/■Primrsld Št. 21 (15.123) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- suZnjeni Evropi.__________________________ TRST-Ul. Montecchl 6-Tel, 043/7796600_____ GORICA - Drevored 24 maggfo 1 - Tel. 0181/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POŠINNA PlAČANA V GOTOVM SPH). M ABB. POST. Gft. 1/50% 1500 UR NEDEUA, 22. JANUARJA 1995 Ko je Primorski dnevnik 5. oktobra lanskega leta, natanko 40 let po podpisu Londonskega memoranduma, z velikim naslovom in zaskrbljenim komentarjem opozoril, da v osnutku finančnega zakona za leto 1995 ni več prispevkov za slovensko manjšino, smo slišali ocene, da smo paničarji, ter da po nepotrebnem ustvarjamo zmedo m vzbujamo strah med ljudmi. Na take ocene nismo odgovarjali: tiho smo upali, da so upravičene, kajti to bi pomenilo, da stanje ni tako dramatično, kot smo ga prikazali; ker pa je bilo politično stanje pač tako, kakršnega smo vsi poznali, smo domnevah, da so naše ocene vendarle pravilne. Zal so res bile. Tako sedaj ugotavljamo, da našim organizacijam res bije dvanajsta ura in klic v sili, ki smo ga objavili včeraj, je zadnji poskus, da bi preprečili razpad Ustanov, ki so za našo kulturo nujno potrebne. Vendar ne gre samo za te ustanove. Glasbena matica, Slovenski raziskovalni inštitut, šola v Benečiji in Narodna in študijska knjižnica so le emblematičen primer vsega našega dogajanja. Finančna pomoč je bila namreč mnogo širša, namenjena je bila tudi številnim društvom in krožkom. Res je, da so nekateri prejemali sorazmeroma skromno podporo vendar v globalni številki, ki jo mora vsak resen opa-zovalec upoštevati, to pomeni, da je naša manjšina prik-rajSana za 8 milijard lir, in to v času, ko so nas splošna go-sPodarska recesija, razpad jugoslovanskega trga in inšpek-dje v naših bančnih ustanovah (ter s komisarsko upravo de facto' odtujitev Kmečke banke slovenski manjšini, čeprav, upamo, samo začasna) že itak močno prizadeli. Ob vsem tem pa moramo žal ugotavljati, da so krokarji sedaj še aktivnejši. Nekateri z namerno nejasnim pbjavljanjem podatkov o prispevkih kulturnim društvom m organizacijam ustvarjajo zmedo in vzbujajo sum- —, ......je ustrahovanje. naših ljudi. Palači izpodjedajo temelje, morda v prepričanju, da se bodo oni nato vselili vanjo. Ne zavedajo pa se, da, kot smo že zapisah v tistih oktobrskih dneh, takrat palače ne bo Več. To je torej stanje, v katerem se moramo prebijati iz tu-Uela. K sreči ni tako brezizhodno, kot bi bilo videti. Prav v zadnjem tednu je namreč prišlo do dveh pomembnih Premikov. Prvi zadeva državo, v kateri živimo. S sestavo Dinijeve vlade je prišlo do spremembe, ki je za nas bistvena: nario-Ualnega zavezništva, neposrednih naslednikov fašistične stranke, ni več v vladi. Nam dobro znani ljudje, od baškega poslanca Menie do predsednika poslanske ko-tttisije za zunanje zadeve Tremaghe, ne morejo več vplivati na pohtiko vlade, kot so lahko doslej. S tem se je tudi paše stanje »normaliziralo«, kar pomeni, da lahko zopet iščemo v vladi sogovornika. Morda trdega, še vedno dokaj nenaklonjenega - zaradi splošnih gospodarskih težav bo nerad odprl mošnjo - vendar ne več načelno Odkloni]nega do vsake naše zahteve. Druga sprememba je v nas samih. Četrtkov sestanek pbeh osrednjih organizacij s predstavniki štirih osrednjih kulturnih ustanov je dal novega zagona aktivnosti manjši-|je> ki se tudi tokrat obrača na dva sogovornika: na ita-hjansko vlado in na matično državo. Klic v sili je torej tudi v manjšini novost, ki smo jo pričakovah. Strnjene vrste s° v vsaki bitki pogoj za možnost končnega uspeha. Prvi Uspeh pa smo dosegli že s tem, da smo osamih tiste, ki rovarijo proti manjšini. Vse zadnje novosti pri EDI MOBIL! - EDINO PRODAJNO MESTO -TRST - Ulica Baiamonti 3 - Tel. (040) 820766 Kuhinje: VA ,____ . tfcfc mortiuzzo fantOTII KOBARID / SREČANJE SLOVENCEV IZ BENEČIJE IN TOLMINSKEGA Manjšine ne bi smele biti prikrajšane Prisotna sta bila tudi Janez Drnovšek in Jožef Školč KOBARID - V kobariškem hotelu Matajur je včeraj potekalo tradicionalno, letos že 25. pono-voletno srečanje predstavnikov slovenske manjšine v videmski pokrajini in treh novih občin, ki so nastale na območju nekdanje tolminske občine. Srečanja, ki je včeraj praznovalo srebrno obletnico, sta se med drugimi vidnimi predstavniki udeležila tudi predsednik državnega zbora Jožef Školč in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Letošnje srečanje, ki se ga tokrat ni udeležil noben uradni predstavnik italijanskih pokrajinskih ali deželnih oblasti, so organizirale občine Bovec, Kobarid in Tolmin ter upravna enota državne uprave v Tolminu. Predsednik Drnovšek je med drugim dejal, da je Slovenija pripravljena pomagati svojim rojakom onstran meje, predvsem pa jim je pomoč dolžna dajati italijanska država, kakor ima zapisano v svojih dokumentih. Dejal je tudi, da Slovenci ne moremo pristajati na pravico močnejšega. (Foto F errari/KROMA) Na 12. strani Papež končal obisk všri Lanki KOLOMBO - Papež Janez Pavel II. je včeraj zaključil svoj dvodnevni obisk v Sri Lanki in s tem tudi svojo turnejo po Daljnjem vzhodu. Na Sri Lanki pa ni doživel zmagoslavja, kot na Filipinih, temveč razočaranje zaradi bojkota budističnih menihov, ki so mu zamerili njegovo pisanje v znani knjigi. Tudi med včerajšnjo mašo v Kolombu je papež potrdil, da katoličani globoko spoštujejo budizem in hinduizem, to pa ni pomirilo voditeljev budističnih organizacij, ki se niso odpovedali bojkotu. Na 9. strani _____JUTRI PROGRAM NOVE VLADE_ Dini upa v zaupnico poslanske zbornice Politično razhajanja v Komunistični prenovi Fazio politikom SORRENTO -Guverner Banke" Italije Antonio Fazio je pozval politike, naj opustijo polemike in svoje sile rajši posvetijo saniranju finančno-go-spodarskega sistema, drugače Italija ne bo spet pridobila tistega ugleda, ki ga je na tujem uživala v preteklosti. Na 2. strani RIM - Lamberto Dini, ki bo jutri v parlamentu predstavil program svoje vlade, je optimistično razpoložen in pričakuje zaupnico, tako poslanske zbornice kot senata. Ministrski svet bo jutri imenoval nove vladne podtajnike, ki bodo, kot kaže, vsi tehniki. Predsedniku vlade je včeraj priskočil na pomoč nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga, ki nasprotuje objavi datuma razpusta parlamenta in predčasnih političnih volitev. Zadržanje do nove vlade medtem še dalje ostro razdvaja Stranko komunistične prenove. Tajnik Fausto Berti-notti zagovarja stališče, da morajo senatorji in poslanci SKP brez oklevanj glasovati proti Diniju, bivši tajnik Sergio Garavini pa je nasprotnega mnenja. Pri tem ga podpira tudi lepo število parlamentarcev Komunistične prenove. Večina oporečnikov Severne lige je napovedala, da bo podprla Dinija. Le nekateri od njih so se jasno opredelili za Finija in Berlusconija v upanju, da jim bo desnica spet zagotovila parlamentarni mandat. Med njimi je tudi Tržačan Gualberto Niccolini. Na2.strani Danes v Primorskem dnevniku Spomin na TV ekipo v Mostarju Ta teden se bodo z raznimi pobudami spomnih Saše Ote, Marca Luchette in Daria D’Angela, članov televizijske ekipe tržaškega sedeža RAJ, ki so pred letom dni izgubili življenje v Mostarju. _ Stran 3 Gorici preti financarska šola Goriški občinski svetovalci so si ogledali območje letališča, kjer naj bi zidali financarsko šolo. Zdi se, da je Berlusconijeva vlada pospešila postopek za sporno gradnjo. Stran 7 Shod fašističnih borcev 50 let po pekočem porazu s partizani na Trnovskem so se včeraj v Gorici zbrali preživeti borci zloglasne fašistične X. MAS. Stran? Število žrtev potresa še narašča Na Japonskem so včeraj zabeležiti nov močan potresni sunek, izpod ruševin Kobeja pa so potegniti še druge preživele. Stran9 Enajsta zmaga Soče Sobema Tudi v 11. kolu moške odbojkarske C2 lige so biti odbojkarji Soče Sobema uspešni. Tokrat so premagati tržaški Prevenire. Stran 37 ______ČEČENIJA / TISKOVNA KONFERENCA OBRAMBNEGA MINISTRA_ Gračov izključuje možnost premirja MINOTTI GRATTAROLA MOSKVA, ŽENEVA (Reuter, STA) - Ruski obrambni minister Pavel Gračov je na novinarski konferenci ostro napadel poslanca Sergeja Kovaljova, predsednikovega svetovalca za človekove pravice, in ga označil za »sovražnika Rusije in ostudnega izdajalca«. Kovaljov, ki je več tednov preživel v Groznem, je večkrat ostro obsodil nasilje, ki ga nad Čečeni izvajajo pripadniki ruske vojske. Minister Gračov je napadel tudi vodjo parlamentarne komisije za obrambo Sergeja Iženko-va, ki je znan kot oster kritik ruskega posredovanja v Čečeniji. Gračov meni, da je Iženkov »podla podgana, ki brani tiste svinje, ki skušajo uničiti državo.« Na omenjeni novinarski konferenci je ruski obrambni minister izključil vsakršno možnost premirja v Čečeniji. Po njegovih besedah Čečenom preostane le, da izobesijo belo zastavo in predajo orožje. Generalni sekretar OZN Butros Ghati pa se je v Ženevi sestal z ruskim zunanjim ministrom Andrejem Kozirjevim. Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da je Gali Ko-zirjevu predlagal, naj bi opazovalci OZN sodelovati pri izvedbi svobodnih volitev v Čečeniji. Ruski zunanji minister naj bi se s tem vsaj načeloma strinjal. iir .. m. f đ i Ji V TOREK ALI SREDO ODLOČILNO GLASOVANJE PLESIVO / NOVOLETNO SREČANJE SSK Dini bo jutri predstavil program nove vlade Cossiga: Scalfaro ne more določiti datuma volitev Za Slovence slab obračun leta 1994 Pozdrav slovenskega ministra Pelhana Nekdanji predsednik republike F.Cossiga (AR) RIM - Lamberto Dini bo jutri popoldne v poslanski zbornici predstavil program svoje vlade, o zaupnici pa bodo glasovali v torek zvečer ali najverjetneje v sredo. Odločilna politična bitka se bo odvijala v poslanski zbornici, saj ima v senatu Dini pravzaprav že zagotovoljeno večino, ker je v tej veji parlamenta razmerje sil med senatorji naklonjeno sredini in levici, ki sta že napovedali podporo novemu kabinetu. Tako imenovani Kartel svoboščin, ki je po odhodu Severne lige dobil izrazito desničarski značaj, vztraja pri zahtevi po predčasnih volitvah 11.junija. Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini zahtevata od predsed- nika republike, naj že sedaj jasno določi datum volitev, v nasprotnem primeru bo desnica glasovala proti Diniju. Enotnost desničarske fronte pa je vse prej kot trdna, saj so nekateri poslanci Berlusconijeve stranke že postavili v dvom trdo linijo bivšega ministrskega predsednika, ki je v nekaterih sinočnjih izjavah nekoliko odstopil od dosedanje usmeritve. Berlusconi se očitno zelo boji poraza v parlamentu in zato pušča nekatere odprte možnosti za dialog z Dinijem. Predsedniku vlade je včeraj priskočil na pomoč nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga. Dejal je, da lahko Scalfaro takoj napove datum razpusta parlamenta, tako predsednikovo stališče pa bi bilo v nasprotju z ustavnimi načeli, ki izključujejo vsakršno možnost časovno terminskih vlad. Cossiga, ki je dosmrtni senator, je napovedal, da bo podprl Di-nija in da ne soglaša z usmeritvijo tistih, ki hočejo takojšen padec nove vlade. S tem se je nekdanji predsednik politično precej približal Ljudski stranki, ki je prav včeraj praznovala prvo obletnico obstoja. Vsa pozornost je torej namenjena poslanski zbornici in poročilu, ki ga bo prebral Dini. Pred tem bo ministrski svet izbral vladne podtajnike, ki bodo, kot kaže, vsi tehniki oziroma strankarsko nevezane osebnosti. Berlusconi in Fini sta pred dnevi zahtevala podministre iz vrst desničarske koalicije, Dini pa vztraja pri nadstrankarski naravi nove vlade, ki lahko le tako upa na parlamentarno večino. Dinijev kabinet bodo verjetno podprli tudi skoraj vsi parlamentarci, ki so v polemiki z Um-bertom Bossijem zapustili Severno ligo. Nekateri od teh (med njimi tudi tržaški poslanec Gual-berto Niccolini) so že pristopili v poslansko skupino, ki bo prej ali slej skočila na Berlusconijev voz. Ti čakajo na sklepe Finija in Berlusconija, glavnina oporečnikov Lige pa bo gotovo podprla Dinija, kar bo naredil tudi nekdanji notranji minister Roberto Mar oni. V SKP dvomi in razhajanja o zadržanju do nove vlade RIM - V Stranki komunistične prenove je v teku ostro notranj.e soočenje o strankinem zadržanju do vlade Lamberta Dinija. Tajnik Fau-sto Bertinotti je mnenja, da bi morali poslanci in senatorji stranke brez oklevanj glasovati proti novemu kabinetu, mnogi parlamentarci pa niso tega mnenja, saj menijo, da bi tako zadržanje pravzaprav le koristilo desnici, ki hoče za vsako ceno padec nove vlade. Glasnik oporečnikov Bertinottijeve linije je nekdanji tajnik Sergio Garavini, ki je že najavil, da ne bo glasoval proti Diniju. Politična odločitev bo padla na današnji seji strankinega vsedržavnega odbora. S tem v zvezi je Bertinotti izrazil upanje, da bodo poslanci in senatorji SKP spoštovali strankine politične sklepe. Glas pro- ti Diniju, je še dodal tajnik, ne pomeni podpore Finiju ali Berlusconiju, ampak politično nasprotovanje tej vladi. Morebitni padec vlade po njegovem še ne bo pomenil konca zakonodajne dobe, kot je jasno povedal predsednik republike Scalfaro. Garavini je včeraj znova potrdil, da se bo pri glasovanju o vladni zaupnici ravnal po vesti in da zato počaka na jutrišnje programske izjave ministrskega predsednika. Popolno nasprotovanje Bertinottijevi liniji pa je izrekel poslanec Adriano Vi-gnali, medtem ko je član vodstva Demokratične stranke levice Fabio Mussi izrazil upanje, da bodo v vrstah SKP prevladala razsodna stališča in da ne bo prišlo do razkolov v naprednem taboru. Včerajšnje novoletno srečanje v Plešivem na pobudo SSk GORICA - Upati je, da bo leto 1995 za Slovence v Italiji ugodnejše kot je bilo lansko, ki je pustilo nerešena ali celo zaostrilo vsa glavna vprašanja manjšine. S to željo deželnega tajnika SSk Martina Breclja so soglašali vsi udeleženci novoletnega srečanja stranke Slovenske skupnosti predsi-noči v Gradnikovi kleti na Plešivem. Ob somišljenikih stranke, predstavnikih manjšinskih organizacij, strank iz Slovenije in zamejstva in slovenskih županih z obeh strani meje so se srečanja udeležili tudi slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan, sekretar za Slovence v svetu Peter Vencelj, deželni odbornik FJk za kulturo Alberto Tomat, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, konzul Slovenije v Trstu Jože Sušmelj. Po uvodnem pozdravu deželnega predsednika SSk Marjana Terpina je minister Pelhan prinesel pozdrav slovenske vlade. Zaželel je, da bi napetosti v zadnjem letu bile izjema v odnosih med Italijo in Slovenijo. V ta namen je treba najprej odpraviti duhovne meje, še preden začnemo tudi fizično rušiti meje, da bomo vsi Slovenci spet skupaj v Evropi. Podobne želje sta iz- rekla tudi Vencelj, ki je pozdravil tudi kot predstavnik SKD, in Tomat, ki je menil, da ni druge poti kot sodelovanje. Spomnil je, da je Dežela že od nekdaj ubrala to pot in da danes povsem podpira prizadevanja za vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Tajnik Brecelj je nanizal odprte probleme Slovencev v Italiji in prizadevanja SSk za njihovo reševanje. Leto 1994 še ni prineslo pozitivnih premikov glede zaščitnega zakona, niti še ni televizijskih oddaj v slovenščini, pač pa nam je to leto zapustilo veliko negotovost zaradi finančne stiske, ki ogroža obstoj naših kulturnih ustanov. Zaskrbljujoče je razraščanje avtoritari-stičnih klic v italijanski politiki kot tudi zaostritev v odnosih s Slovenijo. Brecelj je omenil tudi prizadevanja za skupno manjšinsko predstavništvo in želel, da bi skupno praznovanje 50-let-nice osvoboditve bilo spodbuda v tej smeri pa tudi za utrjevanje sožitja in sodelovanja ob meji. Srečanje se je nadaljevalo z družabnostjo, v katero je uvedel nastop godbenega ansambla goriškega centra Emila Komela pod vodstvom prof. Igorja Kureta, (mm) NOVICE SORRENTO / GUVERNERJEV POZIV POLITIKOM PO TELEFONSKIH POSNETKIH Sestanek županov velikih mest MILAN - Mesta kot kraj rasti demokracije s sodelovanjem prebivalstva; sindikat ne kot e duri, temveč kot potrebni sogovornik. Ta vprašanja so bila v ospredju zasedanja, ki ga je organizirala CGIL in na katerem so sodelovali župani iz Milana, Turina, Bologne, Barijau rimski podžupan, glavni tajnik CGIL Cofferati, član vsedržavnega vodstva Terzi in drugi. Zadruge: še dve aretaciji MILAN - V okviru preiskave o vlogi zadrug pri zakupih za milansko podzemsko železnico je finančna straža aretirala še dve osebi. V zapor sta končala 48-letni Sergio Nasi, predsednik Unieca iz Reggio Emilije ter 46-letni Giovanni Panciro-li, načelnik gradbenega oddelka »Coop 7«. Doslej so priprli že sedem oseb, ki jih dolžijo korupcije (nagrabili naj bi 3 milijarde lir, ki naj bi jih v različnih kvotah porazdelili med KD, KPI in PSI). Na oknu truplo novorojenčka BRESCIA - Sele 19-letno G.B. iz kraja Roe Vol-ciano (Brescia) sedaj v bolnišnici stražijo karabinjerji, obtožena je detomora. Dekle so v bolnišnico pripeljali sorodniki, krvavela je, zdravniki pa so takoj ugotovili, da je pred kratkim rodila. Obvestili so sile javnega reda, ki so se podale v stanovanje, kjer je G.B. živela skupaj s starši ter bratom in sestro. Na oknu so karabinjerji opazili okrvavljeno rjuho, v njej je bilo zavito trupelce novorojenke, ketri ni bilo več pomoči. Jutri bodo opravili obdukcijo, ki bo morda razkrila, kaj se je dejansko pripetilo. Fazio: »Zavihajmo si rokave!« Potreben je gospodarski manever za 20.000 milijard lir SORRENTO - Finančna stabilnost sistema je več kot zadovoljiva, so pa tudi pogoji za ovrednotenje lire in porast zaposlenosti: to je zatrdil Antonio Fazio na včerajšnjem zasedanju finančniških združenj Forex, Assobat, Atic in Aiote v Sorrentu. Guverner emisijskega zavoda Banca dTtalia je pozval predstavnike političnega, podjetniškega in finančnega sveta, naj vendarle poiščejo skupni imenovalec, ki bi jim omogočil racionalen spopad z nekaterimi vidiki zdajšnje ekonomske stiske, in naj si krepko zavihajo rokave. Politike je še posebej posvaril, naj nehajo polemizirati in naj pri debatiranju spoštujejo funkcije posameznikov ter institucij. Opraviti imamo še veliko dela, in to hitro, je dodal Fazio ter navedel pet prednostnih točk: dodatni finančno-gospodarski manever, ki naj ustreza vsaj enemu odstotku notranjega bruto dohodka (okrog 15-20.000 milijard lir), povezavo manevra z državnim proračunom za leto 1996 (predvsem z ukrepi na davčnem področju), sprožitev davčne reforme, zboljšanje učinkovitosti sistema in ustrojno preureditev pokojninskega režima. Samo tako bo mogoče italijanskemu gospodarstvu zagotoviti razvojne perspektive v razmerah stabilnosti, je poudaril guverner in imel v mislih de- lo, ki čaka njegovega bivšega kolego in zdaj ministrskega predsednika Lamberta Dinija. Fazio v recept naj bi imel blagodejni učinek na finančne trge, okrepil naj bi tečaj lire, obenem pa omogočil znižanje obrestnih mer. Z drugimi besedami, začela bi se sanacija javnih financ, vzporedno z njo pa bi se zdajšnja povoljna konjunktura na področju industrijske proizvodnje spremenila v novo razvoj-negospodarsko fazo. Sef Banke Italije je prepričan, da se bo verodostojnost Italije v tujih očeh kmalu spet okrepila. Kdaj? Takrat, ko se bo politično vzdušje umirilo. »Inozemski poslovneži nas opazujejo in preprečiti moramo, da bi si ustvarili napačno sliko o našem družbe-no-političnem sistemu, ker bi to še dodatno oškodovalo naše gospodarstvo,« je pojasnil Fazio, a v isti sapi pokritiziral tudi italijanske industrijce, češ da so njihove investicije premajhne v primerjavi z njihovimi profiti. Zakaj? Zaradi tega, ker ne marajo tvegati in očitno pričakujejo boljše čase. Nekaj pa se je le obrnilo na bolje, je še naglasil Fazio. Namreč okoliščina, da sta kriza na borzi in visoka stopnja donosnosti državnih vrednostnih papirjev začeli spet privabljati tuji kapital. Da izvoz narašča zaradi šibkosti lire, je itak znano. Camevalejeve besede izzvale hudo ogorčenje PALERMO - Žaljive ocene Corrada Carneva-leja o pokojnih Giovanni ju Falconeju (»kretenu« in »Dioskuru«) in Paolu Borsellinu (»Dioskuru«), kakor jih je posnela sodna policija med telefonskim prisluškovanjem, so izzvale ogorčene reakcije. Maria Falcone in Rita Borsellino, sestri sodnikov, ki ju je pred dvema letoma ubila mafija, sta Camevalejeve besede označili kot zelo hude. Po Mariinem zatrdilu samo še dokazujejo, s kakšnimi težavami in zaprekami sta imela Falcone in Borsellino opraviti znotraj samega sodstva. Maria je izrazila Zeljo, naj bi Cameva-leja in vse druge sodnike, ki zavirajo delo poštenih kolegov, takoj odstranili iz sodstva, kajti »njihova prisotnost v javnem življenju žali spomin na vse, ki so umrli, ker so branili državo in demokratične institucije«. »Car-nevale naj ve, da je s svojim ravnanjem gotovo prispeval k smrti svojih kolegov,« je izjavila Rita Borsellino in dodala: »Njegove besede me pravzaprav niso začudile, so me pa seveda zabolele.« Bolonjski sodnik Libe-ro Mancuso je globoko potrt: »Da je bilo med Carnevalejem na eni ter Falconejem in Borselli-nom na drugi strani trenje, sem vedel, nikdar pa ne bi pomislil, da je Camevale tako močno sovražil kolega, ki smo ju mi vselej zelo občudovali.« Užaloščen je tudi odvetnik Alfredo Galasso, ki je bil na mnogih protima-fijskih procesih zastopnik civilne stranke. Posnetki Carnevaleje-vih telefonskih pogovorov so v dokaznem gradivu, s katerim je palermsko tožilstvo podkrepilo obtožbo proti Giuliu Andreottiju, ki je osumljen sodelovanja z mafijskimi bosi. Obtožba sloni predvsem na izjavah skesancev. JAVNI PRISPEVKI ZA MANJŠINSKE USTANOVE Še hude zamude pri izplačevanju Za leto 7 995je vse še odprto KONEC TEDNA OB PRVI OBLETNICI TRST - Kulturne ustanove slovenske manjšine bijejo v teh urah odločilno bitko za obstoj. V torek bo o njihovem nevzdržnem položaju tekla beseda v zunanjepolitični komisiji slovenskega parlamenta, krovni organizaciji SKGZ in SSO pa sta, sporazumno z ogroženimi ustanovami, zahtevali tudi poseg deželne vlade, ki je doslej precej pasivno spremljala potek dogajanj. S položajem je bil seznanjen tudi predsednik nove vlade Lamberto Dini. Deželna uprava medtem z velikimi zamudami izplačuje ustanovam prispevke za leto 1994. Zvedeli smo, da so redno letno dotacijo doslej dobili Glasbena matica, raziskovalni institut SLORI in pred kratkim Narodna in študijska knjižnica, na deželni prispevek Se čakajo dvojezična Sola v Spetru, Slovensko stalno gledališče in ostale kulturne organizacije, ki sodijo v sklop tozadevnega deželnega zakona. Nekatere od teh, kot smo izvedeli, Se čakajo na prispevke iz leta 1993. Za hude zamude je delna kriva zmeda v deželnem odbornistvu za kulturo, ki je Sele pred kratkim dobilo ravnatelja, potem ko je računski dvor zavrnil odloke o izplačevanju prispevkov, ki jih je v ravnateljevi odsotnosti podpisal pristojni odbornik Alberto Tomat. Ge so zamude poglavje zase, pa ostaja popolnoma odprto vprašanje prispevkov za tekoče leto, potem ko je Berlusconijeva vlada z jasno politično potezo črtala proračunsko poglavje o manjšinah (slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji in Hrvaški) in ga uvrstila v splošni finančni sklad. To ne daje nobenih jamstev, da bosta manjšini ta sredstva sploh kdaj dobili. Sredstva za slovensko manjšino deli deželna vlada in ne komisija za kulturne in umetnostne pobude v korist slovenske manjšine, ki ima le posvetovalne pristojnosti. V nekaterih zamejskih občilih so se namreč pojavile vesti, da je ta komisija tista, ki pravzaprav deli sredstva, v resnici pa je to deželni odbor. Pobude v spomin na padle novinarje iz Trsta Njihovo žrtev je še vedno živa v tržaški javnosti OBLETNICA / SLOVENSKI KULTURNI KLUB Sinoči 4. »Slovenija party« Častni gost Ivan Oman, slavnostni govornik Tomaž Simčič TRST - V soboto bo minilo leto dni, odkar je minometna granata v Mostarju ubila tri člane televizijske ekipe tržaškega sedeža RAI, novinarja Marca Luchet-to, snemalca Saša Oto in tehnika Daria D’Angela. Za prvi TV dnevnik bi bili morali posneti reportažo o vojnih sirotah, najdenčkih brez imena, otrocih, ki jih rojeva in zatem prepušča usodi krvavo klanje v Bosni. Ze lani smo izrazili željo, da bi njihova smrt ne bila zaman, da bi potrkala ne samo na našo vest, temveč na vest Italije in Evrope. Leto je za nami, pomiritev in rešitev je še daleč, v Bosni trpljenja ni konec. Svetovni politiki pa še naprej vztrajajo pri svojem cinizmu, mlahavih obsodbah grozodejstev, praznih besedah, ki morilcem pomenijo manj kot nič. Pozabljajo na obljube, ki so jih dali še včeraj, ko so z donečimi besedami prisegali na nesprejemljivost meja s silo, ko so grozili krvnikom in se istočasno z njimi sestajali v udobnih in varnih dvoranah po evropskih prestolnicah. Neodločnost in brezbrižnost je spodbudila še druge, da so krenili po poti nasilja. In tako je smrtna kosa še redčila novinarske vrste, v Somaliji, kjer je marca lani padel Miran Hrovatin, danes v Čečeniji in drugod. Prav novinarji so ob splošni otopelosti tisti, ki vsak dan trkajo na vest človeštva, pred oči na televizijskih zaslonih in po časopisih ponujajo človeško gorje, kažejo na Saša Ota, Marca Luchetta in Dario D'Angelo krivce. Za vse to, kar so nam posredovali, pa jih je veliko plačalo z življenjem. Brez pretiravanja lahko rečemo, da tako novinarsto ni več samo delo, je pravo poslanstvo. Razne pobude potrjujejo, da se marsikdo tega globoko zaveda in se po svojih močeh skuša oddolžiti. Deželna sekcija Italijanske zveze športnih novinarjev US-SI je razpisala štipendijo v spomin na Luchetto za mladince, ki dosegajo dobre rezultate na športnem in šolskem področju. Kandidate bodo predlagala šolska skrbništva in predstavništva CONI (italijanskega olimpijskega odbora) v vseh štirih pokrajinah naše dežele. V soboto, 28. t.m. pa bo fundacija Luchetta-Ota-D’Angelo-Hrovatin predstavila »Center za prvi sprejem« za otroke, žrtve vseh vojn. Center bo imel sedež v Ul. Va-lussi 5. Predstavitev bo Sinoči so člani Slovenskega kulturnega klu-»a v sodelovanju z Mladinskim odborom Slovenske prosvete pripravili svoj četrti Slovenija Party, da bi proslavili obletnico mednarodnega Priznanja matične domovine. Letonji častni gost je oil Ivan Oman, ki je bil fired drugim tudi član prvoga Predsedstva neodvi-sne Slovenije. Številnim hladim poslušalcem je Prisrčno posredoval nekaj svojih spominov na čase, ko se je začelo razmišljati o Sloveniji ne yec kot o deželi, temveč Lot o državi in ko so se ta izmišljanja začela uresničevati, k čemur je tudi sam marsikaj prispeval, slavnostni govor je imel ravnatelj liceja F. Preše-rena Tomaž Simčič, ki je razvil zlasti misel o narodni zavesti pri nas in v nratici v tem času. Člani gledališkega krožka SKK 80 nato pripravili recital odlomkov iz Kuntnerjevih in Rebulovih del. Na-sl°pil je tudi mešani pev-ski zbor Mačkolje pod vodstvom Iva Lesnika, na kitaro pa je igral igral andi Vatovani. Napove-ovala sta Sara Balde in Matjaz Rustja. Medvedi iz Slovenije do hribov nad Pordenonom PORDENON - Medvedi ne spoštujejo meja in brez dovoljenja, kot bi rekel listar Gambassini, iz Slovenije vdirajo k nam. Ze večkrat so jih zasledili na tržaškem in goriškem Krasu, zadnjič novembra lani v tržaški okolici, potem pa še na Goriškem. Vendar so medvedje šli še dlje: sledove medvedov so lovski čuvaji odkrili v Dolini Arzino v hribih nad Pordenonom. Trdijo, da rjavih medvedov ni bilo nikoli na tem območju in da so se zveri najverjetneje prikoba-cale iz Slovenije, kjer jih je veliko. Število medvedov je onstran meje celo naraslo zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji: izvedenci trdijo, da so številni medvedi zapustili gozdove v Bosni in na Hrvaškem, ker jih je zmotilo, neprestano streljanje in grmenje topov. _______RAZSTAVE / V UL. SAN MICHELE________ Katedrale v sliki in podobi Na njej razstavljajo umetniki iz dežel članic Skupnosti Alpe-Jadran V razstavni dvorani “Studio PHI“ v Ul. San Michele so sinoči na pobudo Literarnega centra Furlanije Julijske krajine odprli kolektivno razstavo “Umetnosti in poklici v srednjem veku: katedrale", na kateri sodelujejo slikarji iz dežel, ki so članice delovne skupnosti Alpe Jadran. Razstavo sta predstavila ravnatelj Centra Maurizio Chiozza in Aldo Rampati. Ob delavnikih je odprta od 16.30 do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure; zaprli jo ob 11.30, ob 10. uri bo maša v cerkvi Blažene device rožnega venca, a ob 12.30 bo na sedežu RAI v Ul. Fabio Severo slovesnost, na kateri bodo po eni od mostarskih žrtev poimenovali konferenčno dvorano. Dan prej, v petek, 27. t.m., bo v prostorih Kulturnega doma na Proseku fotografska razstava »Mostar v Trstu«, ki je namenjena naslednjim temam: Mostar včeraj in danes; risbe »Kako otroci vidijo vojno«; videokasete v spomin na umrle novinarje. Razsta- va bo v petek odprta od 18. do 22. ure, v soboto in v nedeljo od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Cilj pobude je zbiranje sredstev za humanitarne akcije v korist prizadetim prebivalcem bivše Jugoslavije (prispevki bodo namenjeni italijanskemu solidarnostnemu združenju iz Trsta ASIT, ki ga vodi Marino Andolina, in italijanskemu solidarnostnemu konzorciju (za podrobnejše informacije je na razpolago Rudi Pobega - tel. 040/362643 in 0330/490040). bodo 31. t.m. Svoja dela na njej med drugimi razstavljajo slovenski slikar Janez Pinat, Tržačani Antonio Rodriguez, Dante Pisani, Maurizio Chiozza, Corrado Damiani, Mario Pecorari in Nicola Sponza, drugi slikarji pa prihajajo iz Avstrije, Hrvaške, Bočna in iz Benetk. Razstavo, na kateri so razstavljene tudi knjige in skulpture na isto temo, bodo pozneje “preselili" v Benetke, Celovec in v Ljubljano, po vsej verjetnosti pa tudi v Zagreb. HUMANITARNA AKCIJA Pomagajmo sarajevskim otrokom! Sarajevska tragedija neprestano buta ob našo vest. Trst in naša skupnost v njem nista pokazala kdove kakšne občutljivosti do te problematike, če seveda odštejemo častne izjeme. Zato velja še s posebnim zadovoljstvom pozdraviti in predvsem podpreti humanitarno akcijo zbiranja sredstev za pomoč diabetičnim otrokom iz Sarajeva, ki je stekla te dni in o kateri smo podrobno poročali 19. t.m. na deželni strani našega dnevnika. V sarajevski kliniki za otroške bolezni primanjkujejo najosnovnejša zdravila za zdravljenje kakih 300 diabetičnih otrok, ki zaradi tega izgubljajo vid in so izpostavljeni nastajanju nepopravljivih okvar še zlasti na ledvicah oziroma ožilju. Na ta klic v sili je takoj reagiralo Slovensko zdravniško društvo iz Trsta, ki prek svojega koordinatorja dr. Mirana Dolharja že leta redno dobavlja sanitetni material in druge oblike pomoči nesrečnim sarajevskim zdravstvenim delavcem in bolniškim strukturam. V novo pošiljko, ki jo bodo zamejski zdravniki najkasneje do 10. februarja prepeljali s kombijem TPK Sirena do Splita, nakar naj bi humanitarna pomoč prišla do Sarajeva preko uradnega kanala ”plave poti”, bodo vključili Cimvečjo količino in-sulina, ki ga žal nimajo na zalogi in ga morajo nabaviti. Zato upajo na spontan in tenkočuten odziv naše javnosti, tako ustanov, organizacij in podjetij kot posameznikov. Denarne prispevke zbirajo na sedežu krožka KRUT v Ul. Ci-cerone št. 8 v Trstu (od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 14. do 17. ure). Nabirka je že naletela na ugoden odziv. V naših prihodnjih številkah bomo objavili imena darovalcev v sklad za pomoč diabetičnim otrokom iz Sarajeva. (B) NOVICE Predstavitev raziskave o gospodarskem blagostanju V Četrtek, ob 11.30, bodo v rdeči dvorani Trgovinske zbornice predstavili Studijo-raziskavo “Pokazatelji pokrajinskega gospodarskega blagostanja: primer Trsta", ki jo je TZ naročila prof. Silviu Orviatiju. Srečanja, ki mu bo predsedoval posl. Tombesi, se bodo udeležili predstavniki družbenega in gospodarskega sektorja, ki bodo skupno ocenili položaj v naši pokrajini. Kaj je esperanto? Zdi se neverjetno, toda vsi ne vedo kaj je sploh esperanto. Med neko nedavno televizijsko raziskavo so številni anketiranci dajali najrazličnejše odgovore, kot na pr. da je to rock skupina, pralni prašek, športna ekipa in še bi lahko naštevali. Da bi zapolnili te vrzeli, bo v jutri na sedežu tržaškega esperantistiCne-ga društva v Ul. Crispi 43 ob 19. uri predstavitev tega mednarodnega jezika. SKP: danes kongres krožka Pescatori Danes ob 16.30, bo v Ljudskem domu pri Sv. Sergiju v Ul. Peco 7 kongres krožka “Pescatori" Stranke komunistične prenove. O sedanjem političnem položaju bo govoril pokrajinski podtajnik lacopo Ve-nier. Sopran Cosetta Tosetti v avditoriju muzeja Revoltella Jutri ob 18. uri bo v avditoriju muzeja Revoltella, v Ul. Diaz 27 nastopila sopranistka Cosetta Tosetti. Ob klavirju jo bo spremljal pianist Pietro Perini, ki poučuje na konservatoriju v Castelfrancu Venetu. Tosettijeva se bo predstavila z beneškim shovvom “Prepevati v gondoli", s katerim je nastopila na festivalu operete leta 1991. r PRED PETKOVIM OBČNIM ZBOROM FINANČNE DRUŽBE -i Prihodnost Finporta v razvoju železarne Kdo bo prodrl: Bolmat ali Lulgi Lucchini? Prihodnji petek, 27. januarja, bo občni zbor delničarjev finančne družbe Finporto, ki jo nadzorujejo Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče (EAPT), deželna finančna družba Friulia in družba Autovie ser-vizi. Skupščina bo nedvomno na moč razgibana, saj se bodo na njej lomila kopja okrog usode Finporta. Kakor je bralcem verjetno že znano, je večinski del glavnice, ki znaša 52%, domena EAPT, Friulie in A.S., je torej v javnih rokah, medtem ko. si manjšinski delež 48% delijo zasebna podjetja, kakor so na primer Goe Clerici, Irneri in Pa-corini, a tudi Enotna družba pristaniških delavcev (CULP), ki razpolaga z deležem 2, 2%. Skupščinska debata pravzaprav ne bo samo razgibana, temveč tudi dokaj ostra. Med večinsko in manjšinsko komponento je namreC že dolgo Časa hudo trenje, ker imata vsaka svoje po- glede kar zadeva vlogo in pristojnosti Finporta. Slaba kri je nastopila že leta 1991, ko je družbi predsedoval bivši pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli. Pozneje je njegovo mesto prevzel nekdanji šef odvetniškega urada EAPT Fulvio Vida, le-tega pa je nasledil poleti 1993 Gianni Fusco, ki je odstopil že pet mesecev kasneje. Skratka, tabora sta se venomer prerekala, družba je stopicala na mestu, njen primanjkljaj pa se je sproti večal. Na skupščini, ki bi bila morala biti že predvčerajšnjim, a so jo odgodili na petek, se bodo morali potemtakem končno zmeniti, ali naj se Finporto kratkomalo likvidira, ali pa preustroji in razvije v korist krajevnega propadajočega gospodarskega sistema. Kaj naj bi se zgodilo v drugem primeru? Kakor nam je pojasnil direktor CULP Mauro Gialuz (na sliki), bi se Finporto vključila kot manjšinska delničarka v družbo, ki bo odkupila škedenj-sko železarno. Vendar je tudi to odvisno od vprašanja, kdo bo tovarno prevzel: družba Bolmat ali jeklarski magnat Luigi Lucchini, Cigar ponudba bi morala priti vsak Cas. Drago Gašperlin PREDAVANJE Bodočnost po koncu balkanske vojne V sredo, 25. januarja bo v avditoriju muzeja Revoltelle v Ul. Diaz 27 javna razprava o bodočnosti in o sožitju med narodi po koncu vojne na Balkanu. Prireditev bo ob predstavitvi nove revije »Fu-turibili«, italijanske izdaje angleške »Futu-res« oz. francoske »Fu-turibles«. Med drugimi bo predaval tudi novinar Mitja VolCiC, ki bo posvetil pozornost bodočnosti na Balkanu. »Po balkanskh vojnah: kaj se lahko zgodi, ko mali imajo velike sanje?