251. Številki
D Ljubljani, v torek. ZS. oktobra 1901.
XL leto.
j, vsak-dan xveeer, izimši nedelje InQprasnlfce, ter velja po posti prejeman ca antia agiafca dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano 8 pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50>h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znasa'poštnina. — Na naročbe •rez 'istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo bi npravntatro je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadsti, upravnistvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon it M.
Poaaamene številke po 10. ■*
Upravnistva telefon it 85.
Vabilo na nnročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da \\o o pravem ćasu ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vs- leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6-Pol leta... ,, 12-— I En mesec .. „ 2-—
V upravništvu prejeman na mesec K 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto .. K 25-— I četrt leta .. B 6-50 Pol leta . . . „ 13-— I En mesec . . „ 2*30
Za Nemčijo vse leto 28 K.  Za Ameriko in druge deiele vse leto 30 K.
BV~ Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno
dan zadnjega plačila naročnine. JqW List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Unravmšivn ..Slovenskega Naroda". -»-
Resnicoljub]? kranjskih klerikalcev m belokranjska železnica.
ii.
Dne 29. aprila 1. 1907. vršilo se je v Metliki posvetovanje in sicer je bil župan povabil občinski svet in železniški odsek in takrat je poročal posl. Plantaži o korakih in razgovorih v ministrstvu in o tem, kar mn je bil minister Wltek, s kojim je radi te železnice opetovano govoril, povedal in o stališču, koje zavzema železniški minister.
Ker je bil minister nasproti Plantann izjavil, da ne more iz ministrstva oziroma iz stavbnega oddelka nobenega inženirja tudi ne proti plačilo za novo trasovanje belokranjske proge prepustiti, in na drugi strani brez novega projekta za normalno-tirno železnico ministrstvo v tej zadevi ničesar ukreniti ni hotelo, uvideli so vsi zborovalci, da se mora vse
storiti, da se čini preje izdelajo novi načrti za normalnotirno železnico, kakor jih je minister \Vitek zahteval.
V tem obziru bilo je pa rešiti težko in zamotano vprašanje, kako naj se nova proga od Novega mesta, ali od Straže v Belokrajino trasuje, da bo zahtevam Černomaljcev in tudi Metličanov ustrezala.
Prisotni drž. poslanec inžener dr. Mn\ Teder, ki je po štabni oziroma specijalni karti in prvotnem ozkotirnem načrtu, v kolikor to sploh mogoče, krajevne razmere že na Dunaju proučil, razložil je, dći je mogoče belokranjsko železnično zvezo na tri načine izvršiti, ako se noče odnosno tunel pod Gorjanci izpeljati, kar bi sicer najkrajša pa morda tudi najdražja proga bila. Mavreder je predlagal kot prvo progo zvezo Novega mesta- Šmihel - Poganice - Stranska vas, Birčna vas - Urš no selo -Laze - Rožni dol - Preloge - S e m i -š k i v r h - Semič - Štrekljevec - Cerovce - Krupa - Metlika. Kot drugo varijanto predlagal je: Novo mesto - Uršno selo - Semiški vrh - Kot - Petrova vas - Tuše v dol - Grič - Jelšovnik - Črnomelj-Vranovče - Klošter - Metlika.
Piva varijanta je direktna brez tunela mogoča zveza Novega mesta z Metliško in ustreza najbolj zahtevam Metličanov; druga proga je direktna zveza Novega mesta s Črnomljem in ugaja Crnomaljcem. »ločim se Metličanje ji protivijo, ker bi morali po ovinku čez Črnomelj iz Novega mesta se v Metliko voziti, kar pomenja zanje zgubo časa in podraženje vožnje.
Da bi se po možnosti vstreglo Metličanom in obenem tudi Črno-maljcem, nasvetovaJ je inžener Mavreder III. varijanto, to je prvo navedeno progo Novega mesta - drsna sela - Semič vrh - Semič - Štrekljevec - Krupa in od tod naj bi se proga cepila na Metliko in na drugi strani v Črnomelj, tako da bi obe mesti imeli enako daleč od glavne proge, kar bi bilo najbolj pravično in kar bi po možnosti odgovarjalo zahtevam obeh mest.
Kot   zadnjo   in   IV. varijanto predlagal je zvezo Straže preko To plic - Semiški   vrh - Tušev   dol - Črnomelj odnosno dalje Metlika.
Naglašati moramo, da se je mini ster \Yitek izrecno protivi] vsakemu projektu, ki bi železnico do hrvaške meje izpeljati nameraval.
Belokrajina bi se za prvo morala zadovoljiti pač le 8 podaljšano želez
niŠko zvezo do Metlike in Črnomlja in radi tega so bile vse 4 varijante v tem smislu projektovane.
Na tem zboru izrekli so se Metlicam v prvi vrsti za I. varijanto, to je Novo mesto - Prsna sela - Semič -Štrekljevec - Metlika to je za najkrajšo zvezo z Novim mestom. Na prigovarjanje Plantaua in inženerja Mavrederja in v interesu stvari so se pa potem izrekli končno tudi za III. varijanto N o v o ni e s t o - T r š n a sela - Se ni i Č - Štrekljevec -K r u p a in od tod v M e t 1 i k o in na drugi strani v Č r u o m e 1 j.
Obenem so /.brani veljaki sklenili, da se naroči navzočemu inžener ju dr. Mavreder ju, da napravi potrebne načrte teh tras, ki se imajo železu, ministrstvu v odobrenje predložiti v svrho revizije.
O tem se je sestavil tudi zapisnik, ki ga hrani mestno županstvo v Metliki.
Y predstojećih vrstah je pojas-neno, da so Metličanje 1 >i 11 odločno za to, da se takoj s pripravljalnimi deli za trasovanje prične in da bi bili radi primerno vsoto za ta dela nase prevzeli.
Po tem sklepu bilo je upati, da se bodejo tudi Črnonialjci zjedinili tako, kakor Metličanje na III. progo potom kompromisa, ker bi ta zahtevam obeh mest najbolj odgovarjala.
Drugi dan bila Sta Plantan in inžener Mavreder v Črnomlju, kjer so se člani tamošnjega železu, agita-eijskega komiteja in odlični mestni svetovalci na razgovor zbrali. Na tem shodu razjasnil je posl. Plantan položaj in potem je inžener Mavreder opisal vse 3 oziroma 4 mogoče proge za zvezo z Novim mestom in pojasnil težave za progo od Novega mesta preko Semiča v Črnomelj, kajti ravno od vrha nad Seiuičem so krajevne raz-mere proti Črnomlju za zgradbo železu ice zelo neugodne in bi tudi stroške te proge znatno pomnožile.
Debatiralo se je jako živahno in ker se niso Črnonialjci hoteli na nobeno predlaganih črt, izvzemši ono pod II. to je direktno zvezo Novega mesta s Črnomljem, z Metličani zjediniti, ni mogel inžener Mavreder drugega obljubiti, kakor da hoče potem, ko si bode to progo še istega dne na licu mesta ogledal, še enkrat poskusiti, kako bi se dalo na kak drugi način željam (Jrnomaljcev, ki so zlasti zahtevali, da se mora kolodvor v kar največji bližini mesta Črnomelj zgraditi, ustreči in tudi Metličane za tako rešitev pridobiti.
Plantan in inžener Mavreder sta odpotovala preko Kunipinatla-Topli-ce na Stražo in v Novo mesto ter si je inžener med potjo mimogrede lego sveta ogledal.
Ta ekskurzija navedenih dveh poslancev po Belokrajini bila je povod, da je častivredna gospoda okoli »Slovenca« z vso strastjo padla po posl. Plantanu ter ga na vse mogoče pod le načine smešila in tajila, da je on sploh kak korak v ministrstvu radi te železnice storil itd. Naravno je, da Plantan ni na veliki zvon obešal svojih korakov, kar bi bil lahko storil, če bi smatral »Slovenca« za kompetentno instanco, kateri se morajo vsi koraki in vsi razgovori v ministrstvu prijaviti. Živijo pa še skoro vsi dotični višji funkcijonarji, s katerimi -e je Plantan posvetoval, pred-no je šel na poziv Metličanov seveda ob svojih lastnih stroških v Belokrajino radi dogovora skupne proge. Klerikalna gospoda, kateri se po njenih trditvah gre vedno za stvar samo in ne za sebične in strankarske namene, je kot pijana fakinaža v »Slovencu« sramotila in psovala pod zaščito imunnega lažnjivega Kljukca dr. Žitnika posl. Plantana iz gole zavisti, da je on pričel akcijo v prilog belokranjske železnice.
Šuklje sam ni bil nič storil za to železnico. Dokler je bil pred 1. 1901. državnozborski poslanec dolenjskih mest, podpiral je edino-le ozkotirni projekt po želji Gorijanija in kasneje bomo pojasnili, zakaj je to storil. — S tem projektom je pa kakor smo že gori navedli, le stvar od 1895. do 1901. 1. zavlekel. Od tega časa niso klerikalni poslanci za to železnico se prav nič brigali.
Plantan se je že dne 10. junija 1901 v državnem zboru bil energično za dolenjsko železnico oziroma za podaljšanje do Metlike in Črnomlja zavzel in on je bil isti. ki je tudi ministra Witteka v toliko prepričal, da je ozkotirna belokranjska železnica nesprejemljiva in da se je minister izjavil, da hoče projekt normal-notirne železnice v blagohotni pretres vzeti in da je naročil, da se naj tak projekt izdela in predloži.
Končno je tudi minister \Yitek bil na prošnjo posl. Plantanu rekel, da bi hotel za pokritje stroškov novega trasovanja eno tretjino prispevati, če drugi dve tretjini nase prevzameta dežela Kranjska in pa interesent je. Tudi ta pridobitev je bila znamenje naklonjenosti ministra \Viteka in velike vrednosti za stvar.
Klerikalci postali so, ko so videli, da so se začeli Belokranjci v zvezi s svojim poslancem Plantanom brez njihovega .(t. j. klerikalcev) dovoljenja resno pečati se s to železniško zadevo, divji; kajti bali so se, da bi se morda to vprašanje rešilo brez ozira na prave, resnične in dobrosrčne ljudske prijatelje, t. j. klerikalce. Vest jim ni dala miru, kajti po Belokrajini se je glasno govorilo, da so klerikalci več let prespali in da so napredni poslanci belokranjsko železnico zopet na dan spravili. Ta glasna očitanja bili so hudi udarci za »ljudske privilegovane prijatelje in rešitelje« in sklenili so, seveda iz čiste ljubezni do Belo krajine, brez vseh postranskih ali celo umazanih namenov, po svoje, kakor že znajo, V to zadevo poseči in račun Belo-kranjcem in njihovim zaveznikom naprednjakom zmešati.
Iskali so, kje bi dobili pripravno orodje, ki bi se dalo rabiti proti naprednjakom v železniškem vprašanju in našli so kmalu dobrega pomagača v osebi velikega Belokranjca dvornega svetnika Šukljeta.
Ta je takrat delal ravno pokoro za svoje stare grehe izza liberalne svoje dobe in moral je od farovža do farovža klečeplaziti in prositi odpu-BČenja grehov.
Naložili so mu »za pokoro«, da spiše za »Slovenca« več člankov, v katerih svari Belokranjce pred sovražnimi naprednjuki in jim >voje modre načrte za rešitev belokranjske železnice brezplačno ponuja ter po naprednjakih s kolom udriha.
Ker je srce starega aligatorja na Kamnu ob zeleni Krki po držav-nozborskem mandatu koprnelo, zapisal je stari politik svojo dušo vragu, ne vragu, temveč svojemu dobremu prijatelju iz leta 1900., t. j. dr. Šu-steršiču in pakt je bil kmalu storjen, kajti našla sta se v duhu dva vredna bratca par nobile fratrum.
Suklje maza] je svojo učenost v predalih »Slovenca«, lazil je po Belokrajini in lovil tam kaline za svoje projekte in za nastop v parlamentu; pa ni našel nikjer poslušalcev, kajti živa duša mu ni več zaupala in vse se je čudilo, čemu se med Belokranjci* vsiljuje, ko vendar ni njihov poslanec in ga nobeden ni poklical. Pri vseh prilikah je zabavljal prav umazano nad Plantanom in naprednjaku samo da bi jim za bodoče deželno-zborske in kasneje državnozbor>ke volitve tla izpodkopal.
To je bilo njegovi*  n e u t r u d -
LISTEK.
Pojouor.
Zofka K veder- Jelovškova.
Mlada gospa .Jelka sprehajala se je s svojo prijateljico, gospo Ano nekega poletnega popoldneva po parku. Vroč dan je bil in še celo tu pod košatimi drevesi je bilo soparno in vroče. Dišalo je po smerečju, po orehih, nekje ob potu je odevetala lipa.
»Življenje je vendarle pusta in dolgočasna stvar«, je rekla gospa Ana. »Kadar smo odkritosrčni, moramo priznati, da je vse skupaj sama goljufija. In mi sami smo goljufi. Kaj vse si človek ne domišlja! Da je srečen, vesel, zadovoljen! Sebi laže in drugim. A če prav pogledaš, je le varka in komedija.«
»Oho, ti si danes pesimistična«, je pripomnila gospa Jelka. »Zakaj to? Jaz sem nasprotno, vidiš, tega prepričanja, da je na svetu prav prijetno, da je življenje imenitna igra in da je moja vloga na primer, ena od najboljših.«
»Da ti, zakaj ne bi bila zadovoljna, ti? Otroke imaš, finega moža, tvoja slika je vzbudila na zadnji izložbi vseobče priznanje ...«
»Larifari, to ni nič«, pretrgala je besedo svoje prijateljice temnooka gospa Jelka. »Kaj ti nimaš vsega tega* Lepe zdrave, pametne otroke, poštenega, inteligentnega moža, ha?«
»Imam. Ali ti imaš še umetnost. /\o um r ješ, te svet ne bo pozabil v enem dnevu,« ogovarja gospa Ana.
»Da, da, pomnil me bo deset dni. Naši časopisi bodo prilikom moje smrti objavili notice, da je umrla ta in ta priznana, talentirana — no, in tako dalje! Morda .napiše kdo celo feljton kakšna vsega zavidanja vredna čast! Da še več, čez petdeset let morda napiše ena bodočih naših doktoric filozofije, ali profesorica slikarstva na naši bodoči umetniški akademiji, — pardon, to bo morda ne čez petdeset, a in pak čez dvesto petdeset let, — da je takrat in takrat živela neka gospa Jelka, ki je tudi slikala, slabo slikala sicer . . .
