leto Sil.
KAROLINA ZAJVCOJLV
VIIO ČETRTLETNODIN 15-celoletno-diN’0©/zA' j INOZEMSTVO 1E DODAT!
POŠTNINO/OCLA$IPO '
fcENlKV/ POSAMEZNA
JteVILKA PO DIN 150^
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
LJUBLJANA« 13» JUNIJA 1925.
ŠTEV. 25.
(§)
VREDNiItVOINVPRAVA VVČITEL75KIT8SKMNI/ ROKOPlSl-SE NE VRA“ 'CAlO/ANONlMNlDO-*PI$I JE NE PRIOBČV-lElO/POjjTNSNAPLA-VCANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Resolucija II. kongresa Orjune.
Kongres vseh Orjun. ki se je vršil od 31. mak Pa do 3. junija U je pretresal stanje pokreta in splošni politični položaj v zemlji ter vsestransko premotri smernice bodočega dela.	.
1. Kongres ugotavlja z največjim zadovoljstvom številni m moratm velik napredek v vrstah Orjune od prošlega Kongresa pa do danes, w se je najbolje manifestiral v veličastnem nastopu naših četnJšklh sekcij in ostalega članstva v Beogradu, v dokazani pripravljenosti celokupnega članstva za delo in borbo ter v splošni enodušnostl v vseh
osnovnih nazorih in stremljenjih.	nnureu	:„on
2. Orjuna ostaja tudi nadalje izven m nadstrankarski pokret jugo-slovenskega nacionalizma, ?majoč vedno na vidiku kot končnl c U močno, edinstveno in celokupno jugoslovensko državo, ekonomsko in kulturno napredno, sposobno za uspešno tekmovanje na vseh področjih plemenske in nacionalne aktivnosti v svetu.
3 V svrho dosege svojega cilja bo Orjuna predvsem delala za zmago jugoslovenske zavesti in orjunaškega nacionalizma, smatrajoč jugoslO-vensko narodno edinstvo za dogmo, glede katere je potrebno, da si jo osvoje najboljši in končno vsi člani naroda. In to tembolj, ker mora postati ta čimpreje izhodišče v&e državne politike.
4. Videč razlog svojemu postanku in obstoju v dejstvu, da današnje stranke in politične formacije niso v stanju uspešno izvesti gori na* vedenega cilja, temveč da zamore to storiti edftio le Orjuna, smatra ta, da je njena najnujnejša dolžnost radi splošne stvari in ne radi nje same. da dela za svofe niotrajne ojačenje, da uvrsti v svoje vrste vse najboljše v naš! državi, meščane, delavce in kmete ter da napravi Iz njih predvsem Orjunaše sposobne, čestlte ln borbene, da bi s tem dosegla ono stopnjo moči, ugleda In pripravljenosti, s katero bi zamogla vplivati na javno življenje s svojo ideologijo.
5 Napram aktualni politiki ln političnim strankam naglaša Oriuua odločno stališče popolne neodvisupstl. Pripravljena je vedno podpreti vsak čin katerekoli skupine, ako je to samo v prilog unitarizmu in ju-goslovenstvu a proti defetizmu, eksltluvizmu in separatizmu.
6. Orjuna še enkrat izraža svojo vdanost dsnastul Kanuijordjcvitcv, kakor tudi svoje spoštovani!« vojski, ki ima biti jamstvo edinstva ln celokupnosti Nacije.	.	..	n	.	„
7. Tožeča po integralnem ustvarjenju narodnih aspiracij, urjutia ne bo nikdar pozabila na svoje zasužnjene brate, za katere bo vedno delala, kakor tudi hoče vzdrževati neprestane zveze z Sugoslovenskimi naseljenci v Ameriki in v ostalem inozemstvu.
8. V socialnem in gospodarskem vprašanju je OijUna proti razrednemu boju, ker ta zavira kulturni razvoj. Proti destruktivnemu komunističnemu delovanju In proti kapitalistični eksploataciji delavcev po-stavlja pa Orjuna razredno solidarnost.
Posebno pa zahteva Orjuna:	...
Doseže se naj maksimalna produkcija nacije z izgraditvijo prometnih potov in sredstev na kopnem ‘111 na vod?, z osnovanjem domače Industrije in obrti, podpiranjem trgovine, varujoč pri tem interese kon-sumentov, z intenzivnim obdeiavanjem zemlje in širjenjem zadružništva. Agrarno vprašanje naj se končno že reši v korist poljedelcev, čuvajoč pri tem dobro narodne celote.
9. Poziva vse Orjune. da v sedanji splošni politični desorlentacij', ojačene z uspehom kongresa, strnejo svoje vrste še krepkeje in krenejo s smelim, polnim korakom k novim osvajanjem ln h končni orjunaški zmagi.	________________________ ._________1
Mladina in komunizem.
rlh šolnikov in abecedarskih šoma-štrov, ki niso zamogli doumeti tokia novega časa. Ž naravnost občudovanja vredno omejenostjo in starčevsko slepoto so se vrgli nato nad Orjunaše srednješolce in jih pričeli preganjati zbog njihovega borbenega nacionalizma. Posluževali so se pri tem vseh metod in dopustnih sredstev. Orjuna je tedaj z gnevom motrila to nerazumljivo in nepremišljeno postopanje. Navzlic ^ zavesti, da bo to škodovalo nacionalni stvari, se je začasno umaknila s pozornice in prepustila delo za^ nacionalno vzgojo onim. ki so se čutili v ta namen poklicanim. Izdala je celo proglas na Orjunaše srednješolce ter jih en blok črtala iz svojih imenikov, ker ni hotela stavljati na kocko bitno vprašanje njenih mladih privržencev.
Ob tej priliki je tudi opozorila te odgovorne činitelje na posledice njihovega početja. Naletela pa je na gluha ušesa, ki so se odprla šele sedaj, ko je internacionalni komunizem poganjal že tako bujne sadove med našo mladino, da so jih morali končno celo zapaziti naši vse preje kakor bistrooki vzgojitelji srednješolske mladine.
Da pa se nam ne bo očitala tendenca v tem članku, omenjamo še drug nič mani kričeč slučaj, ki jasno kaže, kako brezbrižno in nepremišljeno se je ubijaLv naši mladini vsak zanos in samostojen polet.
Na Trgovski akademiji v Ljubljani so namreč ustanovili približno ob istem času, kakor mi na srednjih šolah naše srednješolske organizacije, posebno strokovno organizacijo »Klub trgovskih akademikov«, •ki je slonel nia strogo nacionalnih in nepolitičnih smenvcah delovnega programa. O delu tega kluba najlepše pričajo soglasne pohvale vseh nadležnih činiteljev, ki se kar
niso mogli načuditi dobrim uspehom mladih organizatorjev. Nenadoma pa je prišlo zajedno s preganjanjem Orjunašev srednješolcev tudi preganjanje tega kluba, kojega zasluga je bila, da je postala Trgovska akademija navzlic inizer* nemu položaju, v katerem se je nahajala tisti čas, trdnjava nacionalizma in jugoslovenske zavesti, na kateri je bilo tedaj zastonj iskati med dijaštvom separatistov, kaj šele komunistov. Visoki funkcionarji, katerim se je Klub zameril, ker je vzgojeval svoje člane v duhu jugoslovenske ideologije, ki zahteva, da se vsak Jugosloven zaveda svoje bitnosti, so na lepem prepovedali trgovskim akademikom članstvo v njihovi organizaciji in to baš na dan, ko bi se imela vršiti klubova proslava rojstnega dne, kralja Aleksandra. Ta preipoved velja še do danes. Posledice pa so, da je pričela i na Trgovski akademiji poganjati strupena zel separatizma in komunizma ter zastrupljati njene dijake. Na opetovane prošnje in opozorila na škodljive posledice tega ravnanja pa klub še dosedaj ni sprejel nobenega odgovora.
Neznano nam je, kako mislijo možje v kojih rokah leži usoda in vzgoja naše mladine, priti v »kom tem škodljivim pojavom med našo ‘■mladino. Uverjeni pa smo, da z eventualnimi strogimi kaznovanji, izključitvijo itd., ne bo dosežen po-polen uspeh. Navidez bosta komunizem in separatizem vdušena, v resnici pa bosta premišljeno podzemno nadaljevala svoje delo. Z uspehom pa se bo dalo nastopiti proti temu le s smotrenim organiziranjem mladine same, ki pa mora biti organizirana na strogo nepolitični. a tem bolj nacionalni in kulturni podlagi, ki ji bo nudila dovolj veliko poprišče, da izrabi in iznese v svobodnem udejstvovanju vse. svoje silne energije.
