NOV DODATEK K NEMŠKI ARMADI
Prizor na Heldenplatz na Dunaju, ko je bilo nedavno zapriseženih 10,000 novih rekrutov armado, vsi z Dunaja.
za nemško
JANUAR
1 N Novo leto
~ P Ims Jezusovo
T Genovetn 4 S Tit, ikof d Č Simon, stnlp. © 6 P Tri Kralji + . 7 S Valentin_
» N Sv. Družic 9 P JBlijan J« T Sv. Pave!, puM H S Teodozij
12	6 Arkndij S
13	P Veronika +
14	S Hilarij, ikof
15	K 2. po" razgL G,
16	P Marcelin
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Z« vero in narod — za pravico in retnlo* — od boja S« tmagel
GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organization*)
ŠTEV. (NO.) 5.
CHICAGO, ILL., TOREK, 10. JANUARJA _ TUESDAY, JANUARY 10, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.
Resni boji v karpatski Ukrajini med čehoslovaškim in madžarskim vojaštvom. — Obe strani zvračate krivdo druga na drugo. — Delo komisije neuspešno. — Nova vojaška ojačevanja se pošiljajo ob mejo
PraSra, Čežko-SIovaaka. —
Dogodki, ki so se pripetili koncem zadnjega tedna, so dokazali, da so meje, katere je dunajski sporazumi '2. novembra potegnil med Češkoslovaško in Ogrsko, nekaj povsem umetnega in da jih niti. ena,niti druga država ne smatra končnoveljavnim. Dogodki so namreč obstojali iz cele vrste obmejnih spopadov med vojaštvom obeh držav in na-^en spopadov je bil očividno ta, se meje izpremene.
Prvi boji so izbruhnili pri mestu Munkač in kako resni so bili, se razvidi iz tega, ker •f Pri "jih celo artilerija sodelovala na obeh straneh. Katera stran je pravzaprav izzvala spopade, se iz poročil ne more ugotoviti. Dočim namreč trdijo vesti iz Ogrske, da je čehoslovaško vojaštvo brez povoda pričelo obstreljevati Munkač, se pa iz čeho-slovaških virov nasprotno Povdaft-ja, da so madžarski Prostovoljci in obmejne pa-u-ulje prve prekoračile mejo karpatsko Ukrajino, kakor >:e zdaj imenuje vzhodni del c^n osi o vaške države, na kar, vaf vodstvo čehoslovaških pseIe odredilo protinapad. 'Prvih bojih se je v spo-
obrn °beh vlad sestavila i/	komisija, sestoječa
il ^ ?Pnikov obeh držav, ki te ?® f Pr6iskati vzrok za
dejstev nte" P° Ugotovitvi fjsJev je Ogrska zahtevala,
nL ,CG^°slovako vojajštvo odstrani od	,
meje v notranjost, na kar je Ceško-Slova-
jS fPnStala v toliko, da ima li Tik eno ^ en četrt mi-
da rf' t0da le P°d Poljem, se tudi ogrsko vojaštvo u-
y e nazaj za enako razdaljo.
bilo Spopadih Pri Munkaču je 47° Po ogrskih poročilih ubito
nadal -0menjena komisija Pa
gla J!h b°Jev očividno ni mo-dili Preprečiti> kajti takoj so sle-
drucr r,°Vni spopadi na dveh
kako x ajih' ki sta bila' enako ta Ar, unka6, v novembru vze-
Ogrslf l°?Ški in PridelJ'ena
da h"	mal° vei'jetno je,
ra ,8e v naPrej ohranil mir, je
žav ° iZ tega' ker ste obe dr" i poslali na mejo nova voja-
ka ojačenja.
*ALJUBUEi^nE NAŠLA PO 50 LETIH
Maquoketa, Ia. — lra Ed-ards je bil pred 50 leti kot J letni fant zaljubljen tukaj P Peko, " letno dekle, toda ro rhl Se ie tedai v So. Da-za-hnm ,tako sta Polagoma po-fiO lit-u Ufir na dru^ega. Po Poleti? je m°Ž Prišel zadnJ'e
je d naZaj na obisk v svo" se z mače mesto in tedaj sta
tom , "J®*°vim bivšim dekle-
»"vweft^f". Prvino-
sti pa • KlJub njuni staro-še vedTi! 8r,Ce o^vidno ostalo
ie Lmlad0' ka;)'ti U«be-
zadnji 1vzPlaPolala in
poroka
lein trp+iijf ^enska s« .le s drugič Poročila, mož pa
M00NEY-
OPROŠČEN
Novi governer reši! obsojenca
iz ječe.
San Quentin, Cal. — Tho-
ras J. Mooney, glede katerega je bilo tekom zadnjih dveh desetletij že toliko javnih razprav in sporov, je zdaj končno izpuščen iz zaporov. Kakor znano, je bil mož obsojen na smrt; obdoben, da je sodeloval pri bombnih napadih v 1915 v San Francisco, a je bil pozneje pomiloščen na dosmrtno ječo. Od tedaj naprej se je vložilo že nešteto prizivov pri raznih sodiščih, celo pri vrhovnem sodišču, češ, da je obsojenec nedolžen in da mora biti izpuščen, toda vedno brez u-speha. Šele zdaj je liberalni demokratski governer, C. L. Olson, ki je ravno nastopil svoj urad, izpregovoril odločilno besedo in popolnoma o-prostil Mooneya, o katerega nedolžnosti je prepričan.
MENAROČENO BLAGO NI DOBRODOŠLO
Brookfield, Illinois. — Dan za dnem tekom zadnjih par mesecev je brenčal zvonec na stanovanju Mr. in Mrs. Sues na 3234 Sunnyside ave. v Brookfieldu, in vsakokrat so s trukom pripeljali kako bla go iz raznih trgovin, katerega družina ni naročila. Pričelo se je z velikim refrigera-torjem, drugi dan ste bili dostavljeni dve papigi; nato so sledili klaviji, radio, preproge, razne obleke, itd. Vozniki so seveda morali vse zopet odpeljati, toda položaj je postal že kar neznosen, ker te procesije ni bilo konec. Skozi štiri mesece se je to nadaljevalo, dokler ni bila končno obveščena policija, naj napravi koneG. Ta je preiskovala in zagonetko deloma tudi rešila. Dognala je toliko, da je to blago naročal neki moški, ki pa si je od prodajalca vedno zraven še "izposodil" par dolarjev.
-o-—
KONČNO SE UTEGNE TRANSPORTACIJA UREDITI
Chicago, 111. — Tukajšnji transportacijski sistem, kateri tvori že dolga leta pereče vprašanje, utegne končno priti do ugodne rešitve, namreč, da se izboljša in modernizira, ko je zadnji petek skupina finančnikov, kateri imajo večino delnic pri družbi cestne železnice, pristala na to, da se ta železnica spoji z družbo nadulične železnice. Cestna železnica se je tej spojitvi trdovratno upirala in to je bil glavni vzrok, da ima Chicago še vedno zastarelo in neprimerno transportacijo. Upanje je zdaj, da se bo z odstranitvijo te ovire vprašanje kmalu rešilo in da bo dobilo mesto nov prevozni sistem.
Iz Jfu a o s l a vije
CHAMBERLAIN OBIŠČE . DALADIERJA
Londonž Anglija. — Min. predsednik Chamberlain se bo ta torek med svojim potovanjem v Italijo ustavil za par ur v Parizu, da bo imel razgovor z Dal&dierjem. Vendar pa je sigurno, da Chamberlain ne bo igral nikake posredovalne vloge med Italijo in Francijo, kajti Francija je to "uslugo" odločno odklonila. Med svojim bivanjem V Rimu bo Chamberlain obiskal tudi papeža Pij a.
PO K AT. SVET V
—	Toronto, Ont. — Nekaj izrednega je bila nova maša, ki jo je imel pred nekaj dnevi tukaj Rev. Wm. E. Cummer. Novomašnik je namreč star 59 let, bil je po poklicu dentist, ter bil oženjen in ima eno hčer živo.
—	Chicago, 111. — Preko radio postaje WCBD bo Rev. J. J. Dussman, župnik cerkve v Glenview, imel pridigo trikrat na teden za bolne, stare in pohabljene, ;ki ne morejo v cerkev. Pridige bodo v torek, četrtek in soboto zjutraj.
—	Vatikan. — Po smrti kardinala De Skrbenskya je postal kardinal O'Connell iz Bostona dekan članov Svetega kolegija. Ta kolegij obstoji iz treh kardinalov in ob smrti papeža vodi cerkvene zadeve, dokler ni izvoljen novi papež.
—	Pariz, Francija. _ Preiskovanje je dognalo, da se je zadnja leta izredno poživilo duhovno življenje na Francoskem. Samo v Parizu in okolici je 'bilo zgrajenih nad sto novih cerkva in število katoliških šol.
POOSTRITEV PREDPISOV ZA POROKE
Pariz, Franc,ija. _ Po novih predpisih, objavljenih zadnji teden, bo v bodoče dovoljena tujezemcem v Franciji poroka le, ako imajo dovoljenje za najmanj enoletno bivanje v državi. Doslej je tu-jezemec dobil to dovoljenje le na podlagi vize.
PREDSEDNIKOV POZIV
Roosevelt pozval demokrate k slogi, češ, da bo drugače v 1940 ljudstvo obračunalo z njimi.
—o—
Washington, D. C. — Zadnjo soboto je demokratska stranka obhajala spomin svojega "patrona", namreč enega svojih najbolj slavnih predsednikov, A. Jacksona, in ob tej priliki so bila sirom cele dežele prirejena slavnostna zborovanja in banketi. Banketu, ki se vršil v Washingtonu, je predsedoval Roosevelt sam in ob tej priliki imel pomemben govor, kateri je bil take vsebine, da bi bilo zelo primerno, ako bi si ga demokratski kongresniki zapomnili.