« je naslov nove številke italijanske revije, ki je v celoti posvečena tej tematiki z namenom, da se »ugotovijo, opišejo in predvidijo možne bodočnosti, zato da se zgradi bodočnost, ko bodo ljudje srečni«. TEŽAVE ZA AVTOMOBILISTE Zahodni Kras brez bonov... Prebivalci Proseka, Križa in Kontovela morajo na Opčine V naši pokrajini je v polnem teku razdeljevanje bonov za neobdavčeni bencin za tekoče leto. Kupone bodo razdeljevali vse do 18.februarja, z razliko od prejšnjih let bodo letos kupone delili v enem samem svežnju. Upravičeni zasebni lastniki vozil s stalnim bivališčem v tržaški občini lahko dvignejo bone vsak dan med 8. in 13.uro ter od 15.30 do 20.ure na hipodromu pri Montebellu ter od ponedeljka do petka od 15.30 do 20.ure na občinskih izpostavah za Sv.Vid (razen ob ponedeljkih), za Rojan in Barkovlje ter za Staro mitnico (razen ob torkih), za Vzhodni Kras na Opčinah (razen ob sredah) ter za Sv. Ivan (razen ob Četrtkih). Iz seznama občinskih izpostav je letos iz nerazumljivih (in neznanih) razlogov odpadel Zahodni Kras. Prejšnja leta so avtomobilisti s Proseka, Kontovela in iz Križa lahko dvignili bone na Proseku, sedaj pa morajo na OpCine ali pa v mesto. Na Trgovinski zbornici se baje izgovarjajo, da nimajo dovolj osebja oziroma sredstev za začasno zaposlitev ustreznega števila ljudi za razdeljevanje kuponov. Avtomobilisti, ki prebivajo v okoliških občinah, pa lahko dvignejo bencinske bone na županstvih v Nabrežini in v Dolini (vsak dan od 9. do 13.ure), v Zgoniku ob torkih, sredah in sobotah od 9. do 13.ure, v Miljah od torka do sobote od 15. do 19.ure ter v Repnu ob torkih in sobotah od 9.do 13.ure. Podjetjem in ustanovam pa delijo bone v Ul.Valdirivo 2/B. Za dvig bonov je treba imeti prometno knjižico in osebni dokument. ROSSETTI / OKROGLA MIZA Sporazumevanje na trgu V gledališču Rossetti je bila včeraj popoldne zanimiva okrogla miza o množičnem sporazumevanju v zgodovini, od starih Grkov, ki so se srečevali na mestnem trgu, »agora«, do današnjih dni, ko se ob skoraj vrtoglavem razvoju računalnikov in informatike srečujemo na »telematskem« trgu. Pobuda spada med prireditve, ki spremljajo predstavo Cas, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem Petra Handkeja. Predstava je nastala v kooprodukciji med SSG in Stalnim gledališčem F-Jk, od 28. januarja pa bo tudi na odru Primorski dnemi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, fmančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. TV A 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG USPEŠNA AKCIJA LETEČEGA ODDELKA Za zapahi »velika riba Osebje letečega oddelka tržaške kvesture je v sodelovanju s krajevno operativno sekcijo DIA (preiskovalni protimafij-ski urad) spravil za zapahe 49-letnega France-sca Grandeja, ki naj bi bil ena vodilnih osebnosti organiziranega krimi- Francesco Grandi nala v Apuliji. Grandeja, ki je doma iz Pietravaira-na (Caserta) a prebiva v Foggii, so prijeli na ita-lijansko-slovenskem mejnem prehodu pri Lazaretu. Preiskovalci so namreC razpolagali z informacijami, po katerih naj bi se moški morebiti mudil v Sloveniji, zato so že posegli pri pristojnih osrednjih organih, da bi akcijo razširili in da bi zaporni nalog izvedli tudi izven italijanskega ozemlja. Po aretaciji so Grandeja pospremili v koronejske zapore, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Z njegovo aretacijo so seznanili namestnika državnega pravdnika Federico Frezza. Zaporni nalog za Francescom Grandejem je izdal sodnik za predhodne preiskave iz Milana, in sicer na'zahtevo okrajne protimafijske direkcije. Obtožujejo ga prekupčevanja večjih količin mamila. Njegovo ime je prišlo na dan med širšo in zapleteno preiskavo, v ka- tero je vpletenih veC kot dvesto ljudi, ki jih obtožujejo hudih kaznivih dejanj. V SK v na ogled filmi Aljoše Žerjala Torkov večer Slovenskega kluba bo posvečen filmom Aljoše Žerjala. Na večeru, ki so mu prireditelji dali naslov »Od Vzhoda do Benetk«, si bo lahko občinstvo ogledalo tri dokumentarce in sicer Pot svile, Mandala-Tibetanske poti in Benetke. Filme je Žerjal že predvajal v tržaškem Kulturnem domu, kdor jih takrat ni videl ima sedaj na voljo ogled v Gregorčičevi dvorani. Prireditev se bo začela ob 20.30. Žerjala res ni treba posebej predstavljati naši javnosti in našim bralcem. Na filmskem prizorišču je prisoten že več kot trideset let, za svoje filme je dobil že raznovrstne nagrade in priznanja doma in v tujini. V njegovem dokumentarnem delu izstopata predvsem dve značilni temi: domače okolje in izkustva ter širši svet. V petek občni zbor Krožka Mrla V petek, 27.januarja bo redni občni zbor kulturnega krožka Istria. Skupščina bo ob IS.uri na sedežu krožka v Ul.Sv.Frandška 14/1. Uvodno poročilo bo imel dosedanji predsednik Marino Vocci, M bo podal obračun opravljenega dela in nakazal smernice za dejavnost v tekoCem letu, s programom že načrtovanih pobud. tržaškega Kulturnega doma. Na včerajšnji okrogli mizi so spregovorili arhitekt Gigetta Tamaro, ki se je zaustavila na urbanističnem pomenu trga in na krizi sodobne arhitekture; Paolo Puppo, docent za zgodovino gledališča na univerzi v Benetkah s privlačnim posegom o verski, politični in trgovinski fuknciji trga, ki se odraža tudi v gledališču; pokrajinski tajnik CGIL Bruno Zvech, ki je seveda opisal trg kot agregacijski prostor množice, ki se bori za določene cilje. Zanimiv je bil tudi poseg psihoanalitika Pavla Fonde, ki se je zaustavil zlasti na vzrokih, zakaj italijanski del Trsta tako malo pozna slovenskega. Režiser predstave Giorgio Pressburger se je zaustavil na vlogi trga v deželah Mittelevrope in v gledališču. O telematskem »trgu« pa je na zanj značilen provokativen način spregovoril Gianni Ippoliti, voditelj dokaj neobičajnih televizijskih oddaj tretje državne mreže. Posege je povezoval igralec Maria-no Rigillo, ki ima v predstavi vlogo govorečega opazovalca, (bov) Rešili dve življenji Včeraj okrog poldne so v Ul. Sbisa poklicali reševalce RK, ki so zadnji trenutek rešili življenje mlademu zasvojencu z mamili, 26-letnemu D.G. Po po-moC so se obrnili njegovi starši, potem ko je sina obšla slabost in se mu je ustavilo srce. Po najnujnejši negi, ki ga je obvarovala pred najhujšim, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer njegova usoda ne zhuja veC skrbi. Podoben dogodek se je pripetil predsinocnjim v nekem Baru, ko so prav tako rešili nekega moškega. TRST Nedelja, 22. januarja 1995 FILM / FESTIVAL ALPE ADRIA VCERAJ-DANES Vojna skupni imenovalec festivalskega prikaza Festival se bo danes zaključil s slovesnim nagrajevanjem Šesta izdaja filmskega festivala Alpe Adria se izteka. Danes pozno zvečer bodo razglasili zmagovalce. Poleg nagrade za najboljši film, za katero je poskrbelo pred-sedništvo deželne uprave, bosta nagrade podelili tudi tržaška pokrajinska in občinska uprava. Poleg selekcije desetih Najboljših filmov iz dežel Alpe Adria, so se v okviru festivala zvrstili številni drugi filmi, kratko-juetražni videoposnetki in dokumentarci za skupno 180 projekcij. Retrospektiva albanskega filma je predstavljala morda največjo novost, saj smo jo lahko prvič gledali v Italiji. V pregledu filmske produkcije bivše Nemške demokratične republike pa smo lahko gledali tri od sedmih filmov, ki so bili pred kratkim uvrščeni v selekcijo stotih najboljših filmov. Zadnjega izmed teh z naslovom "Zajček, to Sem jaz”, si bo mogoče ugledati danes, ob 15. mi. Najbolj raznoliko pa-ieto pa je prav gotovo predstavljal izbor kratkometražnih posnetkov. Skupni imenovalec vseh prikazanih kratkometražnih filmov pa je bila letos vojna z vsemi grozotami, tragedijami in Pošastnimi posledicami, ki jih prinaša. Vojna v različnem času in prostoru, od druge svetovne vihre do vojne vihre v Bosni, vendar z istimi Uničujočimi značilnostmi. Kdor še ni videl Pretresljivega dokumentarca o Rižarni v produkciji Videoesta, ki je lani Prejel prvo nagrado na festivalu Videoland v Ceseni, si ga je lahko ogledal ob tej priložnosti. Tudi dela sarajevske skupine Saga so bila prisotna že na nekaterih festivalih (pri nas v okviru lanskega Mittelfesta). Poleg filma Men got Monstrum so se v tem tednu zvrstili krajši dokumentarci o vsakodnevni življenjski bitki v obkoljenem mestu. Izredno veliko pričakovanje pa je pri tržaški publiki vzbudil dokumentarec Beruf Neonazi (Novonacist po poklicu). Edvvard Akti ans, voditelj skrajnode-sničarske skupine v Nemčiji, nam pred te-lekamero nemškega režiserja VVinfried Bonengel predstavi svoje delovanje v okviru že dobro razvejane neonacistične sfere. Dokumentarec bo v kratkem glavna priča na procesu proti Althansu, ki na svoj proces čaka v ječi, ker so se oblasti bale, da bi spričo številnih mednarodnih stikov, zbežal iz Nemčije. Festival so spremljale še druge pobude, med katerimi velja omeniti predvčerajšnji posvet o književnosti in filmu v bivši Nemški demokratični republiki (na sliki -Foto Ferrari/KROMA -prizor s posveta). Festival se bo torej zaključil danes, pred tem pa bo ob 21. uri koncert romunske skupine Balanescu Quartet, ki se je uveljavila v svetovnem merilu. Po nastopih v Londonu, NewYorku in drugih prestolnicah začenja z današnjim nastopom v Trstu svojo italijansko turnejo. Tatjana Dolhar Mladinski raziskovalni tabor Rezija 94 po Radiu Trst A Danes ob 18. uri bo Radio Trst A oddajal prvo od sedmih oddaj posvečenih lanskemu raziskovalnemu taboru v dolini Rezije. V teh oddajah bodo v obliki pogovorov prikazane priprave, potek in delo na taboru, še posebej pa delo posameznih raziskovalnih skupin. V zadnji oddaji so prikazani tudi zaključki, ki so jih mladi raziskovalci izdelali ob sklepu tabora in prikazali v kulturnem domu na Ravanci v petek, 2. septembra lani. Proseška godba danes na Opčinah Malokatera človeška kulturna dejavnost ima Prirojeno lastnost, da v trenutku prevzame pu-cliko in jo popelje na sv°ja pota duševnega Užitka, kot to zmore god-ca na pihala. Ne pozna Predigre, ne uvodov, ''stop na prizorišče je bliskovit. Te lastnosti tjudje na široko cenijo in Prav zato imajo godbene skupine tako vsestransko Privlačnost, bodisi ob žalostnem kot veselem življenjskem dogodku. Koliko krat se sliši: ». . . bila je tudi godba«. Danes bo na Opčinah ob 17. uri gostovalo Godbeno društvo s Proseka m ža gotovo bo s svojim rzvirnim veselim progra-m°m in vitalnim kapelnikom Aljošo Starcem, navdušilo opensko pu-Irko. Kdor si želi urico veselega užitka, naj ne žainudi priložnosti.« Zanimivo rečanje o psihiatriji s P. Fondo in R. d’Aroncom V Domu Brdina na Opčinah je bilo v petek zvečer srečanje o psihiatriji, ki ga je priredil slovensko-italijanski kulturni krožek Na pečini - La Rupe. Glavna gosta večera sta bila znana tržaška psihiatra Pavel Fonda in Rai-mondo d’Aronco, ki sta povedala marsikaj zanimivega tako iz svojih poklicnih izkušenj kot v splošnem o psihia- triji v Italiji, ki jo urejuje zakon 180, ter o načinih zdravljenja umskih in duševnih bolezni. Da je tema zelo privlačna, sta potrdila kar številno občinstvo ter njegova želja po poglobitvi raznih psihiatričnih vprašanj, ki je prišla do izraza v debati. Prihodnji petek bo na vrsti predavanje in prikaz diapozitiv o Namibiji Bruna Križmana. Danes, NEDELJA, 22. januarja 1994 VINKO Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.56 - Dolžina dneva 9.19 - Luna vzide ob 23.29 in zatone ob 10.02. Jutri, PONEDELJEK, 23. januarja 1995 ILDEFONZ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,9 stopinje, zračni tlak 1021,9 mb ustaljen, veter 9 km na uro jugovzhodnih vlaga 75-od-stotna, nebo oblačno z dežjem, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Preprost, Alessandro Do-se, Andrea Jessica Di Ce-sare, Susanna Marini, Andrea Giulia Crusiz. UMRLI SO: 73-letni Nino Perizzi, 65-letna Daria Varini, 70-letna Luciana Tonini, 68-letna Maria Zennaro, 80-Ietni Bruno Secco, 75-letna Norina Benedetti, 67-let-ni Bruno Crevatini, 92-letna Roisa Sefir, 69-let-na Assunta Caponi, 85-letni Eugenio lurman, 83-letna Maria Tamaro, 88-letna Antonia Fonta-not, 76-letna Giulia Cec-chini, 79-letni Bruno No-votny, 76-letna Gemma Lantier, 85-letni Antonio Fernetti, 72-letni Gino Sain. C ] LEKARNE Nedelja, 22. januarja 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371677), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell’Orologio 6 -Ul. Diaz 2 (tel. 300605). Od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. januarja 1995 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. FrančBka 20/11 prireja v torek, 24. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu POTOVANJE OD VZHODA DO BENETK Večer filmov ALJOŠE ŽERJALA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na alpinistično predavanje ANAPURNA 4 Podvige koprske himalajske odprave bo s sliko in besedo prikazal IVO BUDA Četrtek, 26. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. SKLAD MITJA CUK Vabi na odprtje razstave ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik jutri, 23.1. ob 17.30 Dvorana openske Zadružne kraške banke Sodelujeta: zbora Vesele pomladi Predstavitev: Jasna Merkii in Stanka Cuk DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu Dr. Drago Legiša: »VRNIMO SE K POLITIKI!« Peterlinova dvorana, Donizettijeva 3, jutri, 23. januarja, ob 20.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 26. januarja, ob 17.30 na predstavitev pesniške zbirke JURIJA PAUKA NEMIR O knjigi in avtorju bo spregovorila prof. NADA PERTOT LUMIERE - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Nightmare before Christ-mas«, risan film. BČ_____________IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah jutri od 19. do 21. ure ali po telefonu na St. 212859 in 226271. Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Once Were VVarriors«, i Rena Owen. EXCELSIOR - Pregled filmov Alpe Jadran. EKCELSIOR AZZUR-RA - Pregled filmov Alpe Jadran. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Mask«, r. Jim Car-rey. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Star-gate«, i. Kurt Russel. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Oc-chi nelle tenebre«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »In-tervista col vampiro«, i. Tom Gruise, Domiziana Giordano. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delitto«, i. Mia Farrovv. MIGNON - 16.00 -22.00 »Tre porcone sul biliardo«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.10 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II mostro«, r-i. Roberto Benigni, i. Nicoletta Braschi. hi PRIREDITVE M in Z PEVSKI ZBOR I. GRUDEN - Nabrežina obeščata, da bo ponovitev BOŽIČNEGA KONCERTA danes , 22. t. m., ob 15. uri v župni cerkvi v Komnu. Vabljeni! SKD TABOR - OPČINE. Danes, 22. t.m., ob 17. uri vabi na koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc. Program vsebuje bogat izbor skladb iz sodobne domače in svetovne zakladnice. Toplo vabljeni! Izkupiček namenjen kritju stroškov za popravilo strehe. KD V. VODNIK prireja večer o SVETU VISOKIH ANDOV v besedi in diapozitivi LOJZETA ABRAMA. Vabilo velja za sredo, 25. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini. SKD TABOR - OPČINE vabi v nedeljo, 29. t. m., ob 17.30 na koncert »Mix orkestra« s pevci. Dirigent Aleksander Vodopivec. Osvežujoči vonj srca, sonca, morja in Krasa s 3. Festivala slovenske zamejske popevke. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE prireja Dan slovenske kulture OB BESEDI IN GLASBI v nedeljo, 29. januarja na sedežu pomorskega kluba Sirena na barkovljanskem nasipu. Začetek ob 16. uri Vabljeni! GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi v nedeljo, 29. t.m., ob 17. uri v gledališče F. Prešeren v Boljunec na PRVO JAVNO PRODUKCIJO GOJENCEV glasbene šole Godbe. Nastopajo najmlajši gojenci iz razredov trobil, pihal in tolkal ter šolski pihalni orkester. Gost večera: mlade flavtistke Glasbene matice M. Kogoj iz Trsta. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v koprodukciji s STALNIM GLEDALIŠČEM FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Peter Handke Čas, ko nismo vedeli ničesar drig o drugem Režija GIORGIO PRESSBURGER SLOVENSKA PREMIERA: v soboto, 28. januarja, ob 20.30 - ABONMA RED A in B PONOVITVE: v nedeljo, 29. januarja, ob 16.00 - ABONMA RED C v torek, 31. januarja - ABONMA RED I v sredo, 1. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED D v četrtek, 2. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED E in F E ČESTITKE Danes slavi moja draga mama MARIJA MIGALI 75. rojstni dan. Vsi ji kličemo Se na mnoga leta polna zdravja in veselja ter želimo, da bi sedanji "prisiljeni počitek” kaj kmalu minil in bila spet zdrava in čvrsta kot poprej. Hči Laura z Dušanom, snaha Marjuča, vsi vnuki in pravnukinji. Jutri praznuje rojstni dan nas ljubi MAURO. Sreče, uspeha, zdravja in Se mnogo let življenja mu želijo nonoti, očka in mama ter sestra Ka-terina. Jutri, 23. januarja bo v Gropadi praznovala 90. rojstni dan naša draga mama, nona in pranona ANTONIJA PELAN vd. KALC. Ob tem življenjskem jubileju ji čestitamo vsi, ki jo imamo radi. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništ- vu na Opčinah ali po tel. št. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu v Ul. Frausin ali po tel. št. 773411. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja, da po novih ministrskih navodilih zapade rok z vpis v prve razrede osnovnih šol in v otroške vrtce za šolsko leto 1995/96 28. februarja. Vse informacije v zvezi s predložitvijo potrebnih dokumentov, kot tudi z delovanjem posameznih šol oz. vrtcev nudi ravnateljski urad v Dolini, tel. št. 228282 ( v jutranjih urah). DEVINSKO - NA-BREŽINSKA OBČINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempo-laju za šolsko leto 1995/96. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca; prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu Uradu za Šolstvo in kulturo, soba št. 2 do 25. januarja 1995. Za informacije je na razpolago CTOP>°W,ice S PASIVNO VARNOSTJO LAHKO MIRNO SPIS Železna premična dvoriščna vrata, blindirana poik-na in navojnice, železne ograje raznih oblik in barv IN... BREZPLAČNI PREDRAČUNI Trst - Ulica Giotto 9 - Tel. 635086 TRADICIONALNA RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE Tel. 631283 TRST --------------------------- Komercijalni center »II Giulia« Ul. Giulia 7513 - Tel 350788 isti urad, tel. št. 6703111. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri sv. Ivanu, obvešča, da se vršijo vpisi v 1. razrede osnovnih šol in vrtca za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja t.l.Vse informacije dobite v tajništvu v Ul. Caravaggio 4 ali po telefonu 567459. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Nabrežini obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu ali na tel. št. 200136. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst obvešča kandidate, ki so se prijavili k učiteljskemu natečaju na podlagi izpitov in uradnih listin, da bo pisna naloga 22.2.1995. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst vabi učitelje, ki so se prijavili k natečaju za vstop v stalež na pripravljalni tečaj. Prvo srečanje bo v petek, 3.2.1995, ob 16.30 v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Predavala bosta uč. Rosana Tul in uč. Stanko Salvi na temo: “Nove oblike ocenjevanja". Prijave in vpisovanje pol ure pred pričetkom predavanja. Cena tečaja je 30.000 lir za člane SSS in 40.000 lir za nečlane. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst obvešča učno osebje otroških vrtcev, osnovih šol nižjih in višjih srednjih šol, da je čas od 30. t. m. do 28. februarja 1995 za predstavitev prošenj za vključitev v lestvice za opravljanje suplenc v šolskih / letih 1995/96,96/97/,97/98. Vse informacije nudi tajništvo Sindikata slovenske šole, Ul. Carduc-ci 8, tel. št. 370301 ob urah poslovanja. □ OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Kras, vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo danes, 23.t.m., ob 18. uri v gostilni Klop - Nabrežina. ZSKD vabi predsednike in odbornike včlanjenih društev in skupin zahodnokraškega območja na področno srečanje, ki bo jutri, 24. t. m., ob 20. uri na sedežu SKD Cerovi j e-Mavhinj e v Mavhinjah. TEČAJ o zdravilnih zeliščih. V četrtek, 26. t. m., ob 15. uri osem predavanj v Centru za mentalno zdravljenje pri Domju, Ul. Morpurgo 9, tel. št. 281274 oz . 281402. Predava Christel Garassich. BRANI svoje zdravje, alkohol ni nerešljiv problem. V ta namen organizira AGAT (Associazione club alcolisti in tratta-. mento - Združenje klubov zdravljenih alkoholikov) srečanja zate in za tvojo družino. Tu boš dobil prijatelje, s katerimi boš spoznal “nov stil življenja". Čakamo te na našem sedežu v Trstu, Ul. Foschiatti 1 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18.30, tel. št. 370690. Odloči se za obisk! SD POLET vabi člane in prijatelje na OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) z namenom da usposobi tečajnike za dosego dovoljenja (patentina) za nakupovanje teh sredstev. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi prebivalce Boljunca, Krogel) in Doline, ki bi se radi priključi- PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) Lotorijo 2/. JANUARJA 1995 BARI 34 18 11 86 33 CAGLIARI 86 9 77 8 70 FIRENCE 29 35 70 125 72 GENOVA 63 6 75 29 47 MILANO 41 83 76 16 5 NEAPELJ 9 22 49 21 83 PALERMO 32 64 51 8 61 RIM 57 89 70 33 36 TURIN 74 17 84 33 52 BENETKE 30 38 ENALOnO 87 60 58 X 2 1 2 X 1 X X 2 1 1 2 KVOTE 12 - -28.397.000,- 11 2.068.000,- 10 178.000,- SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^.IIJBUANg V pRANKFIfRT j^ONDON j^jUNCHEN piANBUL jyjQSKYQ J^OPENHAGEN pARIZ JJIM gKOP.IE gPLIT JIRANO JjlJNA.I ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 li na metansko omrežje, naj dvignejo obrazce pri občinski telefonski centrali ob delavnikih od 8. do 13. ure. Zainteresirani morajo vrniti občini izpolnjeni obrazec do 31. januarja 1995. MALI OGLASI MLADA gospa usposobljena kuharica išče poldnevno zaposlitev v gostinstvu ali pri družini. Tel. št. 816675 od 12. do 15. ure. PODJETJE import/ex-port zaposli v dopoldanskih urah mlajšo/ega upokojenko/ca s prakso v uvozno/izvoznih poslih in z osnovnim znanjem knjigovodstva. Življenjepis poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Takojšnja zaposlitev". IŠČEMO prostor za urade od 50 do 100 kv. m v najem v pritličju ali prvem nadstropju na Opčinah. Tel. ob uri kosila na št. 226354. ISCEM zazidljivo zemljišče na Krasu za dve enostanovanjski hiši. Tel. na št. 370947 - umik urada. TRGOVINA z avto deli v Gorici išče izkušenega prodajalca/ko z obvladanjem slovenščine in hrvaščine. Tel. št. (0481) 536991 ali 0481/536995. PARCELO za 2-stano-vanjsko hišo, priključeno na vse napeljave, v dolinski občini nudimo v zameno za stanovanje v isti občini ali na tržaškem Krasu. Pismene ponudbe poslati na PUBLIEST srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Parcela”. AGENCIJA AURORA vabi na naslednje izlete in potovanja: Za pustno soboto in pustni torek v Portorož ali v Celje in Ptuj. Od 24. februarja do 5. marca v Bangkok, na Bali in v Singapur. Od 9. do 17. in od 17. do 25. aprila v Rogaško Slatino. Od 14. do 17, aprila na Mali Lošinj. Od 14. do 17 aprila v Kranjsko Goro. Od 15. do 17. aprila na Bled. Programi in vpisovanja pri turistični agenciji AURORA v Ul. Milano 20, tel. 630261. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valeno 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D'Anmmzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gnili 8 ESSO Trg Liberta 10/1 IP Ul. F. Severo 2 Drev. D'Anmmzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. S auro 14 API Ul. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) V GORICI prodamo čistilnico odlično opremljeno. Oljašave pri plačilu. Poklicati ob urah obedov na tel. št. (0481) 522767. PRODAM fiat uno fire, rdeče barve, v dobrem stanju, letnik ’88 po ugodni ceni. Tel. št. (040) 229353 v večernih urah. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. BERTO PREGARC je odprl osmico v Ricmanjh št. 118. V RUPI odpre osmico Salomon Tomšič. Odprta je vsak dan od 9. do 23. ure. Toči belo in Cmo vino. OSMICO odpre danes Marija Gombač v Lonjerju 291/1. Toči belo in črno vino s prigrizkom. ZAHVALA Starši preljubega Davida Battigelli se, ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, iskreno zahvaljujemo g. župnikom, cerkvenemu pevskemu zboru, skavtom, Davidovim prijateljem in bivšim sošolcem srednje šole, ki so ga s solzami v očeh ponesli na njegov poslednji dom, Matejki in prof.i Nelidi za ganljive besede, družini Bukavec, sosedom in prijateljem, učencem in profesorjem srednje šole Fran Levstik, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Maša zadušnica bo v torek, 24. januarja, ob 18.15 v cerkvi na Proseku. Gabrovec, 22. januarja 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in tatka Branka Babiča -Vladota se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pisno ali ustno izrekli sožalje in se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebej se zahvaljujemo govornikom, tovarišem Francu Perovšku, Klavdiju Palčiču, A vreliju turi ju in Jožetu Korenu za pisane besede; ZB Koper in ZB Nova Gorica, ZZB NOB Slovenije, Občini Koper in Občini Nova Gorica, nekdanjim soborcem IX. korpusa, pokrajinskemu in dolinskemu zastopstvu VZPI-ANPI, združenju aktivistov NOB na Tržaškem, SKGZ ter njegovim medvojnim in povojnim tovarišem, prijateljem in sodelavcem. Zahvaljujemo se prim.dr. Borisu Cibicu in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Dr. Petra Držaja. Iskrena hvala vsem, ki ste prinesli cvetje in darovali prispevke v njegov spomin. Zena Vida in otroci Neva, Drago in Mira z družinami Ljubljana, 22. januarja 1995 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Silvanota Zuliani se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Svojci Trst, 22. januarja 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Spokojno nas je zapustil Stanislav Kodrič Pogreb bo v torek, 24. t.m., ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočata sinova Stojan in Drago z družino Trst, 22. januarja 1995 Ob izgubi dragega očeta izrekajo globoko sožalje svojemu sodelavcu Dragu Kodriču in družini upravni odbor, direkcija in kolegi podjetja Electra spa Narodna in študijska knjižnica izreka svojcem iskreno sožalje ob izgubi Stanislava Kodriča. t Po kratki in mučni bolezni je zaspala k Gospodu naša priljubljena mama Ljudmila Carli Pahor (MILKA) Pogreb bo v torek, 24. t.m., ob 12. uri. Pokojnica bo ležala v trebenski cerkvi eno uro pred pogrebnim obredom. Žalostno vest sporočata hči Liliana in sin Livio z družinama Zadnji pozdrav noni MILKI Fanko, Cinzia in Edi z družinami Trst, 22. januarja 1995 (Pogrebno podjetje-ul. Zontaš) Žalovanju se pri-dužujeta Vladimir in Marija Bratos V tem bridkem trenutku sočustvujejo z družino Pahor Michela, Michele, Marco s Cristino Ob izgubi mame Ljudmile Carli vd. Pahor izrekajo Liviju Pahor iskreno sožalje delavke trgovine ”Roby” Ob izgubi drage matere Milke Pahor izreka sinu Liviju in hčerki Lilijani ter vsem svojcem iskreno sožalje ŠD Primorec LETALIŠČE / OBČINSKI SVET NA OGLEDU Kaj bi žrtvovali financarski šoli Nova uprava za gradnjo prav kot stara Občinski možje na gmajni, kjer naj bi zidali financarsko Solo (foto Studio Reportage) GORICA / ZANIMIV PREDLOG Sprehajalna pot z goriškega gradu do Kromberka Uredili naj bi jo obe občini Goriški občinski svet z županom na čelu se je vče-raj dopoldne zbral pod Nadležnim dežjem na go-tiškem letališču. Namen je Ml ta, da bi si svetovalci, Dted katerimi je večina ho-vih in torej slabo poznajo dokumentacijo v zvezi z Načrtom za financarsko So-lo, ogledali območje leta-bSCa, osnutke načrta za 5o-io-vojasnico in v živo preverili poseg te gradnje v °kolje. Srečanja se niso udeležili predstavniki DSL, ki so menili, da ogled uima nobenega smisla. V resnici nismo med pgledom dobili nobene informacije, ki je ne bi že Prej poznali. Načelnik občinskega tehničnega Urada inž. Spano je svetovalcem razgrnil pole z okvirnim načrtom. To je isti načrt družbe Edilpro, zaradi katerega se bosta nekdanji župan Scarano in Podžupan Del Ben zagovarjala na sodišču, ker naj 01 zlorabila pristojnosti, ko sta se zavzemala za gradnjo na letališču. V skopili obrisih naj povemo, da bi gradnja zasedla približno 300 tisoč kv. metrov oz. petino površine letališča. Zajela bi pas tik ob industrijski coni od Tržaške ulice vse do avtoceste: v začetnem delu bi zajela zemljišča tik za hangarji, dlje pa bi se kompleks razširil do maksimalne širine 420 metrov (dolžina krepko presega kilometer). Na tej ogromni površini je poleg same vojašnice predvideno marsikaj: vežbaliSče, pokrito Strelišče, dva bazena in dve pokriti telovadnici, nogometni stadion, ducat igrišč (za tenis, košarko, odbojko), ogromen avditorij, stanovanja za inštruktorje, parkirišča za stotine avtomobilov itd. Videti je, da je bil načrt izdelan v času, ko je logika bila nekako sledeča: čimbolj megalomanska (in draga) je gradja, tem večji so z njo povezani interesi, tudi podkupninski. Čeprav so na goriski občini medtem zavladale “nove sile”, se stare delitve ponavljajo. Ze včeraj so prihajala na dan različna mnenja: svetovalci opozicije so ponavljali znane argumente proti gradnji, upravitelji in večina pa so bili povsem v sozvočju z nekdanjimi stališči Scara-na in drugih zagovornikov gradnje. Vprašanje financarske Sole postaja žal spet zelo aktualno. Čeprav lebdi nad postopkom vojaška tajnost, je iz Rima pronic-nila vest, da je Berlusconijeva vlada pometla z ugovori, ki jih je zoper gradnjo na letališču postavila deželna uprava FJK, in da je postopek za gradnjo že v teku. O tem bo kmalu govor tudi v občinskem svetu, kjer je opozicija (z izjemo PPI) predložila skupno resolucijo proti gradnji šole. Včerajšnji ogled je torej bil le priprava na ponovni spopad na občini. Na območju Gorice in Nove Gorice bi s sodelovanjem pri uresničevanju skupnih projektov lahko bolje izkoristili za marsikoga še nesluteni turistični potencial. Zelo konkreten primer takega sodelovanja ponujata Združenje “Goriziagio-vane” in laboratorij za aplicirano akologijo Geta. Prejšnji večer so na tiskovni konferenci predstavili predlog skupne turistične poti, ki bi povezovala kraje na obeh straneh meje. Morfološke meje našega teritorija namreč ne sovpadajo s političnimi. Predstavniki teh organizacij menijo, da bi prav boljše poznavanje okolja lahko privedlo do tesnejših in produktivnih stikov med obmejnimi skupnostmi. Na podlagi že v preteklosti nabranih izkušenj so izoblikovali predlog turistično-narav-ne poti med goriškim gradom ter gradom Kromberk. Namen projekta je usmerjen predvsem v razvoj obmejnega ekoturizma, kar povezujejo tudi z namenom, da bi opozorili prebivalce na ekološke ter zgodovinske značilnosti naših krajev. Predlog, ki ga bodo podrobneje predstavili goriski pokrajini ter občini v naslednjih mesecih, zadeva sprehajalno pot, ki bi se vila od goriškega gradu in njegovih muzejev skozi park na grajskem griču do obmejnega prehoda Pristava (Rafut). Pot se nato na slovenski strani nadaljuje do samostana Kostanjevica, mimo vile Lasciac in njenega parka na Panovec ter nazadnje na grad Kromberk z Goriškim muzejem. Muzeji s svojo zgodovinsko dokumentacijo ter parki s svojim botaničnim bogastvom naj bi torej bili priložnost za prijeten sprehod ali kolesarjenje. Ob precej znanih objektih je verjetno na teji poti predvsem zanimiva vila Lasciac, ki je manj poznana, čeprav je njena arhitektura, ki združuje orientalski in egipčanski stil, nekaj edinstvenega. Na 3 hektarih površine okrog nje pa se razprostira svojevrsten botanični vrt. V njem raste preko 250 primerkov 70 različnih vrst redkih eksotičnih dreves, ki so nasla na zemlji bogatimi z minerali ter ob posebni mikroklimi idealne pogoje. Nad vrtom pa kraljuje vila, delo arhitekta Lasciaca (1914); danes jo sicer uporablja Higijenski zavod in Zal je treba reči, da je precej zanemarjena. Podobno usodo doživlja botanični vrt, ki je bil od leta 1952 priznan kot naravno bogastvo in uradno zaščiten, toda je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zaprt za obiskovalce. Finansiranje tega projekta torej ne zahteva v teh sicer nenaklonjenih časih ogromnih vsot, kajti steze in parki Ze obstajajo, vendar jih je treba zaradi dolgoletnega pomanjkanja primerne nege nekoliko urediti ter postaviti nekatere znake. Poglavitno za njegovo uresničitev pa je predv-sem'sodelovanje med predstavniki obeh občin, goriske in novogoriške. JCRONIKA / SPOMINJA SE GA VZPI FAŠISTI / PREŽIVELI BORCI ZLOGLASNE X. MAS Umil tiskar Partizanskega dnevnika Aldo Dentesano Številni nekdanji borci Pa tudi stanovski kolegi -tiskarji so se poslovili od fdda Dentesana, tiskarja !n Partizana (na sliki), ki j® tiho odšel v teh dneh. Dentesano, ki je bil star ^2 let, je med vojno bil ktalec na letališču Bra Pri Cuneu. Po 8. septem-eru 1943 je bil med tisti-^tii ki jim je uspelo vrniti Se v Gorico, kjer je bil sprva prisiljen delati za ^acistično organizacijo t°dt. Odvedli so ga na lolminsko, kjer pa je leta 1944 pobegnil in se sku-Paj z mnogimi drugimi vključil v partizanske vr- S svojo profesionalno sposobnostjo - bil je nam-jjec spreten tiskar - se je ijtio Dentesano aktivno vključil v delovanje ilegalne partizanske tiskar-“Slovenija” pri Voj-skern, kjer je do konca vojne pomagal tiskati turi) Partizanski dnevnik, 1 je bil kakor znano Predhodnik Primorskega dnevnika. Po vojni je Dentesano nadaljeval svoje delo v najprej v tiskarni Jucchi v Ul. Mo-relli in nato do upokojitve v tiskarni Campestrini v Gorici. Goriška VZPI se je zaslužnega borca in zglednega človeka spomnila s posebnim sporočilom za javnost. Vrnitev črnosrajčnikov Bolj kot ozračje druge republike je v Gorici včeraj Se močno zaudarjalo po Salojski republiki. Ob 50-letnici poraza, ki so ga doživeli v bojih s partizani med Trnovsko bitko, so se vrnili obujat spomine preživeli borci takratne X. MAS. Prišlo jih je kakih sto. Gez mejo si seveda niso upali, pač pa se bodo zadržali v Gorici, kjer bodo danes polagali vence padlim kameradom. Včeraj so imeli maso v stolnici, popoldne pa so se zbrali na Pokrajini, kjer je predsednik centra “Silen-tes loquimur” Marco Piri-na priredil nekaj, kar so imenovali zgodovinski posvet. V resnici je slo za nostalgično snidenje nosilcev idej (v brk “prenovi” desnice so se jim seveda pridužili številni goriski somišljeniki in veljaki Nacionalnega zavezništva), ki si le redkokje v demokratični Evropi še upajo na dan. Na zborovanju so med drugim brali poročilo nekdanjega poveljnika X. MAS in kasnejšega pučista, črnega princa Valena Borgheseja o junaštvu bataljona “Fulmine”. Iz objektivnejsih zgodovinskih virov sicer vemo, da je ta enota upravičila svoje ime predvsem s hitrostjo bega pred partizanskimi enotami. Sicer pa je bilo slišati Se obilico drugih revizionističnih pristranskosti in potvarjanj zgodovine, ko so skušali svojo podrejenost nacistom prodajati za varovanje italijanstva teh krajev pred slovansko nevarnostjo. Na sliki (Fotostudio Reportage): nekdanji masovni med mašo v stolnici NOVICE Na radiu Trsi A niz oddaj o slovenskih krajih na Goriškem Radio Trst A bo od jutri do petka v dopoldanskem časovnem pasu posvetil oddaje iz niza “Iz studia z vami” slovenskim občinam oz. krajem na Goriškem. Jutrišnja oddaja od 9. do 13. ure bo v celoti posvečena občini Doberdob. V torek bo prišla na vrsto občina Sovodnje, v sredo Steverjan, v četrtek Gorica, v petek pa kraji, kjer živijo Slovenci v Laškem. Poleg posnetkov pogovorov z javnimi upravitelji in predstavniki družbenega življenja posameznih krajev, bodo prve tri dni (od 11.45 dalje) v studiu prisotni župani slovenskih občin, ki bodo v živo odgovarjali tudi na vprašanja poslušalcev. Oddaje vodite Ines Škabar Bitežnik in Aleš Lupine. Kitarista M. Bregant in M. Feri na matineji društva Lipizer Danes ob 11. uri bo v avditoriju L. Fogar na Verdijevem korzu 4 v Gorici tretji nedeljski koncert, ki ga organizira kulturno združenje R.Lipizer. Glavni protagonist