»O, o, izvrstno, izvrstno...«
»... slabo — ti o slikarstvu ničesar ne razumeš . . . slabo slikala torej, ampak, da to dejstvo v tedanjih časih vsekakor ni bilo brez vse zanimivosti . . . Tako se bo morda pisalo, če se bo sploh. In to mi zavidaš, ti mi to res zavidaš?!«
»Zavidam, hm, nevoščljiva nisem, to je nizko, ampak fakt je, da si na boljšem, kakor jaz.«
»Kakor ti?! Kaj ti manjka? Lepa si, bogata, brez skrbi. A jaz se borim s tem življenjem iz leta v leto, skrbi imam čez glavo in bodočnost je negotova. Pa vendar ne tožim.«
Gospa Ana se je zamislila. »To je res, v materijalnem pogledu se ne smem pritoževati, ali drugače imaš ti lepše.   Idealne, duševne zahteve, mi-
slim. S tvojim možem živita v redkem duševnem skladu, pogovarjata --e o knjigah, o tvojem in njegovem delu, moj Ivan nima smisla za to. Samo hribolazec je v privatnem življenju, a jaz pridem komaj na Šmarno goro.«
»Ha, ha in zaradi tega si nesrečna ?«
»Ah, ne nedoslovno zaradi tega. Tu je še mnogo drugih malenkosti. Včasih sem jako žalostna. Če pogledam druge ljudi, — njim je mnogo lepše, srečnejši so . . .«
Gospa Jelka se je zopet zasmeja-la. Prijela je prijateljico pod roko in jo peljala li klopi pod košatim kostanjem. Tam blizu je žuborel studenec in lahen vetrič je prinašal od njega zdaj pa zdaj vlažen, in prijetno svež, duliteč zrak.
»Sediva!« je rekla gospa Jelka. »In zdaj, Ana, ti bom nekaj povedala. Tudi jaz sem včasih tako-le žalostna in še malo bolj, kakor si ti zdaj. Brez posebnega vzroka polasti se me vsakih par tednov neka globoka otožnost in neopisljiva potisnjenost. Nekaj čudnega me duši v prsih, v oči mi silijo solze in zastonj odganjam čemerne in grenke misli od sebe. Naenkrat se ni i zdi vse črno okoli mene, bridko čuvstvo nesreče in nezadovoljnosti me muči. Vsa ta življenska borba se mi zdi odveč, pretežka, nesmiselna, brez cilja. Drugi pa se mi zde srečni, od usode razvajeni. Zde se mi sveži, agilni, vztrajni; njihovo življenje se mi zdi zavidanja vredno; nepreneho-
ma mi vstajajo vprašanja, zakaj nimam tega in ne onega, zakaj ne te sposobnosti, zakaj ne povoljnejših razmer za svoj razvitek. Moj mož mi je premalo nežen in obziren, otroci premalo nadarjeni, zlovoljna sem in mojo dušo prevzame temna bojazen pred bodočnostjo in neki tihi pekoči in brezmočni gnjev na svojo usodo, ki jo smatram v takih momentih mračno, težko in nezasluženo. Par dni hodim okrog vsa izpremenjena, jokam na skriveni, grizem se v sebi, sploh nahajam se v neznosnem duševnem stanju. Ali kakor smo pač vsi ljudje tako tudi jaz iščem krivca ne v sebi, ampak v drugih. In ker mi je moj mož najbližji, začnem dolžiti natihein moža. Če bi bil mož tak in tak, bi bila tudi jaz drugačna, si domišljam, če nisem zadovoljna sama s seboj. On ima velik vpliv na me, zakaj ga ne vporabi, da bi bila vztraj-nejša, da bi to delala, ono čitala, da bi se odučila svojega prenaglega temperamenta, da bi postala konsekvent-nejša v svojih načrtih. Ali on se premalo briga za me, zato je vse to. Sploh, če bi nas imel zadosti rad, mene in otroke, bi že ukrenil tako, da bi bilo vse prav, da bi bili brez skrbi za bodočnost in da bi v vsakem oziru teklo življenje vedro, veselo in koristno, kakor blagoslovljena, bogata in mogočna reka teče po rodoviti in lepi dolini. Opazujem ga in naenkrat odkrijeni na njem vse polno pogrešk, ki jih drugi ljudje po mojih mislih nimajo.«
Gospa Jelka je prenehala za tre-notek in opazovala pisanega metulja, ki se je pri zibal gizdav in krasen iz gozdnega somraka, onkraj bele stezice.
»Čudno, ravno tako ali na las tako čutim včasih jaz,« je pripomnila gospa Ana.
»Da, da, to je občečloveška bolezen,« je povzela gospa Jelka zapet besedo.
»In ali mu kaj rečeš?« vpraša prijateljica.
»Rečem, hm ... On je pameten. Ko vidi, kako vse bolj vre v meni, kako postajajo moje oči trde, pogledi mrki, kako je moj glas vsako uro trpkejši, kako sem zlovoljna, pride k meni in me vpraša, kaj mi je pravzaprav k vragu. Meni je to vprašanje seveda dobrodošlo, pa začnem, da tako življenje ni življenje, da sem si zakon drugače predstavljala, da ni to nobena ljubezen, otroci tudi niso nič takega, da bi bilo najboljše, če bi človek čini prej umrl in da ne razumem,, zakaj je drugim ljudem tako lepo na svetu, samo meni ne. On me pusti, da se izgovorim, reče, da sem neumna, zaloputne vrata in gre.«
»In ti?«
»Meni takoj odleže. Glavno je, da se odpre ventil. Sicer pa tudi njega prime včasih podobna bolezen in jaz je lečim na sličen način.«
»Jaz molčim, nič ne povem, ampak stvar me muči dolgo.«
»Vidiš, to ui dobro. Ven z vsem. Mož, ali prijateljica, oče ali teta, ti
MU
i j i v o in n e s e b i č n o delovanje v prilog belokranjski železnici; on je to kar so naprednjaki napravili, zavrat-no s svojimi spletkami podiral in iz-podkopaval. To je pošteno delo za blagor domovine in svojih bednih rojakov !
Tako je tudi na shodu dne 13. julija 1904 v Belokrajini nastopal in jasno naglašal, da ne smejo napreduj ako v v deželni in državni zbor voliti ter obenem ponujal pomoč svojih novih zaveznikov-klerikaleev prav po judovsko usiljivo.
To je bila kot zlato čista ljubezen do svojih belokranjskih roj a kov in s ponosom sme »Slovenec« danes pisariti: Šuklje in Susteršič sta bila edina pogumna pr-voboritelja za belokranjsko železnico, kajti onadva sta jej hotela na ta način pomagati, da sta skušala pobiti najprej vse napredne poslance in potem pa hotela, vse kar so drugi že pred njima zaradi belokranjske železnice storili, kot svojo zaslugo rekla-movati, kajti klerikalci so slovenskemu narodu povsod in vselej, vse kar mu je dobrega usoda naklonila, (dosti pač ni bilo), s a m i p r i b o r i-1 i , pa če tudi niti mezinca niso ganili za kako stvar.
Naprednjaki ne žrtvujejo nič, oni niso hoteli trasovati, tako je pisal pred par dnevi resnicoljub »Slovenec«. Res je, naprednjaki nimajo ljudske posojilnice in njenih milijonov na razpolago, da bi graščine z njenimi novci in brez dolžnih pisem, po pol milijona in še več kupovali, ali pa železnice trasirali. Za to so poklicani dežela, okraj in ministrstvo je V.* ponujalo. Nehote se spomnimo pri tej priliki na neko dejstvo, ki jasno kot bengaličen ogenj osvetljuje požrtvovalnost poslanca Šukljeja izza liberalne dobe, to je že iz časa pred letom 1901.
Med spisi konzorcija Šuklje-Go-rianv se nahaja v računih g. Gori-anvja tudi postavka »3 1. D e z e m-b e r 1 S 9 4 t' u r P r o t* e s s o r Šuklje 5 0 0 i* 1.« in kasneje še 8 gld. To dokažemo lahko po pričah in sedaj pa vprašamo, kaj pomenja ta beležka Gorian> jeva drugega kakor, da je Gorianv izdal ali plačal znesek 500 gl., zakaj, tega ne moremo trditi, za p r o f. Šukljeja.
To dejstvo pa priča, da je iz Go-riani y j e vegu žepa 500 gld. za račun Šukljctov bilo efektivno izplačanih petsto goldinarjev. Mi pribijemo to dejstvo brez vsakega komentarja in prepuščamo sodbo o tem kočljivem vprašanju vsem čitateljem teh vrstic.
Dvomimo, da bo kdo trditi se upal, da diši to dejstvo po nesebičnosti, po ljubezni do stvari in do milih belokranjskih rojakov!
Poslanska zbornica.
X a Dunaju, 28. okt.
Današnja seja poslanske zbornice je bila — izjemoma — mirna. Razpravljalo se je o nagodbi. Govorili so nemški naprednjak T r b a n , Malo-rus dr. L e w i c k i , grof S t e r n -berg, nemški nacionalec K a i s.e r, član poljske ljudske stranke Sta-p i n s k i in nemški klerikalec A iv -m a n n . Zoper nagodbo so govorili Le w i c k i, Stapinski in K a i -ser, Urban in A x m a n n pa sta rekla, da zdaj še sama ne vesta, kako stališče zavzameta glede nagodbe. Brezpogojno se je izrekel za nagodbo Sternberg.
Izmed vloženih interpelacij je omeniti sledeče:
Župan Hribar je interpeliral zaradi uvrstitve ljubljanskega mesta v višji razred državnouradniških aktivitetnih doklad.
pove kakšno ceneno modrost in tolažba je imenitna. Ravno včeraj sem po-slednjikrat prebolela tako bolezen. Zdaj upam, imam mir vsaj do Vseh svetih. O, ti niti ne slutiš, kakšno moč ima včasih kakšna banalna filozofija, če jo slišiš o pravem času.«
»Kaj ti je dejal tvoj mož?«
»Da bi hotela same polizke, da vidim pri vsakem samo cvet, bonbon. Da življenje ni sama sladkarija, da ga ni človeka brez hibe, da ni luči brez sence in da je prav tako, ker bi se človek drugače od same medice zadušil. Poljubil me je na usta krepko, brez vse sentimentalnosti, nataknil je klobuk in odšel po svojih opravkih. In naenkrat sem videla, da je neumnost zavidati druge ljudi, videla sem zopet tudi vse sence in vse pregreške, ki jih ima ta ali oni, skrbi, nesreče in moja lastna I učen je takoj svetlejše vzplapolala. Moj mož je najboljši od vseh, nikogar drugega ne bi hotela; otroci so najljubši, osoda moja mi je še naj pri pravne j ša in našo skromno ali veselo in toplo srečo ne bi zamenjala za nobeno drugo na svetu. Kaj se torej šopirim. Vsekakor lepo mi je na svetu in zadovoljna sem jako.«
Metulj je odfrfotal in obe prijateljici ste se vrnili v mesto. Na visokem nebu je sijalo vroče in zlato letno solnce.
G r a f e n a u e r in B e n k o v i č sta interpelirala pravosodnega ministra zaradi jezikovnega vprašanja pri sodiščih na Koroškem.
Tudi tisti človek, ki sliši na ime Gosti n č a r , je vložil dve interpelaciji, ki mu jih je seveda skrpal njegov kompanjon Janez Evangelist Krek. Tudi famozni Jaklič se je oglasil z interpelacijo, in sicer se je spravil nad ljubljanske sodnike, ki so pri vzklioni razpravi o Gostinčarjevi zadevi zastran »Delavskega stavbnega društva« obtoženega Novaka oprostili. Jaklič bi rad imel, da bi sodišča vsakega liberalca obsodila in vsakega klerikalca oprostila. Jakličeva interpelacija je ravno taka lumparija, kakor je bila zadnjič Gostinčarjeva. Dobro bi bilo, ko bi se enkrat razkrinkalo Krekovega k o m pa n j o n a in parlamentu p o v e d a 1 o , kdo je ta subjekt. Potem bi parlament tudi znal ]> o vrednosti ceniti njegove tovariše.
Kriza pri Čehih.
D u n a j , 28. oktobra. Danes je ministrski predsednik baron Beck nadaljeval pogajanja s češkimi strankami. Tudi z odstopivšima ministroma dr. Foftoui in Paca-k o m je opetovano konferiral. Posebno dolgo časa je razpravljal z dr. Z a č k o m , ki je prevzel nekakšno posredovalno vlogo. Glede preosnove ministrstva gredo nazori vsaksebi. Večina merodajnih državnikov je za popolno preosnovo še pred glasovanjem v nagodbenem odseku. Baron Beck pa je konferiral tudi z nemškimi voditelji, da si zagotovi njihovo podporo pri rekonstrukciji ministr-strstva. Razen Mladočehov delajo vse češke stranke na to, da se razmerje napram vladi razjasni. Baron Beck pride že v prihodnjih dneh poročat cesarju. Demisija obeh čeških ministrov je bila dosedaj podana le pismeno.
Praga, 28. oktobra. Glasilo poslanca tir. Kramara »Den« piše, da je popolnoma izključeno, da bi se češka kriza že prihodnji teden rešila, kakor zahteva to ministrski predsednik. Ne gre se le za osebne spremembe, temuč za temeljito poja-snitev razmerja strank napram vladi sploh.
Izvrše valni odbor češko-radikal-ne napredne stranke je sklenil danes resolucijo, v kateri se češki poslanci vseh strank pozivajo, naj z državno-pravnega stališča obstruirajo nagod-beno razpravo.
Italijansko vseučilišče.
Dunaj, 28. oktobra. Italijanski vseučiliščniki na dunajskem vseučilišču so poslali deputacijo k poslancema Malfattiju in Bartoliju s prošnjo, naj novo agitacijo, ki so jo za pričel i italijanski dijaki, da se končno že enkrat reši italijansko vseuči-liščno vprašanje, podpre tudi s parlamentarno akcijo. Oba poslanca sta obljubila popolno podporo. Nato je šla deputacija v parlament tudi k italijanskim socialnim demokratom, ki so tudi obljubili, da se bodo z vsemi močmi zavzeli, da se zahteve izpolnijo, vendar so svetovali deputaciji, naj skrbi, da se agitacija ne razvije v narodnostni boj. Končno so deputaciji nasvetovali, naj stopi tudi s klerikalnimi poslanci v zvezo. V sedanjem trenotku ne mislijo italijanski poslanci na parlamentnrno akcijo v tem vprašanju, temu bodo le stavili vladi nujno vprašanje, kako daleč je že s pripravami za ustanovitev italijanskega vseučilišča. Še ta teden izroče Italijani rektorju dunajskega vseučilišča spomenico, v kateri zahte-
Čez trnje do sreče.