Glavna točka, katero je predsednik povdarjal, je bila sloga in edinost med demokrati, katere je bilo med zadnjim zasedanjem kongresa kaj malo najti. V kratkih besedah povedano je predsednik pozival demokrate k pameti, češ, ako bodo še nadalje prežali drug na drugega, je sigurno, da "1940 bo tisti kot, v katerem bo ameriško ljudstvo prežalo na nas." S tem je jasno izrazil domnevo, da imajo izgube pri zadnjih volitvah demokrati pripisovati v glavnem svoji nesmiselni razdvojenosti.
Namesto, da bi se demokrati sami med seboj klali, je dejal predsednik, bi bilo bolje, da bi se zedinjeni postavili proti sovražnikom ameriškega ljudstva, namreč proti nedelavnosti, lakomnosti po denarju, nevednosti in prevzetnosti, in da se obenem združijo s tistimi pristaši drugih strank, ki so enako z njimi liberalnega mišljenja.
-o-
KITAJSKA DOBRO ZALOŽENA
Kweilin, Kitajska. — Kitajska armada je založena s potrebno municijo za dve leti v naprej in se ji ni bati pomanjkanja vojnih potrebščin. Tako se je izrazil zadnji teden'načelnik generalnega štaba, ki je obenem povdaril, da bo končna zmaga na strani Kitajske.
Velika nesreča je zadela revne delavske starše blizu Gornje Kungote, ko sta se jima v dimu zadušila dva otroka. — Ukradeni voli so se zopet vrnili v domač hlev. — Smrtna kosa in drugo.
PROTI
RAZD1RALCEM
slednje jutro našli tamkaj mrtvega.	|
-o-
Smrtna kosa Na Opčinah pri Trstu v zasedenem ozemlju je umrla Tereza Logar, vdova, ki je pred vojno kakih 30 let vodila daleč na okrog znano gostilno "Mičen" nia Opčinah. Stara je bila 83 let.— V celjski bolnici je umrl Matija Plaskan, posestniški sin iz Braslovč, star 46 let.
-o--
Jubilej
V Polskavi je te dni slavila 80 letnico svojega življenja daleč znana "Brum če v a" mama, ki bi ji zaradi njene či-iosti in veselosti nihče ne prisodil tolike starosti. Veliko je" prestala trpljenja in žalosti, saj ji je umrlo šest otrok in mož, ostal ji je še samo sin Franeelj, ki ,ie upravnik pošte v Gornji Radgoni.
-o-
Poskusen vlom Iz Mežice poročajo: Ko je v petek 16. dec. šel ob 7 uri zjutraj cerkovnikov sin Štefan Leotnik v žu'pno cerkev zvonit, je za glavnim oltarjem zapazil moškega, ki je ravno narfieraval s kljuko od obešalnika in vetrihom odpreti puščico jn je naglo izginil na prižnico. Je to neki 13 letni fantalin, doma iz okolice Maribora.
-o-
Z delom so pričeli Na cesti čez Slačnik, tako poročajo iz Trbovelj, so zopet začeli z deli. Dela so bila u-stavljena, ker je primanjkovalo denarja. Seclaj so dobili nekaj tisočakov iz bednostne-ga fonda, da bodo tako čez zimo zaposlili tudi tiste, ki so drugod izgubili delo.
-o-
Nesreča pri delu Stroj za meso je v Celju pograbil za, roko 16 letnega mesarskega vajenca Jožeta Kovača iz Zavodne pri Celju in ga močno poškodoval.
-o-
Nad očeta Pri Cehovih v Selcih št. 18. pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah je med domačimi na-ctal prepir. V silni razdraže-nosti je domači sin Jakob z gnojnimi vilami navalil na očeta in ga toliko časa tolkel, da so morali očeta vsega močno poškodovanega odpeljati v bolnico.
--o-
Posledice poplave
Zadnjla jesenska povodenj, ki je zajela Slovenije, je tudi na Štajerskem napravila mnogo škode, pa tudi vel,iko ne-prilik. Med drugim je silno narastla Savinja nad vasjo Lučami odnesla ta,koimenova-ni Logarski most, s čimer je ukinjen gotovo za daljšo dobo ves vozni promet Solčave z nižje ležečo Savinjsko dolino. Močno je poškodovana tudi cesta ob Igli.
Vlada bo preiskovala prevratne organizacije.
—o—
Washington, D. C. — Pri
konferenci s časnikarji je predsednik Roosevelt zadnji petek objavil, da bo novi generalni pravnik, F). Murphy, bivši michiganski governer, podvzel potom agencij justič-ne$a depa|rtmenta preiskavo glede delovanja komunističnih, nazijskih in drugih or-' ganizacij. Namen tega je, da se dožene, v koliko te orga nizacije kršijo kriminalne zakone. Bržkone pa se hoče s preiskavo ugotoviti, kaj je resnica glede senzacijonelnih trditev Diesovega odbora, po katerega izvajanjih bi moralo v Ameriki komunistov kafr mrgoleti.
--o-
VABILO ČLANICAM SŽZ.
Chicago, 111. __ Odbor tukajšnje podružnice SŽZ, št. 2, vabi vse svoje članice in druge prijatelje in znance, naj pridejo to sredo, 11. januarja, zvečer v prostore pri sestri Tomazin, 1902 W. Cer-mak Rd. Kazale se bodo namreč slike iz starega kraja, katere bo prinesla sestra Erjavec iz Jolieta. Pričetek predstave ob 7:30. Sledila bo domača zabava in za vse skupaj se bo računala le malenkostna cena.
NOVI DELAVSKI ODNAŠA-JI NA ŠVEDSKEM
Stokholm, Švedska. _ Tukajšnje organizirano (delavstvo se je odločilo, da bo pričelo na novi podlagi reševati spore z delodajalci, s čimer se upa, da se bodo stavke iz-'očile do najnižje mere ter se bodo vse razlike poravnale potom kolektivnih, pogajanj, o r i katerih ho posredovala kaka tretja stranka. Načelnik zveze delodajalcev se je izrazil, da bo zveza sodelovala v ustvaritvi novih odnošajev, češ, da se zaveda, da "smo vsi člani iste družbe in imamo podobne odgovornosti".
Zadušila sta se, ker so se vnele cunje
Maribor, 16. dec. 1938. _ Usodna nesreča se je pripetila v stanovanju zakoncev Alojzija in Frančičške Felser, ki delata pri posestniku Milanu Petroviču na Koziaku št. 1. v občini Zgornji Kungoti, Alojzij in Frančiška Felser «ta se, kakor običajno, podala zjutraj na delo. Frančiška Felserjeva, ki je šla za svojim možem na dnino, je pi'ed tem še zakurila; stanovanje, ki ga tvori soba s štedilnikom. Doma je pustila 4 letno hčerko Jožico in 2 in pol letnega sinčka Francka.
Ko se je Felserjeva vrnila okoli poldneva domov, da bi skuhala kosilo, in odprla vrata, je opazila v sobi gost dim. Skočila je proti štedilniku in videla, k^ko gorijo cunje V kovčegu, ki je bil navadno poleg štedilnika in v katerem je bilo vse polno krp. Takoj je pogledala, kaj je z otroko-m'a. Zgrabila je hčerko Jožico in jo takoj nesla na dvorišče. Šele zdaj je mati opazila, da je Jožica mrtva. Zadušila se je v gostem dimu. Pohitela je mati nazaj v stanovanje in zgrabila sinčka Frančka. Tudi njega je nesla na dvorišče. Bil je mrtev. Da sta se otroka v dimu borila s smrtjo je pričala njuna lega. Ob vrnitvi je našla Felserjeva hčerko v postelji ležečo na hrbtu in skrčeno. Frančka pa ležečega na trebuhu.
Možno je, da je šinila iskra iz zakurjenega štedilnika na kovčeg, kjer so se vnele krpe, da se je vsa soba napolnila z dimom. Izključeno pa tudi ni, da sta se otroka igrala s krpami ter jih zažgala. -o-
Zvita mešetarska družba
Guštanj, v dec. 1938. — Nedavno so bili posestniku Li-povniku na Tolstem vrhu ponoči iz hleva ukradeni voli, vredni nad 4.000 din. Zdaj je uganka te nenavadne tatvine docela pojasnjena. Lastnik je dobil vole spet vrnjene in se ni mogel dovolj zahvaliti gu-štanjskim orožnikom pod vod-stvohi komandirja Jožeta Pešca, ki mu je uspelo v kratkem času razkrinkati trojico mešetarjev, družbo, ki je na svojevrsten način hotela priti do denarja. Vodja družbe je bil precej ugleden posestnik.
-o-
Izkupil jo je
V Mezgovcih, tako poročajo iz Maribora, je vrišč kokoši prebudil domače jz spanja, ki so takoj zaslutili, da nekaj ni v redu, zato so šli in za-stražili hlev. V hlevu je pa bil kurji tat, ki je z nožem navalil na gospodarja Josipa Kukovca. V samoobrambi je Kukovec streljal na tatu, ki je naglo pobegnil iz hleva. Prišel pa je le do bližnjega sadovnjaka, kjer so ga na-


AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 10. januarja 1930 fot
Dogodki
med Slovenci po 'Ameriki
umito" itviuli"
Biten 2
Amerikanski Slovenec
MMi in naj »t are jii slovenski list v Amerilei.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za Celo leto ......................................$5.00
Za pol leta .................:........................ 2.50
Za četrt leta ..................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo: ....