matineje bo kitara, nastopala pa bosta Mamo Bregant ter Marko Feri. »Kitara med barokom in moderno« je naslov programa. Izvajali bodo dela skladateljev, ki gredo od Bacha in Carul-lija do Castelnuova Tedesca (letos poteka stoletnica njegovega rojstva) in modemih kot so L. Brouvver, F. Klejnjas in J. Rodrigo. Obeta se zanimiv koncert, saj sta kitarista dobro pripravljena in imata za sabo ob raznih priznanjih že nekaj pomembnih koncertov kot solista in tudi skupaj z orkestrom. Dva dni mrtev v hiši Na njegovem bednem domu v Drevoredu XX. septembra 136 so včeraj našli mrtvega 67-letnega kovača Giovannija Suligonija oz. Ninija Šuligoja, kot so ga ljudje poznali. Tmplo je odkril Italo Čebokli, ki se je iz bližnje Primožičeve gostilne včeraj okrog poldneva podal do bližnje skrajno revne hiše, kjer je pokojnik živel sam. Ker ga nekaj dni ni bilo na spregled je znance v gostilni, odkoder so mu večkrat nosili hrano, zaskrbelo. Šuligoj je ležal mrtev najbrž že dan ali dva. Točne vzroke smrti bodo ugotovili z obdukcijo. Karabinjerji vsekakor izključujejo domnevo o nasilni smrti. Verjetnejša se zdi domneva o padcu ali usodni slabosti, pri čemer ni bilo nikogar zraven, ki bi mu lahko pravočasno pomagal. V Zagraju ranjen motorist V Zagraju se je včeraj ponoči težje ponesrečil 22-letni motorist Riccardo Giorgini. Mladenič se je nekaj pred 6. uro peljal z motorjem skozi center vasi, kjer so pred kratkim uvedli enosmerni promet po nekaterih ulicah. Presenečenje zaradi novosti in delno najbrž tudi hitrost sta povzročili motoristov padec. Pri tem je dobil težke poškodbe. Prepeljali so ga v Videm, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo zaradi zlomov in drugih poškodb. Avtobus razlil nafto Gasilci so včeraj zjutraj morali temeljito sprati asfalt pri črpalki Agip v Ul. Aquileia v Gorici. Med točenjem nafte je najbrž zaradi okvare avtobus podjetja Petmz razlil precejšnjo količino goriva, kar je do posega gasilcev ogrožalo varnost na območju črpalke. KD SOVODNJE vabi na 12. revijo domačih zborov SOVODEHIJSKA POJE ki bo v nedeljo, 29. januarja 1995, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ SLOVESNA PROSLAVA 30-LETNICE DRAMSKE DEJAVNOSTI Govor predsednika društva Pozdravi gostov Odlomki del uprizorjenih v zadnjih letih Priznanja elanom za dolgoletno sodelovanje DANES, 22. JANUARJA 1995 ob 17. uri v ŽUPNIJSKI DVORANI ANTON GREGORČIČ V STANDREZU V TOREK, 24. JANUARJA ob 20.30 v MALI DVORANI ŽUPNIJSKEGA DOMA V STANDREZU OKROGLA MIZA NA TEMO UUBREUSKO GLEDALIŠČE - P0SUNSTV0 IN PERSPEKTIVE. Sodelujejo priznani strokovnjaki. GORICA / POKRAJINSKI ODBOR SKGZ O KMEČKI BANKI KINO Stanje na Kmečki banki se postopoma noimalizira Pričakovanje za prvo poročilo komisarske uprave Pokrajinski odbor Slovenske kulturne gospodarske zveze za Goriško je na prvi seji v novem letu naredil obračun delovanja v zadnjih mesecih in začrtal smernice dela v letu 1995. Uvodoma je predsednik dr. Karlo Devetak izrazil željo in pričakovanje, da bo novo leto za Slovence ugodnejše kot je bilo lansko. Za sabo puščamo zelo negativno leto, ki je bilo za Slovence na Goriškem z uvedbo komisarske uprave na Kmečki banki in drugimi težkimi pritiski še posebno težavno. Upati je, da bo zamenjava vlade v Rimu pozitivno učinkovala tudi na te probleme in pomagala manjšini, da prebrodi sedanje težavno obdobje. Prav stanju na Kmečki banki so na seji posvetili precejšnjo pozornost. Minili so namreč dobri trije meseci od uvedbe komisarske uprave in prav v tem času naj bi komisarja predložila Banci d’Italia prvo poročilo o opravljenem delu. Devetak je povedal, da je petčlanski odbor, ki polnopravno zastopa člane Kmečke banke, v tem obdobju naredil nekatere korake za zaščito interesov banke kot take in njenih zakonitih lastnikov. Tako so stopili v stik z odv. Costijem in Bologne, ki velja za enega največjih izvedencev bančne zakonodaje, pričakujejo pa tudi razgovor s predstavniki Bance dTtalia, brž ko bosta komisarja predložila svoje poročilo. Uradnih vesti s strani komisarjev zaenkrat še ni, po razpoložljivih podatkih pa kaže, da se stvari premikajo v pozitivno smer. Podjetja grupe Safti, ki so bila najbolj pod udarom poročila inšpektorjev ob imenovanju komisarske uprave, so banki že vrnila večji del najetih sredstev. Takoimenovani težko izterljivi krediti so se v samih treh mesecih drastično zmanjšali, kar je po oceni SKGZ dokaz, da so bili očitki na račun omenjene finančne družbe le neutemeljena pretveza za udarec po slovenski banki, ki gotovo ni potrebovala tako težkega ukrepa, kot je imenovanje komisarske uprave. Dokaz tega je tudi podatek, da se je zaustavil začetni odtok denarja zaradi razumljive zbeganosti varčevalcev in da banka postopoma začenja spet pridobivati zaupanje novih klientov. Prav zaradi tega SKGZ pričakuje, da se bo stanje glede upravljanja zavoda čimprej normaliziralo. Na seji so člani pokrajinskega odbora vzeli v pretres nekatere predloge za ustreznejšo porazdelitev dela med organi zveze. O tem je poročal organizacijski tajnik Aldo Rupel, ki je tudi podal obračun v zadnjih mesecih opravljenega dela. Semkaj sodi tudi srečanje sku- pne delegacije SKGZ, ZSKP in Sindikata slovenske šole z goriškim županom Valentijem o problemu zamud pri imenovanju občinske konzulte za vprašanja slovenske manjšine. Zupan je potrdil že znano razlago, da so ga obiskali predstavniki neke “tretje slovenske komponente” in zahtevali zase nekaj mest v konzulti. Predstavniki treh slovenskih organizacij so župana informirali o stanju in organiziranosti znotraj slovenske manjšine in pričakujejo, da bo boljša informiranost županu omogočila hitrejše ukrepanje glede imenovanja konzulte. Na seji pokrajinskega odbora so tudi obravnavali program delovanja v naslednjem obdobju s posebnim ozirom na 50-letnico osvo-dobitve. Priprave na slovesno obe-leženje pomembne obletnice so že v teku. Načrtuje se velika manifestacija 1. maja v Doberdobu, ki naj bi izzvenela tudi kot protest zoper omalovaževanje, s katerim je ministrstvo za obrambo zavrnilo prošnjo po priznanju zakrvni davek, ki ga je ta občina žrtvovala v boju za osvoboditev. Poleg tega bodo v začetku maja tudi tradicionalne prireditve v Steverjanu, kjer naj bi 8. maja ob pohodu Steverjan-Gonjače posebej obeležih tudi 100-letnico slovenskega kolesarstva. V Štandrežu 30tetnicci dramske skupine V Štandrežu se nadaljujejo prireditve ob 30-letnici delovanja dramskega odseka PD Standrež. V prejšnjih dneh so predstavili publikacijo o delovanju skozi tri desetletja in uprizorili igro Kandidiraj, le kandidiraj. Osrednja proslava tridesetletnice pa bo danes ob 17. uri v župnijskem domu Antona Gregorčiča. Dopoldne ob 10.30 pa bo v štandreški cerkvi maša za umrle člane dramske skupine. Niz prireditev se bo sklenil v torek ob 20. uri, v domu A. Gregorčiča z okroglo mizo o ljubiteljskem gledališču. KRONIKA / VČERAJ V DREV. 24. MAJA Avto v hipu zgorel V Drevoredu 24. maja je včeraj nekaj pred 9.30 nenadni požar povsem uničil fiat ti-po. Ogenj se je nenadoma vnel med vožnjo, najbrž zaradi kratkega stika in v hipu zajel ves motor. Voznica Lina Cortese iz Tržiča je imela komajda čas, da je skočila in vozila in že je bil ves avto v plamenih. Gasilci so prihiteli takoj in pogasili plamene, avto pa je kljub temu dejansko uničen. Zaradi požara je bil promet v tej središčni ulici skoraj pol ure prekinjen. (Foto Studio Reportage) GORICA VITTORIA 14.45-16.30-18.20-20.10-22.00 »The mask«. Igra Jim Car-rey. Ozvočenje Dolby stereo. KULTURNI DOM (Gorica kinema) 16.00-18.DOZO.00-22.00 »Quattro ma-trimoni e un funerale«. Igra Andie MacDovvell. CORSO 15.15-17.SO-lO.45-22.00 »Intervista col vampiro«. Igra Tom Cruise. Prepovedan mladini pod 14. letom. TR22C COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00 »Tre vedove e un delittto«. Igrajo Mia Farrow, Joan Plovvright in Natasha Ri-chardson. S PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo pustovanje 25. februarja v znanem gostišču Al Fogo-lar v kraju Galliano pri Čedadu. Poskrbeli bodo za glasbo in prijetno zabavo v družbi s kabaretnim duom Boris Kobal in Sergij Verč. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva od 1. februarja. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na 12. revijo domačih pevskih zborov Sovodenjska poje, ki bo v nedeljo 29. januarja 95, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. □ OBVESTILA KD SOVODNJE obvešča otroke, ki obiskujejo Ciciklub, da bo prihodnje srečanje jutri, 23. januarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v sredo, 25. trn., ob 20.30 na družabno srečanje ob 25-letnici zimovanja na Lažni. Posebej toplo vabijo nekdanje tečajnike, spremljevalce in vzgojitelje. Zavrteli bodo dva kratkometražna filma, ki so ju staknili v arhivu društva. Srečanje bo v čitalnici knjižnice Damir Feigel v Ul. della r topp ^ OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje s sledečim umikom: vsak dan od ponedeljka do četrtka od 15. do 17. ure in v petek od 10. do 12. ure. S KOLEK Draguljarna - urama giorgio de savorgnani se je preselila na Korzo Italia 34 Tel. 533500 SEIKO EseBH&ea® SUUCltClin S&9ju/ioal- n OMEGA PERLE MIKIMOTO E3 ČESTITKE KD OTON ŽUPANČIČ čestita članom DRAMSKEGA ODSEKA PD STANDREŽ za 30-letno uspešno delovanje! PRISPEVKI Za obnovo električne napeljave v Kulturnem domu v Sovodnjah so darovali: družina Rema Devetaka 100 tisoč lir, družina Vilka Fajta 300 tisoč lir, Jožef Ceščut 100 tisoč lir, Fani Ceščut 50 tisoč lir in Eda Lutman 200 tisoč lir. H RAZSTAVE V GALERIJI SPAZZA- PAN v Gradišču je odprta razstava del Avgusta Černigoja. Ogled vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12.30 in od 15. do 18. ure. V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 27. januarja odprta razstava slik Helmuta Jeraka. Ogled vsak delavnik od 9. do 12. ure in med prireditvami. V GALERIJI KINA VITTORIA na Travniku razstavljata Orazio Foti in Fi-lippo La Vaccara. Ogled med urnikom filmskih predstav do 24. januarja. V KROŽKU MITTE-LART na Trgu sv. Antona 13 razstavlja fotograf Roberto Marega. Ogled: torek, petek, sobota, nedelja 17.30-19.30 (sobota in nedelja tudi 10.30-12.30. B ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipugha KRMIN AGIP - Drev. V. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33 VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 15. do 21. januarja 1995. RODILI SO SE: Alfrede Tolloi, Davide Olivie-ri, Franco Libero, Lorenza Franco, Manuel Ma-suino. UMRLI SO: 49-letna gospodinja Sonja Visin-tin por. Cotič, 59-letni trgovski potnik Salvato-re Celoro, 82-Ietni upokojenec Bruno Man-zan, 86-letna gospodinja Bruna Peterin vd. Luga-no, 82-letna upokojenka lolanda Furioso vd. Fi-schanger, 85-letna gospodinja Iole Gregorig vd. di lanesch, 94-letna upokojenka Ida Zorzetti vd. Zuppel, 43-letni delavec Oscar Coin, 84-let-na upokojenka Renata ferlat, 80-letna gospodinja Elisabetta Baita vd. Sclaunich, 29-letni zidar Enrico Erzetti, 72-letna gospodinja Elena Great-ti, 88-letni upokojenec Romano Pizzol, 72-letni upokojenec Aldo Dente-sano, 88-letna Elisabetta Borgobello vd. Di Bello, 93-letna upokojenka Ca-terina Bosoppi vd. Bait, 92-letna gospodinja Giu-seppina Munafo vd. Frazzica, 72-letna upokojenka Romilda Mucchiut vd. Pecorari, 83-letna gospodinja Al-ma Tolar por. Faggiona-to, 83-letna upokojenka Ortensia Morsut vd. Fontana, 50-letni trgovec Giancarlo De Nardo, 85-letna upokojenka Maria Carmela Planiscig, 80-letna upokojenka Elena Volčič vd. Urizzi. j ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH DR. M. ROJEC, UL I-Maja 76, tel. 882578. POGREBI Jutri v Gorici ob H-uri Anna Fornasari iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Roka v Podturnu in na glavno pokopališče. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v četrtek, 26. januarja ob 18. uri v Feiglovo knjižico na razgovor z urednikom in avtorji ob izidu letošnjega JADRANSKEGA KOLEDARJA IN KNJIŽNE ZBIRKE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE F koprodukciji s STALNIM GLEDALIŠČEM FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Peter Handke CAS, KO NISMO VEDELI NIČESAR DRUG O DRUGEM Režija Giorgio Pressburger PREDPREMIERI: V SREDO, 25. januarja, ob 20.30 ABONMA RED A V ČETRTEK, 26. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B V KULTURNEM DOMU V GORICI V sredo vozi avtobus po običajnem voznem redu ŠRI LANKA / KLJUB POHVALAM PO STRAHOVITEM TORKOVEM POTRESU NA JAPONSKEM Papež ni prepričal budistov, da jih v svoji knjigi ni nameraval žaliti papež Janez Pavel II. med mašo v Kolombu (foto AP) • KOLOMBO - Papež Ja-nez Pavel II. je vCeraj Zakljucil svoj dvodnevni °bisk v Sri Lanki, nekdanjem Cejlonu. Niso pa se polegle reakcije budistične skupnosti, ki je papežu zamerila domnevno žalitev v njegovi zadnji knjigi. Janez Pavel H. je sicer že v samem pozdravnem nagovoru predsednici Chandrild Bandaranaikeje-vi Kumaratungi izrazil svoje »najgloblje spoSto-vanje do budizma«. Včeraj je dodal, da globoko spoštuje in celo občuduje budizem, ni pa preklical svoje kritike na raCun budistic-Uega gledanja na smrtnost duše oz. na minljivost, brezsmiselnost in nevred-uost žvljenja. Očitno so bu-'Usti pričakovali kaj vec in sicer, da bi javno preklical svoje »nesprejemljive kritike«. Ker tega ni bilo, se kljub vabilu šest budistic-uih menihov ni udeležilo včerajšnjega medverskega-srecanja. Na Sri Lanki 15 odstotkov prebivalstva pripada hindujski veri, 7 odst. jnuslimanski, 6,8 odst. pa katoliški veri, preostalih 60 odstotkov pa južni različici budizma, ki se od severne, tibetanske, razlikuje predvsem zaradi večje vpletenosti v vsakodnevno, tudi poulično življenje. Prav zaradi močnega vpliva budističnih predstavnikov na vlado tropskega otoka se je Pred 12 leti na Sri Lanki začel oboroženi upor pripadnikov tamilske, t.j. hindujske manjšine, ki je doslej že terjal nad sto tisoC mrtvih. Med mašo je Pavel Janez H. včeraj potrdil, da ka- toličani globoko spoštujejo budizem in hinduizem, pojasnil je, da »Cerkev ne odvrača, kar je v teh verah pravilnega in svetega«, obenem pa je potrdil, da je poslanstvo rimsko kato-liske Cerkve prepričati vse ljudi, da je »najbolj izčrpni odgovor vprašanjem, ki jih postavlja življenje, v Kristusovih besedah«. Vse vere pa morajo odgovoriti na izziv miru: »Mir je sad ljubezni in je to, kar hoCe bog. To je božja volja tudi za Sri Lanko«, je pozval papež k miru in spravi. Vsekakor je treba zabeležiti, da so sicer voditelji budističnih organizacij bojkotirali papežev dvodnevni obisk, kljub temu pa ga spremljalo tudi veliko pripadnikov te »vere, ki ni vera«. Med drugim je budist arhitekt, ki je uredil veliki oltar na odprtem, kjer je maševal papež. Po mnenju vatikanskega glasnika, Joaquina Navarra, so težave z budističnimi predstavniki nastale zaradi notranje političnih razlogov, ker šrilanski budisti zahtevajo, da bi budizem postal uradna vera, medtem ko se izvoljena predsednica trdii, da bi dosegla spravo s tamilskimi gverilci in torej nasprotuje proglasitvi budizma za uradno vero. Vreme se je vCeraj v Kolombu izboljšalo, ni vec deževalo in je bilo manj soparno in se je priletni Janez Pavel II. počutil boljše, kot predvčerajšnjim, ko je bilo jasno, da se le s težavo udeležuje dolgih obredov in sprejemov. Opoldne je odletel proti Rimu na avjo-nu šrilanske letalske družbe. Usmrtili »razparača iz Kantona« PEKING - Luo Shubiayio, znan kot »razparač iz Kantona«, ker je posilil, ubil in razparal 13 deklet, je bil obsojen na smrt. Odsodbo so po 48 urah že izvedli. Prvo dekle je ubil 1977. leta, preživel je Sti-r> leta v poboljševalnem središču, takoj po osvoboditvi pa jih je ubil Se dvanajst. V Kantonu so istočasno usmrtili Se drugih 17 oseb, ki so bile obsojene zaradi ropov, umorov in tatvin. Načet mit japonske tehnološke uspešnosti Število žrtev še narašča Včeraj nov močan sunek TOKIO - VeC kot 100 ur po potresu so vCeraj v razdejanem Kobeju reševalci odkrili pod ruševinami še tri žive osebe, dva 79-letna moška in 63-letno žensko. Uradno število žrtev je medtem naraslo na 4.612, ranjencev je 22.600, pogrešajo pa 554 ljudi. Porušenih ali hudo prizadetih je 43 tisoč poslopij, 950 tisoč družin je brez vode, 850 tisoč brez plina, 60 tisoč brez elektrike. Včeraj se je zemlja stresla na severu Japonske: potres stopnje 6,2 po Richterju ni povzročil večje škode in smrtnih žrtev. TOKIO - Torkov potres, ki je tako hudo prizadel Kansai, eno od najbolj cvetočih japonskih industrijskih in kulturnih območij, ni porušil samo na tisoCe poslopij in terjal težak krvni davek, načel je tudi mit japonske tehnološke uspešnosti. V teh dneh so Časopisi pisali, da se je narava krvavo maščevala nad človeško nadutostjo, da so se porušile tolikokrat za zgled navedene japonske protipotresne zgradbe in cestne infrastrukture in da je odpovedala japonska protipotresna kultura. Te trditve pa so le na videz resnične. Vsi izvedenci namreč trdijo, da skoraj ni stoodstono varnih zgradb, če kako območje prizadene moCan in strukturalno neobičajen potres. In prav to se je zgodilo v pokrajini Kansai, ker tu ni prišlo do klasičnega navpičnega nihanja, ki ga protipotresne gradbene konstrukcije vzdržijo, temveč do vodoravnega nihanja. Zemlja je neskončnih 30 sekund dobesedno valovala in to za 18 centimetrov. Nožim-ski prelom se je pomaknil, tako da sedaj na otoku Avaži zija 9 kilometrov dolg in meter širok jarek, na obeh straneh jarka pa se je zemlja pomaknila za poldrugi meter. Ob takem potresnem sunku je navsezadnje obračun škode in žrtev še relativno nizek, Ce med drugim pomislimo, da je Kansai srednje nevarno potresno območje, na katerem ne veljajo tako stroge protipotresne norme kot na tokijskem območju. Seveda bodo morali Japonci revidirati vse dosedanje protipotresne kriterije in to predvsem glede temeljev, ki morajo biti elasticnejši kot doslej. Nadvozna hitra cesta v Kobeju je navsezadnje dobesedno legla na bok skoraj nepoškodovana, ker so popustili zemeljski skladi pod temelji in ne, ker je bila slabo grajena. To pomeni, da bodo morali v bodoCe med zemljo in zgradbami postaviti blažilnike, ki bodo preprečili ne samo navpična temveC tudi vodoravna nihanja. Zgovoren je primer osaškega letališča Kansai na umetnem Zelezobetonskem otoku, ki ima nosilne stebre le naslonjene na dno, tako da se ob potresnih sunkih prosto premaknejo in ne prenesejo sunka na celotno strukturo, kot bi se to zgodilo, Ce bi stebre zabili v dno. To delo italijanskega arhitekta Enza Piana je torej vzdržalo sunek in postalo edina hitra vez prizadetega območja z ostalo državo, saj so na njem letalski promet obnovili že po nekaj urah. Prav tako so v trikotniku Kobe-Osaka-Kioto nepoškodovane vse tiste stavbe, ki so imele temelje na protipotresnih blažilnikih. Primerjava z drugimi podobnimi katastrofalnimi potresi v svetu nam pove, da japonska tehnologija ni padla na izpitu. Na prizadetem območju je navsezadnje prebivalo 20 milijonov ljudi, tako da je število žrtev še relativno nizko (dve vsakih de-settisoC ljudi). Ce pomislimo, da je potres v italijanski Irpiniji, kjer je živelo desetkrat manj ljudi povzročil 3.000 mrtvih, je lahko vsakomur jasno, da japonsko tehnologijo Caka le popravni izpit. Povsem drugače pa je z zamudami in zastoji pri nudenju pomoči prizadetemu območju. Tu je prišla do izraza predvsem japonska kultura, v kateri je posameznik le del skupnosti in torej ni navajen na improvizacije in na samoiniciativo, ker je to v nasprotju z interesi skupnosti. Za zamude so torej krive osrednje oblasti, ki niso predvidevale, da se bo kaj takega zgodilo. Zadnji potres, ki je prizadel pokrajino Kansai, se je zgodil pred 400 leti, tako da oblasti sploh niso računale, da bi se tu lahko zgodila taka katastrofa. Ko se na Japonskem zgodi nekaj nepredvidljivega, Japonci ne vedo, kaj bi morali storiti in potrebujejo precej Časa, da se znajdejo in ukrepajo. Ko se to zgodi, japonski stroj doseže zavidljivo uspešnost, pred tem pa je do skrajnosti nebogljen. Na Japonskem je vse uglašeno na potrese z žarišči na morskem dnu. V takem primeru televizija takoj sproži preplah in ljudi posvari pred prihodom rušilnega tsunamija. Tokrat se to ni zgodilo, tudi televizija je potrebovala precej Časa, da je spoznala, kaj se resnici dogaja. Nedvomno bo morala tudi protipotresna vzgoja spremeniti svoje učne programe. Ze res, da ni bilo panike, da so ljudje stoično prenašali nesrečo, a so bili ogorčeni ker niso pravočasno prispele reševalne ekipe, kot je to zapisano v učbenikih za protipotresno vzgojo. Ljudje morajo konCno spoznati, da si morajo tudi sami pomagati. To je hitreje od vlade razumela japonska mafija (jakuza), saj so njeni pristaši pred vojaki delil tople obroke preživelim in v svoje beznice in igralnice spremenili v centre za nudenje pomoči. Prav tako se je zataknilo v zdravstvu, ker kaj takega niso pričakovali in torej niso imeli železnih rezerv zdravil. Se huje je bilo s pokopi žrtev, ker kratkomalo niso računali, da bi bilo lahko toliko mrtvih. Potres ho torej globoko vplival na psihologijo Japoncev, ki so do sedaj v glavnem verjeli uspešnosti svojih podjetij in politikov. Svoje je poleg zamud in napak dodal osaški guverner Kazuo Nakagava, ki je preživelim očital lenobo. Človek, proti katereu so uvedli sodno preiskavo zaradi gradbenih škandalov, je ljudem, ki so izgubili vse ogorčeno navajal, da bi si morali sami pomagati, da bi si morali hrano sami skuhati in ne Čakati, da jim bodo reševalci vse poskrbeli. »Brez vode, brez plina in brez elektrike je to nemogoče,« so ogorčeno vpili prizadeti v mikrofone radijskih in televizijskih reporterjev. Premier Tomiici Murajama je nedvomno spoznal, da je potres prvič v njihovi zgodovini spremenil tudi psiho Japoncev. Samokritično je priznal, da so bile storjene napake in čeprav z nekajdnevno zamudo pristal na tujo pomoC, ki jo je kakih 23 držav zaman ponujali. Morda bodo sedaj Japonci manj formalni in umirjeni in bolj samokritični. Ze sedaj so preživeli bolj spontani in manj naduti, ker jim je tragedija baje odprla oči in postajajo bolj Človeški s svojo žalostjo, nemočjo in obupom. Takarazuka™ JAPONSKA SVET Nedelja, 22. januaga 1995 NOVA AMERIŠKA STRATEGIJA Križarska vojna proti zločincem Zunanji minister Christopher je predstavil ukrepe proti podzemlju VVAHINGTON (Reuter) - Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je napovedal vojno mednarodnemu kriminalu. V govoru o ameriški zunanji politiki na Harvardski univerzi je predstavil »celovito strategijo« za boj proti mednarodnim teroristom, kriminalcem in preprodajalcem mamil, ki naj bi jo objavih že v nekaj tednih. Christopherjev State department sodeluje pri načrtovanju strategije s pravosodnim in finančnim ministrstvom in s posebnimi vladnimi agencijami. Odločili so se, da bodo poostrili pogoje za vstop tujcev v Združene države Amerike in odločneje zasegali lastnino zločincev. Tudi od drugih držav bodo zahtevali, naj izročajo kriminalce ali pa jih same obsodijo na dolgoletne zaporne kazni. Poleg tega bodo Američani spodbudili mednarodno razpravo o poenotenju in zaostritvi nacionalnih zakonodaj, ki se ukvarjajo s pranjem denarja in zaseganjem nezakonito pridobljenega premoženja. Treba pa bo pregledati tudi ukrepe proti tihotapljenju ljudi in se odločneje spopasti s teroristi, meni državni sekretar Christopher. Ameriška vlada celo razmišlja, da bi s posebno zakonodajo olajšala prisluškovanje telefonskim pogovorom, ki je v ZDA strogo omejeno z dovoljenjem sodnikov. Celo vrsto ukrepov, ki jih zdaj zakoni dovoljujejo le pri boju proti tihotapcem mamil, bodo uporabili tudi pri drugih mednarodnih prekrških. ZDA so še posebej zaskrbljene zaradi terorističnih organizacij, ki jih sponzorirajo države, kot so Iran ah Irak. Perzijske države pa VVarrena Christopherja skrbijo tudi zaradi jedrskega orožja. Samo nekaj dni pred tradicionalnim govorom Billa Clintona, v katerem bo ameriški predsednik v torek nanizal tudi svoje zunanjepohtiCne prioritete, je tudi VVarren Christopher posvaril rojake pred željami po osamitvi, ki med Američani čedalje bolj prevladujejo. »Uničujejo življenja in lastnino, zmanjšujejo moc razvitih držav in ogrožajo obstoj nastajajočih demokracij,« je VVarren Christopher povedal o mednarodnih kriminalcih. NOVICE Protikorupcijska kampanja na Kitajskem PEKING - Lansko leto je partijska disciplinska komisija iz kitajske komunistične partije izključila kar 65 tisoč elanov, ker naj bi se ukvarjati s kompcijo, več kot 37 tisoč elanom komunistične partije pa je omenjena komisija iz istega razloga izrekla stroge kazni, je sporočila kitajska tiskovna agencija Sinhua. Sekretar omenjene komisije Vej Džjanšing je ob tem povedal, da bo letošnje leto v znamenju protikorupcijske kampanje, kitajske oblasti pa bodo v kratkem sprejele zakone, s katerimi bodo partijskim in državnim funkcionarjem prepovedali gradnjo stanovanjskih hiš. (Reuter) Francoz še pri ugrabiteljih Čečenskega voditelja Dudajeva mnogi obtožujejo mafijskih poslov (Telefoto: AP) Sivo polje med diplomacijo in kriminalom Filozofi menijo, da je smisel obstoja človeške vrste strpnost in gradnja takšnega okolja, v katerem lahko najbolje razvijamo svoje sposobnosti in zadovoljujemo potrebe. NoCna mora Človeštva pa je seveda vladavina temačnih sil, ki spoštujejo samo argument mod. Ko to prevedemo iz filozofije v diplomacijo ali celo v doktrino mednarodnih odnosov, dobimo dobro organizirano podzemlje, ki s tihotapljenjem ljudi, jedrskih materialov, mamil ah orožja grozi organizacijam družbe, kakršne poznamo, ponekod pa jih celo že prevzemajo pod svoje nadzorstvo. Mednarodna skupnost se skuša soočiti s svojimi gospodi Hydl Ameriška vlada bo izdelala strategijo boja proti mednarodnemu podzemlju, notranji ministri evropskega Sredozemlja in severne Afrike pa se v Tunisu dogovarjajo o skupnem boju proti nasilju fundamentalistov in ilegalnemu priseljevanju. Ce za trenutek pozabimo na sicer popolnoma upravičeno vprašanje, kdo bo nadzoroval borce proti zločincem, je že skrajni čas za mednarodni dogovor o boju proti podzemlju. Crna internacionala ima namreč danes na voljo marsikaj za uspešno delovanje. Njeni poslovni interesi, ki so jih nekoč omejevali na alkohol in prostitucijo, pa še to večinoma na nacionalni ravni, so se razširili na trgovino z uranom in plutonijem, heroinom in emigranti. V ZDA so odkrili, da so kolumbijski mafijci za izvoz svojega »blaga« nakupili kar nekaj velikih potniških letal, na uradnem ameriškem spisku pa je tudi nekaj držav, ki plačujejo mednarodne zločince. Iran in Irak sta na vrhu in sta si zato celo zaslužila posebno zunanjepolitično doktrino »medsebojnega zadrževanja«, z njima v družbi so razvpite mednarodne grešnice Libija, Severna Koreja, Kuba in Sirija. Enako nevarni pa so tisti, ki ne preganjajo tihotapskih organizacij. Poleg Kolumbije, kjer je VVashington pred volitvami mafijskih zvez osumil kar samega predsednika, je na vrhu spiska tudi Nigerija, ki naj bi poskrbela kar za tretjino ameriškega in zahodnoevropskega trga mamil. Lani aprila je ameriški predsednik Clinton obtožil še Afganistan, Bohvijo, Laos, Panamo, Pero in Libanon, da nočejo sodelovati pri preganjanju tihotapcev. Umazani posli in terorizem so danes največkrat povezani med seboj, saj kriminalci pogosto eno plačujejo ali dopolnjujejo z dragim. Veliko manj kot zločinci so povezane birokracije držav, ki se bojujejo proti zakonu džungle v mednarodnih odnosih. Nekateri pa se celo ne bojujejo. Za nedavni umor ruskega novinarja, ki je razkrival korupcijo, je javnost na primer upravičeno obtožila najvisje vrhove sovjetske vojske. Barbara Kramžar VOJNA V ČEČENIJI Kavkaz je nevaren sod smodnika GROZNI - Očitno je, da je ruska stran dobila bitko za Čečensko prestolnico Grozni, toda vojna za Čečenijo se pravzaprav šele začenja. Ruske padalske in oklepne enote so zavzele simbol Čečenskega odpora proti ruski nadvladi, predsedniško palačo v središču Groznega. Ruske sile že dva dni silovito obstreljujejo južna predmestja Groznega, Id so še pod nadzorom Čečenskih sil. Ruska tiskovna agencija Interfax je sporočila, da skušajo pripadniki specialnih enot ruskega notranjega ministrstva zavzeti cesto, ki povezuje Grozni z južnim delom države, kamor se umikajo sile, zveste Dudajevu. Ruska vojaška letala so v petek bombandirala mesto Argun, trideset kilometrov vzhodno od Groznega. Čečenski voditelj Džohar Dudajev je v svojem skrivališču v bližini Groznega sklical tiskovno konferenco, ki se je je udeležila večina vojnih dopisnikov iz zahodnih držav. »Položaj je izjemno težak, saj so naši sovražniki neusmiljeni in okrutni. Toda ljudje so se že navadili na nenehno obstreljevanje in silovita bombandiranja. Ne bojimo se nikogar, saj nas celo naši otroci prosijo, naj jim dovolimo, da bi bi odšli na fronto. Pripravljeni smo, da na nasilje odgovorimo s še hujšim nasUjem,« je samozavestno zatrdil legendami čečenski voditelj. Načelnik glavnega poveljstva CeCenskih sil Aslan Maškadov je ruskim oblastem zagrozil, da bodo Čečenske sile napadle tudi ruske civilne in vojaške cilje izven Čečenije, saj »se CeCenski borci, ki so Alahovi vojaki, ne bojijo smrti«. Njegovo izjavo potrjuje tudi izjava tiskovnega predstavnika ruske vlade, ki je zbranim novinarjem povedal, da so »pripadniki nelegalnih oboroženih skupin v Čečeniji neverjeno vztrajni in samomorilsko pogumni«. Namestnik načelnika generalštaba ruske vojske generalpolkovnik Aleksander Žerebcov je poslance raškega parlamenta obvestil, da je v dosedanjih bojih v Čečeniji padlo 559 ruskih vojakov, več kot dva tisoč pa naj bi jih bilo ranjenih. Po njegovih besedah so tudi čečenski uporniki utrpeli hude izgube, saj naj bi padlo kar 3874 pripadnikov CeCenskih sil. Georgij Satarov, svetovalec ruskega predsednika Borisa Jelcina, meni, da bi se spopadi v Čečeniji lahko sprevrgh v dolgotrajno vojno, ki bi zajela celoten Kavkaz. »Dejstvo je, da se bo večina ruskih sil kmalu umaknila iz Čečenije, toda bojim se, da se bodo oboroženi spopadi na širšem območju Kavkaza nadaljevali. To območje je zaradi svoje narodnostne in verske sestave pravi sod smodnika, ki je tik pred eksplozijo,« je prepričan Jelcinov svetovalec. Konstantin Trifonov / Reuter Jelcinova siva eminenca trdi, da je borec proti kompciji MOSKVA - Sef Jelcinove osebne varnosti, ki je po mnenju ruskih sredstev javnega obveščanja predsednikova siva eminenca, je v intervjuju za moskovski tednik Argumenti in dejstva izjavil, da je nosilec boja proti korupciji in kriminalu. Generalmajor Aleksander Koržakov je hkrati osto zanikal govorice o svojem vplivu na predsednika Borisa Jelcina. »Takoj vam moram povedati, da nisem bil nikoh vpleten v politiko, zato se nimam za profesionalnega politika,« je novinarju omenjenega tednika odločno zatrdil Koržakov. Dejstvo pa je, da Koržakove izjave pričajo, da se Jelcinov tesni prijatelj in zaupnik močno zanima za pohticna vprašanja. Po njegovem mnenju skuša organizirani kriminal prevzeti nekatere pomembne vzvode oblasti in vzpostaviti »policijo v senci«. Robati in zviti Koržakov je že deset let Jelcinov najzvestejši svetovalec in prijatelj. »Kriminalno sožitje med korupcijo in organiziranim kriminalom je tako moCno, da že ogroža delovanje organov in inštitucij državne oblasti. V bistvu gre za proces vzpostavitve tako imenovane policije v senci, ki bo z vsemi sredstvi skušala prevzeti oblast v državi,« je prepričan Korža-kdv, ki torej očitno ni zadolžen le za predsednikovo osebno varnost, ampak tudi za boj proti organiziranemu kriminalu. Domači in tuji kritiki mu očitajo, da pripada vojni stranki, se pravi tistemu delu tako imenovanega Jelcinovega pohtbiroja, ki se zavzema za dokončni obračun s CeCenskimi separatisti. »Vojni stranki? Vojna s kom? Moja vojna je vojna zoper kriminal, korupcijo in protizakonite oborožene skupine. Ce sem zaradi mojih stališč do teh vprašanj pristaš vojne stranke, potem paC pripadam tej stranki. Vedno sem se namreč brezkompromisno boril proti zlu in krivici,« je ponosno zatrdil razvpiti general. Ostro pa je napadel nekdanjega ruskega premiera Jegorja Gajdarja in ostale liberalce, ki se ne strinjajo z ruskim posredovanjem v Čečeniji. »Dejstvo je, da je obupen položaj, v katerem se danes nahaja rusko gospodarstvo, predvsem po- sledica ekonomske politike, ki jo je izvajala Gaj-darjeva vlada. Ruski liberalci se zavzemajo le za abstraktno zaščito človekovih pravic, v prelomnih trenutkih pa niso znati ustrezno ukrepati,« je posmehljivo dejal Koržakov. Koržakov se je v javnosti prvič pojavil med neuspelim državnim udarom avgusta leta 1991, ko se je pred sedežem ruskega parlamenta skupaj s predsednikom Jelcinom povzpel na tank. Jelcin je takrat ostro napadel pučiste in pozval ruske državljane, naj se jim uprejo. Poznavalci pravijo, da prijateljstvo med ruskim predsednikom in šefom njegove osebne varnosti izvira iz obdobja perestrojke. Leta 1987 je namreč tedanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov Jelcina odstavil z mesta sekretarja moskovske partijske organizacije in ga začasno odstranil iz političnega življenja. Kljub vsem ponižanjem Koržakov svojega Sefa v tistem mračnem obdobju ni pustil na cedilu, ampak mu je brez plačila še naprej stal ob strani. Jelcin tega ne bo nikdar pozabil. Richard Balmforth / Reuter NAIROBI - Somalski ugrabitelji še niso izpustiti 24-letne-ga Rudyja Marcjua, uslužbenca francoske človekoljubne organizacije Mednarodna akcija proti lakoti, je sporočilo tiskovno predstavništvo omenjene organizacije. Marqua, ki so ga 17. decembra lani ugrabiti pripadniki enega od sprtih somalskih klanov, naj bi po besedah tiskovnega predstavnika mirovnih sil OZN v Somaliji v petek izpustiti iz ujetništva. Modre Čelade naj bi se predvidoma do 31. marca letos umaknile iz Somalije. Na stiki so ameriški vojaki iz sestava mirovnih sil OZN, ki so že zapustiti Somalijo. (Reuter) Nova izraelsko-palestinska zaostritev JERUZALEM - Namestnik izraelskega zunanjega ministra Jossi Beitin je včeraj izjavil, da izraelska vlada še naprej vztraja na stališču, da morajo židovska naselja na območju vzhodno od Jeruzalema pripasti Izraelu. »Nedvomno si bomo z vsemi sredstvi prizadevati za to, da bodo naselja, kot sta denimo Maale Adumim in Givat Zeev, po podpisu izraelsko-palestinskega sporazuma o razmejitvi ostala del izraelske države,« je v intervjuju za izraelski radio povedal Beitin. Izraelski minister za gradbeništvo Benjamin Etiazer pa je v petek izjavil, da namerava izraelska vlada v prihodnjih štirih letih v okolici Jeruzalema zgraditi še 40 tisoč stanovanj za židovske naseljence. Palestinske oblasti so zaradi Etiazarjeve izjave že ostro protestirale. (Reuter) FRANCIJA Predsedniška tekma se razareva Alister Dovle / Reuter PARIZ (Reuter, aip) - Francoska predsedniška kampanja se je včeraj sprevrgla v ogorčeno tekmovanje, v katerem nasprotniki ne izbirajo sredstev. Premiera Edouarda Balladurja, ki vodi v raziskavah javnega mnenja, so namreč obtožili tajnega sodelovanja s skrajnodesnicarsko Narodno fronto. Obtožbe je takoj spretno izkoristil Balladurjev najresnejši tekmec, pariški župan Jaajues Chirac. Čeprav ima francoski premier Edouard Balladur največ možnosti za zmago na letošnjih predsedniških volitvah, pa ankete javnega mnenja kažejo, da so francoski volilci omahljivi in da mu lahko še vedno spodleti. Čeprav bodo predsedniške volitve že čez štiri mesece, pa je kar polovica francoskih volilcev še neopredeljenih in le pešCica jih je odločena podpreti Bal-ladurjevo desnosredinsko politiko. »Njegova prednost je precejšnja, vendar se mora igra še odigrati,« meni Jerome Sainte-Marie, vodja od- delka za politične študije na inštitutu Louis Harris. Ugotavlja, da je 65-letni Balladur deležen tolikšne podpore le zato, ker ni nobenega dragega pomembnega kandidata, vsekakor pa si naklonjenosti volilcev ni pridobil s svojim političnim delovanjem. Rezultati nedavne raziskave javnega mnenja so pokazali, da je kar 68 odstotkov volilcev nezadovoljnih s francosko vlado. Brezposelnost narašča kljub napovedim o boljših Časih, vedno vec je korupcijskih afer, zaradi katerih so od julija morali odstopiti že trije ministri. Volitve, na katerih bodo Francozi izbirati naslednika Frangoisa Mitterranda, bodo potekale v dveh krogih - prvi bo 27. aprila, ko bodo na volilni listi vsi predsedniški kandidati, 7. maja pa se bosta pomerila tista dva, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov. Prevladuje prepričanje, da se bosta v zadnjem krogu pomerila Balladur in njegov strankarski kolega, pariški župan Jacques Chirac. Balladur, ki mu njegovi naspro- tniki očitajo zadržanost in mlačnost, se je prebil v ospredje šele potem, ko se je predsedniški kandidaturi odpovedal socialist, predsednik Evropske komisije Jacques Delors, za katerega so se decembra menili, da ima največ možnosti za zmago. Se pred mesecem je bil Balladur v velikih težavah. Levica nima nobenega kandidata, ki bi lahko stopil na Delorsovo mesto. Pred zadnjimi volitvami leta 1988 so rezultati Sofre-sovih anket že leto pred volitvami napovedovali Mitter-randovo zmago. DugaCe je bilo leta 1981, ko so ankete inštituta napovedovale zmago tedanjega predsednika Valeryja Giscarda d‘Estainga, vendar pa je zmagal Mit-terrand. Na lanskih junijskih volitvah za Evropski parlament se je pokazalo, da je lahko odločitev francoskih volilcev presenetljiva, kar dokazuje velika, 12-odstotna podpora desničarju Phillipu de Villiersu, Čeprav so ankete javnega mnenja pred volitvami napovedovale, da ga bodo podprli le trije odstotki volilcev. PRELOM V BOSANSKI KRIZI Bela hiša se bo pogajala s Palami Hrvoško-muslimansko zavezništvo se nevarno ruši SARAJEVO (Reuter, STA) - Ameriški zunanji minister VVarren Christo-Pher je v pismu bosanski vladi napovedal, da se bodo ZDA kmalu zaCele neposredno pogajati z vodstvom bosanskih Srbov, ker naj bi bil to edini način za dosego trajnega miru v BiH. Načrtovano Štirimesečno premirje med sprtimi stranmi v BiH je resno ogroženo zaradi obnovljenih spopadov na območju bihaske enklave na zahodu Bosne ter zaradi Čedalje večje napetosti med bosanskimi Hrvati in Muslimani. Poveljnik mirovnih sil OZN v BiH britanski general Michael Rose, ki se mu 24. januarja izteče mandat, je ob tem dejal: »Določila sporazuma o premirju se uresničujejo prepočasi, saj tako bosanska vlada kot vodstvo bosanskih Srbov ne izpolnjujeta obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma.« Omenjeni sporazum, ki ga je pripravil nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter, med drugim predvideva odprle kopenskih povezav med Sarajevom in svetom, namestitev modrih Čelad med sprte strani in izmenjavo vojnih ujetnikov. »Vesel pa sem, da so Srbi in Muslimani izvedli vsaj izmenjavo vojnih ujetnikov,« je še povedal general Rose. V petek pozno popoldne sta namreč srbska in muslimanska stran na mostu bratstva in enotnosti v središču bosanske prestolnice izmenjali vec kot sto vojnih ujetnikov. V Mostarju pa so se sestali mostarski upravnik Hans Koschnick in hrvaška delegacija, da bi rešili zaplet, ki je nastal potem, ko je Koschnick v petek obtožil bosanske Hrvate, da onemogočajo vnovično združitev mesta in povratek beguncev. Koschnick, ki mu je omenjeno nalogo zaupala Evropska zveza, je ob koncu pogovorov izjavil: »Hrvaški predstavniki so mi zagotovili, da se bodo nemudoma zav-zeli za Čimprejšnjo rešitev tega neprijetnega zapleta. Mislim, da bi vnovičen izbruh hrvaško-musli-manskih spopadov koristil le njihovemu skupnemu sovražniku.« Hrvaški premier dr. Nikica Valentič, ki je vodil hrvaško delegacijo, v kateri so bili poleg njega tudi predsednik hrvaško-muslimanske federacije Krešimir Zubak, hrvaški minister za zunanje zadeve dr. Mate GraniC in hrvaški obrambni minister Gojko Sušak, je pred začetkom pogovorov povedal, da so omenjeni zapleti v Mostarju dokaj nepomembni, saj je njegova država življenjsko zainteresirana za vzpostavitev konfederacije med hrvaško-musliman-sko federacijo in Republiko Hrvaško. Srbski ujetniki spet na svobodi (Telefoto: AR) Dve leti zapora za »slovenskega vohuna« BEOGRAD - Vojaško sodisce v Beogradu je 53-letnega podpolkovnika jugoslovanske vojske Lazarja Dražica obsodilo na dve leti zapora, saj naj bi obsojenec, kot piše v obtožnici, sodeloval s slovensko obveščevalno službo. Ge lahko verjamemo informacijam, ki se pojavljajo v tukajšnjem tisku, naj bi DražiC, ki je bil še pred kratkim poveljnik vojašnice v Užicah, dvakrat potoval v Slovenijo, kjer naj bi pripadnike slovenske obveščevalne službe obveščal o političnih razmerah v Srbiji, številu pripadnikov jugoslovanskih oboroženih sil, bojni pripravljenosti kopenske vojske, vojnega letalstva in mornarice, odnosu srbskih oblasti do nesrbskih Častnikov in o tako imenovani skrajni in zmerni struji v jugoslovanski vojski. Vojaški tožilec je v obtožnici med drugim navedel tudi to, da se je DražiC v Sloveniji sestajal z naslednjimi pripadniki slovenske obveščevalne službe: z Matjažem Miklavžem, Miranom Barbaričem in Branetom Praznikom. DražiC tega sicer ni zanikal, vendar je povedal, da je slovenskim obveščevalcem dajal le informacije, ki jih je zasledil v sredstvih javnega obveščanja, poleg tega pa ni vedel, da so zgoraj navedeni ljudje pripadniki slovenske obveščevalne službe. Ko je to izvedel, jim ni hotel več posredovati informacij o strogo zaupnih stvareh, zato so mu pristojni slovenski organi prepo- vedali vstop na ozemlje Republike Slovenije. DražiCeva družina živi v Ljubljani, zato je sodišče menilo, da so slovenski obveščevalci to s pridom uporabili oziroma zlorabili. Ker naj bi bil DražiC žrtev izsiljevanja, mu je sodišče občutno ublažilo kazen. Obtoženi je ob tem tudi priznal, da je slovenskim sogovornikom zabičal, da jim bo strogo zaupne informacije posredoval le, Ce bodo vsi elani njegove družine dobili slovensko državljanstvo. Sodišče je ugotovilo, da je DražiC nadrejene častnike sicer obveščal o svojih potovanjih v Slovenijo, ničesar pa jim ni povedal o stikih s pripadniki slovenske obveščevalne službe. Novinar beograjskega časopisa Pohtika, ki je spremljal sojenje, je napisal, da »so priče izjavile, da jih je DražiC obveščal o svojem bivanju v Sloveniji. Obtoženi se ni spomnil, katere strogo zaupne infonnacije je posredoval slovenskim obveščevalcem.« Na sojenju so še ugotovili, da je DražiC v slovensko obveščevalno službo vstopil julija leta 1992, vendar pri tem ni podpisal pristopne izjave. Po mnenju sodišča naj bi se obtoženi s slovenskimi obveščevalci sestajal že pred umikom jugoslovanske vojske iz Slovenije leta 1991. Takrat so mu slovenski obveščevalci predlagali, naj prestopi k slovenski teritorialni obrambi, vendar tega ni hotel storiti. Davor Kriška SUDAN Dominic Evans / Reuter KARTUM - Pred dvema letoma so v sudanskem mestu Kosti vojaki na ulici zgrabili Štirinajstletnega Jamesa Mudita in ga odpeljali v vojaški kamp v mestu Shendi, ki je od Kostija oddaljen 400 kilometrov. Tam so ga po Jamesovih besedah vkjucili v vojaško urjenje Se s Šeststotimi drugimi otroki, med katerimi je bilo tudi nekaj komaj desetletnih fantkov. James, ki je danes star 16 let, vendar izgleda precej mlajši, je povedal, da mu je uspelo pobegniti sele takrat, ko je neki nabornik protestiral, Ces da je James premlad, da bi se boril, ko je bil v vladnih vrstah poslan v spopade proti upornikom. V nemirih, dolgotrajni sudanski vojni na jugu, v vladni misiji islamizirati državo in v nestabilnosti v zahodnih provincah Sudana so otroci pod zelo hudimi pritiski. Nekatere prezgodaj in proti njihovi volji rekrutirajo za Pripadnike vladnih in uporniških enot, druge, vključno z otroki z juga, kjer živijo pretežno kristjani in ateisti, z ulic vtaknejo v koranske sole, tretji pa padejo v roke plenilskim plemenom Baqa-ra na zahodu države, ki jih potem prodajajo za p as tuje ali hišne pomočnike. James Mudit, ki zdaj spet guli Šolske klopi, poskuša nadoknaditi svoj izostanek od pouka, se vedno pa zna zdrdrati svoje ime, bataljon in svojo številko in svojcem pokazati, kako so ga naučili razstaviti mitraljez. Petnajstletni Riak Ador je dejal, da je namenoma pozabil vse, kar so ga v »vojski« naučili. Leta 1992, ko je padel v roke vladnim enotam, se je ravnokar zdravil v bolnišnici in je bil še z osemnajstimi drugimi premeščen v Kartum, nato pa so bili vsi poslani v koransko šolo v Jebel Auliji, 40 kilometrov južneje od glavnega mesta. Pet mesecev so se fantje od sedmih zjutraj do dvanajstih učili Koran, nato pa so odšli k molitvam. Ador, ki je krščanske vere, je povedal, da so bili prisiljeni gledati posnetke, ki so prikazovali ubijanje ljudi, ki so, kot jim je bilo rečeno, obrnili islamu hrbet. »Pretvarjali smo se, da islam sprejemamo, saj smo se bali, da hodo pobili tudi nas,« je potožil Ador. Popoldne so se učili še govorništva, nato pa so jih prišli poklicat k večernim molitvam. »Včasih smo bili bičani, Ce nismo hoteli moliti. Vendar ni bilo tako hudo,« je dodal. S še tremi svojimi prijatelji je zbežal tako, da so se pomešali med skupino muslimanskih dečkov, ki so jim med počitnicami dovolili izhode iz sole. »Nikoli ne bi mogel biti musliman. Islam je slab,« je povedal. Diplomati pravijo, da so šole polne otrok, ki so postopali po Kartumskih ulicah, saj poskuša država zmanjšati število otrok-po-stopaCev in jih daje v šole. Vlada, ki jo je razjezilo lansko poročilo Združenih narodov, Ceš da kršijo človekove pravice, zanika govorice, da prihaja do nasilnega rekrutiranja. Istočasno obsoja uporniške enote na jugu, da silijo otroke v vojaške kampe, in graja ZN, da proti temu nič ne ukrenejo, sama pa da ne more zavarovah mlajših od šest let pred zahodnimi plemeni, ki jih ugrabljajo in prodajajo za sužnje. Atak Majok pravi, da je bil star komaj sedem let, ko so nomadska plemena napadla njihovo vasico. Njegov oCe, ki je poskušal z njim v naročju zbežati, je bil ubit, njega so vzeli in prodali nekemu kmetu. Spal je na vreti, na prostem in živel od kislega mleka, zraven pa je kmetu pasel najprej koze in nato še govedo. Rešen je bil, ko je šel z gospodarjem na trg in sta moška, ki sta opazila zagorelega mladeniča z Arabcem, podvomila v kmeta in poklicala policijo. Južnjaki v Kartumu, ki sumijo, da ugrabitve- za vojsko, šole ali prisilno delo- najbolj prizadenejo južnjaške otroke, nameravajo poiskati mednarodno pomoč, ki bi sofinancirala rehabilitacijo otrok, ki so bili ugrabljeni in jim je uspelo zbežati. Pravijo, da so taki incidenti pogosti in zelo razširjeni in da prizadevajo vsaj tisoč fantkov in deklic, vendar so sami skoraj brez moči ter v nenehnem strahu, da bi se izvedelo, da se potegujejo za otroke. »Ce bi vladajoči izvedeli, da se zanimamo za te otroke, bi nas takoj zaprli,« je povedal eden izmed njih. OD ZAGREBA DO SKOPJA PECAT PeCat objavlja izjave politikov, ki pričajo o njihovi »doslednosti«; Andrej Kozirjev, ruski minister za zunanje zadeve: »Zakaj bi Rusija nasprotovala poljskemu vstopu v zvezo Nato? V Nato lahko, vsaj kar zadeva Rusijo, vstopi vsaka država, ki si to želi. Rusija se do vseh držav vede prijateljsko.« (14. 5.1994). »Zakaj nekatere države vztrajajo pri Partnerstvu za mir? Zakaj naj bi se zveza Nato širila proti vzhodu Evrope? Rusija mora natančno preučiti problematiko širjenja zveze Nato, ki hoCe postati svojevrstna svetovna sila. (1.12.1994). Sam Nunn, ameriški senator in predsednik senatnega odbora za obrambo: »Zamisli o umiku mirovnih sil iz BiH ne smemo sprejeti niti kot hipotezo. To bi bila namreč zelena luC za nove pokole.« (21. 5. 1994). »Umik mirovnih sil OZN iz BiH je neizbežen, saj je bila njihova navzočnost na tem območju vedno sumljiva.»(1. 12. 1994). VREME Beograjsko Vreme v članku z naslovom Prvaki papirja za tisk piše: »V obdobju grozljivega pomanjkanja papirja za tisk, katerega proizvodnjo nadzoruje srbska oblast, se dogajajo čudne stvari; praznična številka srbskega Oslobodjenja, ki se začenja s Čestitko Srečen rojstni dan, republika, ima 224 strani, kar je za časopis s tovrstnim formatom dokaj nenavadno. Pravzaprav je srbsko Oslobodjenje rekorder po številu tiskanih strani v sedanji, pa tudi v nekdanji Jugoslaviji. Zanimiv je podatek, da je Pohtikino uredništvo načrtovalo, da bi imela novoletna številka kar 72 strani, Politiki-na novoletna naklada pa naj bi se vzpela do astronomskih 400 tisoč primerkov. Dejansko pa so natisnili le 150 tisoč izvodov tega Časopisa, saj edini jugoslovanski proizvajalec papirja za tisk tovarna Matroz iz Sremske Mitroviče ni zagotovila zadostne količine ustreznega papirja. Kje je srbsko Oslobodjenje dobilo toliko papirja in kako je možno, da časopis z 224 shanmi stane le tri dinarje? Na ta vprašanja seveda ni mogoče odgovoriti v skladu z ekonomsko logiko. Obstajajo pa politični odgovori, saj je vprašanje papirja za tisk očitno postalo prvovrstno politično vprašanje.« OSLOBOĐENJE^ Srbsko Oslobodjenje je v svoji praznični številki objavilo izjave nekaterih znanih srbskih domoljubov, ki so jih novinarji srbskega Oslobodjenja zaprosili, naj komentirajo najnovejše politično dogajanje: Rajko Petrov Nogo, pesnik: »Svet nas je prisilil, da se borimo, svet nas je prisilil, da se branimo -in s pomočjo orožja dokazujemo svojo pravico do zemlje, na kateri smo živeli stoletja. Nekega dne bo ta mogočni svet priznal svojo napako, toda mi od tega ne bomo imeli nobene koristi. V tej bitki bomo zmagali, saj sta Bog in pravica na naši strani.« Gojko Djogo, pesnik: »Srbija bo velika, toda nas takrat ne bo več!« Radovan KaradžiC, psihiater: »Hitro in z ol> čutkom, tako kot prava gozdna srna, je naša Srna (Srbska tiskovna agencija) postala naš državni prvak, naš glas v svetu. Sma je eden od temeljev naše državnosti.« Smilja Avramov, profesorica na Pravni fakulteti v Beogradu: »Naša pot v Evropo ne poteka čez Zagreb in Ljubljano, saj smo svojo pot v Evropo speljali Cez Subotico in Budimpešto. Ta pot pa je veC sto kilomehov krajša od tiste Cez Zagreb in Ljubljano. Naš osnovni gospodarski interes, ki nam narekuje, da se usmerimo na območje Podonavja in zahodne Evrope, se usmerja tudi na vzhod. To je idealen geoshateški položaj. Hoditi moramo po tej poti, nikakor pa ne smemo graditi poti do nekakšne Ljubljane.« JAVNOST Javnost je svoje bralce razveselila z izjavo Dimi-trisa Vunakosa, poslanca socialistične stranke Pa-sok v grškem parlamentu: »Sram me je, ker sem Evropejec! Evropa se pod vplivom cionizma in nove svetovne ureditve ne more otresti svoje sramotne imperialistične zgodovine. Evropa je slepa za turško megalomanstvo in nasilni prodor Albancev, za početje republike Skopje, zdaj tudi za islamski fundamentalizem v Bosni. Toda celo v muslimanskem svetu imamo zaveznike v boju proti novemu imperializmu. Naši zavezniki so predvsem Kurdi, ki sem jih že večkrat obiskal. Njihovega voditelja OCa-lana cenim skoraj tako kot dr. Karadžiča. Pri tem ne smemo pozabiti na hacane, ki so se junaško uprli ZDA.« Slobodna DALMACIJA Slobodna Dalmacija pa objavlja intervju z Vladimirjem Biličem, »prvim človekom TV BiH«, ki pa to dejansko ni: »Jaz sem formalno sicer glavni in odgovorni urednik TV BiH, praktično pa te funkcije ne opravljam. Na ta položaj me je imenovalo predsedstvo BiH, skupščina BiH pa je imenovanje na svojem zasedanju le potrdila... Veljavni statut namreč določa, da me lahko zamenja le predsedstvo BiH, ne pa vršilka dolžnosti generalnega direktorja, ki me je poslala na Čakanje. Zdaj iz navade sedim v pisarni glavnega in odgovornega mednika, dejansko pa svojega dela ne morem opravljati... O programu odloča gospodična OmersoftiC,- sicer Članica SDA. Statut pa določa, da generalni sekretar TV BiH ne sme biti elan politične stranke...« Zbral je Zoran OdiC SLOVENIJA Nedelja, 22. januaija 1995 NUKLEARKA ČAKA NA DRŽAVNI ZBOR LJUBLJANA - Mednarodni komisiji ICISA in OSART, ki sta analizirali jedrsko varnost v krški nuklearki, sta poudarili potrebo po Čimprejšnji zamenjavi dotrajanih uparjalnikov. Toplotna uparjalnika sta namreč začepljena do najvecje dopustne mere, ko nuklearka še lahko obratuje s polno močjo. Ker v uparjalnikih prihaja do rahlih vibracij, kar povzroča napetostno korozijo in podobne pojave, bi lahko zaradi visoke začepljenosti generatorskih cevi prišlo do njihovega pokanja. V tem primeru bi prišlo do mešanja vode iz uparjalnikov z vodo iz reaktorja. Ce bi dotrajana uparjalnika dodatno Cepili, bi sicer nuklearka lahko še naprej obratovala, vendar s precej zmanjšano močjo, kar pa bi bilo v nasprotju z ekonomsko logiko. Glavni razlog, da še vedno ni stekel postopek zamenjave parnih generatorjev, je dolgoročna strategija oskrbe Slovenije z energijo, ki jo mora sprejeti državni zbor. Sprejetje tega dokumenta namreC pomeni dokončno odločitev, da jedrske eletrarne ne bomo predčasno zaprli. Po opredelitvi strategije o oskrbi Slovenije z energijo bo razpisan mednarodni nateCaj za dobavo uparjalnikov, ki traja najmanj tri mesece. Ovrednotenje tehničnega in komercialnega dela ponudb bo trajalo vsaj štiri mesece, pogajanja o podrobnostih v pogodbi pa še pet mesecev. Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti tako pričakujejo, da bo pogodba z dobaviteljem podpisana v enem letu od sprejetja odločitve o zamenjavi uparjalnikov. Sicer pa izdelava in dobava uparjalnikov traja Zamenjava uparjalnikov nujna za večjo varnost Vrednost projekta ocenjujejo na 120 milijonov dolarjev od 26 do 40 mesecev. Ponudnik bo moral imeti reference pri izdelavi uparjalnikov podobne jedrske tehnologije, je stališče ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki zagotavlja, da ne obstajajo nobeni tehnični ah pravni razlogi, zaradi katerih bi imel prednost pri izdelavi uparjalnikov We-stinghouse, ki je lastnik jedrske tehnologije v krški nuklearki. V svetu se pojavljajo Štirje projektanti in proizvajalci uparjalnikov s številnimi referencami in dolgoletnimi izkušnjami: Siemens iz Nemčije in Fra-matome iz Francije, vsak posebej ah skupaj, kanadski Babcock&Wilcox, ameriški Westinghouse in japonski Mitsubishi. Čeprav odločitev v državnem zboru še ni padla, so prav vsi od naštetih že izrazili interes za dobavo opreme. Konkurenca je precejšnja, znano pa je, da ti gospodarski velikani s področja elektrotehnike pri podobnih projektih v svetu najmanj odstotek pogodbene cene porabijo za podkupnine državnih uradnikov, ki jim za protiuslugo nudijo informacije o ponudbah konkurentov, ter jim tako skušajo pomagati pri pridobitvi posla. Možni finančni viri za- enkrat še niso določeni, vendar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti poudarjajo, da je krška nuklearka sposobna sama zagoto- viti vračanje tujih posojil ob pogoju, da bo dologorCno zagotovljena ustrezna cena kilovatne me. Ob tem velja omeniti, da predlog energetske strategije temelji prav na postopnem povečevanju cen električne energije. V normalnih razmerah bi morala elektrarna, kakršna je krška, polovico celotne lastne cene kilovatne ure nameniti za plačilo osnovnih investicij ter poznejšemu posodabljanju in dodatnim naložbam, drugo polovico pa za redne stroške vzdrževanja in obratovanja elektrarne. Nuklearka se že od začetka svojega obratovanja sooCa s finančnimi težavami, po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške pa še z vprašanjem zaprtja pred iztekom njene življenjske dobe in z meddržavnim sporom o razdelitvi lastniških deležev. Stališče Slovenije je, da je njen delež v krški nuklearki 70-od-stoten, s Čimer se Hrvaška ne strinja in zase zahteva polovičen delež oziroma mednarodno arbitražo. Hrvaška je zainteresirana za zamenjavo uparjalnikov, saj razpoložljiva moC, ki jo dobiva iz nuklearke, predstavlja zanjo pomemben vir električne energije. Financiranje zamenjave uparjalnikov se bo po mnenju slovenske vlade izvajalo v skladu z ureditvijo statusa elektrarne. Ta mora biti registrirana kot pravna oseba, saj lahko le v tem primeru najame posojilo v tujini brez jamstva države. Trenutno je nuklearka še vedno družbeno podjetje. Njen status bo urejen, ko bo postala delniška družba, kar pa brez jasnega dogovora o deležu Slovenije in Hrvaške ne bo mogoče. Zastavlja se vprašanje, kaj se bo zgodilo s starima uparjalnikoma, ki bosta po zamenjavi postala radioaktivni odpadek. V skladu s prakso drugod po svetu namerava nuklearka za odslužena uparjalnika zgraditi posebno začasno skladišče. Borut Meško Celoten projekt zamenjave je ocenjen na približno 120 milijonov ameriških dolarjev. Naložba v uparjalnika bi bila izplačana v sedmih letih obratovanja, medtem ko je optimalna doba vračanja posojila deset let. Uparjalnika predstavljata približno tretjino vrednosti investicije, drugo tretjino pa priprava projekta in izvedba zamenjave: odstranitev starih, vgradnja novih uparjalnikov, testiranja, prilagoditve. Zadnja tretjina naložbene vrednosti je namenjena vamos-tnim analizam za povečanje moči elektrarne, pridobitvi vseh dovoljenj in tehničnim spremembam, ki so potrebne ob zamenjavi uparjalnikov. Ob finančno tako zahtevni naložbi želijo sodelovati tudi domači proizvajalci, pri katerih obstaja bojazen, da bodo ostah praznih rok. Po zagotovilih ministrstva za gospodarstvo obstaja predlog, da bi v vseh fazah projekta zamenjave uparjalnikov vključili domače ustanove glede na njihovo usposobljenost in izpolnjevanje svetovnih standardov. SOCIALA / PROGRAM PHARE SREČANJE SLOVENCEV IZ BENEČIJE IN TOLMINSKEGA Šest milijonov ekujev Sloveniji S sredstvi bodo podprli ukrepe aktivne politike zaposlovanja Manjšine ne bi smele bili prikrajšane Slovenci ne smemo pristojati na pravico močnejšega KOBARID - »Politične zaplete je treba reševati po evropsko, se pravi civilizirano,« je včeraj na 25. pono-voletnem srečanju predstavnikov Slovencev iz Benečije in Tolminskega v Kobaridu dejal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Poudaril je, da je s povabilom zadovoljen, ker vidi v tem tudi svoj prispevek in prispevek slovenske države k reševanju manjšinskih vprašanj. Predvsem je, kot je dejal, vesel stikov, ki so se stkah v preteklosti na tej meji. Zlasti, ker do njih prihaja v Času, ko so se odnosi med sosedama zaradi znanih razlogov glede približevanja Slovenije k Evropi poslabšali. LJUBLJANA (STA) -Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je za 4. indikativni program Phare za leto 1995 prijavilo štiri projekte, med katerimi so aktivna politika zaposlovanja, pokojninska reforma, pomoč družini in razvoj socialnega varstva ter razvoj politike in upravljanja, so sporočili iz omenjenega ministrstva. Strokovnjaki Phare so že izdelali poročilo o oceni socialne varnosti v Sloveniji, na podlagi katere bo Evropska komisija ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v letu 1995-96 za omenjene projekte namenila 6 milijonov ecujev. Pomoč bo namenjena za podporo ukrepom aktivne politike zaposlovanja, reformi po- kojninskega sistema, razvoju socialnega varstva in podobno. S sredstvi Phare se bodo usposabljali tudi delavci, zaposleni v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v republiškem zavodu za zaposlovanje, v centrih za socialno delo in kadrovski delavci. Sredstva bodo namenjena tudi za tehnično opremo in tehnično pomoč za razvoj posamezni projektov. V času od 16. do 27. januarja se v Sloveniji mudi tudi dr. John S. Sirks, strokovnjak s področja trga delovne sile, ki se seznanja z izvajanjem aktivne politike zaposlovanja na državni, regionalni in lokalni ravni, predstavili pa mu bodo tudi sisteme dopolnilnega usposabljanja v Sloveniji. Poslabšanje odnosov Čuti žal na svojih ramenih tudi slovenska manjšina v Italiji. »A jih ne bi smela. Pri naših odnosih nismo želeli, da bi se dvostranska vprašanja reševala na hrbtih manjšin, slovenske v Italiji in italijanske pri nas,« je dejal Drnovšek in - še dodal, da je Slovenija pripravljena pomagati svojim rojakom onstran državne meje. »Predvsem je pomoC dolžna dajati itali- janska vlada, kakor ima zapisano v svojih dokumentih, tako kot Slovenija zagotavlja vsakršno pomoč italijanski manjšini pri nas. Slovenci ne moremo pristajati na pravico močnejšega. Zato smo tudi odšli iz Jugoslavije.« Udeležence srečanja je pozdravil novi Zupan kobariške občine Pavle Gregorčič, ki je spomnil na dolgoletno povezovanje Slovencev na obeh straneh državne meje. Iole Namor, predsednica SKGZ za videmsko pokrajino, je izrazila željo, da bi se slovenska država in dežela Furla-nija-Julijska krajina še bolj zbližah. Sempetrski župan Fiminio Marinig je menil, da je za obstoj občin v Beneški Sloveniji in v zahodnem delu Slovenije pomembna predvsem odprtost meje in sodobnejše sodelovanje med njimi. O vprašanju manjšin in slovenski politiki je dr. Drnovšek spregovoril novinarjem na krajši novinarski konferenci. Razčlenil je odnos Slovenije do manjšinskih vprašanj in do vstopa v Evropo, govoril pa je tudi o nalogah vlade pri določanju oziroma izbiranju zunanjega ministra. Vojko Cuder Beli dim naznanja novo ceno? Božo Kovač Sredi tedna je pozno ponoči iz skrbno zastražene dvorane slovenskega parlamenta puhnil bel dim. Poslanci državnega zbora so se torej odločili. Državljani so potem iz skope jutranje novice izvedeli: Slovenija se želi s tujimi upniki sporazumeti o odplačilu dolgov zunaj jugoslovanskega paketa. Pogajalci pa so dobili skrivne napotke za sestanek s predstavniki Chemical Bank; mogočna newyorška banka zastopa tuje komercialne banke, ki hočejo nazaj svoj denar, posojen poslovnim bankam v nekdanji jugoslovanski federaciji. Na zaprti seji državnega zbora je država vsaj z eno nogo stopila na poslednjo stopnico k trdni in samostojni poziciji v mednarodnih finančnih odnosih. Kdaj bo nanjo potegnila še drugo nogo, bi lahko samo ugibali. Navadnim državljanom namreč še ni dovoljeno vedeti, koliko je pripravljena plačati tujim upnikom, da bi privolili v sporazum loCeno od drugih republik nekdanje Jugoslavije. Pet sto milijonov dolarjev, kolikor je doslej ponujala Slovenija, se jim je zdelo premalo. Hoteli so 1,2 milijarde dolarjev, kar pa se je Sloveniji zdelo odločno preveč. Novi slovenski«limit»in drugi pogajalski pogoji - z vsem spoštovanjem do poslancev - morda ne bodo vec dolgo državna skrivnost. Zdi se skoraj nemogoče, da bi ostalo skrito, kar ve najmanj sto ljudi z vseh koncev države. Tolikšna množica razpršenih lastnikov državne skrivnosti pa je obenem tudi zanimivo sistemsko vprašanje in politiki se bodo morda kmalu vpraševali, ali so izbrali pravo pot, ko so v parlamentu razpravljali o pripravah na pogajanja s tujimi upniki. Se ne tako davno je res bilo v navadi, da je skupščina vsaj formalno določala politiko, izvršni svet pa jo je predlagal in potem uresničeval. V ne tako redkih zahodnih državah, s katerimi naj bi se Slovenija primerjala, imajo že dolgo nekoliko drugačne navade. Vlada se tajno pogaja, podpiše sporazum in ga predloži parlamentu v potrditev. Opozicijski poslanci nekaj dni grdo govorijo o premieru in njegovih ministrih, odločitev pa je v resnici preprosta, kar natanko vedo vsi vpleteni: sprejmi ali vrzi vlado, Ce jo seveda moreš. Zdi se, da se je Slovenija precej odmaknila od takšnega modela, kar ni neizogibno slabo. Navsezadnje ni mogoče vnaprej in v vseh potankostih trditi, da dvomilijonski državi ustreza enak model demokracije kot na primer stomilijonski. Kakorkoli že, Slovenija je tokrat avtoritativno izrazila svoj interes - sporazumeti se s tujimi upniki. Vendar je to pri vsej skrivnostnosti počela preveč na očeh. Najbrž drugače tudi ni šlo. Ce zaseda parlament in celo razglaša, da bo to poCel za zaprtimi vrati, je javnosti treba nekaj reci. Toda tudi druga stran posluša novice in tako zdaj ve, da imajo ljubljanski pogajalci od doma naročilo, naj se pogodijo, Ce je le mogoCe. Od tod dalje zadošCa svinčnik: pet sto milijonov je premalo, 1,2 milijarde preveč, torej bi bila nekakšna srednja mera ravno prav. Začetne številke bi bile sicer nekoliko višje, na koncu pa se bodo pogajanja bržkone končala nekje pri 900; približno tolikšno vsoto so upniki nekoC že omenili kot možnost, ki bi lahko omogočila srečen konec pogajanj, kar si želita obe strani. Slovenija bi se znebila jugoslovanske finančne hipoteke, tuji upniki bi dobili nazaj vsaj nekaj denarja. Od drugih nekdanjih republik ga ne morejo pričakovati. Tam bodo kvečjemu slišali prošnjo, da bi odložili vračanje dolgov. Zato pa bodo skušali toliko veC iztržiti od Slovenije. To bi ustrezalo tudi nekdanjim republikam »od Sotle do Gjevgjelije«, ki so ena bolj kot druga v škripcih. Hrvati sicer poganjajo svojo industrijo -zmogljivosti so zdaj izkorišCene«že»približno 40 odstotkov - in podjetjem nekoliko zmanjšujejo davke, toda še zmeraj živijo na robu vojne. Bosna je razdejana, Čeprav vsaj v Tuzli in v Zenici že oživljajo podjetja. Makedonce je pritisnil Mednarodni denarni sklad; odpraviti morajo poraCunski primanjkljaj in izravnati devizno bilanco, se pravi, zmanjšati uvoz ali povečati izvoz. Ponudijo pa lahko le malo. Zato so tudi za pol leta odložili obljubo, da bodo odpravili carine na uvoz iz Slovenije. Srbija in Cma gora sta gospodarsko na tleh. Zato lahko nekdanje republike kvečjemu povečajo pritisk, da bi Slovenija v skladu z določbo v pogodbi, da za tiste, ki ne morejo, plaCa, kdor more, povrnila tudi njihove dolgove. Beograd pa lahko zaCne tudi novo prepričevalno potovanje po svetovnih prestolnicah, da bi vse dolgove nekdanje Jugoslavije spravili v delitveno bilanco. V obeh primerih lahko nekdanje sostanovalke v zveznem domu iztržijo vsaj nekaj. Slovenija zato najmanj izgubi, Ce se z upniki pogodi ločeno. Ker pa to vedo tudi upniki, srednja vsota med 500 in 1.200 morda niti ne bo dovolj. Iz palaCe Chigi je odšel z običajnim nasmeškom. Vendar nasmeh ni bil izraz umirjenosti in spokojnosti, ampak bolj izraz hladnega srda, obljuba, da bo skupaj z zavezniki v kratkem poskusil revanšo. Silvio Berlusconi je bil prisiljen zapustiti predsedstvo vlade veliko prej, kot je pričakoval in veliko prej, kot bi mu uspelo uredi ti ti tista vprašanja, zaradi katerih je osebno stopil v politično areno. V sedmih mesecih vladanja je postavil svoje ljudi za krmilo večine radijskih in televizijskih mrež Raia, toda ni mu uspelo izvojevati bitke s sodstvom, ni mu uspelo prilagoditi televizijske zakonodaje svojim potrebam, ni mu uspelo vsiliti večinskega volilnega sistema v enem samem krogu. Kajti tudi glede na ukrepe, ki jih je sprejela Berlusconijeva vlada v sedmih mesecih življenja, je težko dvomiti, da bi bil milanski medijski magnat stopil v politično areno samo zato, da bi bi uresničil svoj politični ideal.V politično areno se je spustil tudi - in morda predvsem - da bi ščitil svoje interese zadolženega televizijskega podjetnika, ki so mu upniki narekovali podjetniško politiko in ki se je zbal, da bi mu država z novi pravih pristrigla medijska krila. Med spomladansko volilno kampanjo je Silvio Berlusconi dokazal veliko organizacijsko sposobnost, saj je v nekaj mesecih organiziral stranko Od sicer je ni mogoCe primerjati tradicionalni stranki, saj je njeno vodstvo imenovano in ne voljeno) in oblikoval volilno koalicijo (z Nacionalnim zavezništvom na Jugu in s Severno ligo na Severu), ki se je uveljavila med volilci. Njegovi nastopi so že tedaj pokazah, da je kot politik Silvio Berlusconi še pripravnik, toda izkazal se je kot izreden medijski človek in prodajalec. V svoji podjetniški karieri je Silvio Berlusconi uspel najprej dobro prodati poslopja, ki jih je zgradil, še bolje je prodal komercialno televizijo, saj je dober del italijanskih gledalcev prepričal, da tako televizijo potrebujejo, lani ppomladi pa je z i z j e m n o m 111 a r k e -tinskim pristopom prodal italijanskim volil-cem svo" vladni program. Prodal jim je sen milijona delov-uih mest, prodal jim je upanje v gospodarski ču dež, prodal pbljubo, Id se j e izkazala za iluzoriCno, da ne bo privil davčnega vijaka. In svojo kramo 10 rwnX.£_ ' 1 Človek, ki si je po padcu berlinskega zidu ponovno izmislil komunistično nevarnost tikomunizmom. V obdobju, ko se je zrušil Berlinski zid, ko v Evropi ni bilo več nobene države, ki bi imela srpa in kladiva ati rdeCe zvezde v svoji zastavi, ko je na Kubi Rdel Castro obvladoval situacijo z vidno težavo in ko je tudi Ljudska republika Kitajska začela spregati marksizem s tržnim gospodarstvom, je Silvio Berlusconi v Italiji kot pravi Čarodej obudil k življenju prikazen nekega »trinosnic-nega« (tako je v štiridesetih in petdesetih letih desničarski humorist Gua-reschi prikazoval komuniste) komunista, ki je hlepel po privatni lastnini, hotel vsiljevati plansko gospodarstvo in krniti osebno svobodo. In vse kaže, da namerava to prikazen spet potegniti iz svoje ropotarnice. V Četrtek je med skupščino parlamentarcev Kartela svoboščin namigoval, da bi se med volilno kampanjo morati poslužiti tistih lepakov, ki se jih je Krščanska demokracija leta 1948 v kampanji proti tedanji Ljudski fronti. Zato se obeta obdobje, ko bo Italiji -vsaj na lepakih Silvia Berlusconija ■ Vojmk Tavčar spet grozila nevarnost, da bi kozaki napajati svoje konje v vatikanskih vodnjakih Komentator tednika L’Europeo Massimo Fini, ki ne more biti osumljenih simpatij do levice ali Ljudske stranke, je minuti teden zapisal, da je po njegovem mnenju Bos-sijeva zmaga nad Berlusconijem, koristna za Italijo. »Večkrat sem poudaril in zapisal, da je po mojem mnenju Silvio Berlusconi v dobri veri, saj gre za nepoboljšljivega lažnivca, Id tudi samega sebe prepriča v resničnost svojih laži. Prav zaradi te svoje brez- mejne otroške nadutosti je Berlusconi nevaren. Kot buldožer je v svojem prodiranju skušal odvzeti legitimnost sodstvu, državnemu poglavarju, ustavnemu sodišCu in parlamentu, se pravi vsem državnim ustanovam razen vladi, torej vsem ustanovam, ki jih ni nadzoroval. V zadnjih Časih se je tudi proglasil za edinega pravega tolmača ljudske volje. Ni mu bilo več dovolj, da bi vedel, kaj mislijo njegovi volilci, hotel je tolmačiti tudi želje in potrebe votilcev, Id so se opredeliti za druge politične sile. Prepričeval je, da je Umberto Bossi izdal svoje votilce, da se je Rocco Buttigtione izneveril mandatu svojih votilcev, celo Massimo D’Alema naj bi izdal svoje votilce, Ce bi se bil povezal s Severno ligo. Svojim sodelavcem je tudi zaupal: ”Zelo sem zaskrbljen, ker sta se Oscar Luigi Scalfaro in Irene Pivetti predala neke vrste politični mistiki, ki je zelo oddaljena od želja Vatikana." V bistvu se je že istovetil s papežem. Redi-menzioniranje takega človeka je za državo nedvomno pozitivno. In morda bo pozitivno tudi za Berlusconija samega, Ce mu bo poduk koristil. Bossiju smo torej dolžni dvojno zahvalo: ker je s svojimi "Lumbardi" zrušil stari režim in ker je prepredi, da bi se rodil nov.