Francosko-angleški sporazum.
Pretekli teden so se< vršile na naših srednjih šolah preiskave, ki so Imele nalog izslediti komunistično usmerjene srednješolske dijake. K preiskavi, o katere potrebnosti smo bili uverjeni že pred letom dni, nismo hoteli ničesaV pripomniti, ker se nam je zdelo to radi posledic na tok preiskave same, za škodljivo.
Preiskava je bila te dni zaključena. Materijal zbran. Nekaj dijakov tudi v resnici spoznanih kot komunistični apostoli in eksponenti med našim dijaštvom, ki so ga zastrupljali po vseli pravilih dobljenih pri komunističnih visokošolciji naše Univerze. Da ni bil uspeh te preiskave tolik kakor bi bilo sicer spričo njene važnosti želeti, se pač ni čuditi, ker je bila izvršena po>-vsem birokratično in po profesorsko. Poleg tega pa je vedela itak že v naprej najmanj sedem dni vsa naša javnost za to bližajočo se generalno preiskavo, na katero so se potem pač lahko pripravili •komunisti, ki ge itak mnogo več vedo, kar COrvjS‘ '^‘stiJo naše oblasti.
o bomo tu raziskovali vseh vziovov, ki so ime]; za posledico
skonumiziranie dela naSe mladine.
Hočemo pa nekoliko natančneje premotriti enega izmed njih.
Po razsulu je objel vso našo mlad:no val narodnega navdušenja, ki pa je pričel kmalu izginjati vzporedno z upadanjem narodne zavesti med narodom. Mladina je pričela vedno bolj in bolj zapuščati nacionalizem, ki ji je dajal v svoji preiz-kušenesti in umerjenosti popolnoma gotove in že izdelane smernice. Oprijemati pa se je pričela megle-
nih besedičenj novih apostolov, ki so ji pričeli oznanjati ali komunizem ali pa plehki klerikalizem. Uvi-devajoč silno nevarnost, ki je pričela pretiti s tem naiši mladini — nosilcu naše bodočnosti — je Orjuna kot še posebno organizacija mladih, posvetila takoj vso svojo pozornost temu perečemu vprašanju. Pričela je z osnovanjem poseb* nih srednješolskih sekcij, v katerih so se vzgajali mladi srednješolci po načelih in idejah orjunaške ideologije v zavestne in poštene Jugo-slovene.
Ker se je Orjuna dobro zavedala škodljivosti politiziranja mladine je še posebej pazila na to, da je pri organiziranju teh srednješolskih sekcij popolnoma izločila vsako politično smer ter provedla vso organizacijo na strogo kulturni podlagi. Uspehi te akcije so bili popolni. Zajezilo se je tedaj pogubo-nosno širjenje komunizma med di-jaštvom, ki je že no svoji mladostni psihologiji naklonjeno revoluciona-lizinu, katerega je odslej videlo tudi v Orjuni. Trdnjave klerikalizma so se pričele rušiti. Razne pobožne institucije, v katerih so naše dijake po vseh pravilih Ligourijanske morale pretvarjali v zagrizene pristaše SLS, so vedno boli in bolj plahnele po številu udeležencev. Proti temu niso pomagali prav nič vsi jeki in blagoslovi pobožnih prijateljev naše mladine, ki so v tistih časih klicali baš zbog tega tako vneto nad Orjuno ogenj ln žveplo. Zdelo se je že. da je jugoslovenstvo kon-čnoveljavno zmagalo. V tem pa je ystal nov sovražnik v podobi sta-.
Medtem ko je še do nedavna izgledalo. da nikakor ne bo mogoče premostiti nasprotij v naziranju glede nemške garancijske ponudbe med Francijo in Anglijo, je te dni prišla iz Pariza vest. da sta se obe državi v vseh točkah sporazumeli in da bo odgovor zaveznikov Nemčiji izročen že 10- t. m. Ta vest je pač marsikoga presenetila, ker se je v poslednjem času računalo, da se nasprotstev sploh ne bo dalo premostiti. Toda kar se ni posrečilo Herriotu, to ie uspelo uglajenemu in pretkanemu diplomatu Bri-andu. Francoska politika je s tem sporazumom dosegla1 nedvomen uspeli, ki se ga ne da trenotno še niti oddaleč pravilno oceniti.
Pogoje, ki jih je Nemčija stavila glede demilitarizacije Porenja, sta obe državi sprejeli že takoj od po-četka. Toda medtem ko je Francija zahtevala tudi varnost vzhodnih meja Nemčije, ni i10teta Anglija o ■tem ničesar slišati *in je izrazila o tem vprašanju svoj desinteresse-ment. Bala se je pač. da bi se vrglo v tem slučaju Nemčijo v naročje sovjetom, če bi ^se ii g, priori odvzelo vsako možnost, t|a bi prišlo kedaj do korekture meja napram Poljski in češkoslovaški in do eventualne združitve z Avstrijo. Herriot tega nasprotja v naziranju nikakor ni mogel premostiti. Chamberlain je bil neizprosen, in priti je moral Sele zviti Briand, da je pregovoril Chamberlaina k popuščanju.
Pogoji, ki jih bodo zavezniki stavili Nemčiji, bodo v glavnem sledeči:	Porenje se demilitarizira
in nobena izmed pogodbenih držav nima pravice, da bi vkorakala z vojaško silo v to ozemlje. Če bi pa do tega prišlo, namreč da bi skušala Nemčija Francijo napasti, te da se Anglija obvezuje, da ji priskoči z vso svojo pomorsko in zračno
silo na pomoč. Francija ima pravico v slučaju, da bi Nemčija napadla eno ali več njenih zaveznic na vzhodu zbrati v tem ozemlju svoje vojaške sile in jih usmeriti proti Nemčiji. Obenem izjavljate obe državi, da pakta ni smatrati kot kršitev verseilleske pogodbe, temveč kot njeno izpopolnitev. Pakt pa stopi v veljavo šele ko bo Nemčija zaprosila za vstop v Zvezo narodov in jo bo ta tudi sprejela v svojo sredo. Zveza narodov, pri kateri se bo ta pakt registriral, bo pa morala čuvati, da se ga bodo vse država tudi držale. Šele potem bo izpraznjeno zasedeno ozemlje.
Vsa Nemčija z napetostjo pričakuje končne redakcije odgovora na nemško ponudbo in njene izročitve državnemu kanclerju. Celo razoro-žitveno vprašanje, ki je te dni tako razburjalo nemško javno mnenje, je stopilo v ozadje. Kajti Nemčija se dobro zaveda, da ie izigrala zadnji adut računajoč s sporom med Francijo in Anglijo. Nemčija je pač računala s tem, da se Anglija ne bo interesirala za vzhodne meje, ker je po raznih izjavah vodilnih angleških državnikov obrambna meja za Anglijo reka Ren. In še posebno ko ni bilo mogoče doseči sporazuma med Francijo in Anglijo je postajala že skoro arogantna in celo grozila z združitvijo z Avstrijo. Njene nade so splavale sedaj po vodi. ker ima Franclja proste roke. Misel na revanžo proti vzhodu je za sedaj popolnoma pokopana in nemške sanje o veliki materi Ger-maniii se najbrže ne bodo tako hitro izpolnile.
Francija se je pa dobro zavedar la nevarnosti, ki bi ji pretila, če se ne bi zasigurala tudi nemške vzhodne meje. Nemčija bi na vsak način poskušala ali zlepa ali zgrda odseči popravek svojih meja. Gdansk poljski koridor, Poznanj, Gornja
Šlezija in Češkoslovaška bi bili ogroženi, potem bi se Nemčija vrgla na Avstrijo in tako povečana Nemčija bi potem poskušala dobiti nazaj tudi izgubljeno Alzacijo-Loreno.
Iz teh razlogov tudi ni mogla Francija pristia/ti na angleško stališče. Ker če bi bili ogroženi njeni zavezniki, bi bila Francija sama ogrožena. Zmaga francoske teze je obenem zmaga slovanskih držav Poljske in Češkoslovaške in posredno tudi naš uspeh, ker bi Nemčija ogrožala tudi nas v svojem stremljenju »vom Belt bis zur Adria«. Poljska, ki je bila dosedaj ogrožena, se bo lahko mirno posvetila svoji notranji konsolidaciji in vstopila kot velesila v kolo evropskih držav. Če doseže še sporazum z Rusijo, potem bo oni most. ki bo spajal Francijo s slovanskim vzhodom, ki bo nemškemu pohlepu po tuji slovanski zemlji tak jez, ki ga nikoli ne bo mogla premostiti. Potem bo pa tudi Nemčija pohlevnejša in misel na revanžo bo zaspala za vedno.