Za celo leto ......................................$6.00
Za pol leta ......................................3.00
Za četrt leta ..................................... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half year .................................... 3.00
For three months ............................ 1.75
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Duhovno sorodstvo
Poleg telesnega poznamo še duhovno sorodstvo; to je botrinjstvo. Na Balkanu drži "kumstvo" bolj ko krvna vez. To je lepa stran. Kakšne nazore imajo razni absolutni evolucionisti (žival-človek), ali razni materialisti o telesnem sorodstvu, me ne zanima. Kadar kaže, govorijo vzhičeno o humaniteti, človeštvu. Na kakšni podlagi tako govorijo, je njih zadeva. Krščanstvo ima nepremakljivo dogmo o enotnosti vsega človeškega rodu, zato tudi podlago za telesno sorodstvo vseh ljudstev in rodov. Teoretično tu ni nobene izjeme. Praktično in brez vsake najmanjše moralne hibe je vsakemu narod, iz katerega je izšel, njemu bližje od naroda, ki ne govori njegovega jezika. Odtod dobra narodna ljubezen, ki nikakor ne izključuje ljubezni do vseh.
Rasizem je zabloda, enako vsak šovinizem v narodnem naziranju, vsako narodnjaštvo, kolikor se udejstvuje V nekem sovraštvu do dragega naroda.
Zdaj smo v dot)i antisemitizma. Kolikor je to gibanje le izvor nagega rasizma, mržnje do Judov, je zabloda. Kakor pa je narodno čutenje in mišljenje različno od golega narodnjaštva, tako se je razlikuje tudi antisemitizem od antisemitizma, dasi prav nikoli ne sme zaiti — recimo — razsoden antisemitizem v golo sovraštvo do Judov, ker prav tedaj izhaja iz rasizma, in je posledica modernega naziranja o človeštvu, modernega paganizma in materia-lizma.
Ako je nekdo zapisal, da so Judje uš v slovenskem kožuhu, to nikakor ni zapisano tja v dan, ni iz trte izvito, ako kdo pozna vlogo in vpliv Judov pri Slovanih, ki je večja, bolj usodna, kakor le pri kateremkoli drugem narodu, dasi se prav Slovanom še niso odprle oči. Pri zdravem in razsodnem antisemitizmu gre le za odpor zoper kvarljiv vpliv judovskih krogov na polju duševnega udejstvovanja, in enako zoper neprimerno preponderance pri gospodarstvu in politiki.
To vobče za umevanje, ako kdo hoče umeti.
V	ospredje prav svetovnih dogodkov je prišel antisemitizem po dogodkih v nacijski Nemčiji. Kolikor ta antisemitizem izvira iz rasizma, ga najodločneje odklanjam. Sovraštva, mržnje ne poznam do nobenega naroda. Kolikor pa gre le za omejitev judovske preponderance, se vprašanje bistveno zasuče.
Slovenci ne bomo rešili judovskega problema, drugi ga morajo, pri nas gre le za neke pojave med nami in še v naši amerikanski javnosti.
Naši slovenski svobodomiselci in materialisti se hudo pehajo za preganjene Jude. Prav, ko se jim godi krivica. Ampak, ali se jim dela krivica tudi, ako gre le za odpor zoper judovski kvarijivi vpliv? Tu navadno ne črhnejo niti besedice. Jaz sem že večkrat še pred točo v Nemčiji, opozarjal na ta vpliv posebno pri Slovanih, pa so bili taki, ki trdijo, da za smrtjo nije ništa više, v skrbeh prav za mojo dušo radi mojega antisemitizma. Odkod taka skrb za Jude, ko gre vendarle za to, da se kvarljiv njih vpliv izloči, in niti trohice ni nobenega rasnega sovraštva?
V	širši naši javnosti je Coughlin dregnil v sršenovo gnezdo. Coughlin ne bo zadel vedno pravo, ampak pri antisemitizmu je zadel njegovo bistvo. Umevno, da so tudi naši svobodomiselni sršeni hudo zabrenčali. G. Grill se v "Napredku" ne more dosti izkašljati zoper Coughlina — glasnika fašizma v Ameriki — pravi, in pridno mu sekon-dira v "ProsvetT g. Molek in še drugi. Zoper kruto in golo rasno preganjanje je tudi Coughlin in je vsak poštenjak, ampak zoper vsako tako rasno, narodno in versko preganjanje mora biti poštenjak, če hoče biti poštenjak, in ne le zoper kruto preganjanje Judov. Tu je point. Sršeni niso niti najmanje brenčali, ko je šlo za preganjanje v Rusiji, Mehiki, Španiji, niti niso zabrenčali, ko je toča padala na nemške katoličane. Šele ko se je toča vsula tudi na nemške Jude, so zabrenčali in pikajo na vse strani, le tam ne, kjer bi imeli, ako bi bili količkaj pošteni in Iskreni.
In Judje sami? Vpliv Judov na javnost je pri nas v Ameriki ogromen, in drugje ne majhen. Ali se je le en
malo bolj vpliven Jud oglasil, ko je tekla kri sto tisočerih, ko je šlo za preganjanje, v primeri s katerim je preganjanje nemških Judov prava malenkost? Kakor grob so molčali, kakor bi sploh preganjanja ne bilo. Ali so le Judje ljudje, kristjani in še drugi pa ne? Prej in o preganjanju drugih tak molk pri svobodomiselcih in Judih, zdaj pa, ko gre za Jude, pa tako brenčanje!
In naši diplomatični in politični krogi. Prej, ko je šlo za krščansko in nejudovsko kri, nihče niti s prstom ni ganil, zdaj ko gre le za nekaj judovske krvi, so vsi na nogah, se za meč bi prijeli. Politika je bila vedno hinavska. Nihče se ne more čuditi, vidi pa lahko, kakšen vpliv imajo Judje v javnosti vkljub — preganjanju.
Pri naših slovenskih filosemitih jasno vidimo — duhovno sorodstvo v svobodomiselstvu. Kaj bi pač bili naši svobodomiselci brez judovskega svobodomiselstva? Odtod njih brenčanje!
RAZNO IZ LA SALLE La Salle, III.
Sveti in lepi božični pravniki so zopet šli mimo nas. Bili so za nekatere ves.eli, za druge spet bolj žalostni. Naša cerkev sv. Roka je bila za te praznike jako lepo okrašena, da lahko rečemo, da je vsako leto lepša. To delo sta opravila dva pridne slovenska moža Mr. Joe Piletich in Mr. Joe Baznik. Krasna štalica z novorojenim Detetom in pastirji je predstavljala betle-hemski hlevček, v katerem je bil rojen naš Odrešenik. Al-tarji so bili vsi lepo okrašeni s smrekami, okrašenimi z lepimi modrimi lučkami, vmes so bile na'oltarjih nameščene lepe cvetice, da je vse izgledalo zares nebeško lepo., To delo so pa opravile naša pridna dekleta Miss Albina Bre-gach in Miss Rose Urbanch. Vsi ti štirje zaslužijo zahvalo in priznanje vseh faranov in fai'ank. — Da je pevski cerkveni zbor pod vodstvom Miss Agnes Baznik lepo pel novo latinsko mašo in lepe slovenske božične pesmi, pač ni treba preveč ponavljati, saj smo se vsi veselili jih poslušati. Samo to je bilo, da smo letos pogrešali ubranega pritrkavanja na zvonove. Kje so bili oni možje ali fantje, ki se te stroke razumejo? Morda so bili bolni, ali kaj ?
Kljub slabim časom, je naš narod vendar vesel, posebno ko se zbero prijatelji skupaj. To je bilo opaziti, ko so se zbrali bratje, sestre in prijatelji pri obloženih mizah, da skupno uživajo božje dari. Take časti je bil deležen tudi Tone z doline, ko je prejel povabilo od Mr. in Mrs. Rudy Trdin in je tako sedel med dobrimi prijatelji. Da, Mr. ,in Mrs. Rudolf Trdin sta povabila na svoj dom vso svojo dobro žlahto na puranovo večerjo. Navzoči so bili Mr. in Mrs. Frank Kobilšek z družino in Mr. in Mrs. Anton Grdin iz Oglesby z družino. Ob tej priliki sem tudi slišal hčerko Mr. in Mrs. A. Grdin, kako lepo je slovensko pela "Sem slovenska deklica...", dasi je deklica stara šele osem let.
Lepo je to od staršev, ko dajo otroku lep poduk tudi v slovenščini. V čast jim naj bo! — Za tem se je oglasil moški zbor s par mičnimi slovenskimi pesmimi in za zaključek smo pa še ono urezali "Pred pa ne gremo dam..." S tem smo zaključili prelep prijateljski clan.
Na dan 20. dec. 'minulega leta se je oglasila štorkla pri družini Mr. in Mrs. Frank Pe-truha in jim pustila lep božični dar — zalo hčerko. Oče in mati sta tega daru jako veseli. Naše častitke za tako lepo božično darilo! — Za božične praznike so obiskali našo naselbino sledeči: Iz daljnega Michigana Mr. Joe Urbanch, ki je prišel obiskat brata in družino Mr. in Mrs. Andrew Urbancha ki žive tam gori na 4. cesti. Že več let se nista videla, zato je bilo snidenje- toliko bolj prisrčno. — Svoje starše in svoje prijatelje sta zopet prišla obiskat Mr. in Mrs. John Klop-čič, ki žive v Chicagi. — Jako lepo je to,da se starše več krat na leto obišče. — Kvala lepa za obisk, dragi rojaki, to reče Tone iz doline. To naj velja tudi Mr. in Mrs. Math Oven iz Granville, 111. _ Vsem pa želim srečno" in zdravo Novo leto.
Poročevalec
KAKO JE NA ZAPADU Valley, Wash.