« Massimo Fini priznava Berlusconiju eno samo zaslugo. Da se je vendarle umaknil za korak, kar je pred- sednik republike večkrat zahteval, tir tako je Scalfam omogočil, da je izbral novega mandatarja. Umik in dejstvo, da je bil prisiljen zapustiti palaCo Chigi, je bil za Berlusconija poraz, madež na njegovem imidžu zmagovitega Človeka, ki je kos vsem izzivom. Tutti zaradi tega je zasnoval sedanjo kampanjo zelo agresivno in tako vztrajno zahteva takojšnje volitve. Na ta način upa, da bo lahko izkoristil svojo veliko popularnost, obenem pa dokazal, da je v merjenju mod s Kvirinalom zmagal on. K tako togemu stališču ga siti tudi zaveznik Gianfranco Fini, ki ve, da se Nacionalno zavezništvo lahko spet približa oblasti samo v povezavi s Silviom Berlusconijem in njegovo desnosredinsko stranko For-za Italia. Ce bi se zavezništvo razbilo in bi se Berlusconi približal Ljudski stranki, bi bil Fini spet potisnjen v opozicijo. Morda bi bil nekoliko krepkejši od nekdanje MSI, toda vedno v opoziciji, daleC od vzvodov oblasti. Za Silvia Berlusconija pa ste zopetna zmaga na volitvah in vzpon na oblast tudi vprašanje preživetja, kot je med dragim priznal tržaški poslanec Gualberto Niccolini, ko je tukajšnjim votilcem razlagal, zakaj je zapustil Bossijevo stranko. »Ce zapusti palaCo Chigi, mu bo Mediobanca odpovedala vse kredite in spoprijeti se bo moral s sodstvom,« je o Berlusconiju dejal Niccolini. Izkušnja ud, da bo Berlusconi kot šarmantni medijski tiovek in prodajalec skušal spet prodati italijanskim votilcem svoj program. In da ga bo, kot lansko spomlad, spet sestavil z marketinškim pristopom, na osnovi želja, ki jih bo s svojimi javnomnenjskimi raziskavami skušal ugotoviti zvesti Gianni Pilo. Ati mu bodo italijanski volilci spet nasedli? Propaganda bo naravnost oglušujoča. Toda tokrat bodo volilci presojati tudi na osnovi izkušnje, da se v sedmih mesecih vladanja Berlusconi kot državnik ni izkazal, da je tira krepko padla na vseh deviznih trgih in da italijanski vrednostni papirji prav zaradi političnih razmer v državi pri investitorjih in poslovnežih niso biti zelo cenjeni. Kot podjetnik in kot politik je Silvio Berlusconi dovek oblasti. Ce bo ostal dalj Časa daleC od vzvodov poveljevanja, bi se zanj duri palaCe Chigi lahko zaprle za zmeraj. Se zlasti Ce bo Lamberto Dini, kljub Časovno omejenemu mandatu dokazal, da je kot premier uCinkovi- NEDELJSKE TEME FAŠIZEM VČERAJ, DANES IN JUTRI Nedelja, 22. januarja 1995 ___V FIUGGIJU ZADNJI KONGRES MSI IN USTANOVNI KONGRES NOVE STRANKE_ Nacionalno zavezništvo zgolj ogledalo fašistične MSI Italijanska politična scena bo v tem Času, ki je že itak čas velikih sprememb in novosti, doživela še eno spremembo. V Fiuggiju, termalnem kraju pri Rimu, bodo prihodnji petek razpustili misovsko stranko (Movimento sociale italiano) in iz nje uradno ustanovili Nacionalno zavezništvo (Alleanza na-zionale). Stranka, ki se je v svoji skoraj petdesetletni zgodovini vseskozi odkrito sklicevala na fašizem, bo torej, vsaj formalno, izginila, ogromna večina njenega članstva in njenih voditeljev pa bo pristopila v novo gibanje. Italijanska ustava s posebnim členom izrecno prepoveduje oživljanje fašistične ideologije, prepoved pa je v vsem povojnem Času ostala pravzaprav mrtva Črka. Ze leto dni po vojni sta se krščanski demokrat Alcide De Gasperi in komunist Palmiro Togliatti dogovorila za splošno amnestijo za fašiste. Potem ko se je položaj nekoliko umiril pa so oblasti dovolile tudi ustanovitev stranke, ki se je sklicevala ne samo na fašizem, ampak tudi na najbolj Cmo obdobje tako imenovane Salojske republike, ki se je po kapitulaciji Italije borila na strani Hitlerja. Med ustanovitelji nove stranke je bil Giorgio Almiran-te, zagrizen fašist, ki pa se je nekako naCin vključil v demokratično življenje. MSI je bila vedno in dosledno v opoziciji, ko je prvič podprla vlado (leta 1960 s premierom Tambro-nijem) je prišlo do krvavih pouličnih manifestacij, sicer pa so jo krščanski demokrati in njeni sredinski zavezniki občasno izkoriščali v protikomunistične namene. Morda prav zaradi Almiranteja in njegovih se v Italiji ni mogla nikoli uveljaviti »normalna« demokratična desnica, ki obstaja v skoraj vseh zahodnoevropskih demokracijah. Leto 1989 je bilo tudi za Italijo leto zgodovinskih premikov. Padec berlinskega zidu je imel za posledico razkroj KPI, iz katere sta nastali dve novi stranki, spodbudil pa je tudi hiranje krščanske demokracije in socialistov ter po svoje povzročil nekatere vidne premike tudi na desni. V MSI je počasi dozorelo prepričanje, da stranka ne ustreza več novim časom in razmeram, ter da je treba poiskati nekaj novega. Glavni akter vsega tega je Gian-franco Fini (na sliki), nekdanji Almirantejev delfin, fašist in hkrati postfašist, kot se sam imenuje, danes Berlusconijev zaveznik in morda tudi njegov naslednik na vodstvu desne koalicije. Fini je že pripeljal neofašiste v vlado in si bo sedaj prizadeval, da Nacionalno zavezništvo postane glavni dejavnik nove in moderne desnice, ki je vsekakor v Italiji še ni na obzorju. Nova stranka, kljub nekaterim novostim, ostaja namreč za sedaj le kopija stare, z istimi voditelji, z istim aparatom in z istim strahom pred zgodovinskim obračunom s fašizmom. Da gre le za zunanje spremembe, je prepričan tudi politolog Piero Ignazi, ki že vrsto let raziskuje neofašistično gibanje in notranje življenje v MSI. V knjižici »Postfašisti?« avtor dokazuje, da je Nacionalno zavezništvo zaenkrat le navadna volilna sigla, brez lastnih struktur, brez lastne organi- ziranosti in brez novih političnih kadrov. Vsi ali skoraj vsi senatorji in poslanci NZ so politični voditelji MSI, iz katere pravzaprav izhajajo skoraj vsi deželni, pokrajinski in tudi občinski svetovalci »nove« stranke. ObraCun s fašizmom, z njegovo ideologijo in predvsem z njegovo zgodovino, podčrtuje Ignazi, je le navidezen; tam, kjer do tega obračuna prihaja pa se »samokritika« sooCa z vsakovrstnimi težavami in ovirami. Ideološka izhodišča Salojske republike so globoko vkoreninjena in zasidrana v stranki, ki je sicer že z Almi-rantejem postopoma sprejela pravila demokratičnega in parlamentarnega soočanja. Bistvo strankine identitete je bilo in je še danes fašistično. Zanimiva je analiza čtiva in avtorjev, po katerih segajo aktivisti Finijeve stranke. Na prvem mestu so govori Benita Mussolinija, kateremu sledita ideolog fašizmov Julius Evola in filozof Giovanni Gentile, na »dostojnem« mestu pa je tudi Hitlerjev »Mein Kampf«. Najbolj kultuvirani aktivisti MSI-NZ zelo radi berejo tradicionalne desničarske avtorje (kot sta npr. Codreanu in Primo de Ri-vera), nekomformisti pa segajo po knjigah Celina in Drieu La Rochella. Ignazi je tudi ugotovil, da imajo elani Finijeve stranke največ težav, ko skušajo kritično ocenjevati (in obračunati) s fašizmom. In to kljub temu, da jih sam Fini sili v to smer, Čeprav je prav on v bližnji preteklosti večkrat ponovil, da je Mussolini najboljši evropski državnik tega stoletja. Stanje v stranki in s stranko torej v resnici ni tako, kot jo skušata predstaviti Fini in njegov zvesti zaveznik Silvio Berlusconi, zato je Ignazi trdno prepričan, da bo moralo Nacionalno za- vezništvo prehoditi še precej dolgo pot, da se bo lahko otreslo vseh usedlin, spon (in tudi pasti), ki ga še življenjsko povezujejo s fašizmom. Politolog pri tej svoji raziskavi še ni imel pred seboj osnutka statuta stranke, ki ga bo Fini predlagal delegatom na kongresu v Fiuggiju. Statut morda predstavlja prvi poskus resnejšega in kritičnega obračuna z Mussolinijevim režimom in s »filozofijo fašizma«, ki postane prvič zgodovinski pojav in ne ideologija, ki jo je vredno posnemati. Med očete sodobne desnice so Fini in njegovi uvrstili celo Antonija Gramscija, pri čemer pa so spregledali bistveni podatek, da je sardinskega filozofa in prvega utemeljevalca italijanske poti v socializem umoril prav fašizem. Tudi iz Ignazijeve raziskave prihaja jasno do izraza, da imajo Italijani za nekatere stvari zelo kratek spomin. Večina se še vedno zelo boji komunizma, pred katerim je še do pred kratkim (uspešno) strašil Berlusconi, na fašizem - ki ga je država, z razliko od komunizma, na lastni koži grenko okusila - pa je marsikdo pozabil, če se je seveda kdaj sploh nanj »spomnil«. V Franciji so nasledniki maršala Petaina in sramote, ki jo predstavlja za Francoze Vi- chy, na robu političnih in družbenih dogajanj, v Italiji pa so bili do prejšnjega torka na vladi... Na kongresu v Sorrentu leta 1987, ko je bil prvič izvoljen za tajnika, je Fini predlagal »fašizem drugega tisočletja«, ki odklanja vse kontaminacije sodobnega Časa. Njegove vrednote (fašizma namreč) so »večne in nespremenljive«, je na kongresu še rekel Fini, ki je takrat odklonil vsakršno možnost revizije fašizma. Da je ta ideologija bistveni del MSI je ta stranka pokazala tudi oktobra leta 1992 (petnajst mesecev pred vstopom v vlado!) z manifestacijo 70. obletnice pohoda na Rim, ki se je sprevrgla v pravo in sramotno Cmo parado po rimskih ulicah. To se je dogajalo pred tremi leti. Fini je v tem času spravil v predal znano fašistično nasprotovanje kapitalizmu in gnev do vsega, kar spominja na modernizem. Danes je celo najzvestejši zaveznik politika, čigar televizije dnevno povzdigujejo simbole (nekoč zaso-vraženega) potrošništva. Nacionalno zavezništvo, ki se bo čez nekaj dni rodilo v Fiuggiju, se torej predstavlja kot kontinuiteta misovske stranke. Fini si bo gotovo še prizadeval za utrditev demokratične legitimacije in za okrepitev mednarodnega ugleda. Se bo potoval v ZDA in prepričeval tamkajšnje lobije, da je vreden zaupanja, in da je zmernež, ki verjame v demokratično in v liberalno desnico. Fini, ki nedvomno sodi med najspretnejše italijanske politike, seveda dobro ve, da se politična bitka bije v Italiji, in ne v Ameriki ah v Franciji. Le zakaj bi moral radikalno spremeniti identiteto svoje stranke ter korenito obračunati s fašizmom, če mu ljudje zaupajo, in so njegovo MSI pred nekaj meseci celo ustoličili kot vladno stranko? Sandor Tence TRŽAŠKI FAŠISTI SO SKORAJ PLEBISCITARNO PRISTOPILI V NOVO POLITIČNO STRANKO Prej je bila politični sovražnik Jugoslavija, danes pa je Slovenija: »novo« se začenja pri starem... Manifestacija mladih tržaških fašistov novembra leta 1992 (Foto S.Ferrari-KROMA) Neofašistična desnica je ves povojni čas močno pogojevala politična dogajanja v obmejnem pasu, na Goriškem in še posebno na Tržaškem, kjer je - v primerjavi z ostalimi italijanskimi pokrajinami -vedno žela visoke volilne konsenze. Trst je v zadnjih letih prehitel le Bočen, kjer se je lep del italijansko govorečega prebivalstva opredelil za MSI, ker je bil, in je še danes mnenja, da ta stranka ščiti italijansko manjšino pred naraščajočim pritiskom nemške skupnosti. Medtem ko so bili v Gorici fašisti vedno izrazito manjšinska frakcija v krajevnem nacionalističnem taboru, je tržaška MSI imela vsa ta leta velik vpliv na politično življenje. Izrazit je primer Osima, ko je prišlo do simbioze med fašistično, liberalnacionalistično (Lista za Trst) in istrsko-begunsko desnico, ki je privedla do odklona italijan-sko-jugoslovanskega sporazuma. MSI je po Osimu postala sestavni del tržaških občinskih koalicij, v bistvu vse do Illyja, če izvzamemo kratko obdobje uprave župana Ri- chettija, in je vsekakor stalno delovala pod škodljivim vplivom desnice. Tržaški fašisti so torej dosledno izkoriščali protislovenska in protijugoslovanska čustva dela prebivalstva, po razpadu Jugoslavije pa je njihov sovražnik čez noč postala Slovenija, ki je prevzela vse »krivde in odgovornosti« bivše SFRJ. Hrvaška ni tako nevarna, posebno če je neprijateljsko razpoložena do Slovenije, Srbija pa je že dalj časa za krajevno desnico prijateljska država. In to iz zgodovinske tradicije, a tudi zaradi beograjskih gledanj na Istro, ki v marsičem soupa-dajo s stališči in s pričakovanji nacionalističnih krogov. Na nedavnem (zadnjem) tržaškem kongresu misovske stranke se je velika večina delegatov opredelila za Nacionalno zavezništvo. V opoziciji, če jo lahko tako imenujemo, je ostal le deželni svetovalec Sergio Giacomelli, od vedno prepričan in zagrizen fašist, ki je tudi v tem ključnem trenutku ostal zvesti sebi in lastni preteklosti. Fi-nijevi »polkovniki«, začenši s po- slancem Robertom Menio, so ga že pred časom politično emarginirali in ga sedaj uporabljajo, da utišajo redke notranje oporečnike. Vsi, razen Giacomellija in nekaterih drugih, so se torej v Trstu jasno opredelili za Nacionalno zavezništvo. Kar velja za druge italijanske kraje, velja torej tudi za Trst. Nova stranka se rojeva na temeljih stare, z istimi voditelji in z isto identiteto. Menia je bil voditelj MSI in je danes voditelj Nacionalnega zavezništva. Politični dokumenf, ki so ge odobrili na pokrajinskem kongresu, se le v tonih razlikuje od političnih proglasov MSI, v vsebini pe ne, čeprav je npr. vprašanje meje obravnavano v megleni in v deloma nedorečeni obliki, ki pušča odprte razne možnosti in predvsem različna tolmačenja. Dokumenti se sicer pustijo pisati, konkretna zadržanja MSI-Nacio-nalnega zavezništva v deželnem in v občinskem svt tu ter v vsakodnevnem političnem dogajanju potrjujejo, da se »novo« začenja in končuje pri starem. NOVINARSKA ZGODBA O VPRAŠANJIH BREZ ODGOVOROV »NAŠI« Kako nisem intervjuval ministra za šolstvo RIMSKI MLINI V začetku je bila ideja. Lepa, poklicno zelo vabljiva ideja o intervjuju italijanskemu ministru za Šolstvo. Porodila se je v vroCih avgustovskih dneh, takoj po vrnitvi z dopusta, ko je Človek še toliko spočit in prožen, da mu pade na misel marsikaj lepega, zanimivega in predvsem nevsakdanjega. Če za idejo takoj ne zagrabiš, potone kmalu v pozabo, izgubi se v rutini novinarskega vsakdana. A tudi Ce se ideje lotiš kot dober študent knjige in zapiskov, še ne pomeni, da boš izpit opravil. Vzmet, iz katere je ideja sredi lanskega avgusta poskočila, je bilo vprašanje, ki Se na dnevniku že tradicionalno zastavlja vsak september: Kdo bo napisal uvodnik 0t> prvem dnevu pouka? klnogokrat nam je priskočil na pomoC Pavel. Njegovi planki so bili strokovni, slikali so trenutni položaj našega Šolstva in bili so uprti v Prihodnost. »Brez razvoja ni obstoja,« je napisal nekoC. A Pavlu so se tisti čas iztekali dnevi. Iztekli so se tri dni poleni, ko so Sole po poletnem predahu spet zaživele... Med tuhtanjem, kdo bi lahko napisal kaj zanimivega °b prvem dnevu Sole, kot mu Preprosto pravimo, se je kar naenkrat zaiskrilo. Nepričakovano, podobno tistemu razsvetljujočemu arhimedov-skemu Hevreka! Kaj ko bi prvi dan pouka zaželel našim Solarjem in šolnikom srečno Pot v šolo sam italijanski minister za šolstvo? • Rečeno, (skoraj) storjeno. Telefonska številka ministrstva za šolstvo v Rimu je takoj skočila iz imenika. Skoda, da ni na drugem koncu, tam v Svetem mestu, nihče odgovarjal. Številka je bila ali zasedena, ali pa je telefon br-Oel v prazno. V toplih avgustovskih dneh ni to nic Cud-Oega, so mi po dveh dneh Neuspelih poskusov povedali kolegi, ki so bolj vešči rimskih zadev. . Pri predsedstvu vlade je ttnel novinar srečnejšo roko. tležurni mu je posredoval te-tafonsko številko tiskovnega J^rada ministrstva za šolstvo, da bi se lahko s kolegom do-^ianil, kaj bi se dalo storiti, da bi uresničili lepo, nevsakdanjo idejo. Kolege, šefa tiskovnega drada, ni bilo, je pa bila nje-8°va tajnica zelo vljudna. Hotela je izvedeti, za kaj gre; povedala je, da bi se moral o tern domeniti prav s šefom, paposled pa je zaprosila za dne časopisa, ki želi mini-strovo izjavo. Pri tem je natopilo nekaj majcenih težav, “olno ime Časopisa je bila Prehuda ovira, da bi jo pre-drostili brez Črkovanja. Pa tudi s črkami ni šlo vse kot po °lju. Prvih sedem je steklo z rutinsko naglico: »P kot Palermo, R kot Roma, I kot Imo-le, M kot Milano, O kot Otranto, R kot Roma, S kot Siena.« Pri osmi se je zatak-Uilo: »K kot Kajzer...« »Kako, oprostite?« je zaprosil ženski 8 as iz Rima. »K kot Kajzer!« Mm: »Bi lahko ponovili?« In takrat je postalo že skoraj ko-ruično. Trst; »Ste sledili zadnji vođini kampanji?« Rim: »Seveda.« Trst: »Med volilno kampanjo se Bossi ni vedno lepo obnašal do Berlusconija...« Rim: »Seveda, ne.« Trst: »Nekajkrat ga je tudi ozmerjal.« Rim: »Seveda, spominjam se.« Trst: »NekoC mu je rekel celo Berluskajzer.« Rim: »Da, tako mu je rekel.« Trst: »Torej, K kot Berlus-Kajzer!« Z Berlusconijevo pomočjo je bila črkarska težava pre-moščena. Minilo je še nekaj dni zelo vljudnih, prijaznih, a negativnih odgovorov, Ceš, da je šef zaseden na sestanku, predno je na drugem koncu odgovoril vodja tiskovnega urada. Takoj je - vedno z neverjetno vljudnostjo - zavrnil možnost, da bi dal minister ob začetku šolskega leta izjavo posebej za Primorski dnevnik, »ker je izjava namenjena vsem šolarjem in šolnikom.« Obljubil pa je, da bo ministra vprašal, ali privoli v intervju. Slab teden kasneje je bilo že vse domenjeno: »Ti (novinarji se v Italiji med sabo obvezno tikajo, op. ur.) napiši vprašanja, pošlji jih po telefaksu v moj urad, pripiši datum, do katerega naj minister odgovori, in do tistega datuma bomo poskušali dobiti odgovore,« je svetoval vodja tiskovnega urada. V sredo, 31. avgusta, je 16 vprašanj intervjuja ministru za šolstvo odromalo po telefaksu v Rim. Prvotno jih je bilo sicer 17, za šefa tiskovnega urada »mnogo preveč«; zato je novinar eno vprašanje izpustil. Prvih osem je bilo splošnih, o ministrovih predlogih za reformo italijanskega šolskega sistema; v preostalih je bil govor o slovenski šoli v Italiji: o pozornosti do zamejske šole, o javnem šolstvu v videmski pokrajini, o združevanju slovenskih šol, o imenovanju učiteljev, o avtonomiji, o izpopolnjevanju šolnikov, o ukinitvi štipendij slovenskim šolnikom, o njegovi splošni oceni o delovanju slovenskih šol v Italiji. »Pa saj to so vprašanja, vredna 10 milijard lir!« je vzkliknil vodja tiskovnega urada, ko ga je novinar naslednjega dne poklical, da bi se prepričal, ali je telefaks prispel v prave roke. »Ne, to so le vprašanja o šolah, ki delujejo v Italiji,« je dobil v odgovor. »A za nas je zelo težko dobiti informacije o teh šolah, saj nimamo mada, ki bi se izrecno ukvarjal z njimi. Ko bi imeli na ministrstvu inšpektorja, nadzornika ali pa skrbnika, ki bi sledil vprašanjem vaših Sol, bi bilo vse mnogo lažje.« »Pa saj to je tisto, za kar si že leta in leta prizadevamo, a nam še ni uspelo, da bi dosegli: imeti predstavnika slovenskih šol na ministrstvu,« mu je odvrnil novinar. »Seveda, seveda, a to so politična vprašanja, ki jih mi uslužbenci ne moremo rešiti,« je bila ugotovitev iz Rima. V soboto, 10. septembra, je - kot dogovorjeno - novinar telefoniral v Rim, da bi dobil odgovore na vprašanja. V tiskovnem uradu pa šefa ni bilo, zato je bilo treba počakati do ponedeljka. Ponedeljek, 12. septembra: repriza sobote, 10. septembra. V torek, 13. septembra, je imel novinar srečo, ker je šefa končno iztaknil, Čakalo pa ga je bridko presenečenje: minister je imel tiste dni polne roke dela s pripravo reforme višje srednje šole, in ni imel Časa, da bi odgovoril na vprašanja Primorskega dnevnika. Z intervjujem ministru za šolstvo ob prvem dnevu pouka torej ne bo nic. Sef tiskovnega urada je vsekakor zagotovil, da bo intervju pripravljen Cez teden ali deset dni. V tistih dneh se je na Tržaškem in Goriškem razvnela afera o imenovanju učiteljev v stalež. Med novinarskimi opravili je bil tudi pogovor s tržaškim šolskim skrbnikom, med katerim je prišlo na dan, da so z ministrstva za šolstvo poslali na skrbništvo vrsto vprašanj, ki zadevajo delovanje slovenske šole. »V Rimu sploh ne vedo, kaj se dogaja pri nas. Zanje smo mi le periferija,« je potožil šolski skrbnik. Vprašanja so bila seveda tista, ki jih je bil novinar zastavil ministru za šolstvo: iz Trsta so romala v Rim, od tam pa spet v Trst! »Mar bi jih zastavil šolskemu skrbniku. Sedaj bi bili odgovori že zapisani, intervju pa objavljen« je potuhtal novinar. Le za hipec se mu je vsilil tudi dvom: Ce minister sprašuje šolskega skrbnika za odgovore na vprašanja, pomeni, da kroji šolsko politiko o slovenskih šolah šolski skrbnik, ne pa minister... Do konca septembra je novinar vsak delovni dan zaman klical v Rim. Odgovorov ni bilo. Naposled je - vedno zelo prijazno in vljudno - izvedel, da bo mogoče intervju nared v prvi polovici oktobra. Seveda zato, ker je imel minister še vedno polne roke dela s šolsko reformo. Kako prav je imel senator Spetič, ko je zapisal, da rimski mlini meljejo počasi! Minil je september, pa tudi oktober. Odgovorov ni bilo od nikoder. Novinarjeva mapa z oznako »Intervju« je ostajala prazna. Namesto nje se je debelila druga mapa, tista z oznako »D’Onofrio«. Vanjo so romale Časopisne vesti o ministru, ki jih je novinar zbiral, da bi lahko ob intervjuju objavil tudi kolikor toliko dostojen ministrov portret. Po padcu Berlusconijeve vlade so postale že zgodovina. In vendar: mnogo zanimivega je v njih. Na primer: kako so Časopisi predstavili Francesca D’Onofria, ko je bil imenovan za ministra za šolstvo. »Mladenič Cičidi, iz Salerna, 54 let, profesor, je bil najprej daljni prijatelj De Mite, nato njegov prijatelj, nato prijatelj De Mite s pogledom proti Andreottiju, nato An-dreottijevec in prijatelj Cossi-ge. Sedaj podpira Casinija, a visi proti Forzi Italia.« (L’Unita, 11. maja 1994). »Ciccio D’Onofrio je postal Berlusconijev veleposlanik pri rimskih eminencah. Študentje naj bodo zadovoljni: D’Onofrio bo približno tak, kakršna je bila Jervolinova. Bil je predstavnik demokri- stjanske levice, leta ’68 je celo škilil proti PSIUP. Po vsej verjetnosti študentov ne bo prekomerno nadlegoval.« Tudi II manifeste (včasih) zgreši: citat je z dne 11. maja 1994. D’Onofrio je sin šolskega skrbnika iz Beneventa in profesorice, h kateri se je vrnil, potem ko je »rota razsodila, da ni nikoli prišlo do poroke z Alessandro Sandulli.« (Set-te, 6. oktober 1994). Za direktorja Repubblice Eugenia Scalfarija je »gobezdavi minister«, ki se ni »nikoli v svojem življenju ukvarjal s šolstvom in se je, vsaj kar je znano, le redkokdaj sreCal s kulturo. (Repubblica, 25. septembra 1994). Guglielmo Pepe ga je tako orisal: »S poplavo besed, izpadov, intervjujev je minister za šolstvo Fra-ncesco D’Onofrio napadel šolski svet kot nihče od njegovih predhodnikov.« (Repubblica, 20. septembra 1994). Ob tolikšni prisotnosti v javnosti seveda ni mogel biti vedno prisoten v parlamentu. Nasprotno: »v obdobju od 5. maja do 19. oktobra 1994 je bil odsoten na 70,84 odstotka glasovanj z elektronskimi napravami v poslanski zbornici.« (Panorama, 24. oktobra 1994) Med »poplavo besed« se mu je večkrat zareklo. Na TG2 je izustil stavek (»Vorrei che ne parliamo«), ki ga je Corriere della Sera pikro komentiral v članku z naslovom »Sedaj bo ukinil tudi konjun-ktiv.« (26. septembra 1994). Nekaj dni prej je minister napovedal, da bo ukinil klasične liceje... Konec avgusta je zagotovil, da bo že sredi septembra podpisal novo delovno pogodbo šolnikov. Solniki (po štirih letih) še vedno čakajo nanjo. »Pozabil»je na šolsko avtonomijo. Njegovi reformni predlogi so naleteli na kopico protestov, ki so dobili vidno obliko novembra in decembra z množičnimi zasedbami šol. D’Onofrio se je večkrat sreCal z dijaki. Na rimskem liceju Visconti so ga »dijaki izprašali in ga vrgli na izpitu: 476 jih je bilo proti njegovi reformi, 65 za.« (II Giorno, 20. novembra 1994). Očitali so mu, da razprodaja javno šolo, kot bi to hotel Berlusconi: »Parificirati, na vseh nivojih, javno šolo z zasebno.« (5. točka volilnega programa Forze Italia o šolstvu). Bil je protagonist tudi hecnih dogodkov. Ko je vlada na maratonski nočni seji odobrila finančni zakon, je »D’Onofrio zadremal na stolici in tri ure trdno spal, dokler ga ni kolega prebudil, ker je bilo na vrsti razpravljanje o javnem šolstvu. Z zadrgnjenim glasom je avtoironično začel: ”Io non so niente e se c'ero dor-mivo“.« (Corriere della sera, 29. septembra 1994). Skladiščenje člankov in vesti o ministru ni moglo odtehtati pomanjkanja vesti z ministrstva. V Rimu so vedno odgovarjali, da je treba za intervju še počakati. Dokler... V ponedeljek, 7. novembra 1994, je dobil novinar na pisalni mizi tajniCino sporočilo: »Telefoniral je g. Berza-cheche s skrbništva. Prejel je obvestilo vodje tiskovnega urada ministra D’Onofria, ki želi odgovore na vprašanja Primorskega dnevnika.« Pripisana je bila telefonska številka. Bilo je novo razočaranje. Gospod Berzacheche je namreč zaposlen na skrbništvu za javna dela in nima nobenega opravka s šolskim skrbništvom. Verjetno so tam daleč v Rimu zamešali skrb-ništvi. Trst je res v najbolj zakotni periferiji... Novinar je obvestil tiskovni urad ministrstva za šolstvo o zmešnjavi in dobil v zameno lepo novico: minister bo 10. in 11. novembra v Trstu na vsedržavnem srečanju šolskih skrbnikov o šoli in okolju. »Nasvidenje v Trstu,« je bil torej pozdrav šefu tiskovnega urada. Ministra ni bilo na srečanje, šefa njegovega tiskovnega urada, seveda, tudi ne. November je minil v znamenju množičnih zasedb šol. December se je začel pod enako nesrečno zvezdo. Za ministra D’Onofria se je tudi končal nesrečno: z Berlusconijevim odhodom je odšel tudi D’Onofrio, z njim pa so šla rakom žvižgat tudi vprašanja za njegov intervju. Ves trud je bil torej zaman: 97 medkrajevnih telefonskih klicev v Rim, štiri tipkane strani po telefaksu... Da izgube Časa in jeze sploh ne omenimo. Kako poplačati tolikšen strošek? Morda s preprostim opisom zgodbe o intervjuju, ki ga ni bilo, in ga tudi ne bo. Torej... V začetku je bila ideja. Lepa, poklicno zelo vabljiva ideja o intervjuju italijanskemu ministru za šolstvo. A ideja ni intervju postala. Marjan Kemperle Nedelja, 22. januaija 1995 NEDELJSKE TEME UNIVERZITETNA Momosti imhmitetnega študija v ostidih treh pokrajinah ZA UVOD Pogled čez meje tržaške stvarnosti svečenik glasbeni poti dveh umetnikov, ki se uveljavljata po Apeninskem polotoku in v tujini, ter Studenskim protestom) smo namenili orisu tržaške univerze in najrazličnejšim aspektom študentskega življenja v tem mestu. K tem temam se bomo seveda še vrnili, toda zaenkrat se nam je zdelo primemo, da pokukamo tudi nekoliko izven ožjega sveta, v katerem živimo. Tako smo se odločili, da vsaj v glavnih obrisih prikažemo študentsko stvarnost v drugih mestih naše dežele: v Gorici, Vidmu in Pordenonu. Zamisel - to pač moramo priznati - se ni porodila urednicam priloge, pač pa skupini bralcev, s katenmi smo nekega večera kramljali o sredstvih javnega ol priloge ui. da bi še točneje Prav bralci so nas torej opomnik, bilo primerno, ko bi svoj »objektiv« usmerili tudi proti sosedam tržaške univerze - in tako smo tudi storili. Takih in podobnih kritik, ki konstruktivno posegajo v naše delo, smo seveda vesele. Zato vabimo tudi dmge bralce priloge Student naj bo, predvsem pa njene »porabnike«, se pravi študente m profesorje ter vse tiste, ki so vključeni v univerzitetno stvarnost, da se oglasijo s svojimi pripombami in predlogi. Zavedamo se tudi, da s pričujočo pri-» » j ' ''rpali iente svojega tem stranem, ali ki s točnejšimi informacijami, na naslov: Student naj bo, dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst. Videm: raznolika ponudba tečajev Videmska univerza je bila ustanovljena marca 1978, potem ko so odgovorne oblasti sprevidele potrebo po znanstveni in kulturni obogatitvi tega geografskega območja. V akademskem letu 1978/1979 so tudi že stekli prvi tečaji. Danes deluje na videmskem vseučilišču sedem fakultet, v okviru katerih je mogoče doseči kar štirinajst različnih drugostopenjskih in devet prvostopenjskih diplom. Didaktične dejavnosti so porazdeljene v štiri obsežne skupine: znanstveno, humanistično, ekonomsko in medicinsko skupino, vsaka od teh pa ima sedež v enem izmed poslopij (oz. študijskih centrov), s katerimi razpolaga videmska univerza in ki so razklopljeni v raznih mestnih predelih. Tako ima na primer Fakulteta za medicino in kirurgijo svoj sedež kar znotraj zdravstvenega centra. Videmska univerza sodeluje z mnogimi evropskimi vseučilišči, predvsem s tistimi, katerih zgodovinski in ekonomski razvoj je tesno povezan s stvarnostjo naše dežele. V tem smislu so se v zadnjih časih ok- repili odnosi z deželami skupnosti Alpe-Jadran. Zelo pomembna so tudi sodelovanja pri mednarodnih projektih, ki so stekli pod pokroviteljstvom EU. Studentom in docentom je dana na ta način možnost, da se priključijo programom, ki predvidevajo kulturne izmenjave med evropskimi univerzami. Podobne oblike sodelovanja povezujejo videmsko vseučilišče z univerzami vzhodne in srednje Evrope. V akademskem letu 1994/1995 je pouk stekel na naslednjih fakultetah: na Fakulteti za tuje jezike in književnosti, na Fakulteti za inžinirstvo (ti dve fakuleti sta na videmskem vseučilišču najstarejši, saj sta bili ustanovljeni v akademskem letu 1978/1979), na Fakulteti za agronomijo, Fakulteti za matematične, fizične in naravoslovne vede, na Leposlovni in filozofski fakulteti, Fakulteti za ekonomijo in na Medicinski fakulteti. Informacij o tečajih, ki bodo stekli v prihodnjem akademskem letu, zaenkrat še nimamo. Bodočim študentom je vsekakor na razpolago pristojno tajništvo. Pordenon: posrečena investicija V Pordenonu (tako kot tudi v Gorici) sicer ni samostojne univerze, toda kljub temu je postalo mesto pred kratkim sedež nekaterih podružnic tržaške in videmske univerze. Videmsko vseučilišče je prvi “pordenonski” tečaj uvedlo pred tremi leti, odtlej pa so se univerzitetne dejavnosti v tem mestu še okrepile. Danes je mogoče v Pordenonu slediti tečajem za dosego štirih prvostopenjskih diplom; študij na teh fakultetah traja tri leta. Kdor se vpiše na tržaško univerzo, lahko v Pordenonu sledi tečaju za usposobitev nadzornikov osnovnih Sol (vigilanza scuole elementari) in tečju logistične in proizvajalnega inženirstva (inge-gneria logistica e di produzione), medtem ko sta z videmsko univerzo povezana tečja ekonomije in uprave podjetij ter mehanskega inženirstva. Studenti, ki so končali študij na tržaški pedagoški fakulteti, pa se lahko odločijo še za enoletni podiplomski izpopolnjevalni tečaj iz pedagoških in didaktičnih ved. Zaposleni v tajništvu pordenonskega univerzitetnega centra, ki so nam posredovali te informacije, so nam poleg tega še povedali, da je pordenonski študijski center šele na začetku svoje razvojne poti, za katero pa u-pajo, da se bo v prihodnjih akademskih letih obogatila z novimi smermi. Pozitivno so ocenili dejstvo, da sta obe univerzi v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini (tržaška in videmska) investirali v ta ambiciozni projekt. Ustanovitev novega univerzitetnega centra v tem mestu omogoča pordenon-skim študentom (ali vsaj nekaterim izmed njih), da lahko obiskujejo tečaje, za katere so se odločili, kar v domačem kraju. Ker je bil pordenonski “cam-pus” ustanovljen komaj pred kratkim, so tudi težave, vezane recimo na veliko število študentov, tu zaenkrat še omejene. Tako je na primer prostorska stiska problem, s katerim se v Pordenonu še ni treba spopadati. Za podrobnejše informacije o tečajih, ki potekajo v Pordenonu in morda celo o novih, ki jih bodo tam uvedli v prihodnjih akademskih letih, se je treba obrniti na pristojna tajništva tržaške oz. videmske univerze. — ODDELEK TRŽAŠKE UNIVERZE V GORICI — Kogar zanima diplomatska kariera, mora v Gorico V Gorici ima svoj sedež oddelek tržaške univerze. Tu je sicer univerzitetno življenje še mlado, ker je bila goriška »podružnica« ustanovljena samo pred šestimi leti. Svoj sedež je najprej imela v Ulici Garzaroli, pred kratkim pa so ga premestili v Ulico Alviano. Stavba, v kateri deluje univerza, je iz začetka tega stoletja (nekoč je bil tu samostan), zato namerava univerzitetna uprava restavrirati slabo ohranjene dele stavbe. Goriška podružica daje mladim možnost, da se dobro pripravijo za delovanje na ekonomskem in političnem področju, saj nudi na izbiro kar štiri diplome iz specifičnih strok. Samo ena diploma je drugostopenjskega tipa, to je Diploma iz mednarodnih in diplomatskih ved, ki so jo uvedli v okviru tržaške Fakultete za politične vede. Kdor bi rad obiskoval to smer, mora najprej obvezno opraviti sprejemni izpit, ker je število razpoložljivih mest omeje- no: vsako leto sprejmejo samo sto novovpisanih študentov. Kandidat naj ve, da je za obiskovanje tečajev nujno potrebno dobro poznavanje vsaj enega tujega jezika (angleščine ali francoščine). Studij traja štiri leta, tečaji pa so bodisi celoletni bodisi polletni. Po obiskovanju bienija se mora v tretjem letniku študent odločiti za specializacijo oziroma mora izbirati med dvema usmeritvama - odločiti se mora, ali namerava postati izvedenec za diplomatska ali za mednarodna vprašanja. Studijski predmeti so raznoliki, saj zadevajo politične, ekonomske, geopolitične, filozofske argumente in še marsikaj. Kot zanimivost naj povemo, da potekajo na tej šoli tudi lekcije iz arabščine in japonščine. Student, ki želi diplomirati na tej fakulteti, mora opraviti kar 48 izpitov. Diploma iz mednarodnih in diplomatskih ved je namenjena vsem tistim, ki jih zanima delovanje v medna- rodnih političnih organizacijah, v zavodih za odnose s tujino, ali pa tistim, ki se želijo posvetiti diplomatski karieri. Za vse zainteresirane pa naj velja opozorilo, da je starostna meja za vstop v diplomatsko kariero šestindvajset let. Prvostopenjske diplome iz ekonomije in upravljanja podjetij (nudi 35 mest letno), iz ekonomije in turističnih uslug (nudi 50 mest) in iz upravljanja živilskih podjetij (nudi 25 mest) spadajo v sklop tržaške Ekonomske fakultete. Ge je število kandidatov za vpis večje od določenega (zgoraj navedenaga) števila prostih mest, morajo kandidati polagati vstopni izpit. Vse te diplome trajajo tri leta. Po končanem študiju pa mora diplomiranec opraviti eno ali dveletno delovno prakso. Tečaje so uvedli v akademskem letu 1988-89 v sklopu Sol za posebne smotre, v akademskem letu 1992-93 pa se je statut teh posebnih šol spremenil in so zato -M«ir^ntr m fr tečaji postali sestavni predmeti prvostopenjskih diplom. Vsaka diploma ima svoj predmetnik, velja pa dejstvo, da je pri vseh treh diplomah obvezno polaganje izpitov iz ekonomije, prava in statistike. Ob koncu študija mora študent dokazati, da dobro obvlada vsaj en tuj jezik in da si je pridobil osnovno znanje iz informatike. Videmska univerza je v Gorici zaenkrat uvedla samo en tečaj, in sicer Diplomo za tolmače in prevajalce. Diploma je prvostopenjskega tipa, to pomeni, da traja samo tri leta, deluje pa v okviru Fakultete za tuje jezike. PROBLEMATIKA__________________________________ in razgibana študentska stvarnost Furlanije - Julijske krajine Nikla: »Negativna ocena neurejeni knjižnici Nikla Panizon se je po o-pravljeni maturi na tržaškem slovenskem klasičnem liceju odločila, da bo nadaljevala Studij na Fakulteti za politične vede. Po uspešno opravljenem vstopnem izpitu se je lahko vpisala na oddelek za mednarodne in diplomatske vede s sedežem v Gorici. Začnimo kar s sprejemnim izpitom. Kako poteka? Najprej moraš oddati v tajništvu polo s prošnjo za udeležbo na sprejemnem izpitu in povedati moraš, s katerim jezikom vstopaš - angleščino ali francoščino. Na pisnem izpitu moraš pripraviti spis v angleščini oziroma francoščini. Naslov je ponavadi iz aktualnih tem (podobno kot splošni naslov na maturi). Temu sledi ustni izpit: prvi del poteka v italijanščini in zadeva vprašanje iz splošne kulture, zatem je kratek kolokvij v tujem jeziku, ki si ga izbral. Vsekakor: pomaga ti sreča. Si lahko Studijski načrt izdelaš sam, ali je že določen? Vsak letnik ima točno določene predmete, ki jih moraš obvezno obiskovati; Ce si namreč odsoten več kot dvajset odstotkov vseh ur, moraš celo ponoviti tečaj. Slaba plat je v tem, da se urniki določajo iz tedna v teden in si zato ne moreš vnaprej organizirati svojega časa: lahko se ti zgodi, da imaš nekatere dni celo po osem ali devet ur pouka. Treba se je prilagoditi razpoložljivosti profesorjev. Odnos s profesorji pa je drugače precej lep, čeprav je potem vse odvisno od posameznikov. Opazila pa sem, da so ti docenti Vedno na razpolago. Vam povzroča težave to, da je glavni sedež študentskega tajništva v Trstu? Na začetku, ko iščeš informacije in pripravljaš dokumente za vpis, je precej neprijetno stalno prihajati v Trst. V tržaškem tajništvu pa je vedno zelo kaotično, ker je gneča zelo velika. V Gorici so sicer odprli okence študentskega tajništva, vendar ti lahko za pomembnejše zadeve pomagajo