DR. MAKSO ŽNUDERL:
Orjuna pri Kralju.
Stisnjenih zob je Orjuna prenašala v prečuti noči sabotažo 6-urr.e zamude v Beograd. Z jeklenim naporom se je po izstopu iz vlaka v hipu uvrstila v čete, z brezprimer-no vztrajnostjo na žgočem solncu manifestirala po kaldrmi stranskih ulic, zatajevaje gnjev nad prepovedjo pohoda mimo dvora. In jed-va je končan miting, že se slavnostno otvarja kongres. Se k izborno podani smrti majke Jugovičev moram s tovarišem v zastopstvu predsednika. Po veselem sestanku v »Bristolu« pad.a članstvo po šotorih ob Savi. Ponoči prejmem povelje, da treba drugo jutro v Topolo. Kralj nas poziva k sebi.
Spoznavamo se v brzovlaku. Poleg predsednika vseh Orjun dr. Ljube Leontiča, moža, ki mu je vtelešena sila in volja, člani Direk-torija Nikola Bartulovič. dramaturg splitski, ideolog naš in pisec, Jerko Čulič, dalje oblastni predsedniki, beograjski Miloš Raidojlovič, zlata duša. ki pozna vsakega Srbijanca in njegov rod, dr. Kovačevič novosadski. inž. Čavljina zagrebški, n'č slabši Orjunaš kakor hud opozicio-nalec, Da miš sarajevski, Reljič bi-toljski, Marki Nani splitski in jaz mariborski za Slovenijo. V Mlade-novcu presedemo na brzovlak za Arandjelovac. Že nas tam čaka dvorni avto. Po afriški vročini se puemo kvišku na Topolo. Še operemo se pralm, nato ponesemo venec v cerkev na Oplencu, arhitektonsko lepi mramornati zgradbi, na grob kralja Osvobod'itela. To je prvi obisk Orjune pri kralju... Preteklost.
Na vrhu nizkega pogorja. Pod nami v solncu plodna Sumadija. Od tu je.vstal beli orel Karadjordjevi-cev, zanetil vstanek Srbije, osvoboditev Jugoslavije, od tu vznikne osvoboditev neodrešenih.
Par korakov v gozdu pritlična vila. Ob cesti orožnik, nato gardni oficir. Pred hišo sedi prvi adjutant general Hadžič. Z Radojlovicem se prisrčno pozdravita. Predstavljamo se. Nato še z generalom Jašo Din-janovičem, dvornim maršalom in pukovnikom Veljo Dimitrijevieem. Povedejo nas na nizko teraso za hišo. Razvrstimo se v polukrogu in že stoji pred nami — Njegovo Ve-: ličanstvo kralj. V preprosti uniformi, črne lase že malce osivele, prijazno vrača strumni pozdrav Orjunašev. Radojlovič predstavlja. Za vsakega delegata ima kralj besedo. Vprašuje, če napreduje Orjuna. Na kratek oris napredka želi vedeti, če smo zadovoljni z napredkom. Odgovarjamo, da nad pričakovanje. Veseli ga. Zanima ga. kako je z Orjuno na Hrvatskem. Povemo mu«
Stran 2.
*=5=?H!
1 Bsapaapi
Stev. 25.
da jc iz Radičevega rojstnega kraja v kroju 26 Orjunašev na kongresu, da prodira naša ideja močno v se-ljaške in delavske mase. Kradj Je očividno zadovoljen. Slučajno v. delegaciji ni na Hrvatskem rojenega Hrvata. Takoj kralj to opaža in Ljuba si daje muko, obrazložiti, da je bas slučai nanesel, da v delegaciji ni nikogar rodom iz Hrvatske, dasi jih je v vodstvu mnogo, kajti na vse to Orjuna ne peuzi, Povemo mu o veličastni povorki, o dvanajst fsočih došlih, o dvajsetih bataljonih akcione. Kralj se čudi. Nato se bridko pritožimo radi zamude Slovencev in dia nismo smeli manifestirati mimo dvora po Terazijah, pokazati smo hoteli našemu preprostemu človeku kraljev dom in sve-tu povedati, da smo brezkompromisni Jugosloveui, a ni nam bilo dovoljeno. Kralj molči, vidi se mu, da mu ni prav. da so tako postopali. Povem mu to in ono o Koroški... Omenja se Primorje in Grška. Kralj izjavlja, da pozna program Orjune. Želj nam mnogo uspeha. Nato vpra" Suje še o drugem, če dobiva splitsko gledališče dovolj subvencije. Če Cehi letos spet prihajajo v Dalmacijo. Če je v Bitoljskem okrožju mir pred Kačaki. Če je v delegaciji kak Slovenec, nakar se mu javim. Ponovno želeč uspeha, odide. Mi
kličemo: Živel! Njemu. Kraljici h} kraljeviču. Drugi obisk Orjune pri kralju. Sedanjosti
Generala nas popeljeta na mrzel zakusek, fino hercegovaško vk no in cigarete. Debatiramo. Oboi sta naših misli. Medtem priteče po tlaku mirno cerkve dveletno dete, potiskajoč stol pred seboj. Za njim pestunja in Angležinja. »Evo prestolonaslednika!« vzklikne Radojlo-vič. Mi vsi pozdnatvimo. Kraljevič se ustavi, nas pogleda, nato dvigne desnico salutirajoč ob slamnik. Brž izprosimo dovoljenje, da smemo filmsko posneti kraljeviča. Že vrti naš akter svoj aparat. Še mi se razporedimo ob kraljeviču, generala in strežnica in se slikamo skupaj. Prestolonaslednik gleda v aparat in z zanimanjem sledi delu operaterja. Zaspan je. Dvignejo ga v voziček’. Spet se pozdravimo, mi njega, on nas. Tretji obisk Orjune kri kralju. Bodočnost...
Solnce se nagiba, ko spet hitimo raz Topolo v Mladenovac po razvoženi cesti. Toplo nam je pri srcu. Saj nosimo s seboj za Orjuno priznaje, zanimanje, želje in uspeh Onega, ki je predstavitelj tega, kar je Orjuni vsebina in cilj; Tesnega ujedinjenja v novo, močno, integralno Jugoslovenstvol
Praznik ruske kulture in še marsikaj.
je krivda tudi na prirediteljih, ki niso znali pravočasno vzbuditi zanimanja za prireditev. Res Je, da so bili po mestu plakati, da so se razposlala vabila in da so listi prinesli nekak razglas o pomenu tega dneva. Vendar bi bilo treba — vsled raznih ponesrečenih podobnih prireditev — dati javnosti več pojasnila, kaj naj nam bo ;vsako leto rojstni dan Puškinov. Zato se nam zdi Škoda, da je šel ta praznik tako> neopaženo mimo nas, posebno, ker je bil. kar se programa tiče. zelo lepo pripravljen. Ljubljanska ruska kolonija je povabila gojenke in gojence ruske gimnazije v Ponovi-čah. Unionska dvorana je zevala s svojo praznoto — zasedene so bile komaj prve vrste, kjer smo vldett več teologo v, kar je lepo, a ko so prišli iz misli prave. Zato pa ni bilo slovenske inteligence, ne dijaštva, ne akademikov, ne kulturnih delavcev. ne literatov, ne žurnialistov in niti narodnih dam. Prof. Bilimovič je otvoril večer s primernim nagovorom o prazniku ruske kulture, za njim ie govoril zastopnik ruskih znanstvenikov, potem predsednik ljubljanske ruske kolonije in zastopnik ruskih študentov na naši univerzi, potem prof. ruske gimnazije v Ponovičaii in ruski svečenik. Oder je bil dekoriran s slovensko trobojnico in grbom ruske gimnazije, ki predstavlja knjigo z belo golobico, izza katerih žare zlati žarki bodočnosti. Nato so nastopili gojenci in gojenke, 30 po številu, z lepimi ruskimi pesmimi pod vodstvom vrlega pevovodje, ki je mogel biti ponosen na svoj uspeh, kajti takega otroškega zbora nima-
njo v Ljubljani. Sledile so deklama-je. Car Aleksej in mrtva kraljica, Fugorin. ta Tat anlne §anje iz ;vg. Onjegina, Vsp to k bilo zelo lepo, dasl pl bilo boljše veo krajših pesmi. Dečki so nastopiti z balalajkami prav lepo in bilo je tudi troje narodnih plesov, fci so se žal morali ponavljati, ker Je publika dala največ na to stran ruske kulture. Na koncu je deca ?apela »Hej Slovani« in s tem je bil ta lepi večer kon“ čan. Ml pa bi si želeli drugače — in zato pišemo o tem. Predvsem bj bilo treba, da bi se priredila taka proslava popoldne za našo mladino, da bi mogli naši otroci pozdraviti mlade ruske izgnance In morebiti z njimi skupaj spopolmti program tudi s svojimi pozdravi. Zvečer pa bi morala biti ta proslava manifestacija narodne in slovanske misli, kjer bi pozdravili praznik ruske kulture zastopniki narodnih organizacij.