Dolgo časa ze ni nobenega glasu iz države Washington. No, pa saj res ni posebnih novic med nami. Vreme smo imeli meseca decembra pač vsake vrste; sneg, dež, mraz. Seveda, prav hudega mraza se nismo imeli, je bilo živo srebro še vedno nad ničlo Menili smo, da bo božič bel da bo "Santa" korakal p0 snegu, pa smo se ušteli. par dni pred božičem je res snežilo m vsa pokrajina ie izgledala prav božično. Za sveti večer je pa že pobralo sneg z drevja. — Na božični večer smo imeli dve sv. maši in sicer opolnoči je bila peta, takoj za to pa še ena tiha. Petje )'e bilo dokaj dobro. Seveda lepih slovenskih pesmi smo
mi starejši Slovenci zelo pogrešali, mladini je pa itak vseeno. — Sedaj po božiču, ko to pišem, pa imamo zopet za kake štiri palce snega, mraz se pa ravna okrog Zmrzovališča. — Cerkev pri polnočnici je bila precej polna in tudi veliko število jih je pristopilo k mizi Gospodo-
vi- . .+ 1 . * - :m
Jbolezni tukaj posebno ne razsajajo, le tu pa tam ima kdo prehlad. — Nevarno operacijo je prestal o Vseh svetih Slovenec Frank Keršinar, doma od Preske pri Medvodah. Zdravje se mu polagoma izboljšuje in je že izven nevarnosti in že tudi iz bolnišnice ter se nahaja pri bratu Andreju Keršinarju. —Lep pozdrav uredništvu in vsem bralcem tega lista ter srečno Novo leto.
Mary Swan, zast.
-O-
KAJ NOVEGA V LORAINU Lorain, O.
O srečni in zlati čas svetega misijona, katerega smo hvala Bogu zopet srečno dokončali v naši fari pri sv. Cirilu in Metodu. Dnevi sv. misijona so bili od 11. pa do 16. decembra. Ker je bil sv. milijon v prvi vrsti namenjen mladini, je bil zato v angleškem jeziku,pa je lepo umerjeno misijonarjevo govorjenje lahko vsakdo razumiel. Sv. misijon je vodil Rev. G. Luba\ duhovnik iz reda očetov benediktincev. — Božični praznik smo pa kot po navadi tudi letos praznovali prav lepo. Tudi letos je bila naša cerkev nad vse lepo okrašena in vsa v božičnih lučkah. Hvala in čast za1 to pa gre mladim fantom v fari, ki žrtvujejo veliko svojega časa v ta namen.
Takoj po praznikih pa smo v enem tedrtu imeli kar dva pogreba. Na božični dan je umrla še mlada žena, Mrs. Mary Staller, stara šele 26 let, ki je izdihnila p'o dolgi mučni bolezni. Živela je na Elyria Ave. in je hči Mr. in Mrs. John Stare. Zapušča žalujočega soproga in tri nedo-rastle otroke. Bila je ined boleznijo večkrat previdena s sv. zakramenti. Enako je bila večkrat previdena med boleznijo tudi Mrs. Joan Uršic, ki je umrla v četrtek 29. dec. tudi po daljši in nad vse težki bolezni, katero je pa udana v voljo božjo prenašala in je tudi v trpljenju vedno skrbela za druge, zlasti za svojo družino. Umrla je v starosti 55 let. Ves čas svojega bivanja v Ameriki je bila v Lo-rainu in sicer 40 let. Kot 15 letna deklica je prišla v Ame-iiko k popolnoma tujim ljudem. Tako je v polni meri o-kusila dobrote in trpljenje tu-ine. V starem kraju je bila doma iz vasi Brezov dom, fa-ra Ambrus na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočega moža Michaela in tri hčere; Mrs. Jane Sterko v Clevelan-du, Mrs. Mary Burton in Mrs. Anna Kachure v Lorainu ter štiri vnuke. Spadala je k društvu sv. Alojzija JSKJ in k
podružnici št. 40, SŽZ. _
Žalujočim ostalim obeh po-
kojnic iskreno sožalje,umrlim pa večni mir.
Na žalost imamo v fari tudi več bolnikov, katerim iz srca žel ij m skorajšnjega zdravja, ki je največje bogastvo na svetu. — Vsem bralcem in naročnikom Ameri-kanskega Slovenca in Novega Sveta v Lorainu, kakor tudi drugod, pa mnogo veselja in zadovoljnosti v novem letu.
Justina Paul
ZABAVEN VEČER V JO-LIETU
Joliet, III.
V četrtek zvečer 12. januarja, ob pol osmi uri. bo zabaven večer za odraščene moške, katerega priredi Mla-deniško Društvo Presvetega Imena, v Slovenija dvorani. Zabave bo dovolj za vse, in ker je to lepa priložnost da se sestanejo fantje jn možje 113-še župnije, in da se skupaj pogovorijo in razveselijo, zato vljudino vabimo naše može in fante na to veselico.
Prvi namen te veselice je, da se priredi domača zabava za naše može in fante, drugi j-amen je, da se pomaga farni blagajni, ker ves dobiček bo v korist cerkve. Vstopnina je samo 10 centov.
Father Butala, župnik ■-o-
UREDNIKOVA POŠTA
—	K. V., Canada. — Za Vaš slučaj je najbolje, da pišete na urad: Immigrants Information Bureau, 156 Fifth avenue, New York, N. Y. Povejte jim v pismu vse kar veste kot imena sopotnikov, približni čas, kedaj ste šli od doma, kedaj približno ste prišli v New York, itd. To je vse kar Vam moremo svetovati.
—	NAROČNIK, Joliet, 111. -Take nasvete dajati je riskant-no. Kako je s sigurnostjo, je težko kaj reči. Zaupanje seveda moramo imeti. Kar se tiče poslovanja denarnih zavodov je zanesljivo veliko bolj, kakor je bilo, ker zdaj vsaj federalne obla. sti nekaj nadzirajo, kar preje niso. Zdaj bazira posojevanje vsaj na neki previdnosti, preje je šlo vse na slepo, zato se je zgodilo, kar se je. Glede investiranja se pa morate sami odločiti. Vladne obveznice so vsekakor naj sigurne j še.
—	F. M., Pittsburgh, Pa. — Obrnite se na potniško pisarno Mr. Leo Zakrajšek, 302 E. 72nd Str., New York, N. Y. Tam si bote lahko nabavili šifkarto in vse drugo bodo Vam pojasnili. Imenovaan tvrdka je znana, da nudi potnikom najbolj solidno postrežbo.
Maščevanje
Pred Mariborskim kazenskim senatom je bil obsojen na dva meseca strogega zapora 33 letni posestnikov sin Simon Melovnik iz Podloza,ki je meseca oktobra zažgal očetovo hišo. Izpovedal- je, da je to storil zaradi tega, ker mu oče 111 pustil peči kostanja. Zdravnik je ugotovil, da je Melovnik duševno zaostal, je Pa vendar za svoje dejanje odgovoren.
Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno uspeh!
Malo statistike
Cleveland, O. _ Če poglS
damo nazaj v preteklo let^ in se spomnimo rojakov, ki si cb lanskem novem letu vese, 'o voščili prijateljem in znan, cem srečno in veselo novo l^ to, bomo videli, da mnogih več med nami. MrtvaSki z® pisnjki nam pokažejo, da j*; zapustilo našo slovensko nfc ■elbino v letu 1938 316 roj*, kov in rojakinj, katere je poj brala kruta smrt. Med tem! je bilo 157 moških starih na«, 21 let, žensk starih nad tf let pa 122, 20 otrok moškefi*] in 17 otrok ženskega spola, Med umrlimi je bilo 258 n^ seljencev iz raznih krajc\ stare domovine, ostalih 58 Hi bilo rojenih tukaj.
— t: Nesreča	t:
Albia, Iowa. — Slabo j£, začela novo leto Marita P«1 čič, ki si je zlomila nog«3 Družina se je namreč z avto^ peljala na obisk soseda katf* pol
milje daleč, pa je avt? zdrsnil v jarek. Mrs. Paictf* ki je sedela na zadnjem sedf2 žu, je sunek vrgel v ospredji
in tako si je zlomila novo. j
□
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
i«m
"Takoj mi zberi močno Btražo, ki naj koraka za nami in naj skrbno pazi, kdo se nam približuje," jc zapovedal Atan Lal Tasku. "Da," se obrne nato Helena lc Atanu; "mož. ki si ga imel za mojega brata Briana, je resnični Tarzan." Žal je bilo sedaj Thomu, da je pustil Magro ostati pri Gregoryje-.vili . . s
... Tudi Magra je spoznala, da ta beli velikan ni Brian Gregory, ampak gospodar džungle Tarzan. Bila je sicer velika zamenjava, toda kljub temu, da jc menila da ima Briana, jc sedaj še močneje vzljubila velikega in neustra^ Senega Tarzana in dasi se ou ni brigal za njo,Jc to ni vznemirjalo.
Kojc bilo napravljeno zasilno prenočišče, v katerem naj bi prespali noč in sc dodobra odpočili, se je Tarzan odpravil v džunglo, na lov, da dobi kaj hrane. Kako uro za njim se je tudi Magra ncopaženo izmuznila od ostalih' in namerila korake v džunglo, kjer za vsakim grmom preti nevarnost.
Upala je, da se sreča s Tarzanom in ga prosi odpuščenja za to, ker jih jc nalagala, da se mu s tem prikupi... Pozabila jc 11a Tarzanova svarila, da jo džungla nevarna. Ko jc tako brezskrbno hodila po stezi, jo je kmalu zavohal velik lev, ki je takoj začel slediti za bogatim plenom, kot je menil.
(23)
Kap
jo je zadela v cerkvi L
Cleveland, O. — Na noV? ga leta dan je kap zadeia( cerkvi med sv. mašo rojak^ njo Mrs. Mary Fir, rojeno M sar, ki je bila na 'mestu 1 va. Stara je bila 65 let in ij bila doma iz vasi Kot pri niči na Dolenjskem. V Amei'ij ko je prišla pred 31 leti. M*1 pušča moža, trj sinove, eua hčer in pet pastork.