samo v Trstu. Lani si živela v dijaškem domu. Kako ocenjuješ to svojo izkušnjo? Iz dijaškega doma imam zelo slabe izkušnje. Živela sem v slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča. Dom je razdeljen na moški in ženski del. Neprijetnost je bila v tem, da je bilo v domu vedno mraz. Prostore so ogrevali le popoldne, ko so se tam dobivali otroci, zvečer pa nič. Tako mraz je bilo, da sem se morala večkrat učiti kar pod odejami. Letos je dom praktično zaprt, v njem živi le še nekaj fantov. Zapirajo ga zaradi hudih finančnih težav. Letos si se preselila v stanovanje. Si ga dobila s težavo? Našla sem ga z lahkoto; v Gorici ni študentskega naselja, zato ti stanovanje lahko nudijo le privatniki in s tem tudi špekulirajo, ker so cene stanovanj precej visoke. Navadno gredo cene od 250.000 lir na osebo navzgor. Ali razpolagate študneti s prostori, v katerih se lahko srečujete? Tega v Gorici res ne manjka. Problem pa je knjižnica, ki je do lani sploh ni bilo. Univerzo so ustanovili pred šestimi leti, vendar so komaj letos začeli urejati knjižnico, ki ima zato le malo knjig in še ni dobro organizirana. Kako bi ocenila menzo? Saj je še kar v redu... kot vsaka menza. Samo od lani je menza na univerzi; prej pa si moral pešačiti kar dvajset minut, da si prišel do nje, ker se je nahajala čisto na drugem koncu Gorice. Za zaključek: povej nam še kaj o študnetskem življenju. Studentsko življenje je precej živahno. Gorica ti sicer ne nudi veliko iz kulturnega ali socialnega področja, zato si študenti pomagamo sami. Organiziramo večerje, gremo v kino... V prostem času se lahko ukvarjaš z dobrodelnimi ustanovami (nekateri so angažirani v Amnesty International). Letos nastajajo prvi krožki; fantje igrajo nogomet, organizirali pa smo tudi gledališki krožek in zbor, ki je precej aktiven in uspešen. Hvala lepa za zanimiv intervju in vse najboljše za tvoj Studij. Marko: »Videm, testirani center EU« Marko Gergolet iz Doberdoba se je po opralje-ni maturi na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois v Gorici odločil za študij na fakulteti za ohranjevanje kulturnih dobrin. Izbral je arheolško usmeritev. Univerzo obiskuje v Vidmu. Kakšne študijske smeri nudi videmska univerza? Videmsko vseučilišče se iz leta v leto širi. Študentje pa imajo vedno večje možnosti izbire. Ali je potrebno polagati sprejemne izpite za vstop na fakultete? Za vstop v leposlovno fakulteto ni sprejemnega izpita. Vem pa, da morajo polagati sprejemni izpit tisti, ki se želijo vpisati na fakulteto za inženirstvo. Zanima nas organizacija videmskega vse-učilišča. Kako bi ocenil študentske knjižnice? Situacija je kritična, približno taka kot na tržaški univerzi. Knjižnice so zelo majhne in so vedno natrpane. Torej se vse odvija po starem tudi v Vidmu. Kot po navadi ima študent na razpolago le dve možnosti. Ali navije budilko ob uri, ko petelin še ne poje ali pa mora imeti kako poznanstvo med tistimi, ki imajo monopol nad prostori v knjižnici. Kaj pa menza? Posamezne fakutlete naše univerze se nahajajo v različnih, vCa-sib tudi oddaljenih poslopjih. Vsako poslopje ima svojo menzo. Menzi, v katero zahajam gre solidna pozitivna ocena, ker ni prenatrpana in je hrana dobra. Bi lahko kaj povedal o lekcijah, če se na primer križajo? Na leposlovni fakulteti so obvezni le nekateri izpiti, nakar je študent prost v oblikovanju študijskega naCrta in lahko izbira med številnimi predmeti. Prav zaradi tega je težko, da bi se lekcije ne križale. Najbolje je, da si študent izdela študijski načrt, tako da si uredi ugoden urnik. Kaj pa o učilnicah, so prenatrpane ali je mogoče dobiti prost sedež? Vse je odvisno od predmeta. Pri obveznih predmetih kot so npr. italijanščina, latinščina in zemljepis so učilnice natrpane in prost sedež je le iluzija, medtem ko je pri predmetih, ki jih študent sam izbira, vse bolj umirjeno. Ali je odnos, ki ga imaš s profesorji zgolj ex catherdra? Profesorji so pri nas zelo sproščeni in dobro razpoloženi do dijakov, večkrat so pripravljeni na dialog. Poleg tega je videmsko vseučilišče poskusna univerza Evropske skupnosti. Ta je eden izmed redkih primerov v Italiji. Ek-sperimentacija predvideva, da dobimo po opravljenem izpitu pole, kjer napišemo osebno mnenje o tečaju, poleg tega lahko izrazimo opazke in želje. To je zelo pozitivno, ker lahko tudi študent izrazi svoje misli in ne igra zlorabljene vloge številke. Kakšne možnosti nudi videmska univerza tistim študnetom, ki bi se radi udejstvovali s športom ali sodelovali v kakem kulturnem krožku. Ali tudi ti aktivno sodeluješ pri kakšni skupini? Jaz živim v Doberdobu in se vsak dan vozim v Videm in nazaj domov, zato mi je študentsko življenje v Vidmu precej tuje. Vem pa, da obstaja kulturni krožek za kinoamaterje, o ostalih dejavnostih pa žal nisem seznanjen. Prilogo urejajo: Matejka Grgič Luana Grilanc Valentina Repini Nadja Roncelli r ČASOPISJE / NA POBUDO ZDRUŽENJA ARCI n ERDISU / STAVKA OSEBJA Študentska revija Macondo V prvi številki zanimiv intervju s kantavtorjem Ludom Dallo Kaj je Macondo? Le del tržaških študentov ve, da je to novonastali univerzitetni časopis. Številka 0 je izšla decembra 1993 v sklopu ARCCS - ARCI (Asso-ciazione ricreativa Cul-turale Gase dello Studente) z Erdisujevo denarno podporo. Macondo je nastal po zaslugi skupine študentov, ki želi spodbuditi ustvarjalnost mladih in jim nuditi možnost, da izrazijo svoje ideje. Uredniki se zbirajo na sedežu ARCI (v najnovejšem Študentskem domu) in vabijo ostale študente k sodelovanju. Pisne prispevke, slike ah komične stripe je treba izročiti na omenjenem sedežu. Po številki 0 je prva uradna številka izšla septembra 1994. Po devetmesečnem nastajanju je Macondo ®t. 1 končno zagledal luc, in to kar na 64 straneh, v katerih lahko naj- demo najrazličnejše teme. Prve strani so namenjene političnemu udejstvovanju na univerzi, težavam, ki jih povzročajo nekateri izpiti, menzi, knjižnicam -uredniki so celo organizirali anketo za ocenjevanje profesorjev. Zmagovalec te ankete se gotovo ne bo veselil, saj gre prvo mesto najbolj nepriljubljenemu profesorju. Studenti - časnikarji so tudi s članki o Sarajevu, mamilih in o medicini opozorili kolege, da jih izven univerze Caka zapletena stvarnost, s katero se bodo morali prej ali slej soočati. Zelo zanimive so informacije v zvezi z delovanjem organizacij Green Peace in Amne-sty International. Ena glavnih Mancondovih značilnosti je zmožnost usklajanja zahtevnih člankov z ironičnimi kritikami in komičnimi stripi, ki se nanašajo na vsakdanje univerzitetno življenje. Obsežen del revije je posvečen kinu, vsakovrstni glasbi in recenzijam novih knjig. V tej številki najdemo tudi izčrpen intervju s pevcem Luciom Dallo. Osebno so mi bili najbolj všeč prispevki v obliki pripovedi in poezije. Zabavne pesmice opisujejo preglavice študenta na volišču ali ljubezenske pustolovščine neznanega ljubimca. Teme so zelo raznolike, tako da sleherni bralec lahko najde, kar ga najbolj zanima. Jezik je tekoč, barvit in tudi oblikovno je časopis zelo dobro izdelan, saj ga poživljajo fotografije, številne skice in risbe. Predsednica ARCI nam je zaupala, da bo naslednja številka izšla v naslednjih mesecih, seveda če bo na razpolago dovolj denarja. Macondo lahko brezplačno dobite na sedežu ARCI. Proti privatizaciji zavoda Pretekli teden so uslužbenci ERDISU-ja, to je deželnega zavoda za pravico do študija, stavkali in s tem povzročili nevšečnosti študentom, saj je na primer tudi prodaja bonov za menzo odvisno od te ustanove. Kontaktirali smo eno izmed uslužbenk, ki ni stavkala in nam je razložila, kaj se pravzaprav dogaja. Zavod za podeljevanje denarnih podpor študentom so ustanovili že pred dvajsetimi leti in se je do leta 1990 imenoval »Opera universita-ria«. 1. januarja 1991 je«Opera universitaria« postala deželni zavod in dobila naziv Erdisu (Ente Regionale per il Diritto al-lo Studio). Univerzitetni upravni svet odmeri temu zavodu nekaj odsotkov denarja, ki ga dobiva v obliki letnih pristojbin, Erdisu pa je deležen tudi deželne podpore. V zadnjih letih je začela dežela strožje nadzorova- ti delovanje, predvsem pa bilance te ustanove in ugotovila presenetljive nepravilnosti - v zalogah se je nakopičilo kar šest milijard lir, kljub temu, da morajo po zakonu javne ustanove uporabiti ves denar na razpolago zato, da nudijo ustrezne storitve. Uslužbenka, s katero smo se pogovarjali trdi, da je treba pripisati aktualno obupno stanje bilance prejšnjim upravam, ki so samovoljno delovale, ne da bi jih kdo nadzoroval. Posledice nepremišljenega upravljanja denarja so privedle deželni svet do odločitve, da bi ERDISU privatizirali. Uslužbenci se ne strinjajo s tem ukrepom in zahtevajo zaščito svojega delovnega mesta. Nekateri odgovorni posameznih tajništev sploh ne podpisujejo vec dovoljenj za posredovanje denarnih podpor, ki jih zavod letno namenja študentom. IZZIVALNI KOTIČEK Otožni namesto Zabavljivega Frančka Ponavadi se v ta kotiček oglaša moj brat Zabavljivi Franček. Ker pa se tokrat ni in ni mogel spraviti k pisanju, sem vam namesto njega poslal svoj prispevek jaz - Otožni Franček. Kdo se skriva za tem psevdonimom? Morda nov pesniški talent, morda pa le ista oseba, ki se kdaj pa kdaj iz zabavljivih tonov prevesi na otožnejše... V avtobusu sedim in mimo pričakujem da lahko s Kontovela nas zaliv občudujem bliSCece sonce me trenutno zaslepi v morju se zrcali in ko odprem od v neskončni modrini se pogled zgubi z mogočnimi sunki zaganja burja valove kot v silnem plesu ob strme bregove v tako lepoto strmim a le za trenutek pred zmedo in žalostjo lahko zbežim. 18 Nedelja, 22. januaija 1995 NEDELJSKE TEME MIGONE O ODNOSIH S SLOVENIJO x Človek, ki je prišel prebijat led Gian Giacomo Mgone se je rodil leta 1940 v Stockholmu, mama je Svedinja, oče Italijan. Stalno prebiva v Torinu, kjer je doktoriral iz političnih znanosti, nato pa na Harvardu še iz zgodovinskih ved. Sedaj je izredni profesor univerze v Torinu. Stalno sodeluje s številnimi italijanskimi dnevniki in revijami. Tako je kolumnist levega dnevnika II Manifesto in glasila ljudske stranke Avenir-re. Na listi progresistov je bil izvoljen v senat, kjer predseduje njegovi komisiji za zunanjepoUtične zadeve. Zaradi časovne stiske, ki je nastala med njegovim kratkim, a zelo intenzivnim obiskom v Sloveniji, je bil ta intervju napravljen kar v avtomobilu na poti na tržaško letabšče Ronchi, kar po svoje dokazuje naklonjenost našega sogovornika boljšim odnosom s Slovenijo. Italija ima novo vlado, na novo se določa razmerje politične moči. Bo Dinijeva vlada dobila zaupnico, bo potem vzdržala? Menim, da bo dobila zaupnico in da bo vzdržala. Na to vprašanje pa mora pravzaprav odgovoriti vlada sama: bo rešila odprta vprašanja in vzpostavila odnos zaupanja z državljani? Italijanski državljani so utrujeni, dovolj jim je stanja, v katerem nekateri kričijo na ves glas, kot da bi kričanje bil odgovor. Treba je utišati kričače. Težav pa ne manjka. Na eni strani imamo »tehnično« vlado, ki je -povejmo resnico - desno usmerjena, v parlamentu pa je obratno, večina, ki jo podpira, je usmerjena levo. Videli bomo, Ce se bo lahko ta nenavadni odnos pretvoril v nekaj pozitivnega, Ce bo stabiliziral položaj. Omenjali ste nekatere stvari, ki jih je treba takoj narediti. Kaj mora napraviti nova, »tehnična« vlada? Italija preživlja ustavno krizo, krizo sistema. Toda vedno sem trdil, da je resnična nevarnost finančna kriza. Zato se mora vlada, kakršnakoli vlada - Berlusconijeva pa je zapravila sedem mesecev in krizo še zaostrila - na pravilen način spopasti z javnimi dolgovi in kritičnim finančnim stanjem države. To je zelo težko narediti, ni pa nemogoče. Vsi, tudi tisti, ki so protesthali proti proračunu prejšnje Berlusconijeve vlade, so pripravljeni na žrtve, toda ob spoštovanju dveh pogojev. Prvi pogoj je, da morajo biti žrtve pošteno razporejene med vse. Drugi pogoj pa zahteva, da so žrtve resnični pričetek preobrata, ne pa nekaj že običajnega. Ljudje se ne razburjajo zaradi žrtev, temveč zaradi vtisa, da te ne služijo ničemur. Naslednji problem je tisto, kar predsednik republike imenuje enaki pogoji za vse v televizijski propagandi, kar pomeni odpravo monopola televizijskih oddaj Fininvesta. Treba je tudi spremeniti volilni zakon, saj bomo junija volili nove deželne parlamente in bi bil res absurd, Ce bi v državni parlament in občinske parlamente volili na osnovi večinskih, v deželne parlamente pa proporCnih volilnih sistemov. To so osnovne obveze nove vlade, ki je v izredno težavnem položaju tudi zato, ker Se ni povsem jasno, kako se bodo odločile različne skupine desne koalicije tako imenovanega pola (»kartela«) svoboščin. Videli bomo, Ce se bo ostanek te koalicije obnašal prav tako korektno, kot smo se mi v opoziciji Berlusconijevi vladi. Mi smo bili korektni, spoštovali smo pravila igre, nismo jih izkoriščali za to, da bi paralizirali delovanje vlade. Berlusconi ni padel zaradi opozicije, padel je zaradi lastnih napak. Italija in njena zunanja politika sta naslednja tema. Ne obstajajo samo težave s Slovenijo, ves italijanski položaj v Evropi je oslabljen, v kakšno smer bo treba zapluti? To ni preprosta zadeva. Nekoč je zadostovalo, da je Italija ostala zvesta svojim zaveznikom, da je spoštovala naCela OZN, Evropske zveze itn. Sedaj pa je konec bipolarizma in vsakdo mora sprejeti svojo odgovornost. Italija se mora upreti težnjam po razkroju, delitvam, do katerih prihaja zaradi številnih konfliktov, ki so bili zamrznjeni v obdobju hladne vojne. Treba je pospešiti proces sodelovanja, podpreti je treba Združene narode, ki prevzemajo povsem nove naloge, pomagati je treba Natu, ko prevzema nova bremena in se trudi za varnost v tem delu sveta. Predvsem pa mora Italija odpreti vrata tistim srednjeevropskim državam, ki imajo pravico, da vstopijo v evropsko integracijo. S tem pa smo že v osrčju našega problema, pri odnosih med Slovenijo in Italijo. Med obiskom v Ljubljani ste se večkrat sklicevali na večinsko stališče senatne zunanjepolitične komisije, da je treba iti po dveh tirih. Kakšna so prevladujoča stališča? Treba je pomagati italijanski vladi in italijanskem parlamentu, da se lahko loči dvostranske od večstranskih problemov. Slovenija lahko pomaga. Položaj bi ponazoril s prispodobo o dveh vlakih, ki sta sicer na razHčnih, ločenih tirih, vendar so dvostranski problemi blokirah vlak na enem tiru. Resnično moramo ločiti ta dva tira in Itahja mora poskrbeti, da bo slovenski vlak odpeljal v Evropo. Toda ta napor bo lažji, če ne bo vtisa, da je vlak dvostranskih problemov na slepem tiru. Prve znake dobre volje že predstavljajo zadnje izjave predsednika Drnovška, pozitivno je tudi ozračje, v katerem so me sprejeli v Ljubljani, pa dejstvo, da smo med ljubljanskimi pogovori obravnavah vse probleme in ni bilo nobemh tabujev. Prejšnja, Berlusconijeva vlada je napredek pri reševanju dvostranskih vprašanj postavljala kot pogoj za pričetek vključevanja Slovenije v Evropo. Toda tudi takrat je pomemben del parlamenta zagovarjal obratno stališče. Seveda ne morem govoriti v imenu celotne komisije. Večinsko stališče pravi, da se ne sme uporabljati kot sredstvo pritiska nekaj, kar je tudi v našem interesu. Vstop Slovenije v Evropo je v interesu Evrope in Italije. Razlogi so splošnega značaja in veljajo za vse države Srednje Evrope. Toda so tudi specifični, ni namreč dvoma, da je Slovenija oaza stabilnosti, visokega demokratičnega razvoja na območju nekdanje Jugoslavije, kjer so tenzije zelo ostre in ponekod prevladuje fizično nasilje. To vprašanje in njegova rešitev morata dobiti prednost. ni bilo nobenih tabujev. Obravnavali smo tudi najtežja vprašanja, povezana z lastnino nekdanjih istrskih beguncev. Nova italijanska zunanja ministrica je Susana Agnelli, ugledna in znana osebnost. Jo poznate, kako jo ocenjujete? Z njo sem že dalj Časa v zelo dobrih odnosih. Susana Agnelli je osebnost z velikimi izkušnjami, saj je bila že pomočnica zunanjega ministra, ima zelo široke poglede na italijansko zunanjo politiko in pripriCan sem, da bo uresničila pričakovanja o uveljavljanju širokosrCnejše zunanje politike Italije. Bo obveščena o vaših ljubljanskih pogovorih? Prav gotovo. Ko se bom vrnil v Italijo, je moja dolžnost, da najprej poročam elanom zuna- ben odgovorni politik, mednje vključujem tudi svoje politične nasprotnike, resno ne razmišlja, da bi se lahko v letu 1995, po zgolj o zniževanju. To je splošen problem. Ne gre za neko cev, s katero usmerjaš curek proti temu ali onemu, Slovenci Zavedati se moramo, da so državni računi v veh-ki krizi, zato se ne govori o povečanju sredstev, zgolj o zniževanju. To je splošen problem. Ne gre za neko cev, s katero usmerjaš curek proti temu ah onemu, Slovenci v Itahji niso sami pod dežjem, ploha se je ulila na vse. Ob tem pa moram dodati, da obstajajo tudi tako imenovane upravičene pravice, to pa so pravice manjšin, ki jih je treba ščititi. Zato je moja komisija soglasno odobrila resolucijo, ki zahteva od vlade, naj obnovi vsoto, ki je bila že odobrena Slovencem, torej osem in ne šestmihjard lir. BBS ■ 51 Helsinkih, po vseh mednarodnih obvezah, ki jih je Italija sprejela, še razmišljalo o spreminjanju meja. V resnici je tre- Toda treba je pomagati italijanski vladi in italijanskem parlamentu, da se lahko loCi dvostranske od večstranskih problemov. Slovenija lahko pomaga. Položaj bi ponazoril s prispodobo o dveh vlakih, ki sta sicer na različnih, ločenih tirih, vendar so dvostranski problemi blokirali vlak na enem tiru. Resnično moramo ločiti ta dva tira in Italija mora poskrbeti, da bo slovenski vlak odpeljal v Evropo. Toda ta napor bo lažji, Ce ne bo vtisa, da je vlak dvostranskih problemov na slepem tim. Prve znake dobre volje že predstavljajo zadnje izjave predsednika Drnovška, pozitivno je tudi ozračje, v katerem so me sprejeli v Ljubljani, pa dejstvo, da smo med ljubljanskimi pogovori obravnavali vse probleme in njepohtiCne komisije senata, ki ji predsedujem. Tudi med ljubljanskim obiskom sem se trudil, da bi delal korektno. Trudil sem se ločevati svoje osebno mnenje od skupnih stališč komisije. O vsem tem bo seveda obveščena tudi Susana Agnelli. Med pogovori ste omenih nekatere dvoumnosti. Za kaj gre? Med obiskom sem ugotovil, da obstaja neki sum, da italijanska stran hoče spremeniti meje, zato izkorišča nekdanjo lastnino beguncev kot sredstvo, da bi postavila pod vprašaj meje ali vsaj suverenost republike Slovenije nad vsem njenim ozemljem. Taki sumi in bojazni nimajo nobene osnove. Samo kakšen norec poskuša na tak način zbrati nekaj sto glasov. No- ba le reševati probleme prebivalcev na obeh straneh meja. Položaj obeh manjšin, slovenske in italijanske, je prav gotovo taksen problem. Slovenska manjšina v Itahji edina ni zakonsko zaščitena in preživlja izredno težko obdobje pritiskov. Sedaj so ogrožene njene življenjsko pomembne kulturne ustanove, oslabljena je tudi njena gospodarska osnova. Bo mogoče v kratkem vrniti lastnikom gorisko Kmetijsko banko, saj so že vrnili veliko večino kreditov, ki so hib neupravičeno označeni kot dubioze? Tudi glede tega je treba razjasniti nekatere dvoumnosti. Zavedati se moramo, da so državni računi v veliki krizi, zato se ne govori o povečanju sredstev. v Italiji niso sami pod dežjem, ploha se je ulila na vse. Ob tem pa moram dodati, da obstajajo tudi tako imenovane upravičene pravice, to pa so pravice manjšin, ki jih je treba ščititi. Zato je moja komisija soglasno odobrila resolucijo, ki zahteva od vlade, naj obnovi vsoto, ki je bila že odobrena Slovencem, torej osem in ne šest milijard lir. To seveda še ne pomeni, da bo vlada ubogala, pomeni pa jasno politično stališče komisije. Omenili ste goriško banko. Glede Kmetijske banke in postopka z njo je treba povedati, da je italijanska narodna banka avtonomna in da je do imenovanja komisarja prišlo zaradi nekaterih nepravilnosti in težav v banki. O tem so govorili tudi predstavniki italijanske in slovenske narodne banke. To pa seveda ne pomeni, da se ne bi trudili, da bi banko vrnili njenim lastnikom, številnim delničarjem. S tem bi se položaj normaliziral. Obstajajo zakonski ukrepi, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Minister Urbani se je potrudil in sestavil zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine ter pričakujem, da bo o njem razpravljal parlament. Parlament pa je pravo mesto za reševanje teh problemov, saj lahko nekateri drugi akti, zlasti mednarodne narave, še bolj zapletejo probleme manjšine. Izvoljeni ste bili na Usti progresistov, ste elan demokratične levice, kako si predstavljate prihodnost levice in vse Itahje? Predvidevam normalizacijo odnosov. Na levi bomo imeli socialdemokratsko stranko - moja stranka je že Članica Socialistične internacionale - na desni pa zmerno, konzervativno stranko, poleg tega pa še center, ki se bo izmenično povezal z enim ali drugim partnerjem. To pa je seveda samo vizija, položaj je danes mnogo bolj zapleten, kar dokazujejo tudi zadnji dogodki. Obisk je bil kratek in naporen. Kakšni so vasi vtisi? Name so pozitivno vplivali izredno prisrčen sprejem, izrazi naklonjenosti, lepo okolje, želel bi se v kratkem vrniti v Ljubljano. Sicer pa upam, da mi predsednik republike ne bo zameril, Ce citiram njegovo izjavo, izrečeno med pogovorom za zaprtimi vrati, namreč da je takrat, ko se družina sporeče, zelo pomembno, da se vse skupaj ne konca z dolgim hladnim molkom. Tudi težaven pogovor je boljši od molka. Bogo Samsa Foto: Jože Suhadolnik SLOVENSKA EVROŠOLA '95 OD 19. DO 22. APRILA Manjšinci iz vse Evrope ob 50. obletnici naše šole 77 * EVROŠOLA ’95 Radostno praznovanje drugačnosti Donall 0’Riagain* V zadnjih petnajstih letih, odkar je Evropski parlament prvič sramežljivo ponudil roko manjšinskim in deželnim jezikov v Evropi in je s prvimi koraki sprožil postopek za njihovo priznanje, se je za naše jezike marsikaj premaknilo v pozitivno smer. Od takrat je parlament odobril štiri zelo pozitivne resolucije o naših jezikih, vsako močnejšo od prejšnje. Videli smo, da je Evropski svet polelil pravno obliko konvencije evropski listini za deželne in manjšinske jezike, in videli smo, da so druge organizacije, kot Združeni narodi, OVES in Skupščina evropskih dežel, sprejele pozitivna stališča v korist naših ljudi in njihovih jezikov. Nosilci teh začetnih korakov so bili evropski poslanci, sociolingvisti in aktivisti boja za jezikovne pravice. Vendar evropski poslanci, sociolingvisti in aktivisti boja za jezikovne pravice sestavljajo samo skromen delček evropskega prebivalstva. Prihodnost naših jezikov je odvisna od navadnih ljudi, in še predvsem od mlajše generacije. Ce naši otroci in vnuki ne bodo govorili naših jezikov bo vse, kar smo v Zadnjih letih naredili, zaman. Prvo ’Euro-sgol‘ so priredili v Bretoniji leta 1988 in s tem proslavili desetletnico bretonskih šol Diwan. Požela je takojšen uspeh in na splošno željo so podobne festivale priredili v Walesu, v Bretoniji in sedaj v Furlaniji -Julijski krajini. Pripadnost majhni jezikovni manjšini daje včasih občutek osamljenosti, vCasih Pa ima Človek celo občutek nekega zgodovinskega anahronizma, neCesa majhnega in nepomembnega. Ce nekdo gleda samo na svojo skupnost, lahko razumemo, zakaj tak občutek. Vendar v novi razširjeni Evropski zvezi nas je skupno 50 milijonov. Mladi ljudje želijo biti sestavni del modernega sveta, odprti in sredi množice. Evrošola izpolnjuje ta pričakovanja in daje prav tako sliko. To ni priložnost za jadikovanje zaradi včerajšnjih krivic ali za pretakanje solza nad problemi današnjega sveta. To je priložnost za gledanje v prihodnost, za radostno praznovanje drugačnosti. Naši otroci, utesnjeni v svoj jezik in kulturo, nenadoma odkrijejo, da so sestavni del nečesa večjega, živahnega in vseevropskega. Vrednost pozitivnega psihološkega učinka jte neizmerna. Pojdimo tudi mi, starejši, za nekaj dni v Furlanijo - Julijsko krajino, veselimo se gostoljubnosti naših radodarnih slovenskih gostiteljev! Poslušajmo in glejmo pesmi, glasbo, plese in igre jutrišnjih Evropejcev! Glejmo na nove Čuvaje našega izročila, ponosne na svojo identiteto in obenem povezane v različnosti! *D6nall 0’Riagain je generalni sekretar Evropskega urada za manj poznane jezike iz Dublina. V petnajstih državah Evropske zveze živi približno 50 milijonov državljanov, ki ne pripadajo večinskemu narodu. Od irskega otoka in španske Galicije na atlantski do finske Karelije in grške Makedonije na vzhodni strani Evropske zveze, od Laponcev na severu do Grkov v Kalabriji in Albancev na Siciliji na jugu starega kontinenta: manjšine niso naša posebnost ker je od petnajstih Članic Evropske zveze mo-nokulturna samo Portugalska. Drugače bi na kontinentu, kjer se narodi že stoletja in tisočletja prepletajo na tako omejenem in gosto naseljenem teritoriju, tudi ne moglo biti. Mladi so za vsako manjšino ne samo jamstvo za njen razvoj, ampak celo za njeno preživetje. Mladi pa avtomatično pomenijo - šolo. Brez šole bi novi rodovi ne spoznavali svoje kulture, ali bi jo spoznavali s še večjo težavo kot sicer. V šoli se ustvarja jutrišnja manjšina; od šole je v dobri meri odvisno, ali bomo kot manjšina preživeli ali ne. Prav zaradi tega so za Časa fašizma ukinili slovenske šole in to v okviru šolske reforme, katere pobudnik je bil tisti fašistični filozof Gio-vanni Gentile, ki mu je Berlusconijev postfašistiCni minister za pošte posvetil lepo znamko! Pa vendar slovenske šole niso izbrisali: obnovili so jih že v Času borbe proti nacifašizmu, v najtežjih vojnih pogojih. Z osvoboditvijo pa so lahko naše šole tudi uradno in javno obnovili. To je bilo pred 50 leti in tega dogodka se letos spominjamo s posebnim praznovanjem V okviru proslav ob 50-letni-ci obnovitve slovenskih sol v Italiji bo namreč od 19. do 23. aprila letos praznik naše Sole skupaj z vsemi (ali skoraj vsemi) manjšinskimi šolami držav Evropske Zveze. To bo Slovenska Evrošola ’95. Podobna srečanja mladine evropskih manjšin so že bila v Manjšine, ki se bodo udeležile Slovenske Evrošole 95 Evrošole se bo udeležilo 14 manjšin, še dve pa bosta kot opazovalki sodelovali pri glavnih manifestacijah Uradni udeleženci Evrošole Opazovalci 0 Baski (Španija) 0 Frizijci (Nizoz.) ® Slovenci (Avstrija) Q Italijani 0 Baski (Francija) 0 Nemci (Danska) 0 Ladinci (Italija) (Slover 0 Katalonci (Fran.) 0 Danci (Nemčija) © 0 Bretonci (Fran.) 0 Luž Srbi (Nemčija) ^ 0 Valižani (VB) 0 Sev. Frizijci (Nemčija) 0 Skoti (VB) letih 1988 v Bretoniji (Francija), 1991 v VValesu (Velika Britanija) in 1993 v Friziji (Nizozemska). Letošnje Slovenske Evrošole ’95 se bodo udeležili poleg slovenskih srednješolcev iz Trsta in Gorice ter malčkov iz špeter-ske dvojezične šole, še Baski iz Španije, Baski, Katalonci in Bretonci iz Francije, Danci, Severni Frizijci in Lužiški Srbi iz Nemčije. Frizijci iz Nizozemske, Nemci iz Danske, Slovenci iz avstrijske Koroške, Viležani in Skoti iz Velike Britanije, Ladinci iz Italije ter Irci iz Irske. (Ne, ne gre za napako, iršCina je na Irskem manjšinski jezik!) Na prireditve Slovenske Evrošole ’95 so vabljeni izredni gostje tudi dijaki šol italijanske pianjšine v Sloveniji ter skupina furlanskih otrok. K sodelo- vanju so povabili tudi nekatere italijanske srednje šole. Tudi v tem bo posebni pomen Slovenske Evrošole ’95; ne samo v proslavi dogodka, ki je tako pomemben za našo manjšino, ampak tudi v odnosu do večinskega naroda, do italijanskih otrok in do italijanske javnosti nasploh. Na stotine in stotine otrok evropskih manjšin in med njimi tudi naši, bo šlo skozi mestno središče v živahnem, veselem in razigranem sprevodu. Mešali se bodo jeziki in barve, prevladala bosta veselje in mladost. Ne bo to najbolj neizpodbiten dokaz, da sta manjšina in njena šola nekaj povsem navadnega, pozitivnega, evropskega? Seveda, nasprotnikov naše manjšine ne bo prepričalo, ker jih nic ne more prepričati. Verjetno pa se bo kdo zamislil sredi tiste sive večinske mase, ki ni za in ni proti naši manjšini, ker je pravzaprav niti ne pozna, razen v stereotipih. Tudi tem večinskim someščanom in njihovim otrokom je namenjena Slovenska Evrošola ’93. Breme Slovenske Evrošole '95 so si naložili na ramena organizatorji, delno bo padlo tudi na šolnike, v določeni meri pa tudi na družine srednješolcev, ki bodo gostili mlade manjšince iz toliko različnih krajev Evrope. Otroke iz drugih evropskih držav bomo namreč gostili, podobno kot na prejšnjih Evrošolah, na naših domovih, kjer bodo preživeli štiri noči z otroci tržaških in go-riških srednjih šol in be-necanske dvojezične šole. To je po eni strani relativno zahtevna naloga za starše: res bodo morali pripraviti še eno dodatno malico, gotovo bodo morali pripraviti še zasilno ležišče za mlade goste. Kdor pa je bil na prejšnjih prireditvah Evrošole, lahko potrdi, da si drugod s tega vidika niso delali prevelikih preglavic: naše udeležence so gostili prisrčno, vendar skromno, kot je pac primerno za šolski izlet. Starši pa naj pomislijo tudi, da je na drugi strani tehtnice enkratna priložnost za naše otroke, da se seznanijo s prijateljem, ki prihaja od daleč, ki pripada drugi kulturi. To je vsekakor obogatitev za naše otroke, saj se jim razširi obzorje, pridobi prijatelja, s katerim si bo lahko dopisoval ali ga šel obiskat, morda celo čez dve leti, ko bodo priredili Evrošolo ’97 in bodo naši srednješolci šli v goste k drugi manjšini. Slovenska Evrošola ’95 je torej enkratna priložnost, ki presega meje navadne proslave, nudi nam možnost, da se pokažemo pred someščani in pred svetom, da obogatimo svoje otroke z novo izkušnjo in da potrdimo veliko vlogo naše šole. Sergij Premru Štirje dnevi od Rižarne do Repentabra Dijaki šol evropskih manjšin in njihovi spremljevalci bodo prispeh v naše kraje v sredo, 19. aprila popoldne oz. zvečer. Program Slovenske Evrošole ’95 se bo zaCel v Četrtek zjutraj in bo trajal do nedelje zjutraj. 1. dan - Četrtek, 20. anrila 1995 DAN MANJŠIN Zjutraj se bodo gostje zadržali v prostorih šole, ki jih bo gostila. Ob 14. uri se bodo naši otroci in njihovi gostje podali v Rižarno, kjer se bodo poklonili žrtvam nacizma in nasilja nasploh. Nato se bodo vsi udeleženci razdelili na skupine in predstavili kratek kulturni spored na petih različnih lokacijah v središču Trsta: na Pomolu Au-dace, na Trgu Sv. Antona, na Borznem trgu, v Ul. delle Torri in na Goldonijevem trgu. Skupine se bodo nato v sprevodu namenile do Trga Unita, kjer bo uradno odprtje praznovanja. Zvečer bosta v goriškem in v tržaškem Kultunem domu akademiji ob praznovanju 50-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji, ki ju bodo priredile goriške in tržaške višje srednje šole. 2. dan - petek, 21. aprila 1995 DAN PRIJATELJSTVA Ta dan bo potekal v znamenju športa in telesnih aktivnosti v prostorih in na igriščih Športno kulturnega centra v Zgoniku. Na sporedu bo sedem panog oz. dejavnosti in sicer štafeta, met žogice, rusko kegljanje, tek v vrečah, mali nogomet, namizni tenis in vlečenje vrvi. Dejavnosti v Zgoniku se bodo končale s pohodom po Krasu do gradišča nad vasjo. Zvečer bodo po vaseh in mestnih predelih krajevna kulturna in športna društva priredila gostom iz Evrope sprejem s kratkim kulturnim sporedom, ki ga bodo podah tako gostitelji kot gostje. 3. dan - sobota, 22. aprila 1995 DAN RADOSTI Zjutraj bodo gostje obiskali Postojnsko jamo. Domači otroci in gostje se bodo spet srečali v popoldanskih urah v Gorici. Ob sodelovanju otrok osnovnih šol bo na sporedu skupna prireditev, ki se bo odvijala na občinskem zemljišču v okraju Sv. Roka. 4. dan - nedelja, 23. aprila 1995 DAN MIRU Zadnji dan bo potekal v znamenju slovesa. Zaključna svečanost bo na Repentabru: na trgu sredi tabora bodo domačini v narodnih nošah sprejeli otroke, ki bodo sodelovali pri krajšem kulturnem sporedu. Nato si bodo udeleženci še zadnjic segli v roke in se napotili proti domu. Slovenske Evrošole ’95 bo tako konec. SLOVENSKA EVROŠOLA ’95 Ideja se je rodila jeseni leta 1987, ko je odbor zasebne bretonske Sole Diwan v Brestu, francoskem vojaškem oporišču in ribiškem mestu ob Atlantiku, kjer je bretonski jezik že skoraj povsem izumrl, tuhtal, kako bi dostojno, svečano in koristno proslavil deseto obletnico ustanovitve teh šol. Diwan je bila prva manjšinska šola v Franciji. Nastala je v težkih pogojih - v državi, ki ne priznava jezikovnih manjšin -kot rezultat velikega poguma in velike nesebičnosti učiteljev in staršev. Mnogo prostovoljnega dela, težki učni pogoji, tudi nekaj tveganja zaradi kršitve zakona o obveznem šolanju, pa je vendar šlo. Zgledu Diwana so sledili drugi: tako so Baski organizirali svoje šole - ikastole - in združenje imenovali Seaska, Okcitanci so ustanovili Calandreto, Katalonci pa združenje zasebnih šol Arrels. Drugače so se odločili samo alzaški Nemci, ki so celih petnajst let kasneje dosegli uvedbo nemščine v francoske šole - torej mnogo manj od Bretoncev, brez vse tiste življenjskosti, ki jih vsebuje manjšinska šola. Vendar o tem kdaj drugič. Vrnimo se k Bretoncem in deseti obletnici njihove šole. Zeleh so proslavo, ki bi navzven pokazala njihov obstoj in njihovo dejavnost, bi bila spodbuda za njihovo delo, in bi opozorila širšo javnost - predvsem krajevne politike pa tudi sicer -na stvarnost, ki je mnogi niso poznali, nekateri pa je niso hoteli poznati. Proslavo, ki bo velika, mednarodna, pa tudi mladostna, iz katere bo izhajala vsa življenjskost otrok, novega rodu, ki osvaja in ohranja svojo kulturno in jezikovno tradicijo, svoj duhovni zaklad. Festival! To je bila magična beseda, ki je izšla iz tistega sestanka. Mnogo je bilo še nedorečenega, vendar ideja se je rodila. In bila je Ideja z veliko začetnico. Proslava bo festival manjšinskih šol v Evropi. Povezovanje manjšin v Evropi je bilo še v povojih, Evropski parlament je pred borimi petimi leti odobril svojo prvo listino o zaščiti manjšin, vprašanje še zdaleč ni bilo tako aktualno kot je sedaj. Evropski programi so govorili samo o univerzi in se za manjšinske šole še niso zmenili. Zato je bila takrat ideja o takem srečanju revolucionarna. Zato so bili v Brestu prepričani, da bodo na tak način res dosegli cilje, ki so si jih zastavili. Nekaj tednov kasneje so že potovala pisma po Evropi. Ideja je bila v glavnih obrisih izoblikovana. Manifestacija se bo imenovala Evrošola, seveda v bretonskem jeziku: Euroskol. Povabljene bodo manjšine, ki imajo lastne šole. Gre za osnovne šole, 8 do 10 let stare otroke, kot so stari njihov vrstniki Diwana. Srečali se bodo v športnih tekmah, prisostvovali bodo skupni prireditvi, nase pa bodo opozorili s tekom po središčni ulici Bresta in z manifestacijo pred županstvom. * * * V Brestu je zeblo. Z Atlantika je pihal mrzel veter, kar se tu dogaja celo v toplejših mesecih, kaj šele aprila. Pot je bila dolga: iz Trsta vso noč z SLOVENSKA vlakom do Pariza, nato štiri ure z avtobusom po Parizu, pa spet dolgih sedem ur vlaka do Bresta. Nato namestitev v zavodu, dokaj velikem dijaškem domu, naslednje jutro pa že prva skupna vaja. Prišli so Skoti, Irci, Valižani, Baski, Katalonci, Frizijci, Ladinci. Otroci so dobili karton plave barve: 400 kartonov za prav toliko otrok. Iz teh kartonov naj bi popoldne na trgu sestavili veliko evropsko zastavo, nato pa bi nanjo 'priteklo1 dvanajst rumenih zvezdic. Vendar tisto s kartoni ni šlo in ni šlo. Ideja je bila dobra, a kako boš ukrotil tako množico živžava in vsakemu dopovedal, kod naj steče, da se bo s svojim kartonom znašel na pravem mestu. Zato so se namesto »dinamične« odločili za »statično« evropsko zastavo, namesto tekanja za sedenje in dviganje kartona na pisk s piščalko. To je nekako šlo; generalka je po neštetih poskusih uspela in popoldne so otroci najprej stekli po ulici, nato pa sestavili ogromno evropsko zastavo na trgu pred županstvom. Simbol je vžgal; druga mreža francoske televizije ga je uvrstila v osrednja večerna poročila in šele tistega dne je veliko število Francozov izvedelo, da živi v Franciji tudi bretonska manjšina. Vse ostalo je bilo obrobje. Predstavitev manjšin in njihovih šol, velik koncert bretonskih pevcev, športne tekme, kulturni nastopi. Trije dnevi so minili, kot bi trenil. Se zlasti za otroke, za katere je bilo srečanje res enkratno doživetje. Bretonci so bili navdušeni; prepričani so bili, da se bo vse zelo obrestovalo in prav so imeli. Ze naslednje leto so jim krajevne oblasti podelile veliko finančno podporo za delovanje njihovih šol, šolski organi pa so jim dovolili, da odprejo nižjo srednjo šolo. Ob koncu še sestanek in prvi sklep: pobuda naj ne bo enkratna, nadaljevati se mora. Valižani, ki so v Brest prišli z dvema avtobusoma, so se takoj javili za organizacijo druge Evrošole, čez dve leti. Vsi so soglašali, da bi otroci imeli od manifestacije več, ko bi bili _________ BRETONIJA iJL Evrošolo so doslej priredili že trikrat WALES Ewrosgol Cymru 1991 tka sploh niso poznali, ker ^Jttarši ne obvladajo. Kljub šol U 80 se dm?''ne odločile za gfe° v valižanskem jeziku, ker i za obnovitev kulturnega ^gastva, ki je krenil v pozabo. s]/es gre samo za kulturno po-Pria°’ z valižanščino ne 1 ^es prav nikamor. Se v Wa- y^/\ EVROŠOLA ’95 Su razume le manjšina. °bla S i .