Povest. (Dalje.)
\ II.
Anton se je kar ustrašil, ko je izvedel, koliko ljudi je povabila Elvira na skromni njegov gradič in ko mu je mati pojasnila, koliko bo ta priredba veljala.
»Kaj vendar počenjaš«, se je razburjen obrnil do Elvire, ki jo je dobil pri pisanju novih povabil. »Pomisli vendar, kake so naše razmere. Takih izrednih izdatkov si ne moremo dovoljevati.«
Elvira je odložila pero in se hladno obrnila k svojemu možu.
»Niti takih izdatkov si ne moreš dovoliti«, je rekla porogljivo, »še izdatki za dve večerji in en obed so ti preveliki? Mislila sem, da toliko premoženja že imaš.«
Antona je jezil porogljivi ton, s katerim je Elvira govorila in osorno je zakričal:
»Za tvoje tržaške znance bi bili dobri tudi sirovi štruklji, saj razvajeni niso, kolikor se spominjam.«
A bilo mu je takoj žal teh besed, zakaj v trenotku je Elvira raztrgala vsa povabila, kar jih je imela že spi-
vajo italijanski dijaki ravnopravnost z ostalimi akademiki.
Zvišanje častniških plač.
Dunaj, 28. oktobra. V včerajšnji skupni ministrski konferenci se ni doseglo popolno sporazumljenje le o proračunu, temuč tudi o zvišanju plač častnikom in vojaškim uradnikom. Vendar se bo zadnja zadeva odgodila do rešitve nagodbe. Vojna uprava upa najti pota, da se plače častnikom izboljšajo že leta 1908., dasi tozadevnega zvišanja ni v proračunu. Najbrže se nakažejo primerne draginjske doklade do končne regulacije plač. Vojni proračun izkazuje poviška le 10 mesto 20 milijonov K. Teh 10 milijonov je določenih za izpopolnitev artiljerije, za podražena živila in krmo ter prvi rok za nove vojne ladje. Da ni prišla regulacija častniških plač v proračun, preprečila je ogrska vlada iz političnih nagibov.
Madžari in nagodba
Budi m p e š t a , 28. oktobra. Gospodarski odsek državnega zbora je začel danes razpravljati o nagodbi. Ministrski predsednik dr. VVekerle je pojasnoval vse podrobnosti o nagod-benih točkah. Povedal je, da je vlada pripravljena tudi na eventualnost, ako bi se nagodbena pogajanja razbila. Dr. Wekerle upa, da bodo v Avstriji vkljub bojem le sprejeli nagodbo. »Do leta 1917. je dovolj časa, ki ga hočemo dobro izkoristiti. V slučaju gospodarskega boja z Avstrijo bo vrednost naših papirjev močno padla. Naša naloga mora biti, da si zagotovimo v inozemstvu trg, na katerega bomo mogli apelirati v slučaju boja z Avstrijo. Ako leta 1917. uvedemo gospodarsko ločitev, imamo zakoniti temelj v carinskem tarifu.« Nadalje je govoril dr. \Vekerle o dalmatinski železniški zvezi in o reformi borze. Svoje pojasnjevanje je zaključil z besedami: »Nikoli nismo trdili, da bi bila nagodba sijajna, toda v razmerah, v katerih smo se pogajali, se ni dala doseči boljša nagodba. Vsi gospodarski in politični nagibi so govorili za sklenitev nagodbe, ki je iz teh vzrokov moremo tudi z mirno vestjo priporočati,  naj se sprejme.«
Bolni minister K o s s u t h je sprejel v postelji deputacijo svojih volilcev iz Segedina. Minister je rekel, da je položaj neodvisne stranke težaven, ker je stranka prišla do večine poprej, kakor je logika zgodovine dozorela položaj. Sedaj ne more storiti drugega, kakor izpolnovati ustavne dolžnosti večine: spoštovati obstoječe zakone ter si prizadevati, da se deželi brez velikega vznemirjenja uresničijo njena načela. Glede sedanjega razmerja moči in gospodarskega položaja pa bi niti kot popolnoma neodvisna država ne mogla Ogrska skleniti boljše nagodbe z Avstrijo, kakor jo je sklenila.
Bolgarija.
Sofija, 28. oktobra. Protestnega shoda se je udeležilo nad 10.000 opozicionalcev. Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva, naj se zopet imenujejo prejšnji vseučiliščni profesorji ter se naj otvori vseučilišče, a obenem se mu zopet podeli avtonomija. Vladi se izreka graja, ker tepta ljudske pravice z nogami. Končno se poziva narod, naj odločno deluje na to, da vrže sedanjo vlado.
V navzočnosti kneza Ferdinanda se je danes otvorilo sobranje. Prestol-ni govor, ki ga je prečita! ministrski predsednik G ude v , konstatuje, da vlada v deželi mir in red. Nadalje pravi: Vlada si na vso moč prizadeva, da napravi sedanjemu položaju rodnih bratov na Turškem konec. Raz-
sanih in vrgla listke Antonu pred noge.
»Žal mi je, da sem že odposlala nekaj vabil, a če hočeš, jih takoj preklicem.« Govorila je zapet z nedosež-no ošabnostjo in neko dostojanstve-nostjo, s katero je najlaglje ugnala svojega moža v kozji rog.
»Prenaglil sem se«, je po kratkem molku izjavil Anton. »Ne zameri mi tega ali ti se res premalo oziraš na moje razmere.«
»Ce ti preveč zapravljam, kar povej, in če hočeš, lahko še danes začnemo živeti ob sirovih štrukljih, fižolu in zelju.«
»Ne srdi se, ljuba Elvira. A uva-žuj moje razmere. Oče moj je bil sicer premožen, a vse prej kot bogat. Od svojega premoženja je zapusti meni le polovico, polovico pa materi. Moja umrla žena je bila pač dosti bogata, a kar je zapustila, to je vse last moje hčere Pavle in jaz imam ta-korekoč le užitek do Pavline polnoletnosti.«
Elvira, ki je stala pri oknu, se je pri teh besedah naglo obrnila. Trepetala je po vsem životu in iz njenih oči so švigali plameni jeze, da je postalo Antonu kar tesno pri srcu.
»Torej si ti le nekak preužitkar na tem gradu in živiš od milosti svoje matere in svoje hčere. Mož, ki je star skoro petdeset let, pa se pusti
merje napram vsem velesilam in sosednjim državam je ugodno.
Iz Srbije.
B e 1 g r a d , 28. oktobra. Na včerajšnjem protestnem shodu so govorili poslanci S t o j a n o v i ć (mladora-dikalec), V e 1 j k o v i ć (narodna stranka) in Voja Marin kovic (naprednjak). Vsi so naglašali, da je zunanja in notranja politika sedanje vlade usodepolna. S tem, da je sklica la vlada zaradi shoda toliko vojaštva v Belgrad, je pokazala, kako misli o narodnih svoboščinah, ki so zajamčene z ustavo. Shod je sprejel soglasno resolucijo, v kateri se obsoja vladna politika, posebno pa odgoditev skupščine ter se zahtevajo čimpreje nove volitve.
Kakor poročajo belgrajski časopisi, je prestolonaslednik princ Gjor-gje poklical dan pred protestnim shodom ministra notranjih del k sebi ter mu uaročil, da se pri eventualnih nemirih ne sine rabiti vojaštva. V političnih krogih so zelo nevoljni zaradi takšnega vmešavanja prestolonaslednika v stvari, o katerih ima pravico odločevati le kralj.
Uradno se razglaša: Vesti zunanjih časopisov o koncentriranju vojaštva in drugih odredb vojnega ministra povodom protestnega shoda v Belgradu so močno pretirane.
Dopisi.
Od Št. Ruperta nad Laškim. Našemu župniku g. Antonu Mojžišeku in njegovim nakomando-braniteljem ne zadostujejo več štajerska sloven-sko-klerikalna gnojišča za blatenje nadučitelja g. Pr. Zupančiča, zato so se zatekli v zadnjem času v glavno vseslovensko - klerikalno gnojišče. Bog zna, bodo-li tu v zadostni meri postrežem z gnojnico, po kateri jih tako žeja! G. župnik, namesto da očitate gospodu nadučitelju obrekovanje in zavijanje, katero Vam on lahko z vso težo besednega pomena nazaj zaluča, operite se raje očitanja »Nar. L.« štev 43. t. 1., čigar čitanje potrjujete s »SI. G.« z dne oktobra 1907. Tu se Vam očita toliko nečednih, nelepih stvari, da ste svoji časti dolžni oprati se teh madežev. G. nadučitelja bi Vi najraje v žlici vode utopili, ko bi mogli, a na njegova očitanja, pravite, da niti odgovarjali ne bodete. Zakaj ne? Tu poskusite svojo srečo, ako tega očitanja niste zaslužili! Pa ta dopisnik iz »sosedne (!) župnije«! Po besedilu ga poznate* Čudno, da ste samo župnik s tako učenostjo, ki Vas dela vrednega, da se Vas proglasi vsaj doktorjem liguor-janske morale. Nekdo, ki je tudi Vaš podpisani dopis v »SI. G.« bral, je vskliknil: »Po njegovi slabi slovenščini in še slabši stilizaciji, spozna se na 800 korakov župnika A. Mojži-ška«. — V glavnem slovensko-kleri-kalnem gnojišču pa laže svctohlinski dopisnik, da so letošnje držnvnozbor-ske volitve pregnale mir med župnikom in nadučiteljem, ko je vendar v obče znano, da je pregnal ta mir župnik že prosinca meseca s tem, da je odrekel nadučitelju pravico saditi na šolskem posestvu pri stari šoli sadna drevesca. Proglasil je dotično šolsko posestvo in še celo ozračje, ki bi ga drevesa morda kdaj zavzemala, za cerkveno last. Najel si je na to zem-Ijemerca, ki bi mu naj pomagal nadučitelja tozadevno premagati pro-vzročil dalje v tej zadevi sebi in načelniku g. Mart. Tratniku nepotrebna pota k sodni j i, a ker mu zemljenieree ni izvršil vrisbe po njegovih (župni-kovihj željah in ker se načelnik kraj-nega šolskega sveta, kot vsestranski poštenjak, ni dal kreniti s pota pra-
vzdržavati od svoje matere in od hčere.«
»Obetal si mi srečno, prijetno in brezskrbno življenje; govoril si tako. kakor bi tičal v tisočakih, nastopal >i. kakor bi imel sredstev, da mi lahko zagotoviš mojega slavnega rodu primerno življenje. Sedaj pa vidim, da si igral kavalirja na stroške svoje hčere, ti, ti preužitkar.«
S trdimi koraki je šla naglo mimo njega iz sobe in zaloputnila za seboj vrata, da je zagrmelo po celem gradiču. Tudi Antona je stresla jeza. V prvem hipu je hotel pohiteti za svojo seno. Spomnil se je materinih namiga vanj, naj že enkrat svoji ženi pokaže, kdo da je gospodar v hiši. Hotel se je ravnati po teh migljajih in že stopi 1 k vratom, a ustrašil se je novega prepira z ženo in ostal v sobi.
»Pokažem ji na drug način, tla velja moja volja,« je rekel sam pri sebi in sklenil, preklicati vsa vabila, kar jih je bil že razposlal. »Ce pridejo tisti ljudje, ki jih je Elvira že povabila, naj pridejo, jaz že poskrbim, da se jih hitro .odkrižam.«
Spisal je v naglici vsa zadevna pisma, potem pa vzel puško in šel na lov, ne da bi se poslovil od Elvire, ki se je bila zaklenila v svojo sobo in hodila tam vsa razburjena gor in dol.
K večerji ni bilo ne Elvire ne Antona.
vičnosti,   dobil je župnik namesto šolskega zemljišča — dolg nos. Da je bil g. župnik bolan, je res, in sicer G tednov hudo bolan; ni mogel   niti v cerkev niti v šolo. Ko pa je bil klerikalni shod za Št. Rupert napovedan (za praznik   Sv. Jožefa    19. marca 1907), pa je v nedeljo pred tem shodom že lahko šel v cerkev, tam maše val in oznanjeval    besedo, ne božje«, ker je bil zanjo še preveč bolan, ampak o volilnem shodu, ki se ima vrši ti čez 2 dni.   Tiste dni do volilnega shoda je ostal zdrav, a na dan volilnega shoda je že oznanil, da bo naslednje dni zopet brez inaše v župni cerkvi, ker je — on bolan. Bil je res zopet hudo bolan, dokler ni prišel ka plan g. Ant. Penič.   Koj po prihodu kaplana mu je toliko odleglo, da mu ni bilo več treba v sobi čepeti, ker ni bilo več straha, da bi moral   iti on kakega bolnika previdet ali pa da bi moral v šolo. Popolno ozdravel pa je na dan ponovnih shodov v Št. Ruper tu dne 5. maja. Mnogo nas v Št. Ru pertu je prepričanja,   da bi g. župnik ne ozdravel tako hitro, ko bi ne bilo g. kaplana ali  celo volitev. — Da je g. nadučitelj občinsko tajništvo v prvi    polovici vel. travna t. L županu res odpovedal, vemo tisti, katerim je to župan sam pravil; vprašajte ga in povedal Vam bo, ako ne bo tudi tega dejstva tako vtajil, ka kor je vtajil svoje razlaganje z dne 19. vel. travna t. 1. o kršenju volilne tajnosti g. župnika.   Kako imate Vi g. župnik namen res ubogemu orga nistu službo zboljšati, ste že mnogo krat pokazali, najlepše pa takrat, ko ste ob poroki na oltar darovane novčiće sami v žep vtaknili, organista pa z besedami   odpravili,   da ni ž njim kaj deliti. Ako je bilo premalo za deljenje med Vama, ne-bi se li bilo takrat od Vas spodobilo ono malenkost (ako res ni veliko   bilo) organistu prepustiti. Od onega slučaja pa vedno ob takih prilikah vse Vi spravite. Menda bo le res Vaš žep precej globok. In sedaj bi si organist lahko svojo službo izboljšal z občinskim tajništvom.   Zakaj je zdaj g. kaplan tajnik   Razumel bi ta posel ravno tako. kot g. kaplan.   Ta je ljudstvo šuntal zoper g. nadučitelja s tem, da ga je imenoval na volilnem shodu, največjega sovražnika Šentruperčanoni, ker Tii vedel za vsakega hlapca, da bi ga bil vpisal v   državnozborski volilni imenik. (G. kaplan naj se lepo zahvali, da mu ni preskrbel g. nadučitelj radi tega nekoliko ričeta.) Ko so pa bile pred kratkim   občinske volitve, se je pa g. kaplan   kot tajnik tako brihtnega izkazal, da odbor še reklamacij ske komisije ni volil; razven tega se je vršilo med volitveno pripravo in volitvijo samo toliko neredno sti in nepostavnosti, da se je zoper to 5 strank pritožilo in vse je ovrženo. kakor se čuje. V imeniku, ki je pa veliko lažje natančno sestaviti, kot vol. imenik za državnozborske volitve. SO manjkali tudi    večji posestniki. G. kaplan, kaj bi Vi rekli sedaj tistemu, ki bi Vas imenoval zaradi tega. ker niste vpisali vseh    volilcev v volilni imenik »največjega sovražnika Šent-ruperčanov<v ?        .le-li   g. nadučitelj kot bivši tajnik odvrnil od občine občutne stroške ali ne, naj se vpraša pri županstvu Marijagradec (slučaj Tomaž Senica).   Koliko   pa je štel g. župnik za popravilo šupnišea in farne cerkve, pa nam naj pove kilo izmed njegovih nakoinandobranitelje\ . Naj nam  on  tudi  pove,  koliko je v cerkvenih računih za lipe po g. župniku prodanih.' Da g. župnik sam sebe za predsednika   volilne komisije voli, res dokazuje, da   ni častilako-men. — In po »mirni    učiteljici Li-
(Dalje v primci).