‘ Misel ruskega narodnega praznika Je torej zelo lepa in opravičena. Tudi čas je primerno izbran —
a treba ie, da ga v javnosti občuti-tno, Mi smo že izpregovorili v »Orjuni« o pomenu ruščine in upamo, da pride ta največji slovanski jezik V naše srednje Šole. Praznik ruske kulture bi bil potem manifestacija za ono misel, ki so Jo gojili in jo goje Še mnogi, da postane ta jezik naš reprezentant pred svetom. Kajti ravnokar se Je n. pr. na mednarodnem kongresu v Washingtonu dogodilo, da so bili kot jeziki priznani :	angleščina,	francoščina in
nemščina. Ko p& so Slovanke zahtevale, naj se prizna tudi kak slovanski Jezik, se jim je reklo, da je slovanskih jezikov več in da se vseh ne more dopustiti. Ker pa so delegatke najbrže boli znale tuje jezike nego ruščino, ni bil priznam na kongresu noben slovanski jezik. In tako pojde to naprej, dokler ne bomo med seboj rešili tega vprašanja. Zato je praznik ruske kulture več nego navadna prireditev — ta praznik mora biti glasnik velike ideje in zato želimo, da ga Ljubljana prihodnje leto drugače proslavi nego letos.
©
O
(. A J 6 A N A
PLAČILA ZA B L E K C DAJE
BERNATOVIC
O
1. junij in komunisti.
V ponedeljek se je stavil v Ljubljani praznile ruske kulture. Centralna zveza ruske emigracije v Pragi je namreč sklenila, naj vse ruske kolonije po vsej Evropi proslave rojstni dan velikega pesnika Puškina (dan 8. junija) s skupno proslavo pod naslovom »praznik ruske kulture«, da na ta način vsi Rusi. ki žive v pregnanstvu in se dele na razne politične skupine, pokažejo, da jih druži ena mogočna skupna vez, to je enaka narodna kultura, ki jih veže na domovino in jim je zvesto spremljevalka na potu v izgnanstvu/ Saj je ta kultura ponos Rusije, ki se ji v imenu te kulture klanja Evropa. Ruska kultura je ravno vsled emigracije preplavila tudi sodobno Evropo in je postala vsem evropskim narodom mnogo bližja nego je bila pred vojno. Ne le gledališka umetnost in balet, tudi ruska znanost in literatura je dobila zavetišče v Evropi in si ustvarila svoja središča po razuih večjih mestih. Zato je naravno. da so slavili praznik ruske kulture obenem z Rusi tudi vsi. ki poznajo in pripoznavajo bogastvo in vrednost te kulture. Evropski narodi imajo dovoli vzroka, da se skupno z rusko emigracijo poklonijo nositeljem velikih idej in glasnikom človeštva, ki jih je dala Rusija XIX. veka. Kakor čitamo v listih so se vršila proslave po vseli velikih mestih in tudi v Ljubljani. Zal, da smo v Ljubljani ta praznik tako prezrli, da o njem slovenski dnevniki niti ne poročajo. Edino »Slov. Narod« je prinesel notico, da je bilo na tem večeru 20 Slovencev in da ie to sramota. Mi mislimo, da
Zaplotm ubijalci in najeti morilci. ki imajo na vesti že toliko za* peljanih žrtev, so se spommli s hl-navsko-pobožno turobo tudi 1. junija. Izdali so v ta namen posebni lepak, ki se razlikuje od enakovrednih tiskovin po tem, da je tiskan na belem papirju z modrimi črkami. Letak ima značaj nekakega manifesta na proletarce In prehaja že v početku takoi v lažnivo hujskanje in razlaganje političnega stanja v zemlji. Ta .razlaga je pa po vsebini taika, da se ji mora smejati od sroa i zadnji pastir pod Triglavom. ki komaj sluti v sanjah, da eksistira sploh na svetu stvar z imenom politika. V njej namreč razlaga Zveza komunistične mladine Jugoslavije, ki je izdala ta letak. da je bila Davidovič-Korošče-va vlada samo zato, da je pomirila revolucionarne mase in pripravila pot ponovni povrnitvi reakcije P. P. vlade. 4Nato ua se prične tarnanje in zdmovanje vsled energičnega dela Orjune v rudarskih revirjih, kjer ima Orjuna celo pogum v redu in popolnem miru razvijati svoje prapore. Sploh je iz tega letaka razvidno, da imajo zadnje ča-
se komunisti velik rešpekt pred delom Orjune med masami, ki ga z ozirom na njegove posledice za njihovo demagoško in zločinsko politiko prav dobro ocenjujejo.
Konča pa se ta letak z obetanjem os vete in običajno frazo: »Prišel bo čas, ko bodo mase zapustile fabrike. rove in železnice ter poplavile ulice, zavzele vladne palače in strmoglavile oblast bankirjev. militaristov in fašistov. Zadnji epilog pa je cel niz klicev s katerimi se bojujejo revolucionarni proletarci odkar so uvideli, da se z bombami in karabinkami ne doseže nobenih uspehov.
Sploh je opažati zadnje Sase nekoliko pojačeno delovanje komunistov, ki hočejo z denarji, katere razsipajo razni Židovi v rdeči Moskvi, zanetiti nove nemire in pobune na Balkanu. Prepričani pa naj bodo ti molojci, da so zastonj vsa njihova Se talko podzemna in tajna
rovarjenja. Orjuna budno pazi in straži, da se rdeča kuga, ki danes povzroča toliko Škodo v matuški Rušiji. ne razlije tudi preko meja naše države.
Tudi glas o kongresu.
Naš kongres v Beogradu je več ali manj omenilo skoro vse časopisje v naši državi. Reči moramo, da ie celo splošno vzeto pisalo pa najsi nam je bilo že naklonjeno ali nenaklonjeno precej objektivno. Našlo pa se je nekaj lističev, ki vendar niso mogli zakriti pritajenega srda nad našim velikim uspehom. Med njimi tudi ljubljenček Vlaške ulice, najboljše informirani hrvatski neodvisni list: »Slobodni čujmo«, ki je prinesel o Kongresu tako poročilo, da moramo z njim
seznaniti i naše čitatelje. To vele-znamenito poročilo, katerega duševni oče pač zasluži odlikovanje za svoje delo, se glasi sledeče:
»Orjunaška črna četa je izbrala to leto Beograd za mesto svojega izleta.
Njihova dva glasila — nekoč jih je bilo 9. sta tulila pol leta o tem zletu. Pozivala sta vse brate, da se sestanejo v kar največjem številu, s čimer naj bi manifestirali svojo moč!
Ti pozivi so povzročili v naši
javnosti burjo smeha, ker so delali dojem, da se igra deca vojsko.
Navzlic vsej barnumski reklami je uspelo njihovemu Direktoriju zbrati jedva toliko te garde, da je mogla nastopiti v Beogradu po vzoru Potemkinovih vasi. Tako, da je navzlic vsem ugodnostim in tveganjem kongres mizeruo žzpadel. Hoteči prikriti svojo blamažo in da bi lih izgledalo kar največ, so sestavili svojo veliko povorko kar tako, da sta šla skupaj po dva manjša in drobnejša Orjunaša, dočim so šli večji in močnejši posamezno v vrsti To je bilo tudi iz zdravstvenih razlogov bolje. Potolažijo pa naj se. saj niso oni krivi, da je Beograd tako velik, vsled česar jc izgledalo, da jih je tako malo prišlo.«
S tem pa to čudovito poročilo še ni zaključeno. »Slobodni čujmo« je prejel še druge informacije, med njimi tudi to. da je bil vlak z uniformiranimi gavrani pri Indjlji napaden s kamenjem, tako da je bilo muogo Orjunašev poškodovani.
Ker ima »Slobodni čujmo« tudi dobre zveze z najvišjimi krogi v, Beogradu, je zaupno izvedel tudi to, da je bila »prosta laž Orjune. da so njeni člani poset li prestolonaslednika v vrtu. To pa radi tega, ker so se bali zdravniki, da bi dobil prestolonaslednik »frajzne«, ko bi videl vrage v črnih oblekah in z gavranovim perjem.
