pa potem klobuk na glavi?
—	No, za slučaj, če bi vendarle kdo prišel.
Nasvet.
Prvi redar: Pa me le malo skrbi... Snoči sem aretiral nekega gospoda — pa mislim, da ne pra-^ vega —
Drugi redar: Boljše enega, kakor nobenega.	J
DUŠNI
Kupčija*
Mlad častnik je obiskal na Du-■ naju svojega strica, kateri je imel prodajalno z dišavami. Vsto-pivša elegantna dama je kupila .malo steklenico za deset kron — pri tem pa je mladenič opazil, da je ta dama ukrala pet drugih steklenic.
"Stric. ..." zaupije mladenič razburjen.
"Bodi miren", rekel je stric. "2">0 odstotkov dobička imam, toraj vse jedilo je še dobiček."
Pojasnjeno.
"Moje premoženje pa pravzaprav strašansko urno kopni, Otoni"
"Ali se moreš čuditi, dragica, ob tako plamtečem ognju ljubezni, ki jo gojim do Tebe?!"
Razume se.
—	Ti boš zdaj začel z vinom 'kupčevati? Ali se kaj spoznaš na
to kupčijo.
—	Mislim, da pojde, saj sem sedem let kupčeval z mlekom!
BOJ.
tAT — €*K t* aUbtf
"Ali bit — Ali ne bil"
HARMONIKE ]
Ddiai kakorSnekoll Tisto 1 »delujem in * opravljam po najnižjih cenah, a delo r *:'no in zanesljivo. V popravo sane r jivo vsakdo posije, ker Km i« nad 16 f it ta kaj vtem posla in sedaj v svojem istnem doma. V popravek vzamem ranjske kakor vse droge harmonike ter iCunaa po delu kakoiino kdo sshtovm res nadal jnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 017 E. 62nd St* Cleveland, O.
31 parnikov	1,306.819 ton.
lamburg-American Line.
Največja parobrodna družba na sveta.
legalarna, direktna, potniška in eks-preena proga med:
1EW TORKOM in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM, HHLADELPHIO in HAMBURGOM, BALT1M0REM in HAMBURGOM,
»skrbi j on a z največjim parni kom na svetn »IMPERATOR*, 919 čevljev dolg, 50,000 ton. in s velikimi poznanimi parniki: Eaiacria Alf. Victoria, Anerica, President Lin-:»h. President Grant, Cleveland, Cincinnati Patricia, Pretoria, Pennsylvania, Graf Waldersee, Was Adalbert, Prim Oskar, Bosnia, Salamanca,
Arcadia in Barcelona. Najboljši ugodnosti v medkrovjn in tretjem rasredn. NIZKE CENE. Iivretna postrežba ta. potnike. Za vse podrobnosti obrnite ee na
Baoibsrg-Americac» Liat,
41 Broadway, New fork City
ali lokalne agente.
i t i <_#—m , • m
v	^	m
j Josip Schareboi »
«1 blizu Union postaje * J 415 West Michigan St., k
f	Duluth, Mirna.
Pošiljam denar ? staro do-
movino in prodajam paro- 1
J brodne in železniške listke. »
i _____I
n m m m—m—m m m 9
J i I S a ■ I S s jfc <«>nv» » ■
Pozor, rojaki 1
Debli mm la
Jr - JL	W&ahlnstona
r_«enl d'rf^^m^-l^fS^ nnsvaj«a<bn* lraL^' «	TUa aarWas
V . ,t iir^^^V ItaviDco. kte-
rK® BL	2 n^^vS
k*
toln Pflmsdo
las. kakcrn -A. .cu " t «r • 'esnUta .. .	-avl. i IniioroaiK-
oeontUi' i	o i-	fri IrnnrtaH.
« w	i	.><>c» m v A. Mn>k
cnoni s»v . -	j. 9o«nnttn«m»
oknfc	i	• popoln pno 8»
iBvh^k'jrj«	.	^i-*r\, nnan Aft ano
ttno »a oopnla« ».. u mi u. in ta mantis 'smila n HOC. P»!ts »s ntnias nsAUan*
JAKOB VAMCBC
ROJAKI NAKOCAJTB SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH.