Vest iz domovine
North, Chicago, 111. _ Tukajšnja rojakinja Valentin^'1 Kobal (Kette), je prejela & starega kraja žalostno vestf{ da ji je na Baču pri Kneža^f umrl njen oče Valentin KetW1 ki je bil dalnji sorodnik V«^ lentina Ketteja rojen na Vrli^ niki. Star je bil 72 iet. Za,r; pušča ženo, pastorka in pa'' storko, v Aleksandriji dve s<"p .stri; ,v Ameriki tri hčere i"£ pastorka. r
—	P
"Glas SDZ." nov slovenski * list	*
Cleveland, Ohio. _ Tu ■ izšel zadnji teden nov slovenj &ki tednik "Glas Slovenski; Dobrodelne Zveze", katere**' urejujeta g. Frank A. TureK1 slovenski del; g. Rudy LolcaftČ pa angleški del glasila. Izh»', j a v navadni velikosti časo-;i pisa. L i s t izdaja za svoj0 ] članstvo Slovenska Dobrodelni
r.a Zveza v Clevelandu, Ohio-
- ■ _____ ^ .!
Opekel se je
Frontenac, Kans. — Tukaj, šnjemu rojaku Antonu Pot of niku se je v avtomobilu vi/ zasolin, kar mu je prizadejalo precej hude opekline, <#fl je moral v Mt. Carmel bolni*, nico.
rt
_____jag
i I jsg i
O s- hH J
I v- B O 1
>	3 rt 09
' 2 » sr
S. M «2. ■ » " • j
>	o' > 3
t 2. !? w ' ; B o M< 1
1 « rt. » i
•	i £•! I
>	S « ^ ■ I w « a ■
I C5 13
>	iZ. ta >cJ 1
I - 2 ft-
! w & « E
>	sr sT w
>	c a«
1 — 5 y
! ® 6>
*	M
: a. l i ! & 99 ;
; F b' i
Utmuf*11
193^ Torek, 10. januar ja 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
PREVELIKO RAZBURJENJE ZANJ
Nedeljski kotiček
-i-'
J. M. Trunk,
Tragedija
Z ogljikovim monoksidom se je zastrupil v Ljubljani 50 letni vojni invalid Jakob Fras, rojen v Ivanjkovcih, v ljutomerskem okraju. V klet, kjer je prenočeval, si je nastavil posodo s tlečim ogljem in vdihaval strupeni plin, kateri ga je zadušil.
je ubil kurjača Antona Ma-riona, njegov pomagač 15 letni Vinko Helm, je pa pri tem dobil hude opekline od pare in kropa.
Velik plen
Samostan sv. Zakramenta v Kaštelu Kambelovcu so nedavno obiskali neznani vlomilci in odnesli mnogo dragocenega nakita, ki je vreden nad 100.000 dinarjev.
Nesreča
Pri smučanju v Savinjskih planinah je padel 24 letni'trgovski pomočnik Miloš Žekar iz Celja in se tako pobil, da so ga morali odpeljati v bolnico.
Najstarejši vol'Iec
Slovenske gorice so imele pri zadnjih volitvah svojo posebnost, namreč da se lahko ponašajo z najstarejšim volil-cem. Bil je to Matej Kurnik, posestnik v Lormahju. lei jc bil rojen leta 1842 kot vini-čarski sin v Spodnjem Gašta-nju v župniji Sv. Jurij v Slov. goricah. Mož je že nad 50 let farni ubožni oče in cerkev sv. Lenarta v Slovenskih goricah nima med svojimi farani tako velikega dobrotnika kot je Matej Kurnik. Kljub visokim letom je še živahen, le oči mu
naslovi
diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki
iz GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
Poslaništvo Jugoslavijo
Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C.
Jugoslovanski Konzulati:
Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y.
2000 lir denarne kazni.
Izvršenih pa je bilo v zadnjih dneh tudi nekaj aretacij novih beguncev. Tako so po vesteh "Gazzettina" obmejni miličniki pred .dnevi v tolminskih Gorah prijeli 25 letnega Stankota Nikolavčiča iz Gornjega Cerovega pri Števerja-nu in 28 letnega Silvestra Skočirja iz Potokov pri Kredi blizu Kobarida, ki sta se po njihovih ugotovitvah •namenila če?- mejo. Odvedli so ju v Tolmin, kjer sta bila izročena sodišču.
Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111.
Nesreča » staro granato
Odkar je bilo nekaj nepooblaščenih nabiralcev granat in drugega razstreliva' strogo kaznovanih, so postale nesreče, ki so še letos zahtevale preko 15 človeških žrtev samo v goriški pokrajini, precej redkejše. Ljudje očitno dobič-kanosnega nabiranja toga blaga niso opustili, pričeli so pa vse previdnejše postopati pri svojem poslu. Vse zadnje nesreče so bile namreč lažjega značaja. Hujša nesreča se je pripetila v bližini Šempa-sa. Pod udarcem s kladivom je 11 letnemu Viktorju Sle-miču eksplodirala dinamitna patrona, ki jo je nagel nekje na gmajni. Dečka, ki je dobil nevarne poškodbe, so v naglici prepeljali v goriško bolnico. Zdravniki si mnogo prizadevajo, da bi ga ohramH^^
Smrten padec
Blizu Ricmanj fee je ponesrečil 8 let stari pastir Ivan Žerjav. V skalovju nad vasjo je pasel ovce. Dve ovci sta mu zašli na rob pečin. Fant je šel za njima, da bi ju spravil na varno. Zgodilo pa se je, kar je hotel preprečiti. Obe ovci sta padli čez ska-
PREMOG
Naročite eno samo tono! Takojšnja postrežba kamorkoli v mestu 100% POCAHONTAS MINE RUN
Izredno fina kakovost ........ $ 7.50
ILLINOIS STOKER NUT
"Screening" ............................. 4.75
SUPERBA LUMP ali EGG Brez prahu in snažen
prvovrsten .................... 6.50
W. KENTUCKY
V/n Screening ........................ 5.7S
"COKE" najboljše kakovosti .... 10.95 PETROLEUM CARBON
"Mine Run" .............,.............. 8.00
ANTRACIT "Chestnut" .......... 14.25
Mnogo cenejši v večjih količinah. — Zadovoljnost zajamčena. SUPER COAL CO., 10 So. La Salle Chicago. — Tel. DEArborn 0264
^■:wBiiBii!!iaii!!ia:!!:niu[ia!ia:!!a!!iiiB;!i!!ii!!;!ia>jir:
2116 W. CERMAK RD., - CHICAGO, ILLINOIS
Naša hranilnica in posojilnica je izplačala nad $40,000.00 v dividendah po obrestni meri:
DENARNE POŠILJKE
mnmHBinunsM
nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene:
Za 100 Dinarjev........2.50
Za 200 Dinarjev........? 4.85
Za .100 .Dinarjev........$ 7.20
Za 500 Dinarjev........$11.60
Za 1000 Dinarjev........$22.50
Za 2000 Dinarjev........$44.50
V ITALIJO:
Za 50 Lir......................$ 3.25
Za 100 Lir......................$ 6.30
Za 200 Lir..............5.......$12.00
Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati:	'
Za $ 5.00________$ 5.73
Za $10.00 ..........._...$10.85
Za $15.00 „.........$16.00
Za $25.00 _______________$26.23
Vse pošiljatve naslovite na:/'
john jerici! ;
' 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
TO V LETU 1938.
Premoženje nad $1,500,000.00 Rezerve nad____ $92,000,00
Vsaka vloga zavarovana pro izgubi do $5,000.00 POD FEDERALNIM NADZORSTVOM.
Naš zavod je včlanjen pri:
FEDERAL HOME BANK — UNITED STATES BUILDING & LOAN LEAGUE — ILLINOIS. BUILDING & LOAN LEAGUE
FRANK P. KOSMACH, pomožni tajnik
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
■	OPTOMETRIST	j
■	1801 So. Ashland Aveno« m Tel. Canal 0523
m Uradne ure vsak dan bd J ajutraj do 8:30 zvečer.
. ....................■■■■pa«
kopali v Sv. Križu elektricista Antona Bagatca, ki ga je električna struja ožgala do smrti. Pogreba se je udeležilo veliko število vaščanov in okoličanov,ki so dobrega fanta poznali. Z nesrečno družino in ženo vdovo sočustvuje vsa vas.
— Gorica. — Ker se ni
prijavil k naboru je bil obsojen na 5 let in 6 mesecev zapora 27 letni Venceslav Bra-tuž iz Kala pri Kanalu.
A'
Nesreča pri delu. Stavbni delavec Sever, star 35 let se je pri delu smrtno nevarno ponesrečil. Padel je z visokega odra na neki stavbi. Pri padcu si je nalomil tilnik.
-o--
VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE
Nemški listi prinašajo vest, da bo začela država v krajih Spodnje Koroške graditi nove šole. Nemško učiteljstvo iz vse države je kancelarju Hitlerju poklonilo za njegov rojstni dan zbirko 400.000 mark
pešajo in sape mu primanjkuje. Njegova želja pa je, da bi včakal 100 let.
---o-
Jubilej slovenskega učenjaka Na Dunaju je pred kratkim slavil 70 letnico svojega življenja profesor Dr. Ivan Re-gen. Rojen je bil na Trati v Poljanski dolini nad Škofjo Loko.
-o-
Smrten padec
Na skedenj posestnika Goj« čiča na Rogoznici je hodil večkrat spat brezposelni delavec Anton Jančič, ki je brez stalnega bivališča. Nedavno je neke noči v spanju padel v globino na cementna tla in . dobil tako hude poškodbe,da ■ je kmalu po prevozu v ptuj-. sko bolnico istim podlegel.
-o-
Nesreča športnika Na Krvavcu se je smrtno . ponesrečil športnik in avto-. podjetnik Ciril Križman. Bil je izvrsten planinec, ki ni po-. znal sarrio naravne- »epttte4 v > Jugoslaviji, ampak je pogosto - vozil tujce v Italijo, Koroško . in Tirolsko in jim razkazoval razne zanimivosti in lepote.
_r\.___
s prošnjo, naj bi se v podeželskih občinah obmlejnega o-zemlja gradila nova šolska poslopja.