Tako točno in popolnoma zanesljivo poročilo »Slobodnega čujmo«, ki desavuira vse pisanje celo-kupnegai jugoslovenskega tiska, ki je pisalo o nepričakovano veliki udeležbi na Kongresu, o discipliniranem nastopu Orjune in historično važnem posetu njenih delegatov pri kralju. Doslej smo mislili, da ima
samo Škofov list pate-nt za tovrstna
poročila o Orjuni, sedaj pa vidimo, da mu je mesto prevzel »Slobodni čujmo«, ki pa bi moral po vsebini njegovega pisanja nositi naslov: »Za smeh in kratek čas!«
KARO-Cavlll
Maribor« Koroška 19.
ZA NAKUP
OBLEKE
Mam nudi nsjcestelši vir
JOS. ROJINA
LJUBLJANA.
LISTEK.
A. V.:
Od revolucionarne
Omladiče do Orjune.
Pod tem naslovom je napisal podpredsednik Direktorijuma brat Niko Bartulovič, eden izmed tistih redkih predvojnih, zavedajo čili se nalog nove omladine, .kratko sliko razvoja dogodkov, kojih globino in posledice zamoremo pričeti ocenjevati šele sedaj. Knjiga seveda ni popolna iu tudi ne bazira na foli-jantskem sistemu učenjaško- historičnih izdaj, vendar pa popolnoma •odgovarja svojim nalogam in bo bodočim zgodovinarjem važen in zelo potreben pripomoček. V naših malenkostnih razmerah se je seveda zopet našel mož, ki je dvignil svoj omledni srednjclinijski anatlie-raa nad tem delom v »Novi Evropi«. Nc smatrajmo potrebnim na t^m mestu pobaviti se s tem kritika-strom, ki naj bi preje prečital dobro to knjižico, potem pa šele kritiziral. ako bi še smatral to za potrebno. Tako pa je mož, kateremu leži br. Bartulovič še zelo na srcu izza trboveljskih debat, sodil in preklel že kar vnaprej. Proldctstvo pa bo padla nazaj na njegovo glavo.
V uvodu pravilno oriše Bartulovič ono nerazumljivo motorno silo. ki je gnala v neizprosno borbo do končne odločitve vso plejado naših predvojnih omladincev, ki je hotenje nekaj ustvariti in dovesti svojo idejo do zmage. Nato preide k delu Napredne omladine, ki je z mladostnim elanom porušila laži eksluzivnega hrvatstvia in srbstva ter pričela prepovedovati jugoslovansko slogo in edinstvo. V ospredju stoji v tej dobi prvi zbiralec jugoslovanske omladine Juri sla v ja-itušič. eden od najsvetlejših pojavov omladinske zgodovine. Pričele so se porajati prve konture programa popolnega narodnega edin-stva, ki so zadele že pri svojem porajanju na najodločnejši odpor avstro-ogrskih oblasti. V Pragi se ustanovi prva enotna organizacija visokošolcev - Jugoslovanov 7, imenom »Jugoslavija«. V omladini se vedno boli in boli občuti vpliv češkega realizma. Geslo Čehov: »Bodimo složni in edinstveni, bodimo delovni in odporni in zmaga bo na-šai!« postane tudi geslo napredne omladine. Gibanje je že v toliko napredovalo, da pri velikem kongresu vseslovanskega naprednega dijaštva nastopajo Jugosloveni enotno.
V pokret pričenjajo vstopati novi ljudje in z njimi se tudi odražajo nove smernico. Nacionalizem in re-
volucionarstvo dobita vedno več privržence.v Borbenost, požrtvovalnost in ona čudovita odpornost rastejo od dne do dne. Leta 1910. pade prvi strel, ko strelja Žerajič na generala Varešanina. Svet se pričenja zanimati za jugoslovensko nacionalno borbo.
Stare firme napredne omladine ne predstavljajo več dovelj določno idej omladine, ki ustanovi novo organizacijo nacionalistično omladine. Spoznanje, da ni rešitve jugoslovanstva v parlamentarizmu in medlih nastopih parlamentarnih delegacij. se širi vedno bolj. Narod pričenja spoznavati, da ne more od Avstrije pričakovati ničesar. Padajo klici: »Svobode se nam hoče, ne pa robskega in podlega življenja!« Avstrije nastopi z vsemi silami proti temu in skuša s krvjo zadušiti mogočni val jugoslovenskega nacionalizma, ki pa se v preliti krvi samo še jači in triumfira v veličastnem zletu dijaštva iz Zagreba v Beogradu. V odgovorna teror Čuvaja prične omladina z nacionalno teroristično akcijo. Luka Jukič in Ivan Planinščaik streljata na Čuvaja.
Nacionalisti, ki so doslej delali skupaj z naprednimi omladinci, se ločijo od istih in ustanove 1. septembra »Ujedinieno nacionalistično omladine«, ki si .ie stavila za nalo-
go organizirati celokupno omla-dino.
Balkanska vojn«! nudi najboljšo propagandno sredstvo za agitacijo omladine, ki vrže med narod lozin-ko: »Hočemo popolno osvobojenje in ujedinjenje«. To je bilo enako reku; »Hočemo razrušenje Avstrije!« Gospodar širokih mas in naroda postanejo omladinci. ki namenoma prirejajo incidente, kalijo javni mir. zažigajo črno-žoite zastave. Nenadi, a prisiljeni zbog tega, ker so postavljeni pred gotovo dejstvo, pričenjajo pristopati k temu gibanju tudi starejši gospodje političarji.
Budi se tudi Slovenija, v kateri prično s svojim uspehov prebogatim delom »Preporcdaši«, ki izvedejo v kratkem času organiziranje vse slovenske srednješolske omladine. Njih list »Preporod« vrši svojo nalogo odlično in se možato bori proti vsem napadom z leve in desne strani.	'
V	Bosni grupa omladincev okoli »Mlade Bosne« vedno odločneje izvaja svoj program akcije in pripravlja teren za bodoče velike dogodke. Avstrija upelje v tej dobi, hoteča kontrolirati delo te omladine, uniforme za srednješolce in prične s procesi proti posameznim dijakom — voditeljem tega gibanja'.
Da bi se zaneslo v delo nacionalistične omladine gotov sistem, je
bil sklican 16. marca 1913 sestanek delegatov uiedinjene nacionalistične omladine, po katerem se je pričelo z intenzivno revolucionarno propagando med narodom in posebno še v vojski. Tako je tudi postala vojska na meji, v Bosni in Hercegovini, leglo revolucionarne propagande.
Po odhodu Čuvaja strelja na njegovega naslednika dijak Stjepaii Dojčič, ki pa ga rani samo v roko; Državni pravdnik brezobzirno toži in zapira vse cdiičuejše in boli poznane omladince, posebno pa one okoli centralnega glasila ujedinjene nacionalistične omladine »Ujedinjo nja«.
Direktno akcijo deloma zamenja kulturno delo. ki pa tudi ne more zbog ostre cenzure priti do izraza, kakor je bilo želeti. Navzlic temu pa 'izdaja omladina celo. vrsto časnikov. ki netijo od Drina do Go-spesvete revolucionarni duh med narodom in ga pripravljajo za bodoče velike trenutke.
V	Pragi pa postavlja s premišljenim delom temelje krasni organizaciji »Jugoslovenske nacionalistične omladine« dr. Ljuba Leontič in njegovi tovariši. Cilj organizacije je bil ujediriiti vso pošteno omladi-no na programu integralnega jugo-slovenstva in revolucionarnega nacionalizma in jo organizirati v enot" no strogo disciplinirano organizacijo. Glasilo te grupe »Jugoslavija«,
Stev. 25.
Službene oblave«
to r a p » a«
Stran 3.
BRATJE. SESTRE! Povod^ zleta v Beograd ste P<>k
primerno disciplino, vztrajnost m po-žrtvovalnost. Uspeh dneva je va3a zasluea Odveč bi bilo vsako priznani / moje strani, priznanje vam te dal Beograd, jaz vam Izrekam samo zahvalo za zaupanje, ki st© ga Imeli v mene. Ponosen sem, da ml stoli ob strani taka vojska!
Zdravo!	Marko.
Vsem, ki se jih tiče. Dnevno mi prihajajo v urad, me ustavljajo na cesti, me nadlegujejo pri kosilu in večerji, skratka povsod osebe, ki večkrat niti člani Orjune niso, z vsemi mogočimi prošnjami, zahtevami in pritožbami. Nikjer nisem varen, da bi se odpočil.