RED STAR LINE
Plovitba med New Yorkom In Antwerpom
tedna tedenska zveza potom pustnih parnikov t brzoparniki na dva vijaka«
ZEELAND	J •' f	KROONLAND.
11,904 tone ^^^^Jj/f >	12,760 ton
FINLAND	VADERLAND
12,760 ton r y fljPTIF^^^^^^ 12,017 ton
LAPLA>D 18.694 ti n.
Kratka in udobna pot za potnice v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Posebno se še skrbi za udobno?t potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na:
RED SiAk UJNE
I InUni	S. E. tar. U *»«« ft KUitM Sts .	>33 btn Strani
Bi YOBL.	CHICAGO. ILL.	WINNmc. HAN
M SOU Street,	Lr^t^T" ^	SMGairStrwt,
BOSTON. UASX	WASXiWGTOWM. C	SAM FlUUKlSCcTtAL
m» Wdi«rt StTMt. I?3 !k. CWrU. StrMt. Ill Se. 3rd SlrMt. PHILADELPHIA. PA KEW OKIXAHS. LA. K1MNEAJTOL1S. HlhM. •ISSkmJA*^. lift Uetat Strict*. 31 HwiubJ Str««t. SEATTLE. WASH._ŽT LOUK. 10._MCHTMAL CANADA
aOJAKl, NAROČAJ TiK &3L H 'GLAi NAAODA". HA? • JSCJI iN NAJCENI&Jfc) ONi-^i*
C0MPA0ME QEiNERAI E T R A NS AT L ANTIQUE.
»cu«ka parobrodna družba.
Direktna črta
do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE.
PoAinl fkspre« parniki aoi S A PROVENCF" "1.A SAVO!Fw '4.A LOR51AJNF* 'FRANCE «<nfUsfcs	*a6*»<AfišSt4»	«n«MivUBtor	ban vlisc
PoAtnl pMcnlki Ml "CHICAGO" '.LA TOU&ANZ" "tOCHAMBEAU" "MUGA1A"
Qlavaa agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
wmtr Paart CbeHfhranrb BsIMlaf Ekspresni parniki odplajejo vedno ob sredah iz pristanišča št. 57 N. R* Poštni parniki odplujejo ob sobotah.
•LA LORRAINE 14. jan. 1914 t FRANCE dne 4. feb. 1914. •LA PROVENCE 21. jan. 1914. *LA PROVENCE 11. iVbr. 1914. •LA SAVOIE dne 28. jan. 1914. *LA S A VOTE due IS. feb. 1914.
POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
•NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 24. jan. 1914. ob 3 popoldne. tROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 31. jan. 1914. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. due 14. febr. 1914. ob 3 popoldne. •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 21. febr. 1914. ob 3- popold. Parallel i iveida lazaaoavaai l«|t pa iva vijaka Parak* a biiii insjs pa Štiri *ijib.
iTstro-Amerikanska črta
(preje bratje Cosulich)
NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence |i Hrvate
Nori parnik na dvalrijaka "Martha Wasbinctvon". Regularna vožnja med New J * orkoro^ Tratom in Reko.
Cena fožaik listkov is New Yorka n UL razred so do:**
V« spodaj navedeni novi paro-	-^cta	_
brodi na dva viiaka i main	ixioia .....• — —	• HiMju^ksznn aoo.m
— •—..... -
ATiTfTE T j Aim. At	• • $36.—*
MARTHA WASHINGTON,	^GR^A ^^^ $37.0«
ARGPNTINA	rvLiL> V LA v. . • » • • • . . . .«vw.. |o7^I
OCEANIA,	Zft Martha ]Washin^ton in Kaiser Frana Joool L stane $3.C0 vet,
JTAI8ER FRANZ JOSH Ig	_ H. RAZRED doi
TBSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiaer Frana Jowl $65.00, dmgi $50.00 do $65.00.
Phelps Bros & Co* Gol !Agents, t Waahingtoa siw^ niw yofk