»Gospod in gospa sta se zopet hudo prepirala,« je pojasnjevala kuharica, ko je pogrinjala miza »Gospod je šel na lov, gospa pa pravi, da jo glava boli.«
Stara gospa in Pavla sta sedeli
sami pri večerji.
»Kaj je neki zopet bilo,4 je vzdihovala stara gospa. »Zadnji čas se ti prepiri tako množe, da mi delajo že resne skrbi.«
»Nič ne razmišljaj, mamica,« je tolažila Pavla staro gospo, »saj ven
mir veš, da se »ona« prepira za vsako malenkost.
»2e zopet ji praviš »ona , kar se nikakor ne Spodobi,« je pokarala sta ra gospa svojo vnukinjo. »Odvadi se vendar že tega; saj jo   mora užaliti, če bi slišala, kako o njej govoriš*«
»Ne morem drugače,     je BVOJe glavno rekla   Pavla.   »Nikdar  ji ne bom rekla mama, nikdar, a če me nje zi, ji pravim celo  milostiva gospa.
»To ni prav, dete moje, nikakor
ne.v.
»Ah, malo se mora tudi meni spregledati.«
Pavla je sedla kraj stare gospe in jo prijela za uvelo roko.
i Vidiš, komaj je dobro leto tega. kar je umrla moja mamica, in že se di na njenem mestu tuja  ženska. A kilo  se  še  Spominja   moje mamice! Sama ti in jaz, drug nihče.  In tudi
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 251., dne 29. oktobra 1907.
kar« se nekemu toži; menda ne ka planiji katere zidovi bi znali o njej lepe povestice praviti, da znajo govoriti. Kako mirna je bila, SVedoči to, da je provzročala že prejšnjemu g. nadučitelju sitnosti in da je bila pred drugo skušnjo že Škrat brez službe. In kako miroljuben je naš g. župnik, dokazuje to, da je metal polena prejšnjemu g. nadučitelju pod noge; tla je ogrizel že g. šol. voditelja v Svetini; da je treba kaplana z lučjo iskati, ki bi se ne pritoževal zoper njega [eden se je poslovil v cerkvi z besedami: »Hvala Bogu, da me je rešil pekla in hudiča«) ; da ima v teku teb par let njegovega tukajšnjega župni kovanja že 5 organistov in da gloda sedanjega g. nadučitelja, kakor in kjer more. Koliko Šentrupereanov si želi videti ga seliti se. se mu niti ne sanja.
Vita Zupančič,
soproga nadučitelja.
Iz Konjic. Slovenski Gospodar« recte »Lažilist S. K. Z.<, nakopičil je v svoji zadnji številki 50. toliko laži iz konjiškega okraja oziroma Konjic, da zasluži javnega ožigosanja. Vršil se je namreč zaupni shod narodne stranke za konjiški okraj in se je razmotrivalo, kako rešiti ta lepi okraj gospodarskega pogina, kako povzdigniti njega narodno moč. Zbrali so se večinoma sami mladi narodnjaki, ki se ne menijo za duhovske hujskarije, pristaši narodne stranke, in sklenili, da se mora začeti narodno-gospodarsko delo, drugače nas pohodijo potomci slavnega > Znjc-kloštra« pop je in njih nune. Ne boš, znani dopisnu Viktor, s svojimi laž-njivimi dopisi oviral narodnega preporoda in če si z zaletavanjem v narodnjake tudi svojo puhlo glavico razbiješ. Poznamo te in tvoje crnjake predobro. Vam je le mar mračnjaštvo in izsesavati je ubogljivega kmeta, ki ga strahujete, češ, sicer ne pride uboga slovenska para v nebesa. Narekuješ bojkot trgovcu narodnjaku. Lepa katoliška morala — sam kot vzoren Slovenec, rešitelj narodnega pogina — pa podpiraš s svojim pristašem najhujšo nemčursko gostilno »loli pri Dravinjskem mostu. Sramota naj vas oblije, če srečate poštenega narodno-delavnega moža. oči pobesite rajše v tla, (kakor radi v okna koketirate) mesto da se s tako zlobnostjo in lažjo zaganjate v poštene ljudi. Pej takim laži-slovencem, ki rajše podpirajo naj v eč j ega nemeurskega oštirja. kakor poštene narodne Slovence, samo zaradi tega, ker ne pihajo v farško trombo. Narodna stranka pa bode delala v prid svete stvari za rešitev našega kmeta iz nemčurskih in farških rok. Mi \ Majamo, a vas je strah in v tem strahu lažete, ker se bojite resnice.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 29. oktobra.
— »Slovenec« in ministrski predsednik Beck. V > Balkanu« čitamo: »Slovenec« je trdil, da se je baron Beck zelo razjaril radi poseta jugoslovanskih poslancev v Pešti in tla je naglašal, da je sedaj v nevarnosti belokranjska železnica. To je Beck — po »Slovencu« — naglašal v istem času, ko so na Dunaju vstopili v vlak inženirji, ki so te dni že došli v Xovo mesto, da trasiraju progo! »Slovenec« je tudi vedel povedati, da je Beck naravnost opsova] dr. Ploja in dr. Ry-hara. »Slovenski Narod« se je roga! »Slovenčevi« informaciji, »Jugoslovanska zveza« pa jo je pobila. Toda »Slovenec« ostaja pri svojem. Nam je sicer vseeno, ako se je baron Beck razjaril ali ne. Ali zabeležiti moramo in ostro ožigosati pojav, da se sloven-
oče se nama je odtujil. Saj je res, da ima naju rad. ali njo ima še rajši, veliko rajši in prav zaradi nje je pozabil tudi na mojo mamico, da jo celo na pokopališču nikdar ne obišče«
Pavla se je stisnila k stari gospe, ki jo je SOCUtno privila k sebi in ji položila roko okrog vratu.
»Poskusila sem. da bi se je navadila,« je pripovedovala dalje Pavla. »A ni mogoče. Kadar sem ž njo, se mi zdi, da sem grozno nevedna in neumna. Vedno mi daje take pametne nauke. In vedno pravi: Moja duša je polna visokih misli, moje srce gori za vzvišene ideale. S takimi in enaki mi besedami me kar omami.«
»No, saj pride kmalu Mirko,« se je pošalila stara gospa, »in ta te že spravi k sebi.«
Pavla je v prvem trenotku Lahno zardela, potem pa o vila roki stari gospe okrog vrata in veselo smeje se jo poljubila.
»Z »njo« pa imej Le malo potrpljenja,« je dejala stara gospa. »Bo-jiin se sicer sama, da se med nami ne bo udomačila, toda storiti je treba, kar se da, da se ji to omogoči. Bolj ko jo spoznavam, bolj u videvam, kako je vsa drugačna od nas. Mi smo resni, preprosti in skromni, ona je ponosna pretencijozna in lahkomiselna; mi imamo o življenju in o naših dolžno
ski list v svojem lakajstvu more tako ponižati, da triumfira radi tega, ker se je Beck »razjaril«. Zdi se, da je gotovi gospodi res šinil v kosti strah pred 1 Vekom in da se radi tega kri \-ijo do zemlje. Samo to si naj zapomnijo, da so časi že prešli, ko se je s skrivljenimi hrbti hodilo k Bečku, a se pri tem igrala vloga »narodnih in neodvisnih politikov«. A da bo Beck zadovoljen popolnoma, pravijo ti lakaji, da so šli naši poslanci v »Pešto«. Gos}H>dje pa se boje povedati, da so naši poslanci šli k Hrvatom, da so poselili hrvaško delegacijo: Za nje je tuerodajno, da ne smejo v Testo, ker
Beck tega ne dopušča! Difficile est satj ram non >eribere!
Hrvaški politik za železniško progo Metlika-Karlovec, Hrvaški poslanec dr. Ivan B a n j a v č i ć je priobčil v »Agramcr Tagblattu« zanimiv članek o liški in belokranjski železna i. Nujno potrebo železniške proge v laki dokazuje s trgovinsko-poli-tičuimi. prometno - tehničnimi in strategičnimi momenti. O zvezi že-lezniške proge Zagreb-Reka z dolenjsko železnico pravi dr. Banjavčič med drugim: »Del te proge je za državo vsekakor izredne važnosti in ta želez,, niča bi se lahko dogradila v najkrajšem času, ker je ta proga kratka in ker bi ne zahtevala velikih žrtev. Tu mislim na progo Karlovec-M e-t 1 i k a. Vsa znamenja kažejo na to in vesti iz zanesljivega vira pričajo, da bo avstrijska vlada že v najkrajšem času dam dovoljenje za zgradbo želez-tiice i/ Novega mota v Metliko in Črnomelj. S tem bi bila dograjena ga iz Ljubljane na hrvaško mejo. Ako se zgradi železnica do hrvaške meje, to je do Metlike, bo Karlovec komercialno in gospodarsko popolnoma iz ocen iz prometne zveze s Hrvaško in Ogrsko, ako se ne bo obenem
Mala tudi železniška proga Kar-M< lika. Že od nekdaj se nahaja južna Kranjska v živahni trgovin ski zvezi s HrvaŠko, zlasti s Karlovcem in z vinorejskimi okraji Jaška iu Si uiobor. Z zgradbo železniške proge iz Novega mesta do Metlike in Crtu mlja bi se ta trgovinski promet nehal. Dosedaj je bilo za Dolenjsko glavno tržišče Karlovec; s kranjsko rogo do hrvaške meje bi postala Metlika glavno tržišče   za prebivalstvo
jega dela karlovškega okraja, za prebivalce Vivodine, Zumberaka in velikega dela okrajev Jaška in Samobor. Kakšna škoda bi to bila ne samo za Hrvaško, marveč tudi za Ogrsko,
ni potreba še posebe pojasnjevati. 'iV škodljive posledice se lahko preprečijo edino s tem, da se takoj prične z zgradbo železnice Karlovec-Me-t lika.«
— Gonja se nadaljuje. Iz Celja 27. oktobra t. L: Zadnja številka Svobode« je klerikalni tukajšnji go-spodi kar zaprla saj »o. V »Zvezni triu i' so na prodaj razni slovenski ea-o;>i>si. v b»j)i slogi se nahajajo tu v izložbi, tudi dijaška »Svoboda« je vmes. A ker zadnji nje list razkrinka marsikatero nečuvenost na »slovenski naši gimnaziji: zato »pedagoški vodja slovenskih naših gimnazijskih razredov, Lieskounig, — na komando Fona & Cpg. seve — koj stori svoje, da bi se »Svoboda« odstranila z izložbe. A njemu se ne ugodi, slo se je za instanco dalje. Fakto-tum konzorcija »Zvezne trgovine«, dr. Vrečko, je zaukazal iz svoje pisarne telefonično odstranitev »Svobode in šlo je. Ponosni so lahko zopet naši klerikalci na ta svoj »triurni'«! Vidi se. resnica pač oči kolje. Resnice, te hčerke božje, pa po-sebno ne ljubijo klerikalni naši profesorji! A ugonobili jo ne bodetel
Razgnan socialdeniokratični-kamorističnl shod v Pulju. Piše se
stih vse drugačne pojme, kakor jih ima ona. Mi se njenih nazorov ne bomo navzeli, ona najbrž ne naših. To me žalosti in mi dela velike skrbi.«
In papa bi raje umrl, kakor priznal, da je storil napačen korak.«
Da bi mu le ostala moč prenašati svojo usodo,« je pomembno menila stara gospa, ki so jo navdajale vedno zle slutnje, odkar je vedela, da so vse
Elvirine povesti o slavni preteklosti njenega rodu izmišljene.
Šele pozno zvečer se je vrnil Anton in je bil neprijetno presenečen, da jo našel mater it) hčerko samo.
Zamudil sem se v trgu,« je rekel čmerno. »Včasih moram vendar priti med Ljudi, zato sem šel z lova v kremo. Večerjal sem tam. In zdaj — lahko noč.«
Preplašeni sta se pogledali stara gospa in Pavla, a niti besedice nista zinili, dokler nista slišali, da je Anton zaprl vrata svoje sobe.
Nekaj posebnega je moralo biti,« je zavzdihnila stara gospa. »Se nikdar ga nisem videla takega.«
»Tudi jaz ne,« je šepetala Pavla in razšli sta se težkega srca.
To noč ni nihče v gradiču mirno Spal, niti stara kuharica, ki se je samo pod odejo upala dajati duška svo-ji jezi na »tržaško ošabnost«.