Odločno opozarjam vsakogar, da urad ni tu za avdijeace in Or-juna ni borza dela, advokatska pisarna ali pa poslanski klub, njen predsednik pa s časom težko razpolaga, ker mora tudi skrbeti za svojo skromno eksistenco, katjti organizacija mu je le vir velikih izdatkov. Orjuna zahteva le žrtve in tisti, ki Uče pri njej osebnih koristi, ni pravi Orjunaš. Za intervencije, potpore, službe itd. se obrnite na narodne poslance, ki so za to izvoljeni, dobro plačani in imajo 24 ur časa na dan. Izjavljam, da v bodoče odklanjam vsako tako pomoč brez izjeme, to pa v prvi vrsti že
radi tega. da mi je mogoče uspešno, voditi organizacijo in ščititi tistOj ki trpe vsled izpovedanja nacionall stičnega evangelija Za te in samo za te pa bom kakor dosedaj zastavil vso svojo energijo in uporabil vso silo. ki mi jo daje Orjuna na razpolago. Inž. Marko Kranjec.
POZIV. Bratje! Na Vidovdan priredijo v CrikvenlcS, povodom razvitja prapora Crlkveniške in Su-šaške Orjune, vs© primorske Ojune veliko slavlje. Nudi se vam ugodna prilika, da posetite divni naš Jadran, obenem pa s svojo prisotnostjo okrepite naše primorske brate, ki vas na slavlje iskreno vabijo, v težkem orjunaškem delu. Vožnja Je polovična, odhod iz Ljubljane 27. t. m. ob 18.50. Udeležba po možnost! le v kroju. Vodstvo prevzame brat Marko Kranjec Vsi udeleženci naj se najkasneje do 25. t. m. prijavijo Oblastnemu odboru.
Zastave na prireditvah Orjune. Opozarjamo, da imajo nekatere naše organizacije pri svojih prireditvah izobešene poleg državnih tudi razne plemenske zastave. Da se uvede tudi v tem popolna enotnost in da se da viden znak našemu brezkompromisnemu jugoslovenske-mu stališču odrejamo, da morajo Odslej uporabljati vse naše organizacije pri svojih prireditvah samo državne zastave.
Dopisi.
Tezno pri Mariboru. O. urednik! Prosim Vas. da sprejmete nekaj novic iz našega kraja. Ne mislite, da mi sedaj meseca maja spimo spanje pravičnega. Tudi pri nas so pripeti marsikaj, kar bo gotovo zanimalo tudi Vas in čitatelje Vašega lista. Politično življenje v naši občini jg isto kakor pred tremi leti. Zupan je §e isti, novih volitev pri-
Iz Koroške. Nadnje čase Je legel sicer, nad naš tako nemirni Korotan nek tih mir, podoben mku pred viharjem. Najhujši nemčurjl postajajo od dne d° dne bol] tihi iji mirni. Čuti je celo Iz njih vrst skrbi polna .Vprašanja, kaj bo s priključitvijo; 'Avstrije k Nemčiji, katere se boje, ker se predobro zavedajo, da bo prišel s tistim dnem tudi trenutek obračuna za vse krivice prizadejane slovenskim Korošcem.
Računajoči na vse eventualnostl zbiralo Celovški magnatarji po deželi vso one, ki so se leta 1918. borili proti Jugoslaviji in jih organizirajo v posebnih odredih, ki bi imeli nastopiti v morebitnih slučajih potrebe So pa to po večini sami mladi fantički, ki so že enkrat tekli pred jugoslovenskimi bajoneti in ki menda ne bodo posebno zvesto čuvali meje bodoče velike Germa-nije!	!	'■ i;
Iz Javornika. 18. preteklega me"
seca se Je pripetil v našem kraju sledeč dogodek, ki dokazuje, da komunisti poizkušajo še vedno izzivati naše člane In delati nerede. Tega večera je Šel namreč naš član br. Langus po cesti proti Jesenicam. Srečal ga je znan razsajač - komunist. ki ga je meni nič tebi nič napadel in ga udaril po licu. Na ta surovi napad je seveda br. Langus takoj reagiral, nakar so ga obkolili še trije komunisti, ki so se ga lotili z nožem. Vsled njegove odločne obrambe pa so mu prizadejali samo par lahkih prask na roki. Potem so pričeli razbijati okna v hiši kjer stanuje in poizkušali s silo vdreti v njegovo brivnico. Le s težavo in z največjim naporom se mu je posrečilo nato razbesnele komuniste prepoditi.
Vso zadevo ima sedaj v rokah sodišče. Upati je, da bodo internacionalni razgrajači prejeli svoje zasluženo plačilo.
Tq
prači
ZQ
Naš pokret.
Ljubljanska oblast.
prinaša v svoji prvi številki v uvodniku besede:	Problem	Jugoslove-
noy in to kulturni kakor peptični se se mora rešiti z evolucijo ali z revolucijo. z grda ali z lepa.
Ko so bile vse priprave za popolno organiziranje celokupne ju-goslovenske omladine v najlepšem teku, pa je nenadoma prekinilo toliko obetajoče delo — sarajevski atentat, ki so ga pripravili čisto pa lastnem prevdarkii in načrtu člani nacionalističnega krožka »Mlada Bosna«. Takoi po atentatu zabesni zli duh Avstrije in črnožoltežev z vso silo. Prične se ena najtežjih dob zgodovine naše omladine, ki so jo pričeli goniti v masah v ječe in internacijska taborišča.
Vojska je našla to omladino nepripravljeno v organlzatoričnem kakor tudi tehničnem oziru. Vse, kar je bila izvršila je bilo samo ustvarjanje razpoloženja proti Avstriji. širjenje nacionalizma med narodom. Niti zdiaileka pa ni mogla ta omladina vršiti tistih nalog, ki si jih le sicer stavila za cilje svojega bo-*J°čega dela. To je, izvesti v celi nor -u Tlaj°dloenejši oboroženi od-nnstf mi°!?n2ivo v trenutku nevar-strijo." Pr,Pravijenost razbiti Av-
Avstrija jo dobro no načrtov omladine. Zategadelj -e je tudi tako zelo podvizala z vojno, ker je videla, da revolucionarni duh pridobiva vedno večji teren JJcd Jugosloveni kakor tudi med Cehi. S tem podvizanjem je dobro uspela in pognala radi njega zmu-čeno Srbijo na Kalvarijo, jugoslo-venske in čehoslovaiške revolucionarne omladince pa ali pobesila, pozaprla ali pa razpršil na vse strani neba. (Konec prihodnjič.)
stojna oblast še ni razpisala, čeravno se je že interveniralo od ve-5ih strani. Sicer pa to ni najhujše. Kolodvor bomo menda kmalu imeli, če bo dovolj denarja na razpolago. Občina je pokazala dobro voljo. le naše tovarne se ne ganejo, čeravno imajo one na tem največji interes. V teh naših tovarnah vladajo prav nesramne razmere. Tvrdka »Žerko-vič« je odpustila 3 delavce, ker je bil eden izmed njih Orjunaš. Ti gospodje iz Prusije in Relnlanda se bojijo naših znakov, čeravno so naši fantje dobri delavci ter ni bilo najmanjšega povoda, da se jih odpusti. Narodno zavednega delovodjo Je priseljenec »Gasberg« celo deleži ral. ne da bi ga o tem obvestil. Gospoda, tako v Jugoslaviji ne boste delali. To si zapomnite. Ce hočete jesti naš kruh, bodite vsaj pravični napram našim ljudem, če že mrzite naš narod in jezik. Tudi našim nemškutarjem raste greben. »Deutschgesinnter Jugosla-ve« Vili Podlipnik je napadel Oriu-naša Horvata ter ga precej poškodoval. Ta bo dobil zasluženo plačilo, kar naj bo sigurno prepričan. Njegov brat, haloški Tevton Franc Podlipnik pa ie nedavno intoniral v večji družbi »sein Lieblingslied« Wachterico. V njegovi družbi je bil tudi tezenški podžupan g. Šabeder, bivši socialdemokrat, a sedaj priden zagovornik klerikalcev. SLS čestitamo na tem uspehu! Našim domačim in privandranim Nemcem in nemškutarjem povemo še enkrat: Ne izzivajte nas, ker drugače si bomo znali čuvati maše pravice!
Četniki I. čete I. bat. In IV. čete II. bataljona imajo sestanek v nedeljo 14. t. m. od 8. ure do 10. ure zju" traj na okopih na Gradu. Zbor točno ob 8. uri.	R. C. O.
Nedeljski izlet na Ig. ie za kolesarje v kroju in civilu obvezen.
Glavar.