°la torej uspeva, težav z Uv ^znj m< jezik pa se ne javlja. Za zaprtimi vrati rešLVanj ie valižanščina zelo Oaia’ na tr8ovinah skoraj ne čas- aaPJsa v valizanščini, Uh °k>lsov v tem jeziku ni, ker bi h* rtibče kupoval, in še Val- ko naštevali. Problem vaJžar!ov je bil torej v dokazo-šo )U’ standardizacija na Oe eS(:Jm ni nekaj brezizhod-lj°^: in da se manjšine uve-ki - v0 Prav s svojimi jeziki, šoli uPorabljajo ne samo v tnd'116 samo na občini, ampak Svr V Vsakdanjem življenju. efio°S°^a " biwrosgol - je bila Se . lzrned sredstev. Odvijala sev V Pwlhellyju, mestecu v Hg^ozehodnem Walesu, 0,0 . 0 na robu med obliž na katerem je va- Se v rebi’ in °b- ieTn’ kjer jo je angleški je-že Pred časom nadkrilil. Zgr sP°redu je bila leta 1990, sren Pomanjkanja finančnih leto sJey pa so jo preložili za i* Aprila iggi je plav faJco ze-tn pihalo kot pred tremi le-^.bretuniji. Sprevod po Zeloyju se ie fa^° odvijal v h0 ^nugodnih vremenskih p 8°]ih. Oblaki so kar drveli v»°bu, tako da je skoraj [ie,ernemu mraku sledilo pjiai s°nčnih minut. Zeblo in ^ 0 Pa je ves čas. Kljub te- o,,,Se/e na ulicah zbralo do-yaja - nekoliko starejši. In skupna ugotovitev, da je bilo to prvo srečanje manjšinskih šol nekaj izrednega in da so otroci pridobili veliko samozavesti. Ugotovili so, da na tej veliki celini niso sami in nebogljeni, kot se jim to dozdeva v do- mačem okolju, ampak so lahko tudi oni veliki protagonisti pomembnega dogodka. In če je bila Evrošola za Diwan pomembne zaradi uveljavitve br-tetonske šole v odnosu do francoskih oblasti, je bil za slehernega od 400 otrok, ki so se ga udeležili, važen predvsem občutek, da je sodeloval pri nečem velikem, važnem, evropskem. * * * V Walesu se ne ubadajo s takimi težavami kot v Breto- niji. Njihove šole so drž& ^ in zanje skrbijo državni ul3 Ni jim treba zbirati dens.^ kar zadeva učitelje, pa taft j velja angleški sistem: raV71Lo nastavlja in odstavlja a ■ osebje. Valižani lahko 1° ^ brezskrbneje gledajo na s° sistem. r Tudi oblasti so ji10 . ^ klonjene. V zadnjih , letih je britanski parlaF1 ^ odobril kar dva zakona . zaščito valižanskega jezika . prvi zakon je predvideval» dvojezične napise in televVJ^ Ker so Angleži pač Angl6®’ ta začeli takoj uresničeval . vsem Walesu so vsi javni n F si dvojezični: od oznak za I ^ na stranišča do smerokazo D« avtocestah in do napis°v ^ železniških postajah; obrazci v javnih uradih M U. slovanje občin in drugih vaLj nih organov. Ponekod so ‘ ^ uvedli tolmače, drugje jeZ1 sploh ne prevajajo, ker P1. ^ postavljajo, da vsi obvja oba jezika. Televizijskih P,^ gramov v valižanskem )eZ je za kakih dvanajst ur on no; sam sem gledal naniz % Dallas v valižanščini - se ne da bi razumel niti Najpomembnejše pa so 5 ,j Uvedli so jih povsod m v čedalje večjem Sf® u pošiljajo otroke v .j šole. Mnogo, v južnih kr L Walesa celo večina, je otr° ’ Lina VSe Prebivalstvo mesteca. PorJ6 f.° gledali, ploskali, tj ,Tavljali. Otroci, tokrat sta-Vd U do 14 let, pa so hodili Pin ^em sPrev°du, vsaka sku-toj. s svojo zastavo, nekateri narodnih nošah: naši s lu' harmonikami, Skoti z bj l°’ Irci z violinami. Kot da Veijprevocl govoril: Evropa je inn-a’ v njej je prostora za vse Y ^Pino, da so vsi Angleži. anžani so uvedli še vrsto sPrememb. Otroci so li So°Va^ pri družinah; odpad-je u./?rei razni domovi, to pa s jjU.Zencem omogočilo stik tistp^eVno stvarnostjo. Ta je v ktn^,Predelu kValesa izrazito iHanjZ3, Sam sem bil g°st i0]e>. kmetije, na kateri so k^kih >>samo<< 2.000 ovac in je L., krav. Vsaka manjšina tgj. ? v gosteh v eni vasi in stiko,e pr^l° do prijateljskih t06jlV’ °b odhodu pa se je po-ttjj.j8 tnarsikatera solza. Najst-i-S0 Prvič v življenju ab nova čustva... /g sprememba je zadeva- sPortni le spored: nič agoniz- vzg f nekaj rekreacije, ki je obt a m^ada srca, ter za vse ciol6,11 .rugby, valižanski na-Pokal* sP°rt. Vendar brez 5a a za zmagovalce, le majh-UdejP°m^nska kolajna za vse Jg „fe^a sprememba je zadeva-UfalipDP. slovo. Ganljiva ma-prjd-actia v cerkvi, s kratko PrilŠ0’. koncertom orkestra ci/o edb otrok in tiho anima-di!« a Cemo zapovedi »Ne kra- Ugott0!-8?}0 ob koncu skupno noul la k da je taka formula erno boljša in da bomo po tej poti nadaljevali. Evrošola je takrat dobila svoj pravilnik: manifestacija bo vsako drugo letov tednu po veliki noči, namenjena pa bo otrokom starim od 11 do 14 let. Tako je Evrošola postala uradna evropska manjšinska manifestacija in evropske ustanove so si zanjo prevzele tudi odgovornost. Kandidata za naslednjo manifestacijo ni bilo treba dolgo iskati. Ponudili so se Frizijci, ki so s sklepom večine prevladali nad Katalonci iz Francije. Ugovor, da bi se morala manifestacija tokrat pomakniti proti jugu, ni izzval večjega odobravanja. Sever jo je še ohranil zase. Z razliko od valovitih pokrajin Bretonije in Walesa, je Frizija popolnoma ravna dežela. Pozimi včasih sneži in takrat bi se otroci radi sankali; vendar v vsej Friziji ni enega samega griča, ki bi bil dovolj visok, da bi se po njegovem pobočju lahko sankali. Frizijci so si zato omislili drugačen šport: drsanje po ledu. V tem športu tudi uspevajo, tako da je drsanje postalo njihov nacionalni šport. Na tem ploskem ozemlju, ki se v ničemer bistveno ne razlikuje od ostale Nizozemske, živijo Frizijci. Njihov jezik je podoben nizozemščini, nekako tako kot furlanščina italijanščini. Govorijo ga pretežno v vaseh, mnogo manj pa v mestih. Zaščita jezika je osredotočena na pokrajinsko vlado, ki za ohranitev frizijščine namenja dokaj velika sredstva. »Duša« fuzijskega jezika pa je Fryske Akademi, znanstveni inštitut s kakimi sto uslužbenci. V tem institutu skrbijo za standardizacijo jezika, pripravljajo slovarje in atlase, izdajajo knjige, pa tudi skrbijo za stalen stik z drugimi manjšinami v Evropi. Fryske Akademi je namreč eden izmed štirih centrov računalniške mreže Mercator, ki izdeluje podatkovno bazo o manjšinah v Evropski zvezi. Ta center se ukvarja s šolstvom in med številnimi publikacijami je tudi brošura o slovenski šoli v Italiji. Njen avtor je bil Pavel Stranj. Ko zapustiš inštitut, ki ima sedež v lepi stari mestni palači v Ljomvertu (Nizozemci mesto imenujejo Leeuwarden) prečkaš cesto, in že si v lični enonadstropni stavbi fuzijskega radia: nekaj ur programov dnevno in dve uri televizijskih sporedov tedensko. Radio se ukvarja z vsem: kulturo, jezikom, šolo, zgodovino, frizij-sko glasbo; televizija je namenjena skoraj izključno šolam. Tudi v Friziji so šole jedro ohranjanja jezika. Ze precej let imajo starši možnost izbire med dvojezično šolo in šolo v nizozemskem jeziku. V dvojezičnih šolah poteka pouk v vseh predmetih v obeh jezikih; približno polovica šolskih ur se odvija v fuzijskem in polovica v nizozemskem jeziku. V nizozemskih šolah pa je pouk frizijščine obvezen predmet, vendar omejen na dve ali tri učne ure tedensko. Otroci se jezika ne naučijo. Frizijci so z dokajšnjo lahkoto obšli očitek, da bi se otroci raje učili kakega drugega jezika: učni program tujih jezikov je v fuzijskih in nizozemskih šolah enak, je pa tudi učinkovit; tako se z desetletnim otrokom lahko še kar tekoče pogovarjaš v angleščini ali v nemščini, s petnajstletnim dijakom pa kar v obeh jezikih, in prav presenečen si, da so se jezika res naučili samo v šoli. Pa kaj, na Nizozemskem sploh ne dobiš službe, če ne obvladaš vsaj enega od teh dveh jezikov. Kljub vsemu temu pa ljudje z veliko apatičnostjo spremljajo probleme frizijske manjšine. Radio za silo razumejo, tudi članek v frizijščini, ki ga vsak dan objavlja krajevni dnevnik, nekako preberejo, vendar jih ta jezik ne zanima. Namen Evrošole je torej bil, da vzbudi zanimanje pri prebivalstvu, da opozori mlačne Frizijce, da obstajajo v Evropi številne manjšine, ki so ponosne na svoj jezik in ga redno govorijo. Zato so prireditelji vnesli manjšo novost: vsako manjšino so povezali ne le z vasjo, ampak z neko specifično šolo. Gostje iz evropskih držav pa niso samo sodelovali na uradnih manifestacijah Evrošole -v frizijščini se ji pravi Euro-skoalle - ampak so »napolnili« vasi. Sprehodi, obiski prijateljev, ponekod celo majhne veselice s sosedi, so bili sestavni del programa »opozarjanja nase«, ki so ga prireditelji postavili na prvo mesto ciljev Evrošole. Preseči apatično odklanjanje, torej. Kako je to težko, je bilo jasno že na otvoritveni slovesnosti, ko se je dolg sprevod razvil po Ljou-wertu. Bilo je mnogo težav s prometom, nobenega šovinističnega ali nacionalističnega izpada, pa tudi nobenega posebnega odobravanja ali sodelovanja prebivalstva. Nekako tako, kot da bi vse skupaj prisotnih ne zadevalo. Manifestacija je izpadla veličastno, z vojaškim helikopterjem, ki je pristal na glavnem trgu in vzbudil pozornost otrok, s tisoč in več balončki ki so se dvignili proti nebo, vendar ob velikem brezbrižju tistih, katerim je bila prireditev namenjena, torej prebivalcev Ljouwer-ta. Frizijska Evrošola je bila nekoliko skromnejša od prejšnjih, verjetno tudi zaradi so-razmeroma skromnejših sredstev, ki so jih zbrali organizatorji. Bila pa je zelo prijetna, človeška. Tekmovalni šport je popolnoma izginil, ostale so igre. Bogatejši je bil kulturni spored, v katerem so se predstavile vse nastopajoče skupine. Vendar tudi tu isti problem: nastopali so manjšinci, gledalci so bili drugi gostje, za domačo publiko pa ni bilo prostora. In končno še velika gledališka predstava, ki so jo pripravili fuzijski otroci, poklon vsem sodelujočim, vendar prav tako brez domačih gledalcev. Organizatorji pa so bili kljub temu zadovoljni. V te sorazmeroma marginalne kraje je Evrošola prinesla štiri dni živahnosti, drugačne življenj-kosti, morda - nekoliko demagoške - evropskega duha, zagotovo pa evropsko dimenzijo manjšin. Dejansko, kadar vidiš mlade ljudi z vseh vetrov, babilonski stolp jezikov, vihranje povsem nepoznanih zastav, ugotoviš, da evropska dimenzija ni skupek dvanajstih - sedaj petnajstih - držav, pojmo- vanih kot birokratskih enot, ampak pisana združba ljudi, ki pripadajo različnim narodom, različnim kulturam, in ki govorijo različne jezike. In končno še sestanek. Ravnatelj nemške šole v danskem mestecu Apenrade je že prej povedal, da kandidira za organizacijo Evrošole, vendar soglaša, da se manifestacija preseli na jug. Irci so ponudili kandidaturo, a so prav tako sprejeli tezo, da se Evrošola seli na jug. Katalonske kandidature tokrat ni bilo, bila pa je slovenska. Tako je padla odločitev, da bo četrta Evrošola pri slovenski manjšini v Italiji. In sedaj smo tu... * * * Kaj torej lahko pričakujemo od slovenske Evrošole? Predvsem nekoliko samozavesti, ki jo naša manjšina -predvsem pa naša mladina -res krvavo potrebuje. Množične manifestacije so imele že od nekdaj prav ta namen in ob vseh treh prejšnjih priložnostih smo lahko ugotovili, da na vsako manjšino blagodejno vpliva ugotovitev, da ni sama. Lahko pričakujemo tudi izmenjavo koristnih izkušenj med šolniki, ki bodo spremljali dijake. Tudi te so lahko nadvse koristne, čeprav je res, da slovenskih šol ne urejamo sami, ampak so podvržene italijanski vladi, pri čemer ima birokracija zelo velik delež. Lahko tudi pričakujemo navezavo novih stikov: tu mislimo na stike med šolami in tudi na stike med posamezniki. Res je, da ob takih priložnostih vedno mislimo, da bodo stiki večni, nato pa v večini primerov nanje pozabimo, vendar nekaj vedno ostane. In končno lahko od slovenske Evrošole pričakujemo štiri dni razigranosti in mladostnega veselja. Tudi tega potrebujemo, saj nas problemi že itak stalno obremenjujejo in se nam nekaj razvedrila prav prileze... Bojan Brezigar EVROŠOLA ’95 PROF. ZVONKO LEGIŠA / PREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA ODBORA Slovenska Evrošola ’95 slavje za vso našo skupnost Ravnatelj nabrežinske srednje šole »Igo Gruden« prof. Zvonko Legiša, je predsednik organizacijskega odbora Slovenske Evrošole ’95. Na srečanju, ki je bilo 22. decembra lani v proseškem Kulturnem domu, je javnosti tako predstavil pobudo: Bilo je 8. novembra lani, ko smo se predstavniki slovenskih Sol, kulturno vzgojnih in športnih organizacij iz Goriške in Tržaške zbrali v Prosvetnem domu na Opčinah ter soglasno sklenili, da bomo ob 50-letnici obnovitve slovenskih šol v Italiji priredili slavje jezikovnih manjšin Evropske Skun-pnosti in ga poimenovali Slovenska Evrošola. Tovrstna oblika praznovanja take pomembne obletnice je v našem prostoru nekaj izjemnega ali vsaj nenavadnega. Prepričani pa smo, da bo naša Evrošola priložnost, da z njo na primeren, drugačen, morda tudi aktualnejši način dokažemo svojo navezanost na našo šolo, pomembnost njene kulturne, vzgojne in izobraževalne vloge, obenem pa, da s to manifestacijo izpričamo svoj obstoj širšemu krogu sodržavljanov in Evropejcev. Takrat je tudi prišlo do predloga, da bi to slavje ne zajelo le vseh šol, marveč celotno našo zamejsko skupnost. V ta namen je bil zasnovan in ustanovljen organizacijski odbor, ki zajema različne komponente slovenskega javnega življenja. Jasno pa je bilo že od vsega začetka, da bo levji delež pri izpeljavi celotne manifestacije imela šola. Z Evrošolo bodo naše šole -predvsem pa nižje srednje - popestrile svoje običajne programe, imele bodo možnost, da ne rečem obveznost, razširiti svoje specifične pristojnoti ob iskanju novih neposrednih stikov in sodelovanja z zunajšolskimi dejavniki, kot so prosvetna društva, občinski upravitelji in sosednje italijanske šole. Sodobnejši pristop šole do teh dejanvikov je namreč tudi porok za učinkovitejše formativne izkušnje učencev. Po drugi strani pa velja podčrtati, da tudi nekatera recentna ministrska navodila podpirajo izvedbo takih izkušenj v sklopu načrtov kulturnih izmenjav, medkulturnega dialoga in demokratičnega sožitja v Evropi in v večkulturni družbi. Kaj sploh je Evrošola? Gre za množično srečanje šolarjev, ki pripadajo različnim jezikovnim manjšinam Evropske unije. Pobudnik za taka srečanja je Urad za manj razširjene jezike, ki deluje v okviru Evropske unije in ki je botroval že trem tovrstnim manifestacijam. Vseh treh prejšnjih Evrošol so se vselej udeležili tudi predstav- niki naših zamejskih šol. Slovenska Evrošola bo torej četrto tovrstno srečanje. Organizacijski odbor Slovenske Evrošole ima od svojega nastanka za sabo že veliko operativnih sej, na katerih je oblikoval program za vse štiri dni poteka manifestacije. Z ozirom na zahtevnost kritja več resorjev, smo že v začetku znotraj odbora določili odgovarjajoče koordinatorje, ki načeljujejo več ali manj obseženi skupini svojih sodelavcev. Tako sta profesorja Kravos in Pangerc koordinatorja za kulturni program, prof. Sonja Milič usklađuje program za športni dan, Sergij Premru je odgovoren za javno obveščanje in reklamo, Bojan Brezigar je koordinator za stike z javnostjo in, kot podpredsednik Urada za manj razširjene jezike Evropske skupnosti, tudi vezni člen med odborom in to ustanovo; didaktična ravnateljica Nataša Paulin, podpredsednica našega odbora, je odgovorna za logistiko, koordinacija in režija glasbenega dela programa je bila zaupana profesorju Bogdanu Kralju, tajniške posle pa urejujeta Vida Valenčič in Peter Rusija. Iz praktičnih razlogov je odbor soglasno določil za svoj uradni sedež sedež Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu. Nekaj podatkov o udeležencih: Slovenske Evrošole se bodo udeležile naslednje skupine: • Baski iz Španije in Francije, ki bodo gostje dolinske srednje šole, • Bretonci, ki bodo go- stje dvojezičnega šolskega centra v Spetru, • Danci iz Nizozemske in Lužiški Srbi, ki bodo gostje proseške srednje šole, • Nemci iz Danske in koroški Slovenci, ki bodo gostje goriškje srednje šole, odnosno oddelka iz Doberdobu, • Valežani in Skoti, ki bodo v gosteh na srednji šoli v Nabrežini ter na oddelku v Križu, • Ladinci in Katalonci, ki bodo v gosteh na openski srednji šoli, • Severni Frizijci, ki bodo gostovali na rojanski srednji šoli, • Frizijci iz Nizozemske, ki so bili dodeljeni srednji šoli Cankar, • Skupina irske manjšine, ki bo gostovala na sve-toivanski srednji šoli. Poleg teh trinajstih navedenih skupin smo povabili kot izredne goste še predstavnike italijanske manjšine iz Slovenije in furlansko skupino. Vsaka naša srednja šola pa je povabila k sodelovanju tudi bližnjo italijansko srednjo šolo. Pri celotni manifestaciji bodo sodelovale še vse naše osnovne in višje šole. Članom odbora Evrošole je bilo od vsega začetka jasno, da z organizacijo te pomembne in za nas tudi reprezentančne pobude gredo naproti zelo odgovorni obveznosti, ki bo terjala ne le veliko časa v pripravah, marveč tudi veliko stroškov. Kot šolniki, starši učencev in bivši dijaki naših šol smo se znotraj odbora enotno zavzeli za to, da svojega, tudi če zahtevnega sodelovanja, seveda ne vključimo v proračun celotnih stroškov Evrošole in prav tako za nehonoriranje zunanjih sodelavcev. Predračun stroškov Slovenske Evrošole 1995 pa znaša kljub temu okrog 310 milijonov. Delno kritje pobude sta nam zagotovili Evropska skupnost, in Dežela Furlanija Julijska Krajina, občinske uprave, računamo pa, da približna dobra polovica celotnega zneska še ni krita, zaradi česar se bomo morali obrniti še na druge ustanove in prepričan sem, da bomo manifestacijo z uspehom izpeljali do konca. Verjetno je odveč podčrtati, da niso le stekla že vsa dela v zvezi s pripravo programov, ampak tudi tajniško poslovanje. Slednje smo začeli s prazno blagajno in, kasneje, s skromnim simboličnim prispevkom naših dveh krovnih organizacij, kar pa je tudi za sam začetek dela odločno premalo. In že trkajo na vrata načrtovalci posameznih pobud in sprašujejo za kritje stroškov pri nabavi potrebnega materiala. Himna Slovenske Evrošole ’95 Evrošola v zarji Trsta se razvnema v mladi sij, vsak od nas iz daljne zemlje nosi žarek svežih sil. Ob sinji jadranski obali smo mladi Evrope se zbrali, da v zarji naše mladosti bi roko si toplo podali. Pojmo, Evrošoli, pojmo! Ljubezen je naša zastava. Besedilo: Boris Pangerc Glasba: Aleksander Vodopivec Prispevajte za Slovensko Evrošolo ’95! Slovenska Evrošola ’95 je zahtevna pobuda, tako z vidika organizacije kot tudi stroškov. Organizacijski odbor je že prejel dva manjša prispevka za začetne stroške od Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, pa tudi od Sindikata slovenske šole, ki je organizatorjem izročil »prihranke« prejšnje pomembne obletnice, 25-letnice slovenske šole v Italiji. Odbor računa tudi na finansiranje Dežele Furlanije - Julijske krajine in Evropske Zveze. Vendar tudi to ne bo zadostovalo in zato organizacijski odbor vabi vse posameznike in institucije, ki jim je pri srcu slovenska šola - in to bi med drugimi morali biti vsi tisti, ki so se na naših šolah izšolali - da po svojih močeh prispevajo za izpeljavo slavnostne proslavitve 50. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. Svoje prispevke lahko nakažete na tekoči račun štev. 01/7780/13 pri Tržaški Kreditni Banki v Trstu. Prodor Rdeče armade Rusi so pred petdesetimi leti s silovitim prodorom in z ogromnimi žrtvami zasedli močno utrjeno ozemlje Vzhodne Prusije, elitne dežele tretjega rajha DRUGA SVETOVNA VOJNA Na sodobnem zemljevidu Evrope vidimo na južni obali Baltskega morja, stisnjeno med Latvijo in Poljsko, majhno enklavo z označbo »Rusija«. Z najbolj mastni -mi črkami je tu označeno mesto Kaliningrad. Čeprav je bil Kalinin pomembna osebnost ruske sovjetske države, sedanji moskovski oblastniki imena mesta niso spremenili, kot se je to zgodilo z imeni Številnih drugih mest v Rusiji, kjer so imena, ki so bila krajem dana za Časa komunistične oblasti, izginila in pustila mesto tistim iz prejšnjih carskih časov. Ceprav so Leningradu ime spremenili v nemški St. Peter-sburg (vedeti je sicer treba, da je 2e zadnji ruski car odpravil nemško ime St. Petersburg ter uvedel rusko Petrograd ob nemškem napadu na Rusijo v 1. svetovni vojni; ruski izraz Petrograd so uporabljali tudi prej, o čemer najdemo dokaz tudi v goriški Soči in tržaški Edinosti), s Kali-ningradom nekaj podobnega, najbrž niti za najbolj ostre nasprotnike komunizma, ni mogoče. Prejšnje ime kraja je namreč bilo Konigsberg. To mesto je bilo namreč središče nekdanje Vzhodne Prusije. Dežela je sodila v sklop nemške države do konca 2. svetovne vojne. Vzhodna Prusija je bila od osrednjega nemškega ozemlja med vojnama ločena z ozkim kondorjem, ki je bil po 1. vojni, ob Ustanovitvi samostojne Poljske, prisojen tej novi državi, da bi imela dostop do morja. Nedaleč od nemškega mesta Gdansk, ki je takrat dobilo status svobodnega mesta, pa čeprav so v njem bivah 'zključno Nemci, so Poljaki zgradili mesto Gdynia. Prusija je bila nemška dežela, kjer sta se najbolj mzbohotila nacionalizem in militarizem, Se zlasti po zaslugi plemičev - veleposlanikov, ki so jim pravili »junkerji«, in ki so bili nasledniki nekdanjih »križarjev«. To je bil odraz večstoletne nemške težnje za prodor na vzhod, za znani »Drang nach Osten«, ki je bil uperjen prah za Nemce »manjvrednim« slovanskim narodom. Prav Prusi so bili Vodilni tudi v času nacizma, predvsem, ker so v Hitlerju videli nosilca in izvrševalca svojih osvajalnih teženj. Znano je, da so se Nemci med 2- svetovno vojno zelo kruto obnašah na vsem evropskem vzhodu. Rusi so se za storjene krivice ostro mascevah. Tudi s tem, da so nemški državi odvzeh kar precej ozemelj. Poljaki so dobih Slezijo, dober del Pomorjanskega in Pru- sije, izgnali so nekaj milijonov Nemcev. Cehi, čeprav niso dobih novih ozemelj, so iz Sudetov izgnali milijone Nemcev. Stalinova Sovjetska zveza je dobila Vzhodno Prusijo in iz nje izgnala tam živeče Nemce. V te kraje so se naselili Rusi, Ukrajinci in ljudje iz drugih republik takratne Sovjetske zveze. Prvotna nemška imena krajev so bila zamenjana z novimi v ruskem jeziku. 2e 21. oktobra 1944 so nekatere edinice Rdeče armade med svojim prodiranjem stopile na nemška tla. Do tega je prišlo v Vzhodni Prusiji, pri krajih Gol-dap, Nemersdorf in Gumbiimen. Nemci in Rusi so se na »sveti nemški zemlji« ostro bojevali in že po dveh tednih, 5. novembra, je Nemcem uspelo Ruse potisniti nazaj čez mejo. Dva dni pred tem vdorom je feldmaršal Envin Rommel nare-dil ukazani samomor. Bil je vnet nacist, zvesto izvrševal od Hitlerja zaupane mu naloge, potem pa se je baje znašel med tistimi generali, ki so podpirali zaroto proti Hitlerju, ker so hoteli Nemčijo resih poraza. Baje je njegovo ime povedal nekdo od zarotnikov, ki so 20. julija naročih atentat na Hitlerja v Volejem brlogu, ki je bil prav v Vzhodni Prusiji. Hitler ni hotel poslati Rommla pred sodnike, ker je feldmaršal užival velik ugled v vojski. Ukazal mu je, naj naredi samomor in zvesti feldmaršal je ubogal tudi na ta ukaz. Nekaj dni kasneje, 21. oktobra, so ameriški tanki prišli v Aachen. To je bilo prvo večje nemško mesto (tesno je povezano z evropsko zgodovino, saj so v njem kronah cesarja Karla Velikega), v katerega so prišli vojaki protihitlerjevske koalicije. Aachen je zelo blizu nemško-belgijske meje. Začenjal se je vdor v nemško trdnjavo, pa čeprav tudi na Zahodu ni bilo večjih rezultatov, Se zlasti zaradi tega ker so sredi decembra Nemci izvedli močno protiofenzivo v belgijskih Ardenih. Ta sicer ni uspela, za nekaj časa pa je zavrla prodiranje zahodnih zaveznikov. V zasedenem Aachenu, potem ko se je položaj nekoliko umiril, je 25. januarja 1945 začel izhajati »Aachener Nachrichten«. Bil je to, po dolgem času, prvi nemško pisani dnevnik, ki ni trobil v nacistični rog. Najpomembnejše vojno dogajanje v januarju 1945 pa je potekalo na nemški vzhodni fronti. Po nekajmesečnih pripravah se je pričela odločilna sovjetska ofenziva. 12. januarja je Rdeča armada napadla na vsej fronti od Baltika do Karpatov. Ze po nekaj dneh so se pokazali prvi uspehi. 17. januarja so Rusi osvobodih Varšavo. V njenih predmestjih, na desnem bregu Visle, so sicer bili že konec julija 1944. 1. avgusta je v mestu izbruhrula vstaja. Rusi pa so se ustavili na drugem bregu in Nemcem dopustih, da so unicih uporno poljsko »armijo krajovvo«. Ta je bila naklonjena zahodu, ubogala je vlado v begunstvu, ki je bila v Londonu. Tega Poljaki Rusom niso nikdar odpustih, saj so Nemci v porušenem mestu ostah se več kot pet mesecev. Sest dni po začetku ofenzive, 18. januarja, so Rusi prišli na ozemlje tretjega rajha, v Slezijo. Ta je danes poljska pokrajina na jugozapadu države, takrat pa je sodila v veliki nemški Reich. Rusko prodiranje v zahodnih predelih predvojne Poljske in v Sleziji je bilo silovito. Rusi so 19. januarja zasedb Krakovv, istega dne tudi Lodz. Gete pod poveljstvom Ivana Konjeva in Jurija Zukova so podirale drugo za drugo nemško obrambno linijo. 29. januarja so sovjetski vojaki prišli na Po-morjansko (nemško Pomeranien), t.j. nemško vzhodno deželo, ki je še do pred nekaj stoletij, kot samo njeno ime pove, bilo naseljeno s poljskim prebivalstvom. 3. februarja so Rusi prišli do Wro-clavva (mesto je takrat bilo nemško, ime mu je bilo Breslau) ter do kakih deset kilometrov pred Sčečinom (tudi to mesto je bilo v Nemčiji, imenovalo se je Stettin). Branilo se je le mesto Poznan (takrat z nemškim imenom Posen), ki je, potem ko je bilo obkoljeno, ostalo več kot sto kilometrov za fronto. Nemška posadka se je vdala Sele 23. februarja. 2. in 3. beloruski front (z nazivom »front« so v Rdeči armadi nazivah večje bojne enote) sta na severnem delu fronte 12. januarja naskočila vzhodno Prusijo. Ta je bila leglo nemškega oz. pruskega militarizma. Tu so bili doma junkerji. Adolf Hitler je v tej deže-h, v Rastenburgu, uredil svoje poveljstvo, takoimenovan »Volčji brlog«. Od tu je s svojimi generali ves čas vojne nadzoroval vojaške operacije na vzhodni fronh. Nemci so močno utrdbi Vzhodno Prusijo. To je bba najbolj izpostavljena nemška dežela in nameravali so jo branih do konca. Na tem sicer ozkem pasu so imeli od meje do Kdnigsberga kar devet obrambnih linij. Bhe so bolj utrjene kot znamenita Siegfriedova linija na meji s Francijo. V začetku leta 1945 so imeli Nemci tu 800.000 mož, 8.200 topov, 700 tankov in 515 letal. Sovjeti so tu nakopičih veliko močnejše sile. Pod poveljstvom maršala Roko-sovskega in generala Cemjakov-skega je tu bbo pripravljenih na napad 1.670.000 vojakov, 28.360 topov, 3.300 tankov in 3.000 letal. Med letalci so bih tudi Francozi, ki so se na vzhodni fronh borih v edinici »Normandie-Niemen«. Ruski vojaki so vdrli na območju Mazurskih jezer, kjer Nemci niso pričakovah večjega prodiranja. V prvih nekaj dneh letalstvo ni poseglo v boj zaradi slabega vremena, saj je megla pokrivala celotno pokrajino. Nemci so se upirali z vso silo. Ze v prvih dneh ruske ofenzive so v boj poslali svoje rezerve, vključno tankovsko divizijo Grossdeut-schland. Tej je tudi uspelo zau-staviti rusko napredovanje. Vendar pa je Rokosovskemu s spretno potezo, v kateri je uporabb veliko tankov, uspel prodor, s tem da je z napadom z več strani za-grozh, da bo obkolil del nemških čet. Te so se zaradi tega umaknile. 16. januarja se je vreme zjasnilo in takrat je predominantno rusko letalstvo opravilo svoje. Že teden dni po začetku ofenzive je Rdeča armada skoraj povsod prodrla 60 km v notranjost utrjenega sovražnega ozemlja. Admiral Doenitz je v Tilsit, na nekdanjo nemsko-latvijsko mejo, poslal tudi ojačenje 3.000 mornarjev, bbo pa je že prepozno. 20. januarja je Tbsit padel. Ko se je sovjetska ofenziva pričela je Hider nemškim civilistom ukazal, da morajo ostah doma. Ko pa so Rusi že prodirah, je nemško poveljstvo svojim rojakom ukazalo, da se morajo umaknih v zahodno smer. To je v nemškem zaledju povzročilo precej preglavic, saj jebb na cestah velik kaos. Gobhelsova propaganda je Nemce svarila pred Rusi, čes da bodo vse Nemce pobili. Nemški poveljnik Konig-sbeiga general Laseh je v svojem poročilu napisal, da več kot 2 mi- lijona beguncev ovira premike vojaških edinic. 26. januarja so ruske edinice dosegle mesto Marienburg, na področju ustja Visle, istega dne so tudi prišle do obale Baltskega morja severno od Eblinga. Nacistične čete, ki so še vztrajale v obrambi Konigsberga so bile odrezane od glavnine nemške vojske. Hitierjevo poveljstvo namreč ni dovolilo umika tistim generalom, ki so želeli peljati svoje vojake na nove obrambne linije. Usoda Stalingrada se je ponavljala. 27. januarja so Nemci z napadom nekaterih divizij z zahoda poskusili razbiti ruski obroč pri Marienburgu. Nemcem je v treh dneh uspel prodor v globino 30 kilometrov in ruski vojaki so se morali umakniti. Vendar pa je rusko poveljstvo kmalu poslalo ojačenja in s ponovnim prihodom do Baltika še enkrat, tokrat deh-nitivno, razdelilo nemško vojsko. Z vzhodne strani so Rusi 30. januarja dospeli skoraj do Konigsberga in okrog njega stisnbi skoro popoln obroč. Nemške čete v Vzhodni Prusiji so se tako znašle razdeljene v tri skupine. Na treh obkoljenih območjbi se je srdito branilo več kot 30 Hiherjevih divizij. Sovjeti in Nemci so bili izčrpani. Medtem ko so druge sovjetske čete napredovale proh zahodu, v notranjost Zahodne Prusije in Pomorjanskega, so v vzhodno Prusijo Rusi dovažali nove čete. Hudi boji so se ves februar in tja do 19. marca odvijali na utrjenem pasu okrog Hkejlsbeiga, južno od glavnega mesta dežele. Tu so imeli Nemci 911 železobetonskih bunkerjev. V zadnjih bojih je tu padlo kar 93.000 nemških vojakov, 46.000 pa se jbi je predalo. V Konigsbergu je odpor Se trajal. A ne več dolgo. 6. aprila je Rdeča armada pričela z odločilno bitko in po Štirih dneh hudih pouličnih bojev so se Q. aprila 1945 vdali še zadnji branilci. Po sovjetskih virih je tu padlo 35.000 nemških vojakov, poveljnik general Otto Lach se je s 1.819 genera-li in oficirji ter 92.000 predal. Končana je bila ena najhujsih bitk v 2. svetovni vojni. Stalin je Vzhodno Prusijo zahteval predvsem zase, južni del te dežele so dobih Poljaki. Iz vseh teh krajev so nemške prebivalce izgnali. Ge pogledamo današnje nemške zemljevide, vidimo na njih napise krajev, ki so v Rusiji, napisane le z rusko oznako, tiste na ozemlju poljske države pa v dvojni obliki, poljski in prejšnji nemški. Morda so v Nemčiji Se ljudje, ki bi se tja radi vrnili. Marko VValtritsch Na sliki: Nepregledna kolona razbitih nemških vojaških vozil na cesti med Konigsbergom in Eblingom po napadu ruskega letalstva. Kako so se v tem stoletju spreminjale meje v Evropi Ce pogledamo na najsodobnejši zemljevid Evrope bomo seveda ugotovili, da je na stari celini v zadnjem Času prišlo do velikih sprememb. Vse so v vzhodnem delu Evorpe. Ni veC nekdanjih Jugoslavije, Češkoslovaške in Sovjetske zveze. Nastale so nove države, ki najdejo svoje mesto na zemljevidih. V tem stoletju so kartografi že večkrat morah zarisati nove meje. Najprej, v prvih letih stoletja, ko se je Norveška na sicer miren način ločila od Švedske. Potem so to naredih po balkanskih vojnah, ko je prišlo, zaradi razpada takratnega turškega cesarstva, do precejšnjih sprememb na južnem Balkanu. Đo večjih sprememb je prišlo po 1. svetovni vojni, ko se je podoba spremenila sa zlasti v Srednji Evropi, kjer je bilo do tak-mt veliko avstro-ogrsko cesarstvo. Nastale so nove države, najpomembnejše med njimi so bile Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija, poleg teh tudi Finska in tri južne pribaltske države, za več drugih pa je prišlo do znatnih sprememb meja. Od takrat je minilo komaj dvajset let, ko je prišlo do novih sprememb. V začetni fazi 2. svetovne vojne, ko si je Hitler prisvojil precej ozemelj, je odredil, naj nastanejo nekatere majhne satehtske države. Tudi takrat sta bili predvsem Srednja Evropa in Balkan v ospredju zanimanja, do sprememb meja pa je prišlo tudi na zahodu Nemčije, kjer so si Nemci prisvojili nekatera francoska in belgijska ozemlja. Kartografi so se s spremembami ponovno kar na veliko ubadali po 2. svetovni vojni, ko je v evropskih krajih na vzhodu Nemčije spet prišlo do sprememb. Podobnemu smo priča danes za- radi sesutja uvodoma omenjenih držav. Ce pogledamo na posodbljen zemljevid Evrope bomo brž ugotovih, da so na jugovzhodnih obalah Baltika nastale nove države. Ni točna, kar trdijo nekateri, da je namreč Litvo, Latvijo in Estonijo Sele Stalin po 2. svetovni vojni priključil Sovjetski zvezi. Predniku SZ, tj. ruskemu carstvu, so te dežele pripadale že v vsem prejšnjem stoletju tja do konca 1. svetovne vojne. Po njej so se osamosvojile, taksne ostale do 2. vojne. V njih so vodilni ljudje s Hitlerjem tudi simpatizirah. Nemci so med vojno te kraje brž zasedli in z njihovih ozemelj lažje prodirali v notranjost Belorusije in Rusije, takrat Sovjetske zveze. Po 2. vojni je Stalin te kraje ponovno prikljuch svoji državi in s tem nadaljeval pohtiko ruskih carjev. M.W. NEDELJSKE TEME Nedelja, 22. januaija 1995 »Balkan ekspres« Bar ■ Bari Trajekt, ki združuje slovenski dobiček, srbsko tihotapstvo in kosovsko begunstvo Ko se približamo pristanišču v Baru, nam najprej pade v oči zasidrani lepi in mogočni trajekt »Slovenec«, ki mu na boku z rdečimi Črkami piše Labumum in pod tem še »priimek« - Limasol. Trajekt je očitno registriran na Cipru, po uradni inaCici je njegov lastnik »neki Indijec iz Londona«, javna skrivnost pa je, da za njim kljub vsemu stojijo Slovenci, Cesar podgori-ška oblast seveda ne sme javno priznati, saj bi njeni volilci to lahko razumeli kot prešuštno (Čeprav samo gospodarsko) razmerje z »odcepljenimi« severnjaki. Povratna vozovnica za »Slovenca« stane 160 mark, Labur-num pa mora kot zakupnik barski Jugooceaniji odšteti trideset odstotkov zaslužka. V agenciji Jugooce-anije so povedali, da je povprečno Število potnikov, ki potujejo z La-bumumom, približno petsto (polna zmogljivost trajekta je 1200 potnikov). Trajekt vozi trikrat na teden, tako da lahko vsak, ki ga to zanima, izračuna, kolikšen dobiček prinaša. Kosovski »turisti« na poti v Ameriko... Zanimiva je narodnostna struktura potnikov - štiri petine predstavljajo Albanci s Kosova. Za to vožnjo so prodali 602 povratni vozovnici. Toda, kot pravijo v agenciji, »ne vrnejo se vsi. Pol jih gre skozi italijansko carinsko in policijsko kontrolo, polovico pa jih zavrnejo, kdo ve iz kakšnih razlogov.