(Dalje prihodnjič.)
nam: Puljski socialni demokratje-ka-moristi niso mogli preboleti grozne blamaže, koja jih je doletela v nedeljo, dne 20. t. m., ko je na njih shodu slovanska večina izvolila predsednikom g. Lacka Križa, kateri je ta nazovi socialistični shod enostavno razpustil. Neizrečeno jih je bolelo in jih bilo sram, ker je javnost seznala, da nazovi-social ist i-kamoristi — dosedaj gospodarji puljske ulice — na javnem trgu v Pulju niso več mogoči. Zatorej so sklenili pomagati si iz te blamaže in sklicali drug shod, ki naj bi jim dal zadoščenja za britki poraz prejšnje nedelje. Ves teden je neprenehoma deloval puljski teror. Soci-alisti-knmoristi so agitirali na vse pretege ter nadlegovali vsakogar, ki jim je prišel pred oči, da naj v nedeljo nikar ne zamudi priti na Verdijev trg. In prišla je nedelja, »lan, koji naj bi jim doprinese] toli zaželjene satisfakcije za ponesrečeni shod, — Vse prebivalstvo Pulja je nestrpno čakalo 3. ure popoldne, za kojo je bil napovedan shod. — Kamora in soei-alni demokratje so se zbrali na Verdijevem trgu že ob dveh in pol, a na-krat se je videlo, kako se zbirajo n a-ši od vseh strani in brez vsake posebne agitacije. Kamora je seveda /brala \ se kar leze in gre, posebno pa mnogo razdivjane puljske malarije. Shoda se je udeležilo kakih 4000 oseb, od kojih je bila v e č kot polovica našega ljudstva. Točno ob tretji uri zasedejo tribuno: Pire, Petean, Lirussi, Haramina in List. Petean je nato b r e z v s a k e g a g 1 a s o v a n j a izvolil predsednikom Pirea, podpredsednikom pa sebe. Nato se je pričel po širnem trgu velikanski vriše, tako, da se niti najmanje ni čulo, kaj in o čem je kateri govornikov govoril. Vi bar se ni polegel niti za minuto in vmes je prihajalo tupatam do pretepa. Policija je odganjala in zapirala naše ljudi, a kamnriste in socialne demokrate čuvala. Pristranost teh policajev se je pokazala v prav odijozni grdi luči. Soeialni-kamoristi in malarija pod varstvom policije, obsipala je naše s kamenjem in jim pretila z noži. Nastala je taka zmešnjava, da se nihče več ni brigal za govornike na tribuni. Med petjem »Hej Slovani . je vladnj zastopnik razpust i l shod, ne da bi prišlo do kakega rezultata ali resolucije. Kamoristi-soci-alisti SO prepevajo (! a ri babi i jevo in legino himno zapuščali Verdijev trg. Med sprevodom so s kamenjem lahko ranili g. dr. Mandiča iz Trsta in g. Lacka Križa.koja so imeli posebno na piki. Grozna blamaža jih je skelela in drli so po mestnih ulicah kričeč — pod zaščito policajev seveda — razne psovke na Hrvate in »Narodni dom«, pred kojim je drhal več časa žvižgala in razsajala. Ta shod na javnem trgu v Pulju, na kojega so spravili, kar si1 je le spraviti dalo, je pokazal natanko, da je kamoristom-socialistom v tem mestu o d k 1 e n k a 1 o. Pokazal je, da je socialno-demokratična-ka-moristična alijanca na javnem trgu v Pulju nemogoča. Slovanski element se je nasitil tlačaniti tem teroristom in jim na dveh njih shodih pokazal svojo eksistenco in moč, brez koje se danes v Pulju ničesar več reševalo ne bo. Smilili bi se nam, ako nam ne bi bili storili toliko zla. Ali nebroj stor-jenih nam krivic, se nad njimi maščuje tako. d;: že kar obupano povo-ša.jo glave. Našemil življu pa kličemo: Vsi na krov! Vidite, kaj smo v malem času. Kar --e gibljemo, ze vse storili! Družite se pod narodno zastavo, vpisujte se vsi v našo »delavsko organizacijo« in vspeb bo. da so naši nasprotniki bili. Odstranite se od njih, predno se pogreznejo v blato kot izdajalci socialno - demokratične ideje. Vladi pa nujno priporočamo, oziroma od nje zahtevamo, da že enkrat odstrani od javnega varstva mestne redarje, pod kojim varstvom se gode le krivice in nikakor ne čuva javni redi
— Bo) UČiteljstva. Piše se nam: VeČ let opazujem boj duhovščine proti učiteljstvu in razmišljam, kako bi se ta boj odpravil. Sredstva bi bila, toda ni ljudi, ki bi ta sredstva uporabili. Sredstvo je čisto priprosto. Ako sta na dvorišču dva petelina in se tepeta, kaj stori priprosta ženica? Enega petelina odstrani, pa je mir. Kako pa je s solo in učiteljstvom v Avstriji, m osobito na Kranjskem? Država je vzela vajeti v eno roko, z drugo roko pa je potisnila uČiteljstvo pod duhovsko peto. Ali ni res ? Poglejmo ! Vsak župnik je ud krajnega šolskega sveta. Večinoma pa so du bovniki tudi krajni predsedniki in pa nadzorniki. Kam pridemo ? V nov konkordat! Kje je pomoč? Evo je: 1. Ako je ljudska šola državna last, naj jo upravljajo lajiki, ne pa duhovniki. Tako je pri pošti, pri železnici itd., tako mora biti tudi pri Šoli. 2. Ko so v prejšnjih časih duhovniki učili krščanski nauk, učili so ga javno v cerkvah, kakor ga še sedaj med beneškimi Slovenci Ko pa so se stvarjale šole po deželi, so pa duhovniki zapuščali cerkev in šli v šolo učit krščanski nauk. To pa je zlo. Dva petelina na dvorišču! Kaj
je storiti? Duhovniki nazaj v cerkev, zlasti na deželi! Imajo čas in cerkve so lepe. Tam naj uČe krščanski nauk. Svetni predmeti pa naj se uče v šoli brez duhovskega vmešavanja. Dokler pa se tega ne izvede z vso odločnostjo, ne bo miru. — O tem naj razmišljajo gg. delegati uči-teljstva, ki pojdejo v kratkem na Dunaj. Napredni listi se prosijo za ponatis teh vrstic. B. B.
— Narodne troboloice one-
ĆaŠČajO Svate reči? V nNarodnem listu" čitamo: Pri mnogih pogrebih vidimo polno vencev s slovenskimi trobojnicami. In to je nekaj naravnega, da se v zadnji pozdrav pokojniku, ki je bil vrl Slovenec, položi na krsto slovenski znak. S tem ni nič za narod storjenega, a mrliču je izkazana zadnja čast. A kaj piše o tem klerikalni list „Družinski prijatelj" v Trstu: nMrtvaškim sprevodom se pa tudi narodne trobojnice ne spedobijo... S tem se narod ne rešuje in svete reči se izpostavljajo o n eč aŠ č an j u.u — Brez komentarja!
— Že spet prosjačijo I Slovite celjske šolske sestre že spet, kakor se nam poroča, prosjačijo in zakaj ? Po raznih poverjenikih in poverje-nioah pobirajo po mestu in okolici darov za nov altar sv. srca Jezusovega. Se nimajo altarjev dosti. Kruha, kruha, pa ne altarjev! Seve, kdor je kruha sit, ne ve, kaj se pravi stradati. O, ti blažena milost, kako so ljudje še vedno omejeni! Vidijo, a ne spregledajo! Bi raje dali denar onim, ki nimajo kaj jesti, ki nimajo s čim obleči svoje dece. Šolske sestre pa naj si same postavijo nov altar, če ga res tako potrebujejo; vsaj nimajo bogve kakšnih potreb, dohodkov pa dovelj.
— Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v četrtek, dne 31. oktobra t 1. ob 2. popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani izredno javno sejo s sledečim dnevnim sporedom: Belokranjska železnica.
— I državna gimnazija v Ljubljani. Ravnateljem I. drž. gimnazije je imenovan profesor dr. Lovro Požar , bivši ravnatelj mestne višje dekliške šole. S tem imenovanjem je ravnateljsko vprašanje na tem. zavodu zadovoljivo rešeno. Profesor na I. drž. gimnaziji g. Alfonz Pavlin je dobil naslov šolskega svetnika.
— Za finančnega ravnatelja v Trstn bo baje imenovan dosedanji finančni ravnatelj Ho Č e v ar v Zadru. Hrvaški listi ne pišejo baš ugodno o Hočevarju.
— Iz šolske službe. Učitelj g. Julij F lis v Škofji Loki je dobil dopust zaradi bolezni in pride na njegovo mesto kot suplentinja izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Ivana ValenČič. Na mesto obolele učiteljice gdč. Julije Jaklič, kije dobila dopust, pride kot suplentinja izprašana učit. kandidatinja gdS. Karolina Zupančič v Besnico.
Iz gledališke pisarne. Nocoj (par) se uprizori Massenetova velika opera „Manon". Naslovno vlogo poje gospica Coilignon, Poussette gospica Škrdlikova, Javotte gospica Groszova, Rosette gospica Borzewska, Des Grieuxa gosp. Ja-strz ebski, Lescanta g. K on dr acki, Bretignvja gosp. Kratochwil. Nanovo sta .prevzela gospoda V asi ček in Vaverka vlogi starega Des Grieuxa in Guillota. Predstava se je v vsakem oziru najskrbneje pripravila. — Slavno občinstvo se opozarja, da je začetek točno ob polu osmih in da med ouverturo in med igro vstop ni dovoljen.
Umrla je gospa Fani S v e t e k roj. Bajde, soproga g. Ferdinanda S^etka, c. kr. višjega poštnega orici-jala v Ljubljani.
Napredne  kroge opozarjamo
na glasilo narodno-naprednega di-jaštva „Svobodo" in jih pozivamo, da podpirajo ta list z naročnino in gmotnimi podporami. List stane na leto samo 3 K. Naročnino je pošiljati na uredništvo v Ljubljani, Knaflove ulice št. 5. V Ljubljani sprejema naročnike „Narodna knjigarna" na Jurčičevem trgu.
Knjigo ve ška stavka pri Ger-berjUt Včeraj so začeli stavkati knjigovezi te tvrdke in sicer zaradi tega, ker tvrdka ni zvišala knjigovezom prejemkov po tarifu, ki so ga sprejele vse druge knjigoveške firme.
Pozor, zadrugarji po deželi. Od več strani se nas je že obvestilo, kako klerikalni prefriganoi okrog klerikalne nZadružae zvezeu ljudi odvračajo, če kdo tam okrog vprašuje po „Zvezi slovenskih zadrug". Oni vabijo ljudi v svojo pisarno s tem, da trosijo laži: Saj je nZveza slovenskih zadrug" le naš oddelek, v dosedanjih prostorih je zmanjkalo prostora, zato smo najeli še en prostor onstran deželnega sodišča (hiša „KmeČke posojilnice"). Ker se zua kakega somišljenika, posebno z dežele tako nalagati ah vsaj zmešati, da ne dobi „Zveze slov. zadrug", svarimo danes pred klerikalno lažnji-vostjo.   Sicer ni lepa taka laž, toda
saj vemo, česa vsega se ti nearamnj
ljudje poslužujejo v dosego svojih namenov. Klerikalni napihnjenci so zmožni vsake lumparije!
Čudne številke. Na perutninar-skem shodu predaval je gospod ravnatelj Pire o tem, koliko iznaša avstrijski izvoz jajo in perutnine. Njega številke so zanesljive, ker so tudi za podlago pri nagodbah. Znaša namreč izvoz jajc 37 milijonov kron in ku-retnine pa 13 milijonov kron, skupaj 50 milijonov kron. Teden poprej je pa neki „učenjak", ki šteje med kmetijske strokovnjake na shodu v bližnji ljubljanski okolici moško zatrjeval, da se izvozi kuretnine in jajc iz Avstrije samo za en milijon kron manj nego govedi, t. j. za 91 milijonov kron! Diferenca znaša tedaj 41 milj. kron. Ker se na ravnateljeve številke zanašamo, tedaj si mislimo, daje dotični namišljeni strokovnjak ljudi lepo „farbal".
Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam piše: V nedeljo 27. t. m. je naša kmetijska podružnica priredila že 8. kmetski sestanek pri Žibertu na Trati. Predaval je sadjarski in vinarski komisar g. Fran GombaČ o sadjereji s posebnim ozirom na jabolčne m hruŠeve vrste, ki so pripravne za kupčijo. Govoril je tudi o sadnem semnju, ki ga priredi c. kr. kmetijska družba koncem novembra in priporočal, da se ga posestniki dobrega sadja udeleže. Navzoči možje so pazljivo sledili zanimivim izvajanjem g. Gombača in se živahno udeleževali razgovora o kupčiji s sadjem. Kajti posebno v naših Stane ž i č a h imajo letos Še veliko lepega sadja in ga nameravajo tudi postaviti na sadni trg. Sestanek je trajal skoraj do 7. zvečer.
Vinski semenj v Novemmestu, ki se je vršil preteklo soboto, je bil zbog prav slabega vremena od strani vnanjm kupcev slabo obiskan in zato se tudi kupčija ni mogla posebno razviti, vkljub temu da so se nudila dobra vsakovrstna vina v izbiri in po zmernih cenah. Najbolje je bila zastopana Belokrajina s svojimi tipičnimi belokranjskimi vini. Prodalo se je do 500 hI. Kolikor vemo, so na tem semnju vina kupili: Gg. V. Rohr-man, Počivavnik J. F. Seidl in Avg. Zaje iz Ljubljane ter Šlajpah J. iz Vel. Loke.