V	Borovlje je prispelo na oddih 20 otrok iz sudetsko-nemškega ozemlja.
V	Borovljah je umrl tovarnar in izdelovalec usnja g. Ludvik Polak, rodom iz Tržiča. Oče umrlega je bil ob prihodu na Koroško zaveden narodnjak.
3. december je bil dan "narodne vzajemnosti". Odlični predstavniki stranke in države so pobirali darove za zimsko pomoč. Na Dunaju je med drugimi pobiral tudi državni komisar Biirckel, v Celovcu pa deželni glavar minister Klausner in celovški župan. Zidje so imeli ta dan hišni zapor.
V Grebinji so odprli nemški otroški vrtec za 70 otrok.
Voditeljice -nemških otroških vrtcev so imele 14 dnevni tečaj na Osojah.
PftflTOTžbbna klinika dobrodelne organizacije NSV se je mudila dva meseca na šolah v Golšovi in na Zihpoljah.
TO IN ONO IZ DOMOVINE
50 let!
Varnega in uspešnega poslovanja, ne da bi kak vlagatelj zgubil kak dolar.
StPaul Federal Savings&Loan Association of Oiicago
Nov zvon
V	zvonik frančiškanske bazilike v Mariboru, so pred kratkim obesili nov zvon. Ta zvon je največji v Jugoslaviji
•hta skoro 7000 kilogramov. Da so ga potegnili v zvonik, so morali . prebiti vse strope v zvoniku. Težave so imeli da so dobili primeren hrast za jarem in so ga iskali v raznih krajih. Nazadnje so ga dobili pri Slovenski Bistri-Cji. .Hrast je sedaj rja žagi.
Odlikovanje
Visoko cerkveno odlikovia-nje je dobil trboveljski župnik duh. svetnik Gašparič kot priznanje za njegovo vneto cerkveno karitativno delovanje ki ga vrši že 15 .'eto v eni največjih župnij z najrazličnejšim prebivalstvom, tako posrečeno in uspešno. Papež ga je namreč imenoval za svojega tajnega komornika. Odlikovancu pripada naslov monsignor.
Strel v hrbet
Nekega večera se je vračal 16 letni kmečki fant Janez Prosenjak domov v Dornavo. Na poti pa ga je nekdo iz zasede ustrelil v hrbet. Težko poškodovanega fanta so odpeljali v ptujsko bolnico, kjer so mu vzeli kroglo iz telesa in ga rešili smili.
-o-
Parni kotel eksplodiral
V	tekstilni tovarni Marjana Hoferja v Zagrebu je eksplodiral parni kotel. Silen tresk
Smrtna nesreča goriškega trgovca. Neke noči se je goriški trgovec Franc Kralj v svojem stanovanju zadušil s plinom. Da 'bi si nekoliko ogrel spalnico, je vanjo postavil posodo, v kateri je žarelo oglje. Iz oglja se je razvilo ponoči toliko ogljikovega monoksida, da se je Kralj zadušil. Vest o njegovi smrti je napravila splošno globok vtis.
■*
Štefan Močnik — na svobodi. 1. decembra je iz zaporov v Civitavecchia dospel domov g. Štefan Močnik, trgovec in j ostilničar v Koprivišču, občina K a 1 nad Kanalom. G. Močnik je bil eden glavnih obtožencev v proslulem "Kal-skern procesu". Obsojen je bil na 30 let ječe. Takrat je imel 65 let, sedaj se je po 8 letih vrnil domov v svobodo kot 73 letnik, sicer pa zdrav in krepak. Upamo, da bodo tudi ostali obsojenci iz tega žalostnega procesa — še preko deset jih je — v kratkem de-ležni uvidevnosti našega načelnika vlade in izpuščeni domov. ,
*
Sv. Križ pri Trstu, dec. 1918. _ Dne 4. t. m. .so po
: Brunei pred sodiščem
procee?piedm Času kažej° .ikrainiw,- Posameznimi o- :
Xe bZ80mi> da - •><-' :
atl P^CekV Počelo spet ve-
« begfeS1" S° biU Za:
Lfc num u	111 v
i neki r Tni 3 <*oričani Sekai l mn iz Vicenze. C	P* je bilo zaradi
^prestopka na novo areti- !
lVZŠ;t-Zanimania je i—1
•"očal tudi S "Jem Je p,>
poročila ega rtettin°' 12 too d-) . u	posnema-
WišeeS%K postavlieni Pred e -Martim,. • . let stara Av^st •in ?0nTf m Peter Bregant l^artin,! -Stari LoJze Kosič. ■!a oZT1 m Bre^1"t sta j mejo na zaradi be^a če7 feoljufi/^ še Posebej zaradi
: kržil odrerič pf: ker je pre"
J^orstva Političnega nad-..Postav?;e„P°»d katTga je bil iri L Ze Pred nekaJ' ča-kencL 16 obema soobl°-
p	pomagal pri begu.
Ida SraVi -G je "kawltf,
hogoal ^^!^, ^ijufij
^žba l.ker se ^ ob" HanL? ,6 tGga Postopka o-
F°voScc S "v "eutemeUene I jo Da Zai'adl be8a čez mehi, Z ^ bih vsi triie obsoje-Izi fcfr Avgust Malrtjinuz-'ir (ipn leto napora in 8000
»aht nfS® kazni' Peter Bre'
: 4°00 iT, ,'mesecev zapora in I Ze Kosil Uenarne kaz»i- Loj-: Jia 6 2a Prvi prestopek daljnji !seccv ^Pora in na-
»adzor^tva9 leti P°liciiskega
; na 3 ' Zaradi drugega l500 i nics.0cev zapora in W f6narne kazni.
3'e bil po in-
ra" n* Rek; i1CcoIa della se-PbtoŽen li. 'e8t°Pka 3'e bil OktaviRi;ekl 19 let stari Soje» e ff"! i2 V^enze. Ob-?eti na Z Pogojno na 2 1 mes,ece zapora in
ve so našli pri njem staro puško. Obtožen je bil, ker orožja ni prijavil pristojnim oblastem. Kakor poroča "Gazzet-ino", so ga obsodili pogojno na 50 dni zapora in 1100 lir denarne kazni. Puška r.u je
oila zaplenjena.
*
— Trst. — V neki gostilni v svetoivanskem predmestju je .30 le^ni Pahor I^ucijan hotel pomiriti pretep&Če pa je sam najtežje skupil. Eden izmed njih ga je zabodel z nožem v trebuh.
*
Ob nekem inšpiciranju v angleški kadetni šoli v Woolwich je nekega kadeta razburjenje tako prevzelo, da je padel iz vrste po tleh, kot je bil dolg in širok. Gornja polovica slike ga kaže v tem položaju. Zraven stoječi tovariš mu je priskočil na pomoč ter ga odpeljal proč, dočim ste na mestu ostali puški obeh, kar se vidi na spodnjem delu slike,
iovje 20 m v globino. Ko se je oziral za njima, je še sam izgubil ravnotežje in padel za njima v prepad. Fanta so našli o mraku v agoniji. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Težko, da bo ozdravil. Dobil je več smrtnonevarnih poškodb na glavi in na drugih delih telesa.
Ogenj v Trstu
Trst, 19. dec. — Nocoj kmalu po 18. je nastal na krovu motorne ladje "Stockholm", ki je bila zgrajena v ladjedelnici v Tržiču in so jo sedajj dogotavljali.. v tržaški 'uki, požar. Ogenj se je silno naglo širil in kmalu zajel ves parnik. Gasilci so takoj prihiteli na pomoč, vendar pa se jim ni posrečilo ogenj zadušiti, tako da bo uničen ves parnik. V par dneh bi bila dovršena notranja oprema in parnik izročen nizozemski pa-oplovni družbi, ki ga je naročila. Kako je ogenj nastal,
3 ni pojasnjeno.
Nagrade	<
Te dni so razdelili nagrade 1 za natečaj kmečkih posestni- : kov v goriški pokrajini za le ; tošnji pridelek koruze. Razdeljenih je bilo deset nagrad. Med drugimi so nagrade prejeli: Josip Lutman iz Vogr- 1 skega. Ludvik Klavora iz Do-
-Tovega, Kare! Prinčič iz Ce-
ovega blizu Smartna pri Koj-skem, Franc Luznik iz Polju-bina pri Tolminu, Just Pod-gornik iz Modrejce pri Sv. Luciji,Ivan Kragelj iz Idrske-ga pri Kobaridu in Josip Ber-lot iz Kanala.