Orjuna Hrastnik. V nedlejo. dne 21. t. m. se vrši članski sestanek v prostorih br. Ferda Roša točno ob 2. uri popoldne. Za člane in članice strogo obvezno. Obenem se bo pla" čevala članarina.
Škofja Loka. Borni in šibki smo bili ob ustanovitvi. Malodušneži so zatrjevali, dia nam je prisojen konec, ne da bi sploh oživeli. Toda prišlo je drugače, kajti Orjuna se je jačala in krepila, tako da moremo že danes zaznamovati v naših vrstah znaten napredek, ki pa še zdaleka ni dosegel viška. Odpadajo oni, ki jim je lasten jaz vse, zato pa se mam priključujejo novi borci, ki vidijo v nacionalizmu srečno bodočnost države.
Stojimo pred razvitjem svojega prapora. 21. junij bo mejnik med staro in novo, boljšo dobo našega pokreta. Veselimo se tega dne, bajti ta dan bo naš, prvi v Škofji Loki. Naše sestre so pridno rta delu in vežejo z ljubeznijo, da postavijo dostojen simbol naši ideji, čast jim in priznanje! Članstvo je na delu, da se završi manifestacija čim lepše. Radi tega so malone vse pred-
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasigurao. Elektromaterijal, motorji, svetiljke.
PO tl!
d. z o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Parna pekarna
Jean Schrey nast.
JAKOB KAVČIČ
LJUBLJANA
naznanja, da ima dnevno večkrat sveže In priznano najboljše pecivo. Telefon štev. 158.
STROJI
za obdelovanje lasa. ZVONOVI, is TURBINE. Transmisije in železne konstrukcije.
Železo- in kovlnolivarnc. Ognjogasne potrebščine. ■ Sesaljke. - Armature.
Strojne tovarne in livarne
d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 35.
iiie se stareJSi
samo vešča, popolnoma samostojna moč. Ponudbe na
Splošno stavbeno družbo
Maribor-Tezno.
priprave že gotove. Pridružili pa s© nam bodo tudi vrli bratje in sestre Orjune Železniki, ki istočasno razvijejo svoj barjak. Imeli bomo torej hkrati dvojno slovesnost, ki zbere v svoji sredi vse orjunaško škofjeloško okrožje. Vse brate in sestre vabimo, da prihite tega dne v Škofjo Loko in da okrepe s svojo navzočnostjo spominski dan 21. junija.
Oriuna Železniki, ta naša vrla postojanka v Selški dolini, ki je vneto kljubovala vsem navalom separatizma in avtonomizma, razvije skupno z Orjuno Škofja Loka v nedeljo, dne 21. t. m. svoj bojni prapor. pod katerim bo pohitela, ko pride čas. ko sine dan preko pro-vizornih meja v neodrešeno domovino.
Orjuna Škofja Loka razstavi svoj prapor v izložbi trgovine br. R. Ziherla, kjer bo vsakomur na ogled. Načrte, kakor delo so izvršili tukajšnji člani. — Kum'ci s. Ang. Ziherlovi se priredi na predvečer podoknica s sodelovanjem tukajšnjega pevskega zbora. Komur dopuščajo prilike, ga vabimo že na predvečer.
Škofja Loka. Vsem organizacijam smo razposlali prijavnice in zletne lepake. Prosimo, da se pri-
javnice vrnejo do 17. junija, ker sicer radi obeda ne prevzamemo odgovornosti. Prošnja za polovično vožnjo vložena. — Pri celokupni prireditvi sodeluje nam že znana vrla godba iz Domžal. — Kdor želi informacij naj se obrača direktno na Orjuno, Škofja Loka.
Orjuna Gradac — Belokrajina priredi dne 14. t. m. veliko vrtno veselico. Ker je to društvo prvo v Belokrajini. zato prosimo za čim večjo udeležbo ter na ta način vzpodbudimo tukajšnjo okolico. Zato prosimo naše sosednje organizacije, da za ta dan omejijo svoje prireditve. Veselica se vrši ob vsakem vsemenu, ker imamo za slučaj slabega vremena na razpolago veliko dvorano. Za jedačo in pijačo bo dobro preskrbljeno.
Sestra Amalija Babšek, članica Orjune šiška, je izgubila svoio legitimacijo in ji je izstavil odbor novo, na kar opozarjamo.
Razveljavljenje legitimacije. Iz Orjune Radovljica je izstopila gdč. Olga Varaskova. Navzlic pozivom odbora pa še doslej ni vrnila legitimacije, vsled česar je tem potoni razveljavljena.
Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Tr-novo priredi v nedeljo 14. t. m. pešizlet na Ig. Zbor za člane točno ob 12.45 na Sv. Jakoba trgu. Odhod ob 13. uri. Bratske organizacije vljudno vabljene. Kroj!
Orjuna Št. Jakob-Krakov&-Tr-novo je črtala članico Justino Vob-jč poroč. Rejc.
VoM papir za m razomiMe ajsrate. THE REX CO., Ljubljana.
Zdravilišče Rogaška Slatina.
D
«i
<
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljev. SHS. Svetovnoznanl zdravilni vrelci:
JEMPEL", „STYRIA“f „DONAT“.
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona: MAj — SEPTEMBER.
Cene zmerne. — V pred- In po sezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost.
Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte 1
Mili atoli? Eli? lili.
——m——— &	     -	—.—
J)
MARIBOR, Slovenska ul. 1
Umetni mlin, trgovina zemaljsklh proizvoda i brašna.
Menjalnica žita u mlinu
Jezdarska ulica štev. 1.
štvo na rovaš naših svetih bolečin. ampak jugoslovenski nacionalni ponos. Kdor ne zna ali kdor se ne upa pisati v skladu s tem ponosom, naj rajše vobče ne Piše, da ne bomo primorani kričati od sramu-
Inž. Nikola Cvei'č, odlični baritonist naše opere, je sprejel mesto na zagrebški operi in ima svoi poslovilni večer v ponedeljek 15. t. m., kjer nastopi v operi »Nižava« (Se-bastiano), ki je ena njegovih najboljših partij. Izredno nadarjeni mladi pevec je absolviral pevsko šolo po prevratu v Zagrebu pri k. I. Ourednika ter prejel prvi angažma na naši operi, kjer se ie vsled svoje velike muzikalnosti in izredne marljivosti. kmalu povzpel v vrsto črvih solistov. Kljub veliki zaposlenosti v operi je nadaljeval svoj štu" dij in položil inženirski izpit na univerzi, kar je pač najboljši dokaz njegove velike energije, s katero se uveljavlja tudi na glasbenem polju. Svoje zmožnosti pa .ie tudi vedno nad stavil na razpolago o priliki koncertov, matinej in drugih prireditev v korist kulturnim in nacionalnim interesom. Upamo, da vidimo našega mladega umetnika, ki nam je tem dražji, ker je vsled svojega iskrenega jugoslovanskega prepričanja in udejstvovanja toliko pretrpel za časa vojne po avstrijskih ječah in internaciji, čimpreje kot gosta na našem odru.
Rukavina gre. Vsem je še v dobrem spominu ostra borba, ki smo jo vodili napram gospodu ravnatelju Rukavini zbog opere v našem listu. Najsi so bili izgledi za to borbo vse preje kakor dobri, srno vendar vložili vanjo vso energijo hoteči načeti z ozdravljenjem opere. Rezultat te borbe, ki je povzročila sicer med delom našega članstva zbog opletanja g. ravnatelja z raznimi separatističnimi strahovi in tendencami te borbe, malo desorienf-tiranost, se je pokazal te dni. Ravnatelj Rukavina je prejel namreč
na lastno prošnjo, kakor vsaj sam zatrjuje, dekret 9 prestavitvi v Osjek. kjer bo lahko v bodoče na-daljeval svoje plodonosno in uspehov prepolno delo. Ob odhodu iz Ljubljane mu želi tud5 Orjuna srečno Dot in se mu zahvaljuje zato, da ji ni bilo potreba uporabiti njenega orkestra, ki se ie že pripravil za nastop pred veščo taktirko g. ravnatelja.
Orjuna pa se prav dobro zaveda. da z odhodom g. ravnatelja Rukavine še daleko niso odstranjeni vsi faktorji, ki zavirajo in onemo-gočujejo pravilni razvoi našega gle’ dališča. Prepričani pa naj bodo ti činitelji, da Orjuna budno pazi niaid njihovim delom. Poskrbela pa bo tudi vse potrebno, da bo javnost za njihovo škodljivo delo zvedela in da pojdejo prei ali • slej izza kulis našega gledališča po poti kakor g. ravnatelj Rukavina.	.	^
Kronika
Ub jalec Radoičina Vasiljev je bil na obravnavi obsojen na 12 let težke ječe. O obravnavi prinesemo še natančnejše poročilo.