Na zadnjem vinskem semnju
V Krškem so nakupili vina naslednji vpisani kupci: Šumi Franc, RuČigaj Jernej, in Majer Marija — Kranj. Sila Matija — Trzin. Vilfan Anton — Jezica. Dolničar M. — Šmartno pri Litiji. Lavrič J., Mrak Valentin, Počivavnik J., Zajec Alojzij, Čonžek J.f Stepič Peter, Knez Ivan, Uradniško društvo vsi v Ljubljani. Starovasnik, Sajovic, Robavs, TrŠkan vsi v Litiji. Mejač Andrej — Komenda. Cukijati Josip — Trojane. Ploj Jelka—Celje. Vanič Janez — Krško. Bohinc — Medvode. Demšar J. — Železniki. Thaler Gabrijel — Železniki. Zakotnik — Moste pri Ljubljani. Vodnik V. — Šiška pri Ljubljani. Demšar Fr. — Zalilog. Grad Jernej — Dragomelj. Guzelj Anton in Gszelj Fr. — č>kofja-loka. Košak A. — Grosuplje. Dr. Hočevar — Vrhnika. Šlajpah J. — Velika Loka. Avšič Jakob — Kleče pri Ljubljani. Jerman — Mengeš. Barlič Anton — VaSe. Benedik Valentin — StražišČe pri Kranju. Paulin A. — Pod-brezje. Podboj A. — Ribnica. Kakor smo že poročali, prodalo se je tega dne na semnju okroglo 3000 hl. Najbrže pa še več, ker, kakor vidimo iz tega zaznamka, se niso vsi kupci naznanili.
Iz iužemberškega okraja se
nam. piše 24. t. m.: „Pred smrtjo ne ob var je koža gladka, od nje nas ne odkup jo kupi zlata". Včeraj smo pokopali nadebudnega mladeniča šesto-šolca gosp. Gabriela Cerka, sina c. kr. davkarja v Žužemberku. 171etni mladenič je več časa bolehal pa tudi v bolezni ni zapustil knjige. Ko sem ga zadnjikrat obiskal, študiral je grščino. Komaj je čakal, da gre zopet k svojim tovarišem v No-vomesto. A šel ni on k njim, temuč so prišli oni polnoštevilo k njemu na pogreb. Bilo jih je krog 40 pod vodstvom svojih gg. profesorjev. Ganljivo so mu zapeli pred hišo in na grobu. Eden izmed tovarišev se je poslovil v lepih besedah v nagrobnem govoru od njega. Pogreba, ki ga je vodil z asistenoo gospod prost dr. Elbert, so se udeležili vsi uradi in mnogo drugega občinstva od blizu in od daleč. Pogreb je bil veličasten. S potrtim srcem smo se ločili od pre-ranega groba želeč ranjkemu večni mir iu pokoj, staršem njegovim pa tihe tolažbe ob prehudi izgubi. Jelo! Spavaj mirno.
Nenavadno debelo   repo je
pridelal letos Janez Berausiz Predtrga pri Radovljici. Najtežja repa je tehtala 6 kg; povprečno težke so od 3 do 4Va kg.
Umor s kuhinjskim notam-15. avgusta so v Trbovljah pri rudarju Benediktu Meserku pili rudarji Frano Zarn iz Ceste pri Krškem, Ivan Aškerc in gostitelj Me ser k o,  ki je pa kmalu zaspal
vsled utrujenosti. Med Aškercem in Žarnom je prišlo kmalu do majhnega prepira, v katerem je Aškero rekel nasprotniku „butelju, kar je Zarna tako razjezilo, da je pograbil kuhinjski nož in ga zasadil Aškercu v prsi, da je na mestu izdihnil. Pred oelj-skimi porotniki je bil Zarn obsojen na 2 leti ječe.
Mrtvega le našel. Franc Hafner, posestnik na Jezici, je našel dne 27. t. m. okoli 9, zvečer poleg svoje hiše ob robu ceste mrtvega Človeka. Pri sebi je imel delavsko knjižic >, glasečo se na ime Franc Gubano iz Vodic. Govorilo se je, da je čez dan pil v Dermastijevi gostilni, daje imel eno nogo obvezano in da mu je tekla iz noge kri. Truplo se nahaja v mrtvašnici na Jezici.
Tatvina — sanomor.  V Les
kovcu pri Rajhenburgu je dal delavec Fr. Prah prihranek 924 K hraniti svoji nevesti Ani Novak. Z denarjem sta si hotela kupiti malo posestvo ter si ustanoviti svoje ognjišče. Brata neveste, Mihael in Fran Novak pa sta sestri denar ukradla ter pobegnila na Hrvaško. Vozila sta se toliko časa po svetu, da sta ves denar zapravila. Ko so orožniki v Pristovi hoteli Mihaela are to vati, se je ustrelil. Brat Franc je bil obsojen v dveletno ječo.
Premeten goljuf. Pred celjskimi porotniki je stal te dni 271etni Anton Srebotn j ak, izredno premeten slepar. Ivana Korošca iz Razbora pri Zidanem mostu je prisilil, da mu je prodal 20 oralov gozda za posekanje za 7200 K. Predložil mu je napačno kupno pogodbo, katero je Korošec podpisal, predložil mu je pa tudi menico, katero je opijanjeni prodajalec istotako podpisal in se zavezal plačati neki firmi 7200 K, brebotnjak mu je pa pravil, da je to potrdilo, da je sprejel od njega 3100 K kot del kupnine za les. Nad Korošca je prišla kmalu vsa nesreča. Ves gozd je posekal Srebotnjak, pa tudi za 7200 K je bil tožen in je seveda izgubil pravdo, ker je Srebotnjak pričal v prid tožeči firmi. Srebotnjak je bil obsojen na tri leta težke ječe.
Od Sv. Trojice v Slov. goricah.
Okrajni odbor pri Sv. Lenartu ustregel je s svojim sklepom z dne 20. oktobra dolgo zaželjeni zahtevi našega distrikta s tem, da je podelil okrajno subvencijo zdravniku dr. Alojziju Kraigher. Čudimo se samo c. kr. namestniji v Gradcu, da ona v vprašanju podelitve distriktnega mesta ničesar ne ukrene. Akoravno je tukajšnji distriktni odbor naznanil, da se je distriktni zdravnik dr. Teobald Zirngast že pred dvema mesecema preselil k Sv. Lenartu, vendar ne najde tozadevno ničesar odrediti. Upamo da kmalu ustreže izrečeni prošnji distriktnega odbora ter imenuje dr. Kraigherja distriktnim zdravnikom in to tem sigurne je, ker drugi zdravnik samo z distriktno plačo brez one okrajnega zastopa itak shajati ne more.
Izkaz darov društva „Drava" za podporo koroških slov. dijakov. Uredništvo „Slov. Narodu 2 K 12 v; pisatelj Meško, Žila, 5 K; Jan. Hochmuller, urad., Trst, 1 K; Fr. Zupančič, iz nabiralnika Zupančičeve gostilne na Martinovi cesti, Ljubljana, 7 K 40 v, zopet 3 K 20 v, tretji dar 20 K, četrti 2 K 40 v po istem gospodu; gdč. Angela Zalazni-kova i K 20 v: gospa Zalaznikova 1 K; gdč. Milka Kenda 10 v, torej skupaj 35 K 30 v; ured. „Slov. Narod" zbirko 10 K, gg. Podbregar in Frole v Trstu nabrala 11 K, g. Podbregar 2 K 50 v, isti nabral v Ro-janu 2 K 60 v, na narodnem plesu 6 K 66 v; g. Iv. Hochmuller zbirko slov. omizja v Trstu 10 K; volilo f g. župnika Strojnika na Žili 80 K 21 v. Skupaj 172 K 39 v. Hvala darovalcem! Živeli nasledniki:
Pri c. kr. Izpraševalni komisiji za ljudske in meščanske šole V Gorici se skušnje usposobljenja za ljudske in meščanske šole, napovedane za 4. novembra 1907, preneso 11. istega meseca ob 8. zjutraj. Kandidatom in kandidatinjam se bodo pravočasno doposlala potom Šolskih svetov posebna vabila.
Odlikovanje- Gosp. Filip Ivaniševič trgovec in posestnik v Trstu, je dobil od trgovinskega ministrstva Častni diplom, s katerim se mu od strani odbora avstrijske razstave v Londonu izraža največje pri-nanje za razstavljena vina lastne produkcije v Jesenicah. Od društva za pospeševanje narodno-ekonomskih interesov kraljevine Dalmacije na Dunaju je pa dobil krasno hrvatsko diplomo, s katero se mu izraža posebna zahvala za uspešno sodelovanje na avstrijski razstavi v Londonu 1906.
Slovensko umetniško razstavo v Trstu je v nedeljo posetilo 250 ljudi, kar izpričuje, da se tržaško občinstvo dokaj zanima za razstavo.
Samomor ali nesreča. Iz nekega vodnja so potegnili v Trstu 24-letnega delavca Petra Poneša, ki so ga pogrešali že 14 dni. Ne ve se, ali se je Poneš sam usmrtil ali se mu je zgodila kaka nesreča.
Roparski napad. V Trstu je neznau lopov napadel Marijo Bat-kovic in ji šiloma vzel nekaj denarja ter prstane z roke.
Legar na Sušaku. Na Sušaku
pri Reki je izbruhnil legar. 30 oseb je zbolelo, nekaj tudi že umrlo.
Električni tramvaj dobe v Zagrebu Zgradi ga neka belgijska družba. V par dneh dobe v Zagrebu tudi že električno razsvetljavo.
Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi
1. novembra zvečer ob pol 8. v lokalu nZum griinen Toru (Lerohen-felderstrasse VIII. okraj) delegatom nZaveze jugoslovanskih učiteljskih društev" slavnostni večer. Prijatelji društva in uČiteljstva dobrodošli! j $*?
Društvo svobodomiselnih so-venskih akademikov  „Sava" na
Dunaju sklicuje  na  31. t. m.   ob 3.
uri popoldne prvi izvanredni občni zbor v društvene prostore.
Ustanovni občni zbor društvene g-odhe \   Voloski-Opatija se   je vršil
ob ogromni udeležbi od strani občinstva v četrtek, 24. t. in. v »Narodnem
domu« v Voloski. 0 tem se liani piše od tam: Zborovanje je otvori! volo-sko-opat ij>ki občinski načelnik in deželni poslanec ^. dr, Andre Stan -g e r , pozdravil navzoče in obrazložil vzrok zborovanja. Naglašal je, tla je
bil pač že zadnji nis, dn si- je ustanovila za Yolosko-( )pat ijo in okolico prepotrebna godba. Upa, da bo to društvo uspevalo in poudarja, da bode občinska uprava vedno gledala, da pojdi* v vseh ozirih društvu na roko. Godba ne bo samo za zabavo občinstva, nego tudi za pouk mladini, ki se bo imela sedaj priložnost vežba-ti v glasbi. Nato se je vršilo vpisovanje podpirajočih članov, katerih se je vpisalo takoj na mestu 114. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni gg.: za predsednika deželni poslanec g. tir. Matko T r i n a j s t i e , za podpredsednika opatijski župan Julij M i-r a □ , za tajnika A. Zerve, za blagajnika občinski blagajnik Matko T r i n a j s t i e; odborniki si>: Krnesl (i rže t i e . Avg. B a j e i 6 . Pran Pe r e i e , Avg. H a 1 o v s k a , Ivan M a t e t i e , namestniki Miko V a -li \ a r . Mirko V u k e 1 i v . pregledniki računov Niko P e r š i e , dr. Konrad J a n e ž i e in dr. J. L a n d z. Novoizbrani predsednik *r. dr. M. T r i n a j s t i e >e je v najprisivnej-ših besedah zahvalil za podeljeno mu čast in obljubil, da mu bode vedno na srcu napredek društva. Kapelnik IX. G e r v a j s je nato poročal, da šteje godba danes 16 izvežhanih elanov. s katerimi more začeti dajati na program če treba tudi takoj najtežje komade. Godba bo dala vsak mesec dva koncerta za podpirajoče člane, kateri bodo imeli k njim prost vstop, vsak mesec bo dvakrat mirozov in vsak mesec bo svirala godba dvakrat na prostem v zabavo vsega občinstva. Zahvaljuje se kapelnik vsem mero-dajnim osebam, katere so mu šle pri njegovem trudapolnem delu na roko. ((1. Gervajs je namreč v treh mesecih sestavi] godbo).  Ko se ni nihče več
/glasil za besedo, je zaključil gospod predsednik zborovanje, nakar je prevzel besedo restavrater naš g. Bogov ie, ki je točil pristno domačo kapljico. Ponosni smo, da imamo izvrstno domačo godbo, fcati iv člani BO že pri prvih dveh skušnjah v ponedeljek in sredo pokazali, da znajo igrati najtežje komade tako na pihala kakor na lok.
Še nekoliko o umazani konkurenci, iz Opatije so nam piše: Ogrsko-h rvaška parobrodna družba na Reki še vedno vodi v polni meri umazano konkurenčno gonjo na škodo sama sebi in z namenom, da bi uničila ali vsaj prisilila hrvaško paro-brodno društvo v Senju, da astavi iz proge Reka - Volosko - Opatija svoj parnih Petar Zrinski, kateri vozi med imenovanimi mesti z zmernimi cenami. Parnik Petni- Zrinski je jako dobre vrste in plove med imenovanimi mesti tudi ob grdem vremenu in po vzburkanem morju; ker pa temu ni bil kos parnik Sokol« ogrsko-hr-vaške parobrodne družbe, kateri je zelo majhen, se je mislilo, da bo ta družba to konkurenčno gonjo vendar
sedaj ustavila ker, kakor se je že SVO-jeČasno omenilo, l>i moglo shajati z dobičkom na progi Opatija-Volosko-Reka tudi tri parobrodne družbe. Lakomnosti, po/?-ešnost i in novoščljivo--1 i ravnateljstva ogrsko- hrvaškega pnrobrodnegn društva pa to ni nikakor prav, in ono si je vteplo v glavo, da mora samo ono živeti in pri tem guliti narod z visokimi voznimi cenami. Z;ito SO pS Sedaj stavili na imenovano progo enega od njih najboljih parobrodov po imenu »Istriano«, kateri odhaja in prihaja isto uro kakor parobrod »Petar Zrinski« z razliko, da -Istriano« vozi nekoliko brzeje, kar povzroči, da tudi malo preje pride v pristanišče in med tem pobere ljudi, katerim je vseeno, s katerim parobrodom SS vozijo, samo da je 10 vin. ceneje. S »Petrom Zrinskim« se plačn :U) vin., a z »Istrianom« 20 vin. Ta cena na »Istrianu« pa ostane seveda sumo toliko časa, dokler se ogr-
sko-hrvaški družbi ne posreči, da spodrine »Petra Zrinskega«. To umazano delo ogrsko-hrvaške družbe menda ne more nobeden razsoden človek odobravati, in dolžnost bi biia vsakega posameznika, da kolikor najbolj podpira hrvaško parobrodno družbo. Kakor hitro prestanejo parobrodi hrvaške parobrodne družbe v Sm j u voziti, skočile bodo zopet cene na pa rn i kili ogrskw-hrvaške družbe na Reki in mi bomo morali hočeš nočeš, voziti se z onimi, na katerih bomo morali veliko plačati, a no bonu* imeli nikake komoditete.