KRATKE NOVICE
Dan matere in otroka. Letos smo že šestič obhajali dan matere in otroka, ki je 20. december. V Rim je odšel iz vsake pokrajine po en zakonski par, ki je najbolj rodoviten. Tain so posebne svečanosti in so dotični zakonski pari sprejeti od načelnika vlade. Za goriško deželo sta šla v Rim zakonca Jakob Peršič in njegova žena Marija iz Sp. Tribuše. ki sta imela v desetih letih zakona devet otrok, od katerih je osem živih. Mimo rimskih slovesnosti jo imelo tudi vsako pokrajinsko glavno mesto svoje posebne svečanosti, pri katerih so med drugim razdelili nagrade družinam a številnim naraščajem;
Na sodišču v Tolminu je bila te dni kazenska razprava proti 26 let stare'm'u Mihaelu
Mavriču iz Oblok pri Hudi Južni. O nriliki nekfi nrekka.
tretja nedelja v januarju
grešniki, in strah prepada hinavce. Kdo izmed vas bo mogel prebivati s požrešnim ognjem? Kdo izmed vas bo prebival s požrešno žrjavico (Izaj. 33, 14) ?" Bolečine prenašaš le, če trajajo kratko. V najbridkejšem trpljenju se tolažiš, da kmalu skonča. Naredi pa iz malenkostnega časnega zla večno zlo, in naravnost strastno ti postane. Pretresti te mora, ako se zamisliš v večnost. Ali ni pametno, da se bojiš in treseš pred tem, kar je resnično strašno? Vsekja)ko strašno je pa, ako postaneš večno nesrečen. Časno gorje le težavno prenašaš. Kako bo& prenašal večno zlo? S potrpežljivostjo si pri koncu, ako le eno uro občutiš hude bolečine. Kako obupan boš, če te bo žgal ogenj, ki razjeda, a ne ugasne? Kdo pač bo mogel biti v večnem plamenu,in bi ne stokal in škripal z zobmi? Še je čas. Skrbi zdaj. Preskrbi se. Živiš še v času, oskrbi si zdaj stanovanje v večnosti. Kž\j ti pomaga, če v tem času pridobiš tudi ves svet, a boš večno pogubljen? In kaj bi ti škodovalo, če zdaj vse izgubiš in nimaš prav nobenega veselja, ako bos sprejet enkrat v večna bivališča živih, in užival tam ono življenje, ki je edino pravo življenje, ker ne pozna .smrti. Pri vsem dejanju in ne-hanju se poprašuj s sv. Alojzijem.;, "Kaj mi pomaga to za večnost ? In kar ti nič ne pomaga za večonst. to zaženi daleč proč.
et|	dni človeških je
s|cemu sto let; kakor kap-g vode iz morja, in kakor ih peska so njih mala leta Icr večnosti (Sirah,18, 8.)". B. kar moreš govoriti ali Jliti o večnosti, je manj ko £*ost sama. Cas ne izčrpa ni osti. Tudi tvoje misli ali. lede je ne zapopadejo ali Režejo. Življenje tukaj hiti ^nagli izpremembi vseh re-J(j ta'Tn ostane vse vedno ka-}J je. Tukaj narodi prihaja-iln odhajajo. V življenju 'Jiov se ničesar ne izpreme-' Duh ostane neizpreme-Bn._ali srečen ali nesrečen. J^aj se ne utopiš v duhu tu-v to neskočno večnost :S1 ne vzameš resno k srcu, ir te čaka? Morda hočeš jzneje misliti na večnost, ko Ue skoro že objela in po-• « ■ tedaj je navadno pre-fno- in "imaš dosti časa,da I 11 a večnost pripraviš. Ali
iiffs?j hitro Prišla'. ako si l Kobkor mogoče izbiješ iz pe? Kako skrbno si priza-
»J? u? stanovanje svoje, za srn blagor, za posest, za
Kvie £l*tan' Za blag0r
LuL ; esa mojega, kjer duša le nekaj let! Po
« s emdu°dZVT t6ga 116 b°
DŠft t? •" g°lj SSma P°j'de pa tvoja v večnost. "Kc to-
. J vse to razpada, morate
Sno8tiV1e? Ve^nju in po"
: » čakajoč in hrepeneč P Pohodu dneva Gospodove-P Po katerem nebesa razpa-
a.)o v ognili	•
"kuju, ln se prvine go-
bc raztope (2 Pet. 3, 11). Prestraseni so na Sijonu
stran
AMERIKANSKI SLOVENEC
Tovarna novega človeka
POSLOVENIL LEOPOLD STANE?

Tudi na svojo zunanjost je pričela bolj paziti, toda delala je to zelo nespretno. Njeni klobuki so bili presvetli in neverjetnih oblik, njene obleke pa mnogo preozke ali pa mnogo preširoke. Končno se je odločila za zadnji poizkus. Ko se je Vitalij Vladimirovič nekoč vrnil domov, je imela skodrane lase, našminkan obraz in rdeče pobarvane ustnice.
"Oh, Anja, gotovo se ti je zmešalo?" je vprašal profesor, kajti v resnici še nikoli ni bila tako grda kakor sedaj.
"Saj ti vendar ne pristoji, če se šminkaš; takšna si kakor klovn," ji je razlagal. "Šminkajo naj se le tiste, ki jim pristoji!"
Ana Ivanovna ga je debelo pogledala, solze so ji tekle po licih. Profesor je sko-mizgnil z rameni in ne da bi se dotaknil jedi, odšel v svoj kabinet.
Opazil je seveda, kako se je uboga Ana Ivanovna trudila ,da bi mu ugajala in tudi njegova pamet mu je jasno in razločno pravila, da bi ne mogel najti bolj pazljive, bolj ljubeznive žene in otrokom boljše matere, kot je bila ona. Toda Ninel, mlada, zala — in tudi o tem si je bil na jasnem — pokvarjena Ninel mu je bila vsak dan pred očmi. Ljubimkala je z-njim, z njegovimi kolegi in z dijaki; celo sluga ni bil varen pred njo. Misel na Ninel mu ni dala spati, ne delati; zaradi nje ni prišel nikamor naprej s knjigo, ki jo je pisal, in njegova predavanja so postala tako "vodena", da njegovi slušatelji niso mogli prikriti dolgočasja. Nekega dne je mislil, da tega ne more več prenašati in z jutranjo pošto je prejela Ana Ivanovna uradno sporočilo, da je ločena.
Dolgo je brala list in ni mogla razumeti, kaj se je zgodilo. Končno ga je zložila in stopila v kabinet, kjer je profesor ravno sedel pri svojem delu.
"Tolja, kaj pa bo sedaj?" je vprašala in položila list na mizo.
"Anja, verjemi," je rekel, ne da bi ji pogledal v obraz, "verjemi, da nisem mogel drugače!"
"Seveda, potem se ne da nič napraviti!" je odgovorila s tako mirnim glasom, da se je sama čudila.
"Oh, Anja," je nadaljeval profesor, "ti jemlješ vse preveč hudo! Poglej vendar okrog, kdo še živi s svojo staro ženo? Vidiš, pri nas na univerzi so se skoraj vsi , profesorji že davno ločili in se poročili s svojimi asistentkami!" —
Ana Ivanovna ga je pogledala, ne da bi kaj rekla. Cez nekaj sekund mučnega molka je pristavil:
"In potem, najina značaja se ne skladata."
"In otroci?" je vprašala s hripavim glasom.
"Otroci? No, da! Torej otroci! Profesor Karpov na primer je dal otroke, kakor veš, v djetdom!"
"In sin profesorja Karpova je prišel v kolonijo mladih zločincev!" je rekla Ana Ivanovna, posmehljivo posnemajoč padec njegovega glasu. "Ker so se pač starši po svoji volji ločili in poročili in se takrat niso mogli zanimati za to, da se njihov otrok potepa po cesti in krade."
"Anja, plačeval ti bom alimente in otro-
ke lahko obdržiš pri sebi!"
"Tolja, vseučiliški profesor si, jaz pa sem neizobražena. Kakšno izobrazbo naj torej dam tvojim otrokom? In kakšni otroci so sploh to, brez očeta?"
"Anja, ti vse mnogo bolj zamotavaš, kot pa v resnici je. Ce človek posluša tvoja vprašanja, bi se ga mogel lotiti kar strah pred življenjem. Stvari moraš gledati bolj preprosto!"
"Ali morda tako kot tvoja Ninel? Dobro, srečen bodi z njo in hvala ti za vse, kar si storil zame!"
Profesor ji je obotavljaje se segel v roko, ki mu jo je nudila, ter dejal:
"Oh, Anja, tako dramo delaš iz vsega!"
Ana Ivanovna je hotela že oditi, toda obrnila se je zopet in rekla:
"Oh, da, še eno praktično vprašanje. Kako bo s stanovanjem? Saj vendar veš, da je dandanes skoraj popolnoma nemogoče dobiti stanovanje!"
"Mislil sem, da se boš izselila, Anja, saj veš, miru potrebujem za svoje delo."
"To se torej pravi, da me hočeš vreči iz stanovanja? Kam naj grem?"
"Ninel misli, da bo najbolje, če greš k svojim sorodnikom. Saj imaš sorodnike na vasi?"
"Da, imam sorodnike na vasi. Toda kaj bo tam iz tvojih otrok? Tam ni niti prave šole in Vasja mora vend&r že pričeti s šolo ! Ne, ne, moj ljubi, to sta si slabo skuhala. Ne grem iz svoje sobe! Ostani si s svojo Ninel v kabinetu, jaz pa bom stanovala z otroki v jedilnici. Poiskala si bom kakšen zaslužek, kajti kar se tvojih ali-metnov tiče, moj dragi, storim pač bolje, Če ne računam preveč z njimi!"
Ana Ivanovna je zelo prezirljivo pogledala profesorja in zapustila kabinet. Dolgo je sedela na zofi, brez besed, brez solza. Šele ko je zagledala malega Borjo, ki se je plazil pred njo po tleh in ki je bil izredno podoben profesorju, je pričela jo-kriti.
"Le kaj je sedaj treščilo v moške," je vzdihovala, "vsi so znoreli!"
Tako je minila gotovo več kot ena ura. Ana Ivanovna je bila trudna od joka. Obrisala si je oči, vzela v roke kos papirja in svinčnik ter pričela računati. Tudi če bi ji profesor izplačeval alimente točno in vestno, bi bili ti vendar tako majhni, da niti zdaleka ne bi zadostovali za pre-hri no njej in njenim otrokom. Ali naj si išče dela? Kakšnega? Kaj pa zna? Nekoč je bila bolniška strežnica, A če bi zopet dobila službo, bi morali biti otroci sami doma. Da bi zanje koga najela, zato bo seveda primanjkovalo denarja. Ali naj da otroke v djetdom? Prvič sploh ne bi bilo lahko dobiti zanje mesta, in drugič, kaj bi tam napravili iz njih? Stradali bi in prezebali in končno bi bili vendarle sami, prepuščeni samim sebi. Kajti koliko otrok pride tam na eno vzgojiteljico! Seveda, nazadnje vendarle ne bo preostalo nič drugega, si je mislila, in še srečna moram biti, če se mi posreči spraviti jih tjakaj.