Vittorio Emanuele III. je obhajal v nedeljo, dne 7. t. m. 25-letni-co svojega vladanja. Mi Orjunaši na tej in na oni strani iluzorne me-ie vemo prav dobro, da g. Re d’ Italia za svoje Lahe ni napačen vladar, in ga kot kralja vseli res italijanskih pokrajin neomejeno priznavamo. Od srca mu privoščimo \se prave Italijane in njega njim. Kot vladarja Ziljske doline. Goriške, Trsta, Krasa, Primorja, Istre, Reke, Kvarnera, Visa in Zadra ga n e priznavamo in ga ne bomo nikdar priznali; zato izražamo povodom njegove 25-letnice samo upravičeno željo in utemeljeno upanje, da 1» njegovo in njegovih rojakov gospodstvo nad temi neodtujljivo našimi zemljani izredno kratkotrajno. Svečano obljubljamo, da ne !)omo mirovali, dokler ne pade to nezasluženo breme z njegovih kraljevskih ramen. S tem smo povedali vse, kar more jugoslovanski človek ali jugoslovenski- list čutiti ob takem jubileju. In velika uganka nam je, kaj je srbelo tržaškega dopisnika »Jutra« (ta dnevnik izhaja namreč v Ljubljani, ne v Trstu 1). da je priobčil v 131. štev. z dne 7. t. m. uprav simpatično prigodnico k jubileju Vittoria Emanuela, v kateri ni našel za vse krvavo trpljenje naših zarobljenih bratov niti ene moške besede! Ko je pred vojno Franc Jožef obhajal 60-letnico svojega kajzerjevanja, ga pač ni bilo novinarja, ki bi se upal poslati n. pr. iz Sarajeva svojemu beograjskemu listu tako »korekten« prigodni članek... Mi mislimo, in uredništvo »Jutra« se v tern nedvomno strinja z nami, da tisto, kar diči jugoslovenskega nio>* vinarja, ni mednarodno tresorepni-
ns>9cs9Bon “~rrrr
me kar najodločnejše obsojali, med tem tudi ?nane odlične osebnosti.
,V Ljubljani, dne 12 julija 1924.
Povalej.
—*   — —
® 'Sif izjava. ‘ :T’ ; • ■
'; Od sodišča prisiljen prinaša lai list danes popravek bivšega capetana Povaleja, v katerem se imenovani drzne trditi, da ni prejel on od br. Marka klofut, marveč ta od njega. Izjavljamo, da se je bivši g. kapetan drzno zlagal in da je resnično le on pred tremi leti v Mariboru na javnem kraju bil tepen, vržen na tlta in udarjen večkrat s pestjo, ker je v sredi Maribora v raaiši oficirski uniformi glasno in izzivalno nemško govoril. Povalejev popravek vsebuje torej drzno laž.
Uredništvo.
Naša sodišča so nepristranska.
To se je pokazalo in jasno videlo tudi v Mekinčcvem slučaju. Dasi-ravno so bile predlagane priče za okolnost, da se je brat Mekine nahajal na cesti in da torej ni mogel biti istočasno v stanovanju dr. Lc-meža, je kazenski senat ponudeni dokaz odklonil in njegov predsednik nadsvetnik Mladič je to odklonitev utemeljil tako, da itak ni pričakovati, da bi novo nredlagane priče mogle povedati kal bistveno drugega, kakor že preje zaslišane! Istočasno pa ie bil priča Hlebec zaslišan pod prisego in ugovor proti zapriseženju zavrnjen, češ. če je kdo komunist, še s tem ni rečeno, da jo v sovraštvu z obtožencem in nič manj verodostojen, ker se še ni dokazalo, da bi imeli komunisti raz" na navodila tudi za svoje postopanje pred sodiščem. Iz takšnih sklepov se seveda vidi. kako se sodišče trudi, da bi bilo na brezdvomen način nepristransko, čeprav bi ne bilo nič pristransko, če bi bilo zaslišalo tudi ponudene priče. Ako bi po izraženem prepričanju sodišča ne mogle povedati nič bistvenega,
POPRAVEK.
Ni res. da me je pred tremi leti v Mestnem vrtu v Mariboru vrgel na tla ter me obdeloval z rokami g. inž. Ferdo Kranjec, res pa je, da sem ga jaz vrgel na tla ter obdeloval s pestmi. Ni res, da sem bil vsled tega incidenta premeščen na Balkan ter da se je proti meni vodila razprava, res pa je, da sem bil šele znatno kasneje premeščen prema potrebi službe v Knjaževac, ter se ni vodila proti meni ntkakSna razprava. Prijavil sem incident pristojni vojaški komandi, ki pa me je razrešila vsake odgovornosti v tej zadevi. Ni res. da je ta incident dal povod, da sem moral zapustiti vojaško službo, res pa je, da sem prosil za odpust iz vojaške službe ter je višja vojaška oblast še zahtevala posebnega objasnila, zakaj pravzaprav želim vstopiti v civilno razmerje. Ni res, da so nastop g. inž. Ferda Kranjca odobravali v Mariboru, res pa je. da so ta napad na-
,Marjanca" preurejena v moderne Igralne mize „TABOR* in „MLIN“.
Franc Vehovar
edini in prvi izdelovatelj igralnih miz v Jugoslaviji.
Tovarna pohištva Celje.
oime ocnrypaBajyhe amohh-napcKO flpyuiTBO y 3arpe6y
opče osiguravajuče dionl-čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov:
Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d., in Zemaljska banka d. d. v Beogradu, ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovlnu v Sarajevu
je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja
občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu.
Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanoviteljic okroglo 30 milijonov dinarjev-
Generalno zastopstvo za Slovenilo
v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta St. 2
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
REMINGTON Mod. 12
brezsllšni pisalni stroj izključno zastopstvo
Fram Bar
pisalni stroji.
LJUBLJANA, Cankerjevo nabrežje štev. 5*
Telefon Stev. 407.
je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno
samo
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
GAZELA
je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tiskarniška dela od najprlprostejSega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure In knjige, v malih In tudi noj večjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne Sole In srednje Sole. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE.
Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e,
iTiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Lastnik Inž. Marko Kranjec,
bi izrek bii takšen, kakršen je, ne-pristranost bi pa bila še mnogo lepše dokazana. V Povalejevi poprav-torski zadevi je br. bivši naš odgo“ vorni urednik ugovarjal, da noče priobčiti popravka poslanega mu, ker ie v njem zatrjevano, da ni bil Marko Povaleja vrgel po tleh In udaril, (ker je Povalej kot nas oficir pred tremi leti v Mariboru nemško govoril in to tako glasno in javno, da je obujalo ogorčenje pri naših ljudeh) — ampak, da je nasprotno — Povalej udaril in vrgel Marka! Kdor pozna našega Marka, veruje, da je bilo tako kakor pripoveduje Marko in ne kakor se je v. popravku zlagal g. Povalej. Raz-ven tega pa so še priče, ki bodo lahko vedno potrdile, kako je v resnici bilo. Da je urednik odklonil popravek je bilo gotovo utemeljeno. že zato, ker bi potem lahko na ta Povalejev popravek br. Marko poslal listu nov popravek, in ker je v popravku rečeno, da je-bil Marko tepen, bi on lahko list tožil, ako bi ne bil sam njegov lastnik. Dalje bi lahko odgovornega urednika kot svojega nastavljenca radi takšnega popravka, bodisi tožil bodisi odpustil. če bi hotel izvajati takšno pravico in če bi odgovorni urednik ne bil njegov prijatelj in brat. Vse to se je na sodišču ugovarjalo: Vsi ugovori pa so ostali neupoštevani. .V razlogih sodišče na te ugovore ne odgovarja, edino to pravi, da ni pritrditi, da je odgovorni urednik smel odkloniti popravek, ker da bi bil za inž. Kranjca žaljive vsebine in da je vzklicno sodišče mnenja, da očitek, da je bil kdo . tepen, za dotičnega še ni samo ob sebi žaljiv. Vzklicnemu senatu je predsedoval nadsvetnik Mladič.
Ker takšen očitek ni žaljiv sam po sebi, tudi ni žaljiv za Povaleja*. In seveda tudi ni žaljiv za Mladiča,' ki je bil, kakor smo čuli, tudi te dni_ na cesti na sličen način tepen. Zakaj se mu je to pripetilo, nam ni znano.___________________________  .	____