P r i j a t e 1 j z in e r n o s t i. >Poskusen rop? Ko je šla v petek okoli 6, zvečer Ivana Mahnetova iz Spodnje Šiške št. (>4 pri »Medenskem hribu« proti domu, je skočil pred njo noki srednje velik, lepo, črno oblečen neznan človek, ki je imel baje črno brke, rdeč obraz, na glavi pa črn klobuk ter zahteVftl od nje denarja, če mu ga pa ne da, je rekel, da jo ubije. Ko se je pa med tem pripeljal mimo neki kolesar in neznanca vprašal kaj da ima z žensko, je ropar zbežal. Kdo da je, se orožništvu še ni posrečilo dognati.
Tatvine. V soboto ponoči je dosedaj še neznan tat pekovskemu pomočniku Jožefu Zajeu iz odklenjene sobe v Kolezijskih ulicah št. 4 ukradi1! novo črno obleko, vredno 40 K, siv suknjič in telovnik ter črne letne hlače, vredno 96 K, b' K vredne Štiflete, *24 K vreden rjav površnik z rjavo podlago in ereberno remontoar-uro v. nikelnasto verižico, vredno 28 K. Pomočniku Milivoju Šuldi je tal odnesel črno nekoliko ponošeno obleko, vredno 34 K in nekaj perila. Tat je izmaknil na dvorišču z voza gospodu Gartnerju zeleno konjsko odejo, v katero je zavil ukradeno obleko in jo odnesel. - Dano ponoči so bili v nekem tukajšnjem hotelu ukradeni neki učiteljici črevlji na zadrgo, vredni 12 K. - Včeraj okoli 7. ure zvečer je bil na Južnem kolodvoru iz čakalnice II. razreda nekemu častniku ukraden 40 K vreden dežni plašč in 140 kron vredna lovska puška. .Idi tu kaka pomota, se bode šele videlo.
Velikoinestno. Od meseca julija do 10. oktobra so dozdaj še neznani tatovi vlomili v stanovanje arhitekta Moritza Sehiederja na Dunaju in mu ukradli več hranilničnih knjižic, s katerimi so denar že dvignili, starega denarju, zlatih prstanov, zapestnic verižic o\ ratnih igel. zlato uro, breze itd., v kojih dragocenostih so bili vdelani rubini, smaragdi, opali, diamanti, briljanti in drugi dragoceni kameni, kakor tudi več srebrnega namiznega orodja, v skupni vrednosti
do 20.600 K. Ža izsleditev ukradenih objektov je oškodovanec obljubil 10 procentov nagrade.
Mednarodna panorama pod Trančo ima ta teden razstavljeno v naravnem in zgodovinskem oziru zanimivo Mehiko. — Prihodnji teden se razstavi sestanek med ruskim carjem in nemškim cesarjem v Svvinemtindu.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13. do 19 oktobra 1907. Število novorojencev 17 (=23 5%0), mrtvoroje-nec 1, umrlih 22 (=29-4 °/00), med njimi sta umrla za tifuzom 2, za vra-tico 2, za jetiko 5, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 9. Med njimi je bilo tuj cev 15 (= 68 1 %), iz zavodov lb* (=72 7%)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škrlatico 1, za vratico 4 osebe.
Vrat prerez al si je predvčerajšnjim v samomorilnem namenu posestnik Pran Dolinar iz Sujice pri Dobrovi. Ker je Še živel, so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Vzrok po-skušenega samomora je neznan.
Pes ga rešil pred tatom Neki na Marije Terezije ctsti stanujoči uradnik ima običajno ponoči v postelji psa. Pred kratkim je začel pes ponoči renčati in ko se je njegov gospodar prebudil, je opazil pred posteljo nekega nepoznanega moškega, nad katerim je zavpil in je ta takoj izginil iz sobe. Kako se je ponočni nepridiprav v sobo utihotapil, je neznano in bi bil gospoda vs^kako okradel, ko bi ne imel pri sebi čuje-čega psa.
Internacionalni pustolovec. Deželno sodišče na Dunaju zasledue nekega 211etnega Jožefa Grunsteina, rodom iz Frankobroda, ki po Avstriji slepomiši s tem, da kupuje pri juve-lirjih zlatnino, za kar jim ne da denarja, marveč jim nakaže denar po Čekih draždanskega bančnega društva in drugih draždan^kih bank, katere pa seveda denarja ne izplačajo. Kjer bi se pojavil, naj o tem takoj obvestijo policijo.
,,Mlca Kovačeva" se je snoči pojavila v neki gostilni v Kolodvor skih ulicah v tsebi 211elnega delavca Karla Drenovška iz Prečne pri Ru-dolfovem. Fant je pojedel in popil za 1 K 90 v in ko ga je natakarica opozorila na plačilo, ji je z mirno vestjo odgovoril: saj se nič ne
mudi, bom že še plačal.u Na poznejši opomin pa se je odrezal: n Kako bom
plačal, ker nimam nič denarja/ nakar je natakarica poklicala stražnika, ki ga je areloval.
Saje SO SO vnele včeraj popoldne v dimniku Rogerjeve hiše na Ambroževem trgu št. 1. Oddelek ga silnega in reševalnega društva je sicer prišel na lice mesta, a ni stopil v akcijo, ker so medtem že domači pogasili ogenj.
Prepredena nesreča Ko se je
snoči po Poljanski cesti vračal posestnik Anton Vrbinc iz Štefanje vasi proti domu, je na vozu zaspal, konj pa je šel po tiru električne železnice Ko bi voznik električnega voza ne bil še pravočasno zapazil in svojega voza ustavil, bi bila nesreča neizogibna.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 08 Macedoncev, 80 Hrvatov, 62 Bolgarov in 15 Slovencev.60 Hrvatov je prišlo iz Mallnitza na Koroškem, 40 Lahov se je povrnilo pa iz raznih krajev v svojo domovino.
Zamenjana pelerina. Gospod, ki je nehote zamenjal v petek zvečer v kavarni nEvropaa svojo sivo pelerino s precej daljšo, se prosi, naj jo prinese v omenjeno kavarno, kjer ga js.egova že čaka.
ljubljanski sekstet koncert uje nocoj v kavarni „Avstrija". Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost.
* Drobne Novice. Vrhovni poveljnik ogrske deželne brambe je postal general pl. Klobučar.
— Za škola v Budjejovi-cah je imenovan generalni vikar Josip Hulka.
— Potres vKalabriji. Blizu razrušenega mesta Ferruzzana je dobil ves hrib ob morju veliko razpoko ter se najbrže zruši v morje. Izpod razvalin v tem mestu so iz vlekli dosedaj 07 mrličev, ki so jih pokopali v skupen grob. — Kraljica-vdova je podarila za prizadete 20 000 br. Pri tej priliki je pos'anec Pissolati pozval ministra notranjih dtl, naj obelodani izkaz o razdeljenih podporah povodni potresa leta 1905 ter trdi, da so si te podpore večinoma razdelili župani in občinski svetovalci.
— Hude povednji imajo po celi Gornji Italiji. Nižji deli mesta Milana, Piacence itd. so pod vodo.
— Dvoboj med dekleti V Lvovu sta kontoristinji 201etna R e i-ter in 191etna Man na imeli zaradi nekega stotnika, ki je obe zapeljal, dvoboj na pištole. Reiterjeva je dobila kroglo v glavo, da je na mestu izdahnila.
— Nadvojvoda Henrik Ferdinand, brat Leopolda Wolf-linga, se baje tudi odpove dosto-jamstvu ter se popolnoma posveti slikarstvu.
TeiefonsKu m Brzojavni) ooročilo
Dunaj) 29. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik baron Beck govoril k nagodbenim predlogom. Razpravljal je o državnopravni strani nagodbe in o konverziji državne rente. Nato sta govorila Še bukovinski poslanec dr. Straucher in Češki socialni demokrat So vrač. Seja še traja.
Dunaj 29. oktobra. Danes ob poleni so imeli načelniki klubov sejo ter sklenili, da se ima jutri v sredo ako bo mogoče, končati prvo čitanje nagodbe, na kar se bo takoj volil nagodbeni odsek. V tem slučaju se seje odgode za pet dni, da bo torej prihodnja seja šele v torek.
Dunaj 20. oktobra. Danes popoldne so imeli sejo načelniki čeških skupin, nato^ parlamentarna komisija. Ob petih so se sestali na posvetovanje vsi Češki poslanci iz Moravske.
Brno 20. oktobra. Uslužbenci električne železnice s3 danes stopili v stavko.
Budimpešta, 29. oktobra Zbornica je danes razpravljala o proračunskem provizoriju Romunski poslanec Lucaciu se je pritoževal radi zatiranja narodnosti na Ogrskem ter naglašal, da se celo v parlamentu narodnostnim poslancem omejuje svoboda govora. Predsednik .lust ga je prekinil * klicem: „To ni res!a Lu-oaciu je nato dokazoval, da se v par lamentu pristransko postopa napram narodnostnim poslancem ter podkrepil svoja izvajanja s postopanjem večine v aferi Vlad. Poslanec Thaly je hvalil vladno politiko in pel slavo Wekerlejevemu kabinetu. V imenu hrvaške delegacije je govoril poslanec Supilo, ki je izjavil, da bodo Hrvati glasovali proti provizoriju.
Petrograd 29. oktobra. Dosedaj je znan izid volitev v 327 okrajih. Izvoljenih je 166 pristašev desnice in monarhistov ter 98 oktobristov.
Berolin, 20. oktobra. V procesu M o 11 k e - H ar d e 11 se je danes ob poluenajstih razglasila razsodba. Maksimilijan Harden je v vseh točkah oproščen. Stroške postopanja   mora   poravnati grof
M o 11 k e kot privatni tožitelj. Sodišče je izreklo, da so bili članki, priobčeni v „Zukunft" o Eulenburgo-vem omizju, sicer žaljive narave, a da se je Harden u posrečilo v vsakem oziru doprinesti dokaz resnico.
Pariš 29. oktobra. Vlak, v katerem sta se vozila španski kralj Alf on z o in kraljica Viktorija, je v bližini postaje Hervour (?) skočil s tira. Kraljevski dvojici se ni prigodila nobena nezgoda. Samo en uslužbenec je bil lahko poškodovan.
Listnica urednfttoa.
Potrjujemo, da poročila o občnem zboru podpornega društva za slov. koroške dijake v 2*8. štev. našega lista ni pisal niti go»p. dr. Oblak niti g. dr. M ii 11 e r.
&0JIO
belo m nežno.
Borzna poročila,
Kitfie eano v feui9*n&»lti.
Dne i 8. oktobra j Id J7
*5ai:«a   ca  april   , ,   sa   *>3 kg K.  19 48
II april     .... ,1167
Cvati maj 1998 . a M , , 7 19 )r»t        april ...       .   SO 4   , 8f>3
Zdi7.no.
SMrolosifro porodio.
tdUm nad morian IM.   Hrednj! crtćnl tlak 7M-0 mm
| septembra	Cas opazovanji	Stanj« barometra ▼ mm	Cu > S * c S	Vetrovi	N»b«
28	9 iT.	728 8	1 G	slabjzvliod	drž
23.	?. ij.	728 5	<6f>	brezvetrno	m. oblač.
t	% m.	7*8 8	133	ar. j zah.	del. jaano
o&lt 80 . — Padivim v mm 12 8
ia kislo zelje, delikatesa
s sodčkom vred po 10 K za 100 kg po povzetju Iz Z'.ojma, na cele vagone primerno ceneje, dobavlja   3Dzz—5
F« M° i   «» 8*   r~. Zno|em.
Izvoz kumar in konzerv. — Tvornica za kislo zelje s strojnim obratom.
Prodajalko
špecerijske stroke    sprejme takoj
pod ugodnimi pogoji.
Vp aša se pri Franu Javorniku na Olincah pri Ljubljani.    3667-i
Mlad
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom.
Naslov v opravniStvu ^Slovenskega Naroda". 3611-1
750 mm d. k. 500 mm d. k.
(VcIIgatter) 3053-1
sc zaradi razmer takoj prodasta.
Vprašanja na npra^niŠtvo „Slov. Naroda* pod šifro „K. M. 100".
Orožniški strožmojster o pokoju
želi službe
občinskega tajnika, skladiščnika, paznika  ali kaj enakega, najraje v kakem mestu ali trgu.
Cenjene ponudbe pod „st. 101" na nprav. „Slov. Narodau. S651_i<
CA* 9i«£*«ac*l.)
Jutri, u sredo, 30. oktobra
vetfk vojaški
KONCERT
Začetek ob polosmiti.    vstop prost.
Za obimi obisk se priporoča
A. Seidel,
3f.66 hotelir.
Vsako soboto in nedeljo sveie „bavarsko pivo".
52
Sprsjai sa v trajno dalo takoj mlad
eeoljorshi pomočnik
- . P657—2
in unjenec
Ivan Banovi, Selo 19 pri LJubljani.
Oskrbnikposestva
S"2 let star, oženjen, z višjo strokovno izobrazbo in dolgoletno prakso, bi rad premenil službo.   862 -2
Ponndbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod Bifro „oskrbnik".
pomočnik
3G'j l 1
se sprejme
pri ivonu PotuSck o Kranju.
Dobro uvedena    8619 2
trgovina
z mešanim blagom na deželi
80 Odda pod ugodnimi pogoji.
Ponndbe pod „trgovina na de-
ieli" na upravništvo „Slov. Naroda.
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj trgovina z mannfaktnraini m mešanim   blagom  Uršič  & Lipej v
Brežicah ob Savi, Štajersko.
Ponudbe naj se pošljejo lastnoročno pisane. 3645—2
Zakupnik
za gostilno „Ha vasi"
.Vi Sežani se išče s 15. novembrom.'.
Morebitne   i»onndbe   sprejema A. Polley v Tržiču.
3599—3
Blagajne, B
proti  požaru  in vlomu,   „F o xu pisalni   stroji,  ameriško pohištvo  za  pisarnice  ceneje nego kjerkoli. —  Bečko   skladište „ blagajna,   delničarsko drnštvo,
Zagreb, Ilica 22,
3424—10
Pozor! Pozor!