Ana Ivanovna je poverila svojemu najstarejšemu, devetletnemu Vasji, nadzorstvo nad mlajšim bratcem in sestrico in odšla v djetdom, da bi tam izprosila sprejem za svoje otroke.
(Dalje prihodnjič)
IŽGUjBE KATOU CERKVE V ŠPANIJI
Burgos, dec. — Posebni poročevalec angleških listov je zbral podatke o škodi, ki jo je utrpela katoliška Cerkev v državljanski vojni. L. 193«. je bilo v Španiji -15.000 cerkva, od teh 22.000 v rdeči Španiji. Z 'malimi izjemami so vse te uničene, ali vsaj poškodovane. V provinci Huesca na primer je bilo 400 cerkva. Ko pa so nacionalisti pokrajino zasedli, so našli le še štiri nepoškodovane. Od duhovščine ;ie znano, da je bilo 12 škofov umorjenih. Prav tako je ugotovljeno, da je bilo pomorje-nih nad 700 duhovnikov. Toda mnogo je tudi takih, katerih usoda je neznana. Mnogo je tudi invalidov in bolnih.
Od 30.000 svetne in 10 tisoč redovne duhovščine jih je vsaj eno tretjino izginilo. Vso to škodo je sedaj treba popraviti. Vendar vsega ni mo-
Pratike
Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo
Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družinsko
Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga.
Vsak komad stane s poštnino vred
&5 centov
Naročajo se od: KNJIGARNA
amer. slovenec
1*49 Wesjt Cermak Road, CHICAGO, ILL.
goče nadomestiti. Ni mogoče nadomestiti velikanskih narodnih umetnin, ki so bile deloma požgane, deloma pokradene. Ravno tako so zginile z go d o yin.sk o-p o m e m b n e stvari.
Katoličani v Španiji zbirajo sedaj cerkvene oblačila in kovine. S temi zbirkami so pomagali do sedaj cerkvain 14 škofij, ki so bile preje v rdeči coni, pa so jih osvojile Francove čete.
Torek. 10. januarja 19:
Predstavite vašim prijateljem "Ampr. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.

Pisan® polje
J. M. Trunk
Dve novejši knjigi
DOLENJSKA" je ime novi knjigi, ki je izšla v lepi o-kusni obliki. Vsebuje 244 strani in ima zadaj še mali zemljevid dolenjske pokrajine. Knjiga opisuje delenjske kraje, njih lege, poda zemljeslovno sliko dolenjskih krajev, itd. Podaja statistike o razvoju dolenjskih krajev, mest in trgov. Pmaša več lepih pokrajinskih slik. Knjiga je zelo informativna in stane s poštnino vred 85 centov
"NOVO MESTO" je ime zanimivemu romanu, ki ga je spisal g. Miran Jarc. Knjig^ vsebuje 183 strani in je lepo trdo vezana v platno. Roman začne v dobi leta 1914. ko je zadivjala strašna svetovna vojna. Takrat, kakor pravi pisatelj sam, ko sonca ni bilo več, ko je smeh zamrl in je vse pričakovalo nekaj strašnega . . . Roman pripoveduje, kako je teklo življenje med novomeškimi dijaki. Zelo zanimiv roman, ki pokaže kako nekatere duše iščejo resnice, jo naposled najdejo in so vesele. Knjiga stane s poštnino $1.25c.
Naročila za obe knjigi sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec, 1849 W. Cermak Rd. Chicago,, III.

Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
j Kranjsko-Slovenska® Katoliška Jednota j
- i
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 45. LETO.
Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 Članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom tvojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00.
* GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or ! ganizaoiji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se , | lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni « 1 in onemoglosti.
K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do
>	55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko " za $250.00; $500.00; $11)00.00;' 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, gamo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za-
| varo^alnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova-
>	nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; J1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja,
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let štiri člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmenfov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. Š. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov ib sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti | društvo, spadajoče h K, S. K, Jednoti. Kjerkoli še nimate društva,
spadajocega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jž le osem dSeb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila A navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago Street, Joliet, Illinois,
Hdote tudi pri "Napreju"
(Konec)
V danem slučaju je tako Cough lin zoper rasni antisemitizem. kakor sem jaz in mora biti vsak,ki se bavi s perečim "judovskim problemom". Antisemitizem obsega malo več, ne le imena. Malo pa le čutijo tudi okoli "Na-preja'', da se nihče ni zganil, ko je šlo za preganjane kristjane, zdaj pa kličejo na pomoč ves svet, ko gre za preganjane Jude. Ako kdo opozarja na tako nedoslednost,še nikakor ne sledi, da bi mu ne bilo za preganjane Jude, in bi rasno preganjanje morda o-dobraval. Tudi pri "Napreju" so molčali, dasi so jim drugače celo "katoličani" hudo pri srcu. Navedejo tudi razlog, kar je na sebi vrlo dobro. Ampak ta razlog je tako prozoren,kakor jo zrak nad zemljo. Pravijo: "Če bi šlo po željah J. M. T. (Trunka), bi se moral svet zgra'uti in clejstvo-vati nad upravičenim postopanjem meksikanske. španske in ruske vlade, ki v skladu z načeli civilizirane človeške družbe kaznujejo (a to pred sodiščem in po zakonih, ki so enaki za vse vere in vse rase) one, ki se ogrešijo nad postavami. J. M. T. pa noče videti te temeljne razlike, s katero se fašistična Nemčija izdvaja iz kulturnega sveta in katera pouzroča, da je ves svet na nogah". Jej, jej., kako je ta leadvillski fajmošter omejen1, da ne vidi razlike, in še zloben, ker je noče videti. Pri Hitleru gotovo ne gre po zakonu, zato jaz obsojam rasni antisemitizem, ampak da bi bila vsa kri, ki se je prelila v Mehiki, Španiji, Rusiji, prelita le "po zakonu in pred sodiščem", in bi bilo vse tisto postopanje "upravičeno", kaj takega naj verjamejo pri "Napreju", ako hočejo, ampak vsaj leadvillski fajmošter bi se mogel pri tem le smejati, ko bi ne bila zadeva tako žalostna. O "upravičenih vladah" in njih "zakonih" imam vsaj jaz malo drugačne pojme, in "pred sodiščih" je bilo nekaj le v Rusiji, ko so čistili trockiste, pa so bila ta sodišča taka,da bi jaz ne privoščil nobenemu tam okoli "Napreja", da bi le kcjaj prišel v dotiko s takim — sodnim postopanjem.
In še fliknejo tega J. M. T. ker sem zoper judovske kapitaliste, istovetim ali izenačujem te kapitaliste z vsemi Judi, ampak "ne rohnim zoper vse kapitaliste". Vprašanje se suče zdaj okoli , "judovskega problema" ali antisemitizma, in pišem, kakor mi vest narekuje, kadar bo govor o kapitalistih sploh, pa bom zopet
pisal po svoji vesti, vesti pa ne bodo narekovali t "Napreja".
Izjavo kardinala MU leina zavijete, kakor gff vaš mlin. Kjer je pa CoUS in leadvillski J. M. T. na: vem, tam je tudi kare Mundelein. V krogu katol cerkve vlada malo več sv> de, kakor v krogih.,kjer s f dijo sa'mfe svobode, pa bi: vsakemu nataknili uzdo usta, ako se ne strinja s r njih hvalisano svobodo, k
v resnici le krvavo nasilja
*
Drugje tudi...
John Pintar, 10, R« Springs, Wyo., se hudo h(j je na arogantnega fajm° tam v pelinovi državi. 1 mošter se nekaj jezi, ker dimo mimo cerkve v Slo' ski dom na društvene se! "Da'lje: "DruStvo 10, Sj ima 236 članov, toda od jih gre le 5-10 v cerkef Baje je "dušni pastir | sam kriv". Pri pogrebih in naprimer hočejo biti f vsi v cerkvi, saj "pri k<§ tah je dolar ali petak od' na SNPJ prav tako d« kakor od najbolj zagrizen1 Slovaka."
Sličica je prav tako, kršna je še marsikje. Od; članov hodijo redno v le 5-10 članov, no, pri k"f tah še stisnejo kak dolai'f in to je vse od cerkveneg' katoliškega življenja, k** so živi, kadar gre z nji"5 krtovo deželo, hodi vseh ' v — cerkev!
POSLUŠAJTE
PALANDECH'S TRAVEL BUft
Folklore Radio Program
Every Sunday from 1 to 2 Station WWAE — 1200 kiiocyc"
11 ekaj stenski
ilj koledarja
lil za leto 1939
i M je nam še ostalo.' msamm sti, ki jih želijo 15 pišejo po nje, do$ so na roki. Koleda* pošiljamo tudi v domovino, ali kal" že kdo želi.
Stane s poštnino ^
kar je poslati v zn^' kah, ali gotovini # natančen naslov. Naročila sprejema
Knjigarna amer. sloveč
1849 West Cermak R0>< CHICAGO, ILL.

e3e5
i
jjfr*	zdeluje vse vrste tiskovine, za
društva, organizacije fn posa-jr ^^^	meznike, lično in poeenL •
'	▼	Poskusite In prepričajte se!
1849 West Cermak Road,	9
CHICAGO, ILLINOIS * '
M. Klarich in sin
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
(Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki)
3121 S. Parnell Ave.
CHICAGO, ILL.
Tel. CALumet 6509
Prevzemamo vseh vrst stavbinskih del, novih hiš, trgovin, tovarn, šol, itd., kakor tudi razna popravila in modernizacije starih hiš. Osebno nadzorujemo vse naše delavce in vse naše delo popolnoma garantiramo za kakovost in solid-nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo na zahtevo brezplačno.
Naše cene so zmerne, a naše 1MB je vaša garancija.
P. S.: Danes je čas, da gradite! Zakaj bi plačevali najemnino — ko morete z istim denarjem odplačevati novo hišo. Vse informacije na zahtevo.