V občini Črni vrb (Verteneglio), v Istri pri Bujah je letos
izredno dobro obrodilo in ga je trikrat več nego lani. Gg. trgovci z vinom, gostilničarji in drugi knpci naj se obračajo name, podpisanega, ki bom vsakemu naznanil, kakšne cene ima tukajšnje vino črno ali belo in ta d i tropinovec in žganje.
Josip Sauro
Črni vrh (Verteneglio) v Istri, po
seatnik in seusal kupčijski posredovalec.
3646 2
Roncegno
Vodovodi
Kanalizacije, kopališke napnue
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj
Inženir - hldrotekt
8661-1
Konrad Lachnlk, Ljubljana
Beethovenoue ulice {lev. 4.
Brzojavi: Lacbnik-UubUana.
Sprejema   navarovanla  človeškega ŠIt-
tfenj*  P<» na.«f *».•.!»•>» rntneiSih k Oiu intuicijah
pod tako  B||< »tuini i>"i*<iji,    ko noheiil draga  zuvarmalura   Zaiti je   t g dno UVirovaum    na    rioiivetje   iu   8 m rt m maojsajo&mi se vplačili.
fclan ina po  preteka   potik lr* pravico do dividendo.
hSLAVIJA-
■  m  m  m   vzajam no zavarovalna banka v  F r a g i.   -   •   - « Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993-72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
m vaenkail •»■«►« ta-matlt     m (a-rodn* upravo.
8eneralni ZSStop V LJubljani, Čigar pisarne so v laatnej bančnej hiii
Zavaruje poslopja ia premičnine proti poiarnim Škodam po najnižjih cenah Škode oenlnie takoj in najkulantnpje. Uživa   najboljši   nlovea, koder posluj«-.
Dovoljuje   iz  čiatrga   dobička iadatue podpore   v   narudne   ia obcnokuribtue namene.
liče se
izucžbana l^tlr^aPICei
katera bi prevzela
3635—3
l£uh^x3t o xr gostilni v Vogovih ulicah &t. IO.
Južno Tirolsko na ValsuganskI
želez., I*/f ure od Tridenta,
535 m nad morjem.
nojmočneši arzenovoželezni vrelec,
porabljiv z najboljšim uspehom in vse leto trajajoč, tudi za domače zdravljenje. V vseh deželah ga priporočajo mnogi zdravniški strokovnjaki za krvne, ženske, živčne in kotne bolezni itd. Naprodaj po lekarnah.
,Grand hotel des Bains in,Parkho«er
kopališka etablissementa prve vrste
z 250 sobami in saloni, vso najmodernejšo opremo. Prekrasen, zaveten kraj, milo podnebje, veliki parki. Sezija od 15. aprila do 1. novembra. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo.   2 i 76 7
V najem se da
za novembrski ali februarski termin:
udobno stanovanje
▼ visokem pritličju, obstoječe iz Štirih
sob, kuhinle, kopalne sobe in z vsesal dragimi pritih linami, ter
stanovanje 1 mirnim,
obstoječe iz dveh sob, kuhinjo in s drugimi pritiklinaml v novozgrajeni vili na Erjavce vi cesti št 24.
Pojasnila daje pisarna notarja Hn-v Ljubljani. seeo . 1
Ivon Terdon
3662- 1
»S} Ljubljana    Vegove ulice 8 LJubljana
f se priporoča
Iza vsakovrstna pleskarska, slikarska, pozlačevalska in sploh v to slikarsko stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, solidna In po zmernih cenah.
Samo 6 dni
Havre-NewYork
jjjsr   Francosko prekomorske dražbe.
Edina nalkraji« trta čez
gazel, Pariz, )Cavre v ^meriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine
MT  samo  ~ŠM 4626-47
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjubljana      Dunajska cesta 18 tjubljana
▼ nori hiii „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „risovcu"
Pravkar je izšlo novo delo   o  o o
Ivana Cankarja:
l m nova pravica.
V tem svojem delu se je lotil Cankar takorekoč socialnega vprašanja. Ne rešuje nikakega socialnega problema, ker to ni naloga pisatelja-umetnika, pač pa stavi vprašanje človeški družbi. Ta se naj zamisli nad problemom in ga naj reši. — Dogodba je pretresljiva slika iz življenja človeka, ki ima pravico zase, postave pa proti sebi. Pisana je s posebno sugestivno silo, kakršne niti pri Cankarju še nismo začutili v tako obili meri. — Oprema knjige je lična, z risbo na naslovni strani. — Cena broš. K 1*40, eleg. vez. K Z'—, po pošti 10 vin. več.
Naprodaj pn založniku L. SCH VEiNTNERJU o LJubljani
in po dragih knjigarnah.
58—57
Ces. kr. avstrijske    '^jjjfc     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne I. Odhod is L|obIJane los. teL:
-oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
?07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Topllce, Kočevje.
♦oo predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. *anisgwsj
il-*0 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel, Gorico drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. ajeMOPSM
1- oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3.4S popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
/•IO zveoor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
/35 zve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
;o*40 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Goricafdrž. žel., Trst drž. Zel., Beljak juž.^žel., (čez Podrožčico).
Odhod li LJubljane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- 05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7 i o z vedar. Osebni vlak v Kamnik io*eo ponoči  Osebni vlak v Kamnik. (Sam.
ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod ▼ Llufcllano Inž. ZaL:
e-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. *e&v$j
8-3« zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*15 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsu drž. žel. Jesenic.
0-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic
8 37 i veder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic. Rudolfovega, Grosuplja.
8 45 iveder. Osebni vlak tz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
lino ponool. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca,  Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. Zel., Jesenic.
Dohod v Ljubllano dri. kolodvori
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-0O predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika o*<   zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. -.O ponool. Osebni vlak Iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
„H0T6L VEGA"
Pozor! p
N
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
je takoj  pod jako ugodnimi pogoji  naprodaj  z vsem ^£ inventarjem vred  zaradi  bol sni  v  družini ter radi ne-znosnega  nadzorstva   tako  glede  policijske  ure,   kakor aw^
tudi od strani kolegov-gostilničarjev. Vse podrobnosti, načrti, slike itd. pri posestniku
Antonu Maver
v Spodnji Šiški
POKORNEGA
PELINKOVEC
HnjboIJši želodčni liker sveto.
0<i    zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in lel.-dec jačajoč
čisti blUnl destilat.
Eksponira se na vse kraje sveta.
Odlikovan s 60 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami
Dobiva se povsod.
Zastopnik za Kranjsko:
FRAN REMIC. Uubfooa
!! Opomba!!
Izvrsten glas našega eli-žira , Pelinkovca" dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim 'meuom   mlajše   — ČOStO
zdravju škodljive — pi
jače.   Radt tega  pazite na
našo z zakonom zavarovano Vinjeto m zahtevajte izrecno b?9—7
Pelinkovac Pokornu.
Vse ostalo naj se kot panaredba zavrne.
Edmi pro zvajalec:
Kralj.DOvl.dion.tvornica likera
preje FRANJO POKORNY, Zagreb. Ustanovljeno 1862.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta.
Brez konkurence!
naprej od:
gld. 2'—
3—
Ar' —
5 —
5-
6 —
9»
3666—1    Nastopne cene samo ta teden!
Damske jesenske jope......
Damske zimske jope......
Damski dolgi jesenski paletoti    . . Damski dolgi zimski patetoti .   . . Damski dolgi plaščid s kapuco   . . Damske jope iz stisnjenega pliša Moške kamgarnaste obleke najmodernejših vzorcev....... „ 8*—
Moški ranglani naj moder, vzorcev . „8 — Moške zimske suknje . . • . „10 — Moški kožuhi, z divj. podvlečeni „10 —
Moškijplišasti klobuki vseh o >likinbarv „ 2*90 Otroški in deški pl šči, podloženi, z
jančjim ovratnikom.....fL   5.—.
v Angleškem skladišču oblek, 0. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg Stav. S.
Cstanovijena leto 1S54,
*riporo4» glavnemu obćinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje mt izborno
pivovarna
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Številka telefona 210.
v LjUD.jani, ftoituvo unuo i_ 4012184-------------
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
I
Največja zaloga ur,
verižic, prstanov in uhanov z
briljanti itd. essosss
Kdor hoče imeti trpežno in dobro  idočo uro,  naj kupi samo znamko „UNION".
3<mi u
i3Fr. Čuden,
urar in trgovec v Ljubljani,
:F_ešeir_CTre vilice.
Ceoovnik zastonj in poštnine prost.
C. in kr. dvorni zaloinlk
Papeiev dvorni aalotnik
etM PICCOLI, Ljliaiia
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano  odlikovan,  priporoča  nastopno preizkušene izdelke:
olajšujejo hri-.pavoat in kašelj,
Salmijakove pastile — preizkušene
razkrajajo sliz.   1 škatljica stane 20 vin , 11 škatljic 2 kroni. .Antirrheumon^ najboljše, bolečino gaseče sredstvo proti trganjn »Miiumicumun    jj podobnim revmatičnim bolečinam. Ena steklenica staDe 1 krono -----------------—_____-_____
Tinktura za želodec
tek vzbujajoče, prebavno, in odprtje telesa pospešujoče Sredstvo.   I steklenica 2 • vinarjev.
Naročila se točno izvrše proti povzetju.
1943-21
Železnato vino
vsebuje za slabokrvne In nervozne osebe, blede in sls-ootne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni Postni zavoj s H steklenicami K 660 franko zaboi in poštn na
Trgovina z viškim vinom na debelo in na drobno
Znana firma
Braća Lučić-Roki
Vis (Lissa) v Dalmaciji
nazDanja gg. vinskim trgovcem, da je oskrbelo svoja stlauišča z naibjljš m
»n oajglasuvitejšim
viškim vinom
3328 9
kraljem vseb vin ter ima na izbiro
viško belo vino in opolo.
Cene znteme Trgovcem popust.        Vzorci na zahtevo.
Jamči se za prirodnost. Odpošilja se v lastnih sodih od 30 litrov naprej.
Vsakdo,  ki  poskusi  samo enkrat, se prepriča  o dobroti viškega Vina.
»dernejsl
KLOBUKI
vseh vrst v najbogatejši izberi po gL 1-20 in Tiae
% Ja\|tatlI|MUI pri
Klobuki se sprejemalo v popravo.
iri
okoli kolizelsketa poslopja pripravni za vite
Se prodajo od 10 kron do 20 kron
kvadratni meter.
Vež: v pisarni Deghengbi ob Dunajski cesti it 22-        s»» 6
dame Elegantne klobuke otroke
najnovejše pariške in dunajske modele
3336- 9 priporoča
|     fi. Divo d-jViozdič
s3 Ljubljana, Stari trg štev. 21 e£3
I      Hodni salon trg. modnega blaga itd. Popravila klobukov se izvriuejo ceno in fino. - Zunanja naročila točno.
Oluseppe lilcoli
Vidim (Udine) Via Bernardo deRubeis3 Italija.
Dne 7. novembra t. 1. ob devetih zjutraj se bo vršila
javna dražba
pri župni cerkvi Sv. Krtin pri Tržiču zn zgradbo novega pokopališča.
"Proračuojeno je na 4000 kron.
£g Proračun in načrti so razgrnjeni za pregled pri županu v Sebenjah
Pred draibo mora vsak ponudnik vložiti varščino 10%« 36^2—4
županstvo Križe pri Tržiču
dne 23, oktobra 1907.
Župan: Janez Fajlar.
ti
(od katerega imam samo-p rudajo za Kranjsko)
za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt,
Korbolinej Auenarius Mavec Wyps) olja in mazila za stroje olje proti prahu
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, lirneia, laka in kleja. 2131 37
kakor tudi
priznano
najboljše
priporočam po tvorniških cenab
N N
Jfova idealna voda za želodec!
SUKNA
28*?! 26
Tvornlške cene.
In modno blato za obleke
priporoča firma
Karel Kom
tvornica zn sukno v Jfumpolcu
na Češkem, Vzorci Iranko.
M»jr išči
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdrav      moči pri:
obolelostih menjavanja snovi.
diabetes, preobiti scalnitnl kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil9 prebavit.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi so tudi v Jekaruab m drogerijah. H481—4
Hodno trgovino Pnuel Masdič. UuMlano, Prešernove ulice It l
Svilnato blago, bariunl. pilil in tančice.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnato vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki In kravate. Svilnati in baršunasti trakovi. Posamenterija, porte In vrvica, resice, krepince in vrvice za tapetnike. Krepi in flori ss ialovanfe. Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice. =
Šerpe Iz svile, čipk In volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke.
Jopioo, hlačno, otročjo perilo In odeje zn vozičke«
Oprava ss novorojenčke^ posteljne podloge
Sukanec zn šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in railične igle.
Različne podloge In' potrebščine za krojače In
šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke In vloikL Pajčolnni za neveste, mirto vi venol.
Damsku perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne
obleke. 2618 18
Modre! in potrebščine zn modrce.
Olaoe rokovloe In rokovloe za uniform Iran oe, pletene, letna In zimske rokovloe.
Kopalno perilo, diisve, milo in ustna voda.
=--nrtsčs sa obiske, glavo In sobo..
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnico, nsprsnikl In žepne rute.
Pravo Jigrovo normalno perilo, srajce Tticot, jopico in hlače.
Mrežaste in potne, jopice, srajce, čepice in pasovi za sport.
Nogavice, naramnice, odeje In blazine za potovanje.
Kravato, gumbi za manšete.
Is lovce: telovniki, nogovlce, rokovlce In dokolenlce.
Ogrevslcl ss kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in s» stave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni isdelki itd. itd.
Gospodi Čitajte novosti, ker so zn Vas važne in koristne. RazposUJin__po poštnem povzetju za K 12 50 krasno dobro in moderno opravo, obstoječo iz sledečih stvari: lina bela ali barvasta srajca poljubno številke, dobro spodnje hlače, lepo spalno srajco, ovratnik no želji, krasno kravato, par trpežnih nogavic, močno brisslko, izvrstne naramnice, 3 dobro žepne robce, vse v oni škatljl lepo aranžirano. Pošiljam s obratno pošto. Za nengajajoče povrnem denar.
ladsjatelj in odgovorni orednik: Rast o Pastoilemiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.
H4
70