« Kosovski Albanci pravzaprav bežijo pred zajamčenimi Človekovimi pravicami Republike Srbije in izrabljajo italijansko stališče, ki od državljanov Črne gore in Srbije za zdaj še ne zahteva viz, potem pa Cez morje in Apenine skušajo priti do Švice, Nemčije in še dlje, največkrat do Amerike. Od 17. oktobra do 4. decembra lani, ne da bi upoštevah teden, ko trajektne linije niso obratovale, je iz Bara v Bari pripotovalo osem tisoč potnikov. Ce so štiri petine med njimi s Kosova in če jih 60 odstotkov prebije obroč italijanske pohcije, potem ni težko izraCunah, koliko ljudi je zapustilo te prostore. Končno trajekt odpre svojo palubo, mi pa se napotimo k carinski kontroli. Mimogrede vidim v dokih, kjer je, kadar je dan sončen, vse polno ribičev, več parkiranih avtobusov in ob njih nenavadno gnečo. Pristopim in berem registracije: PR 456-322... Moški, obloženi s torbami in vrečami, ženske z otroki, ki jih držijo za roko ah nosijo v naročju. Na vprašanje, ah potujejo v Bari, nejevoljno prikimavajo, na drugo vprašanje, zakaj, pa povešajo pogled in molčijo. Eden od njih se vseeno opogumi in reče: »Kot turisti!« Na glavi ima šubaro, v roki drži sveženj, obdaja ga oblak dima cenenega tobaka, oblečen je v garderobo made in Vranje. Na prvi pogled je očitno, da je vse kaj drugega kot turist. Slišim še eno izjavo: »Vseh sedem nas gre. Tudi oba majhna otroka. Zdaj poskušamo priti v Italijo že tretjič, uredil sem se, obril, in če zdaj ne bo uspelo, ne bo nikoh.« Zaupa nam, da bi rad z družino prišel do Nemčije, da pa je njegov glavni problem barva kože! S prstom pokaže na svoj obraz - seveda, cigan, ni kaj. Tolažimo ga, da je svet kljub vsemu vendarle plemenitejši, da tam ni rasizma in diskriminacije, da mu to lahko potrdi tudi jugoslovanski predsednik Lilič (človek je bil vendar v Južnoafriški republiki) in da se mu bo tokrat gotovo posrečilo. Nato se napotimo k carinski postaji. Au revoir, Montenegro! Pozneje se bomo na trajektu naposlu-šali zgodb, kako se znajdejo lastniki butikov, ki potrebujejo večje količine blaga, in kako jim uspe obih carino. Nekateri potujejo preko Albanije do Drača in blago potem z barkami po Skadarskem jezeru prepeljejo do Cme gore; drugi za razmeroma majhen denar blago naložijo na gliserje, ki tihotapijo tobak, alkohol in drogo, medtem ko se tretji vračajo po isti poh, vendar pol blaga navlečejo nase (rekord je šest kavbojk), polovico pa skrijejo v avtomobilu in tako »zlahka pridejo skozi«. Vkrcamo se na Labumum. Takoj pri vhodu za potnike nas v podpalubju pričakata mladi in simpatični Slovenki. Pregledujeta vozovnice in nam v brezhibni hrvaščini pojasnjujeta, kje imamo kabino. Na drugi strani eden od članov posadke v rameni uniformi usmerja vozila na ladijsko parkirišče. Tudi on govori hrvaško. Odgovarjajo mu seveda, po ustavi, v srbščini, in kot pravijo tisti s Kosova, Nema probljembKo se povzpnemo nadstropje više, se znajdemo v ekskluzivnem in udobnem prostoru, kjer se zvrstijo restavracija, brezcarinska prodajalna, bar, kabine in sedeži za potnike. Ob pultu, nad katerim piše Informacije, naletimo na zajetnega in nasmejanega (kakršni so vsi, ki tehtajo več kot sto kilogramov) gostitelja, za katerega se kasneje izkaže, da je iz Portoroža in da je na trajektu deklica za vse, saj opravlja natakarske posle, lika in nudi vsakovrstno pomoč ter informacije. Pripoveduje nam, da je bil prej zaposlen v enem od portoroških hotelov, kjer je zaslužil približno 1500 mark na mesec, a mu je država pobrala več kot polovico. Tukaj, na trajektu, pa zasluži po dva tisoč dolarjev mesečno in jih dobi izplačane na roko. Res pa je, da je v hotelu delal po šest ur na dan in šest mesecev na leto, tukaj pa traja njegov delavnik »od šestih do šestih«, tako da je pač stvar odločitve, ah bo človek poležaval ali pa kaj zaslužil. Vprašamo ga, kaj misli o tem, da je posadka v glavnem slovenska z nekaj ljudmi s Hrvaške (kar je zaupen podatek), med potniki pa prevladujejo Albanci, Črnogorci in Srbi (iz Cme gore, Srbije in Bosne) in na enem od televizorjev je mogoče spremljati tudi Vučehčevo televizijo. Pero samo skomigne z rameni in z nasmeškom doda: »Balkan ekspres!« Izvirno, ni kaj. Tako Pero kot drugi člani posadke z »barbo« Tomazinom na čelu poudarjajo, da na tej progi vozijo - kot na katerikoli drugi - profesionalno, brez emocij. »Barba« nas popelje po vsem trajektu, od strojnice do krmila, opiše, kako deluje posadka, in pove marsikaj o trajektu. Vreden je približno dvajset milijonov mark in za pokrivanje svojih stroškov potrebuje vsaj tristo prodanih vozovnic. Na vprašanje, koliko časa bodo še vozili na tej liniji, skomigne z rameni in doda, da za zdaj še ničesar ne ve: »Posel gre odlično, vsi smo zadovoljni, mi, potniki in Prekookean-ska, tako da bomo še videli.« Na ladji so seveda tudi norci Ko smo se vračah, smo ugotovi-h, da jih je skušalo pobegnih vsaj 106 med njimi, a jim to ni uspelo. Toliko jih je namreč italijanska policija poslala nazaj na trajekt, ne da bi smeh vstopih v Bari. Tu jih je tudi zastražila, dokler ni Labur-num vžgal motorjev, in jih šele potem spustila iz rok. Naletimo tudi na domačinko iz Bara. Sedi zraven vrat brezcarinske prodajalne in nam pripoveduje, da gre v Neapelj, na obisk k možu, mornarju. »Zaradi sankcij ga nisem videla že dve leti, moral je potovah čez Budimpešto, zdaj pa bom, čez dva dni, spet pri njem.« Za šankom sta dva Beograjčana. Pripovedujeta, da imata vsak svoj butik in da gresta po nakupih, v upanju, da ju carina, ko se bosta vračala, ne bo preveč globoko »prebrskala«. Tu sta tudi dva bosanska Srba, ki sta seveda vojaško nastrojena. »Vse do Rima bo srbsko,« zatrjuje eden od njiju v svojem »osvajalskem« nastopu. Drugi je nekoliko stvar-nejši: »Takoj ko bo padel Bihać, gremo nad Tuzlo, da okrepimo koridor.« Đuro in Ilija, tako jima je ime, sta sicer voznika tovornjakov. Živita v Švici in se zdaj vračata iz Bosne, kjer sta prevažala humanitarno pomoč (krvno plazmo) za Srbe v tako imenovani bihaški enklavi. Izzivam ju z vprašanji, kako prenašata tolikšno število Albancev na ladji, onadva pa na glas odgovarjata: »Vse bi jih morali -po kratkem postopku.« Na vprašanje, zakaj, sledi »logičen« odgovor: »Vsi potujejo v Ancono, od tam pa v Spht in potem v Bosno, kjer ubijajo naše brate.« Norost je očitno brezmejna. V Bari prispemo okrog 7. ure. Že ob pol sedmih pa nas ljubeznivi ženski glas v slovenščini, hrvaščini in italijanščini poprosi, naj tisti, ki so bili v kabinah, ne pozabijo vrniti ključev. Problem s ključi je očitno velik, saj omenjeno prošnjo ponavljajo vsakih pet minut. »Balkan ekspres«, ni kaj. To je še posebej očitno zjutraj, ko se sprehodite po trajektu in namesto tiste brezmade-žnosh, na katero ste naleteh v začetku, vidite opustošenje: prazne cigaretne škatle, ogorki, luže od različnih sokov, konzerve od piva, pohojeni piškoti... Opozarjajo nas, naj ne hodimo na stranišča. V Bariju še 2hri SFR Jugoslavija Ko pristanemo, gremo do konzulata, ki se nahaja v središču Barija. Ob vratih nas pozdravi napis: »Konzulat SFRJ Jugoslavije«. Tako torej - Titova Jugoslavija še ni mrtva, vsaj v Bariju. Kasneje nam konzul Perovič pove, da ta Jugoslavija še živi in to ne samo v tem napisu, saj se še velikokrat zgodi, da Italijani napotijo kakega Hrvata, Bosanca ah Slovenca, naj svoje probleme rešuje na tem konzulatu. Razlogi za to ravnanje so seveda praktični in ne politični, saj je južno od Rima to edini konzulat, ki je povezan s katero od držav nekdanje Jugoslavije. Tam tudi izvemo, da je Perovič eden redkih, ki prihajajo na to mesto iz Cme gore, čeprav bi bilo logično, da bi imela Črna gora zmeraj »svojega človeka« na konzulatu v Bariju. Pripo- veduje nam o tem, da je po omilitvi sankcij in po odprtju te trajektne linije dela čez glavo dovolj in da se Italijani zelo zanimajo za vlaganja, predvsem v Cmo goro. V tem jih še podpira dejstvo, da so Italijani potegnili kratko v Albaniji, ki so jo, kot kaže, dobili podse Američani in Nemci. Perovič nam pripoveduje tudi o načrtih, v katerih ima posebno mesto tudi kandidatura Cme gore za Mediteranske igre. Kandidat za leto 1997 je Bari, ki pa bo gotovo podprl črnogorsko kandidaturo za leto 2005. Po odhodu iz starega mesta, ki slovi tudi po največkrat izmišljenih zgodbah, kako nevarno je tam, o tolpah, ki vas bodo, kakor hitro boste stopili na njihovo ozemlje, oropale, pridemo spet v pristanišče, kjer nas čaka Labumum. Carinska kontrola je rutinska, zato se zelo hitro znajdemo na palubi. Gostitelj je seveda isti, še zmeraj ves nasmejan, in že smo pri »naših«. Potnikov je veliko manj kot pri odhodu. Vidimo italijanske pohciste, tiste, ki stražijo že omenjene »zavrnjene« Albance. Kljub temu pa je na trajektu malo znanih obrazov. Večinoma so vsi novi. Znova se srečamo s posadko, vsi so spet prijazni in nasmejani, v tako rekoč domačem vzdušju. Nenadoma od nekod prihiti »barba« z očali na nosu in z nekim papirjem. Izkaže se, da gre za fotokopijo ljubljanskega Dela. Vpraša nas, ah poznamo nekega Jokiča, kar mu potrdimo, njemu pa se potem »utrga«... Članek namreč piše o prostituciji in pri tem navaja tudi Labur-num kot tisti trajekt, na katerem naj bi menda cvetela ta najstarejša obrt. »Barba« se je strašansko jezil, drugi pa smo obmolknili in poča-kali, da se je njegova jeza unesla. Utrujeni od poti odidemo v kabino, polni vtisov, in zaspimo, dokler nas zjutraj ob pol sedmih ne zbudi znani glas s »potniki«, »putnici«, »passageri«, ki nas spomni, da pristajamo v Baru. Tokrat ni nobene gneče, skupaj z drugimi se spustimo v podpalubje in tako v vrsti, sestavljeni iz Črnogorca, Albanca, Srba in Slovenca, prav idealni za fotografski posnetek, čakamo, da se odpre paluba, in se potem poženemo, kdo bo prvi prišel čez carino, kjer se ta zgodba o »Balkan ekspresu« konča. Vse je kot v istoimenskem Baletičevem filmu. Cela množica filmskih likov in življenjskih usod. Različnih, bledoličnih in zagorelih, bogatih in revnih, izgubljenih in najdenih, celo srečnih, a večinoma žalostnih. Tu so Črnogorci, Srbi, Slovenci in Hrvati, najbolj številni pa so seveda Albanci. Tudi poklicev imajo veliko: tihotapci, poslovneži, brezposelni, delavci na prisilnem čakanju, novinarji, politiki-Vse skratka samo čaka na eksplozijo. Toda vsega tega je na kopnem toliko, da morje zaenkrat deluje kot vama oaza. Željko Ivanovič, AlM Foto: Srdan Živulovid Zanimiva je narodnostna struktura potnikov -štui petine je Albancev s Kosova. Za to vožnjo so prodali 602 povratni vozovnici. Toda, kot nam povedo v agenciji, »ne vrnejo se vsi«. »Pol jih gre Cez italijansko carinsko in policijsko kontrolo, polovico pa jih zavrnejo, kdove iz kakšnih razlogov.« Tako izvemo, da kosovski Albanci pravzaprav bežijo pred zajamčenimi Človekovimi pravicami Republike Srbije in izrabljajo italijansko stahšče, da od državljanov Cme gore in Srbije zaenkrat še ne zahtevajo viz, potem pa Cez morje in Apenine skušajo priti do Švice, Nemčije in še dlje, najveckmt do Amerike. Ko pristanemo, gremo do konzulata, Id se nahaja v središCu Barija. Ob vratih nas pozdravi napis: »Konzulat SFRJ Jugoslavije«. Tako torej -Titova Jugoslavija še ni mrtva, vsaj v Bariju. Kasneje nam konzul Perovič pove, da ta Jugoslavija še živi in to ne samo v tem napisu, saj se še velikokrat zgodi, da Itahjani napotijo kakega Hrvata, Bosanca ali Slovenca, naj svoje probleme rešuje na tem konzulatu. Razlogi za to ravnanje so seveda praktični in ne politični, saj je južno od Rima to edini konzulat, ki je povezan s katero od držav nekdanje Jugoslavije. I__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I Kadar govorimo o raku, mnogim ljudem občutki strahu, nemoči, brezupnosti in negotovosti, ki so povezani z boleznijo, ohromijo moči, ki so potrebne za obvladovanje bolezni. Nikomur ni že vnaprej dana sposobnost obvladovanja tovrstnih težav; kakor katerokoli drugo sposobnost je treba tudi to, da se znamo spopasti s težko boleznijo, počasi in s trudom razvijati. Bolnik potrebuje voljo, da zbere potreben dodatni pogum, Id ga terja ta izjemna situacija; voljo pa je treba spodbuditi. Tako je v uvodu h knjigi Ozdraveti, ki je pravzaprav priročnik za bolnike z rakom in njihove svojce, zapisala dr. Marija Vegelj-Pirc, psihoon-kologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Psihoonkologija je pri nas se bolj Pri pionirskih korakih, Čeprav se na oddelku za psihoonkologijo s to dejavnostjo ukvarjajo že enajsto leto. Psihoonkologija je v zadnjem desetletju prispevala svoj delež k boljšemu poznavanju rakave bolezni s proučevanjem in upoštevanjem duševnih dejavnikov pri nastanku in razvoju bolezni, kot tudi pri zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov. Temelji na izhodišču, da je zelo pomembno, da se bolnik zdravljenju ne prepusti pasivno, temveč da aktivno sodeluje. Psihoonkologija se -ukvarja z vprašanji, kaj lahko naredi bolnik sam zase, poleg zdravljenja, ki mu ga predpise zdravnik, da bi lahko tudi sam aktivno prispeval k ozdravitvi; kakšno vlogo imajo duševni dejavniki pri nastanku in zdravljenju bolezni; ali se lahko zdravi ljudje naučijo takega načina življenja, da bi bili manj dovzetni za bolezen. Pri delu poleg psihoterapevtske pomoči uporabljajo tudi tako imenovane sprostitvene tehnike, za vse bolnike, ne glede na vrsto obolenja ali način zdravljenja, in za njihove svojce. Odločijo se lahko za individualno ali skupinsko delo. Posebej za bolnike z rakom je prirejena tako imenovana Simon-tonova sprostitev in vizualizacija, ki obsega osem praktičnih vaj v enotedenskih presledkih. Bolniku, ki se sprašuje in razmišlja o tem, ali bo zmogel vse napore in kakšno bo življenje po bolezni oziroma z njo, je treba vliti zaupanje: »Zmogli boste vse napore. Važno je, da hočete in zaupate. Kadar pa je stiska prevelika, ne odlašajte in poiščite ustrezno strokovno pomoč.« »Seveda s tem ne moremo nadomestiti potrebnega medicinskega zdravljenja, temveč ga samo dopolnjujemo in lahko bistveno prispeva-mo'h kvaliteti življenja,« pravi dr. Kdor ima veliko opraviti z neozdravljivo bolnimi, ve, da se ljudje razlikujemo tudi v sprejemanju smrti in da je marsikdo, ki mu že trka na vrata, nanjo Se povsem nepripravljen. Kako torej takega človeka umiriti in pripraviti, da bo smrt sprejel in jo pričakoval na način, ki ga bo kar najmanj prizadeval? Za večino med nami je to pretežka naloga, saj v nenehni želji po uspehu in gmotnih dobrinah nismo pripravljeni na stik z umirajočimi in se jim skušamo vnaprej izogniti. Tisti, ki bi rad pomagal, ne ve, kako, pa tudi oni, Id bi se raje umaknil, bi nemam zmogel pomagati, če bi o tem kaj vedel. (Odlomek iz spremne besede dr. Božidarja Voljča h knjigi Metke Klevišar Spremljanje umirajočih) Marija Vegelj-Pirc. Najbolj pomembno se je pogovarjati, Četudi ali ravno zato, ker je smrt tabuizirana tema. »Sodobna družba je te stvari preprosto odrinila vstran. V njej ni prostora za trpečega ali žalujočega človeka.« Rak je bolezen, ki pri večini bolnikov izzove pretres, duševno stisko in vprašanje: Zakaj ravno jaz? Srečanje s tem je grozljivo in ljudje zelo trpijo. »Premalo se zavedamo, da se življenja ne da programirati. Računati je treba tudi s tem, da se nam lahko zgodi tudi huda bolezen in da se bomo znali z njo soočiti,« razmišlja dr. Vegljeva. Seveda ne gre za to, da bi moral biti človek obremenjen z morečim razmišljanjem o smrti, o koncu, toda tudi smrt bi moral sprejemati kot del življenjskega ciklusa. Ljudje pa so na splosno kar preveč prepričani, da zdravje ni problem, CeS -ko bom imel težave, bom Sel k zdravniku, ki mi bo pomagal. Res pa je tudi, kot pravi dr. Vegljeva, da samo zdrav človek doživlja smrt kot nekaj, kar se zgodi drugemu. »Poglejte, saj se ob prometnih nesrečah zgrozimo, vendar nam to ne vzame poguma, da ne bi sedli v avto.« Ko pa zares zboli ali je hudo poškodovan, začne človek razmišljati. Kajti dejstvo je, kot pravi dr. Vegljeva, da je sodobni človek z vsem svojim razumom in strahotnim napredkom tehnike sam sebe odpeljal od realnosti in si daje lažno upanje - tudi v medicini. Človek pa je tudi edino bitje, ki se je sposobno zavarovati sam pred seboj. Razvije obrambne mehanizme. Dr. Marija Vegelj-Pirc razlaga, da je eden od njih zanikanje: ko izve za bolezen, kot je rak, je prva reakcija - to je nemogoče. Psihološka (samo) obramba je tudi vzrok, da ljudje odlašajo z obiskom pri zdravniku. Nekateri pa se branijo z jezo in agresijo. »Toda ko človek sprejme dejstvo, da ima raka, je pripravljen veliko žrtvovati za sebe in prenesti hude terapije. Takrat se zbudi vera v življenje, zbudi se pra-nagon po življenju. V situacijah, ko Človek zre smrti v oci, se v njem zbudi tudi neverjetna energija.« Pri tem so neizogibne duševne stiske in depresije. »Zato pa smo potem razni specialisti, ki si prizadevamo, da bi imeli celostni pristop k bolniku, a to pri nas ne uspeva najbolje,« pripoveduje dr. Vegljeva. Samo misel ali vedenje o tem je premalo. Bolniku namreč ni dovolj, Ce mu zdravnik reče: zdaj je odvisno od vas, a nikar ne mi-slite na to..., potem pa ga pusti samega z njegovimi mislimi in depresijo. Taka pomoč je pri težko bolnih zelo pomembna, ko pa bolezen napreduje, bi je potrebovati Se veC, je prepričana dr. Vegljeva. To velja tudi za svojce. Ti so za bolnika pripravljeni narediti vse. Ne tako redko pride do konflikta, ko zdravnik meni, da svojci izsiljujejo z zahtevo po hospitalizaciji, da nočejo imeti bolnika doma. »Pa ni tako,« pravi dr. Vegljeva, »v resnici jih je strah, ker se bojijo, da doma njihova pomoč ne bi bila prava.« Včasih je zato dovolj že pogovor, ki zmanjša Zahtevati od ljudi, ki imajo raka, da spremenijo svoja mnenja, da bodo razumeli, da lahko ozdravijo in živijo polno življenje kljub svojim bojaznim in bolezni in negativnim pričakovanjem ljudi v okolici, pomeni zahtevati od njih veliko pogumnih dejanj in osebne moči. Veliko ljudi zmore ta pogum in moč. (S kasete Poti k zdravju dr. Marije Vegelj-Pirc) strahove. V takih situacijah se ljudje zbližajo. »Treba je ohranjati iskren odnos, saj bolnik Čuti narejeno vedrino.« Dr. Vegljeva tudi meni, da je nasvet, naj ne obiščemo bolnika zato, da bi si ga ohranili v spominu takega, kot je bil, popolnoma zgrešen, čeprav večina ljudi misli, da je tako prav, zlasti za otroke. Ob smrti pa potem Dr. Marija Vegelj-Pirc največkrat sprašujejo, ati je bil bolnik sam, ali je trpel... »Pri nas svojcem, Ce želijo biti ob bolniku v trenutkih umiranja, včasih to omogočimo,« pravi dr. Vegljeva. To pomeni izjemno veliko. »To je humanizacija Človeškega življenja in s tem tudi smrti.« Zanimivo je, da bolniki sprejemajo odkrit in iskren pogovor. Zato nimajo prav tisti zdravniki, ki tega ne zmorejo in se branijo s tem, da pac ne upajo tvegati, da bi si na primer bolnik vzel življenje. »Ne zavedajo se, da bi s pogovorom lahko mnogim po- Natinov, po katerih si bolnik pomaga, je veC. Eden od njih je tudi Simontonova metode sprostitve in vizualizacije. Pri tem se bolnik uči spoznavati v svojem preteklem življenju povezavo med dalj časa trajajočim stresom in oslabitvijo telesnih obrambnih moči, kar pripomore k nastanku bolezni; prevzemati soodgovornost za svoje zdravljenje; usklajevati telesne in duševne potrebe; živeti in biti kos bolečinam in strahu; zagotoviti si pogoje zdravega okolja; zavestno usmerjati zdravljenje in pospeševati ozdravitev z meditacijo, vajami sprostitve in vizualizacijo. magali. Kajti soočenje s težko stvarnostjo je proces, saj ni odvisen le od ene besede.« Nekateri pa pravijo, da za pogovarjanje ni Časa. Zal se včasih zgodi tudi to, da bolnik za svojo diagnozo izve na grozljiv način: pri odpustu iz bolnišnice gre v pisarno in vpraša, koliko mora plačati, pa mu administratorka reče, da nic, ker se za rakava obolenja pac ne plačuje. Tudi sistem »zaprtih kuvert« ni nic boljši, ker je jasno, da bo bolnik kuverto odpri, saj gre vendar zanj. Dr. Marija Vegelj-Pirc posebej poudarja nujnost celostne obravnave bolnika. Za to bi na oddelku za psihoonkologijo potrebovali vsaj deset ljudi. »Rehabilitacija bi se morala pravzaprav začeti pred začetkom zdravljenja. Morati bi imeti oddelčne skupine za možnost pogovora, v katerem bi sodelovala zdravnik in sestra.« Za zdaj pa z bolniki in svojci dela sama s pomočjo medicinske sestre. Kaže pa, da bodo vendarle dobiti tudi stalnega psihologa. Uvajanje v sprostitvene tehnike poteka redno, imajo pa tudi sistem odprtih vrat in telefon. Bolnik lahko pride ne samo takrat, ko ga napoti lececi zdravnik ati onkolog, ampak tudi, ko začuti stisko. »Nase skupine so silno dragocene in delo bi bilo lažje, Ce bi se jih udeleževali tudi zdravniki,« pravi dr. Vegljeva. Gre namreč za to, da je Čustva, med katerimi je tudi strah, treba predelovati - bolj ko jih človek predela, lažje mu je. Res pa je, po besedah dr. Vegljeve, da s tako pomočjo lahko uspeš šele takrat, ko je nekdo za to zainteresiran, torej ko si želi razmišljati in pomagati. To od človeka zahteva veliko napora. Vendar nekateri od skupin pričakujejo preveč. Ljudje so preveč pasivni - vse bi dali, da bi našli koga, ki bi jim pomagal. Zato vedno bolj služijo razni alternativci, ki izkoriščajo Človeka v stiski. Zakaj pa medicina na to bolj ne reagira? »Zato,« odgovarja dr. Vegljeva, »ker bolnika razumem, da poišče tudi najbolj nemogoče, ker se boji.« Seveda pa Čudežev ni. »Čudež je to,« pravi, »koliko energije zmorejo ljudje, da preživijo težke trenutke. In težko bolni so zmožni izjemno plemenitih dejanj.« Tisti, ki pomaga težko bolnim, tudi sam ne more biti neobčutljiv. »Vedno mi je hudo, ko se konca življenjska pot bolnika, ki sem ga spremljala več let in ki si je tako želel, da se življenje ne bi končalo,« pripoveduje dr. Marija Vegelj-Pirc. Zdravnik ati sestra, ki sama nimata razčiščenega odnosa do smrti, umirajočemu ne moreta pomagati. Za to mora biti človek usposobljen. »Ce želimo bolniku pomagati, moramo ohraniti občutlji- vost. Kajti Ce ne bi ničesar veC doživljati, ne bi bili sposobni pomagati.« To prenesti pa ni tako preprosto. Dr. Vegljeva pravi, da si ne smejo dovoliti, da bi izgubiti pogum in vero v življenje. Vsi, ki delajo z ljudmi v stiski, pa bi morali imeti možnost razbremenitve, da ne bi teh težkih bremen odlagali tja, kamor jih ne bi smeli - na druge, v družino... Tudi »izgorevati« pri svojem delu ni dobro, meni naša sogovornica, saj potem nimaš veC kaj dajati. »Življenje je lepo,« pravi dr. Marija Vegelj-Pirc, »je vrednota, ki je ne moremo meriti samo z objektivnimi pokazatelji. Ob svojem delu začutim tudi lastno življenje kot radost, kot energijo. Prevečkrat pozabljamo na to, da bi se morali tudi med seboj spodbujati k večji človečnosti.« Katarina Novak Foto: Jože Suhadolnik »Ko svojo zgodbo pripovedujem ljudem, ki nikoli niso doživeli raka, pri njih naletim na zelo mešane reakcije. Nekateri me razumejo in se nekako vživijo vame, drugi pa me obsojajo zato, ker sem pomislila na to, da bi si sama vzela življenje. Zenske, ki so v obdobju okrevanja po raku, ob pripovedovanju te zgodbe običajno občutijo olajšanje, in v vseh letih, ko sem to zgodbo pripovedovala udeleženkam svojih skupin, pri njih nikoli nisem naletela na negativno reakcijo. Takoj moram povedati, da nikakor nisem zagovornica samomom. Kot psihoterapevtka sem imela že večkrat opravka s pacientkami, ki so se predajale obupu, in nekatere od njih sovnajhujših trenutkih pomislile na to, da bi si vzele življenje, ker se jim je ta skrajna možnost zdela primernejša od počasnega umiranja. Zmeraj sem si prizadevala po najboljših močeh, da sem jim pomagala poiskati smisel za nadaljevanje življenja in da sem jih prepričala o novih možnostih, na katere niso niti pomislile. Prepričana sem namreč, da je v večini primerov možno rešiti se tako težke čustvene zaplete. Res pa je, da tudi najboljša stmkovna pomoč ne more ublažiti strahu pred fizičnimi bolečinami, ki po našem mnenju spremljajo počasno umiranje za rakom.« (Iz knjige Ronnie Kaye Dober dan, življenje!) NEDELJSKE TEME 26 Nedelja, 22. januaija 1995 Šola za ženske, ki hočejo bogataša Verjemi vase, in to tudi pokaži navzven LJUDJE, ODNOSI, LETA Študentke, ki obiskujejo seminarje Američanke Ginie Polo Sayles, se učijo za to, da se bodo znale - bogato poročiti. Za domačo nalogo se morajo med drugim na primer naučiti gibanja med premožnejšimi ljudmi, se bolj privlačno oblačiti in znati naročiti najdražji šampanjec. Ginie je sama najboljši primer tovrstne uspešnosti. Tretjič je poročena, in to z naftnim magnatom. Svoje izkušnje in nasvete je strnila v knjigi Sola za možitev z denarjem, po vseh Združenih državah Amerike pa prireja seminarje na temo »uspešne lovitve bogatega moža«. Da je to mogoče, potrjuje tudi primer njene učenke, 35-le-tne Carol, sicer uspešne borzne mešetarke iz Bostona, ki pa si ni mogla privoščiti materinstva, ker nikakor ni srečala »pravega«, ki bi jo lahko vzdrževal. Odločila se je, da bo ravnala, kot svetuje knjiga Ginie Polo, in v treh mesecih je dobila snubitev iz Pariza skupaj z dragocenim polka-ratnim diamantnim zaročnim prstanom. Zadeva je šla postopoma. Najprej je s pomočjo knjige razčistila, kak- šno je pravzaprav njeno izhodišče: ali se pravilno oblači, kakšno je njeno stanovanje oziroma hiša, ali in kdaj spreminja frizuro, ali bi morala shujšati in ali zahaja na prava mesta. Pred tem je delala vse dneve, sedem let pa že ni bila na počitnicah. V veliko pomoč so ji bile prijateljice z nasveti, zlasti tiste, ki pri vzpostavljanju stikov z moškimi nimajo težav. Nasveti prijateljic so lahko tudi sicer zelo uporabna zadeva. Upoštevati pa jih je včasih malo težje - če na primer nisi vajena (suvereno) nositi mini krila, je to lahko katastrofa. Toda ko ti moški reCe, da si »super«, tudi do potrebne samozavesti ni več daleč. Lahko se tudi pustiš vpeljati v skrivnosti flirtanja. Nekako takole: sediš v bistroju ali kavarni, gledaš neprizadeto v njega ali njih in ko se obrneš stran (ker te ne zanima več), ni hudič, da ne bi vžgalo. A za tovrstne umetnije si je treba vzeti Cas. Tu je potreben rahli »vskok«: to se dogaja v Ameriki, moški na našem prostoru pa morda zahtevajo drugačno »obravnavo«; vsaj tisti zares bogati. Se en nasvet: povabila na zmenek ne kaže sprejeti takoj in z velikim navdušenjem, pa naj bo tip še tako bajno premožen. Pa tudi ko do prvega zmenka pride, nikar z vsemi »podatki« na dan. Za vse velja določen red: ob kavi se pogovarjaš o vsakdanjih stvareh, ob čaši pijače pridejo morda prav določene podrobnosti in zanimivosti, kosilo ali večerja pa že terjata iznajdljivost ali bolje rečeno domiselnost. In če sledi povabilo na oddih v eksotične kraje, ne »padi« takoj; saj imaš vednar veliko obveznosti, ki so neodložljive. Pri vsem nikakor ne sme zatajiti ženski čut -sama najbolje veš, kdaj je tipu resnično nekaj do tebe. Kaj pravi na vse to učiteljica Ginie Polo Sayles? Ce se hoCeš poročiti z bogatašem, si moraš pred tem privoščiti perfektno vzgojo, svetuje. Na njenih seminarjih namreč ne Otroci M založbi Colibri je izšla knjiga angleške pisateljice Aane Fine (v prevodu Branka Gradišnika) z naslovom Madame Doubtfire. To je pripoved o otrocih slabo ločenih staršev in o njihovih travmah. Oce in mati z nezavedno brezobzirnostjo uporabljata otroke za tešenje svojih potreb. Sele ko se otroci iztrgajo slabima podobama staršev, se lahko zaCne celjenje. Mariskomu pa je ta zgodba najbrž znana, saj je knjiga doživela tudi filmsko upri-ozoritev pod naslovom Očka v krilu. (KaN) Kmalu bomo pod vodo Britanski in japonski znanstveniki so na sledi še eni od velikih domislic narave: tisti, ki omogoča krokodilom, da ure in ure preživijo pod vodo, kar naj bi presadili tudi v človeške gene. Aligatorji, krokodib in številni drugi plazilci imajo posebno sestavo hemoglobina, torej tistih molekul in rdečih krvničk, ki prenašajo kisik, prav ta pa jim omogoča, da ostanejo pod vodo dolgo časa ne da bi vdi-hnih zrak. Gre za povsem drugačen način dihanja pod vodo, kakršnega uporabljajo kiti, delfini in drugi morski sesalci. Znanstvenikom se je posrečilo križati Človekov in krokodilji hemoglobin, tako da imata iste lastnosti. (Reuter) govorijo o kakovosti človeškega življenja, ampak o tem, kako se je mogoče bogato poročiti. Kajti, roko na srce -vrednosti človeškega življenja se ne da meriti z denarjem. Pojasnilo: v Ameriki velja načelo, da ženske išCejo moža ne pa ljubezen. In Ginie Zanje uspeh. Toda tudi v obljubljeni deželi imajo nekatere zadržke. Niso tako redke tiste, ki še vedno prisegajo na ljubezen v pravem pomenu besede in se temu niso pripravljene odreči za nobeno ceno. Ginie Polo Sayles je prišla še do enega, zelo konkretnega sklepa oziroma nasveta: iskanje »bogate zveze« je podobno obisku v igralnici - izkupiček je tolikšen, kolikor si pripravlejan izgubiti. (KaN) Nasveti za uspeh 1) Verjemi vase in to tudi pokaži navzven 2) Spremeni svoj videz - obleko, pričesko, obnašanje... 3) Nauči se primernega vedenja 4) Vedi se tako, kot da si vajena razkošnih stroškov 5) Zaposli se tam, kjer delajo bogati ljudje (zanimivo bi bilo vedeti, kje je to pri nas) 6) Giblji se v družbi, kjer vsaj domnevaš, da lahko naletiš na bogatega 7) Druži se s takimi, ki poznajo bogataše 8) Zapelji ga na svoj način, ob tem pa imej še nekaj zmenkov 9) Ce se odločiš, da se boš poročila z bogatašem, potem se moraš temu primerno obnašati. Z majhnimi zvijačami ga lahko na poroko napelješ na primer v treh mesecih 10) Ce po letu dni še vedno ni »»dozorel« za usodni »da«, potem mu postavi ultimat. Zagotovo se bo obneslo. Sicer pa si bila dovolj pametna, da si si v rezervi prihranila še kakšnega bogataša. Preveč besed Človek vedno več govori in vse manj pove. V vsakem trenutku, na vsakem koraku se nad nas zgrinjajo slapovi besed in sporočil, mi pa vse manj vemo, kako bi morali živeti. Kako smo zašli v verbalno obibco in duhovno pomanjkanje? Z izpopolnjevanjem medijev množičnih komunikacij se je poenostavilo prenašanje misli in sporočil na daljavo. V preteklosti je bilo prenašanje sporočila iz kraja v kraj drago. Zato so se prenašala samo pomembna obvestila in posebej modre misli. Danes je to prenašanje zelo poceni, zmogljivosti prenosnikov pa velikanske. Danes je nemogoče obstoječi časopisni prostor, radijske in televizijske oddaje zapolniti s pametnimi mislimi. Preprosto, zmogljivost prenosnika je večja od produkcije duha. In ta razkorak je iz dneva v dan ve- čji. Razen tega dajejo uredniki in lastniki medijev množičnih komunikacij iz različnih razlogov v obtok le manjši del produkcije zgornjih nadstropij človeškega duha. S povečevanjem števila medijev smo vsi dobiti realne možnosti, da se obrnemo na javnost Ce ne drugače, lahko to vsi storimo v radijskih kontaktnih oddajah (te so res podpritličja duha). Iz davne preteklosti pa smo podedovati mišljenje, da se na množico (javnost) obračajo samo izjemno pametni, tisti, ki imajo kaj povedati. In danes se vsi Čutimo poklicane, da govorimo, til govorimo. Govorimo tam, kjer je treba, in tam, kjer ni treba; govorimo o stvareh, ki jih ne razumemo in ki niko- Kolikokrat govorimo o stvareh, ki nikogar ne zanimajo? gar ne zanimajo; govorimo o vprašanjih, ki so bila pojasnjena pred tisoC in tisoč leti, s tem, da se obnašamo, kot da odkrivamo nove velike resnice; dajemo nesmiselne odgovore na trapasta vprašanja, ki jih postavljamo sami sebi, ne da bi navzoče vprašati, ati to želijo poslušati; prenapeto govorimo o nečem, kar je manj kot nič; drugim skačemo v besedo ati jih poslušamo samo na videz, ker smo preveč zavzeti s poveličevanjem lastnih neumnosti. Obkroženi s samoljubnimi čvekači redki misleči posamezniki ne sodelujejo v razgovoru kot enakopravne osebe. Dodeljena jim je vloga drugorazrednih igralcev, ki dajejo iztočnice igralcem življenja. Ob razvrednotenju besed in sejanju iluzij o sodelovanju vskega posmeznika v planetarnih spremembah je odvajanje od molčanja nadaljnji negativni učinek množičnih medijev. Sodobni človek ne zna molčati. Za modre misli pa so samo nekateri trenutki.Tisti, ki nenehno govorijo, te trenutke zamujajo. Dandanes se vse vec ljudi boji molčanja in tišine. Kajti v molčanju se človek približuje sebi, toda samo nekateri so se pripravljeni srečati sami s seboj. S forsiranjem govorjenja človek pozablja govoriti z obrazom in očmi, z bitjem srca in drhtenjem duše. Govorjenje brez besed pa je močnejše, in resničnejše - besede so pogosto lažne in spremenljive. Zato jih je vedno več po telefonu ati v polmračnih lokalih, da se ne vidi obraz tistega, ki jih govori. Pa vendarle - Ce ne bi bilo besed, tudi nas ne bi bilo. Da bi bili še naprej, morajo utripi naših duš odpotovati tudi v druge kraje in v druge, prihodnje čase. Brez besed to ne bi bilo mogoče. Zato rešujmo besede. Vrnimo se k molčanju. Anej Sam Borba $ kilogrami - z luno ali brez nje Nedavno sem bral zanimive rezultate ankete, ki je kazala, da naj bi bilo na zemeljski obli kar 42 odstotkov ljudi predebelih. Znanstveniki, ki so bili za to anketo odgovorni (mimogrede, vsi tehtajo med 90 in 140 kg), so šli v svojih raziskavah še dlje in ugotovili, da naj bi bilo leta 2000 predebelih kar 74 odstotkov prebivalstva, leta 2010 pa 117 odstotkov. Rezultati so me Šokirali, saj je bila to eminentna skupina, ki je za te raziskave potrošila 27 milijonov dolarjev, njihovim ugotovitvam pa ni upal ugovarjati nihče, razen nekega matematičnega društva v Avstraliji, ki je protestiralo, ker celotnega prebivalstva na zemlji baje sploh ni 74 odstotkov. Kljub temu sem se zamislil in se podal do najbližje tehtnice, ker je naša doma pokvarjena in kaže deset kilogramov premalo. Res je, da smo pokvarjeno že kupiti, in sicer moja družica, Id je zanjo na licitaciji odštela celo plačo. Tehtnica je pokazala neverjetnih 80 kilogramov. Kar zgrozil sem se. Sicer tehtam 80 kilogramov že dobrih deset let, toda prej nisem vedel, da je 42 odstotkov ljudi predebelih, in naj me vrag, če bom tudi jaz eden izmed njih. Odločil sem se, da moram nepreklicno na dieto. Ker je za diete le en pravi strokovnjak, sem seveda takoj odšel do žene in zahteval učinkovito dieto, ki naj bi mi povrnila nekdanji videz Adonisa. Od presenečenja je družici obstal v grlu cel kos Čokoladnega kolaCa, del diete s pecivom, tako da se mi je skoraj zadušila in odnesla skrivnost hujšanja s seboj v grob. Na koncu se je zbrala in začela stresati dobre nasvete kot iz rokava. Zvedel sem, da Človek z dobro voljo ob lunini meni lahko shujša v enem dnevu tri do štiri kilograme, kar se mi je zdela odlična ideja, saj bi bil po dveh polnih lunah na svoji idealni teži. Vprašal sem družico, če bi se mi solidarno pridružila, vendar mi je pojasnila, da voljo sicer ima, ampak en dan ne bi zdržala, ker bi verjetno postala lačna. To mi ni vzelo poguma, in ker je bila lunina mena napovedana že za naslednji dan, sem hitro skočil do kuhinje in se podprl z jagodovo torto in nekaj Čokoladicami, da ne bom shiral. Dan je mineval neverjetno počasi in ob enih sem bil divje lačen. Napotil sem se domov, kjer sem se skoraj zaletel v skledo slivovih cmokov, s katerimi se je silila moja družica. Cmokov namreč ne mara, še posebej ne stivovih, dobro pa ve, da so moja najljubša jed; in to nevoščljivo seme, ki očitno ne more prenesti, da ima nekdo močnejšo voljo, se mi še nasmehne. Z neverjetno močjo volje ji nasmeh vrnem in odkorakam v posteljo. Edini način, da ta dan preživim, je, da ga prespim. Zapsal sem sicer res, vendar me je neki prvinski nagon zbudil točno ob času večerje. Namesto hrane, po kateri je hrepenel moj želodec, sem pil nek ogabni Caj, seveda brez sladkorja, ki sem si ga skuhal sam, ker je bila družica zaposlena s peko palačink, nakar sem se zavalil pred televizijo, odločen, da se iz naslanjača do polnoči ne premaknem nikamor, še posebej ne v smeri proti hladilniku. Družica je gledala TV in premagano grizljala kikirikije. Točno ob 23.59 sem si zmagoslavno privlekel tehtnico, ki sem jo kupil dopoldne namesto sendviča, družici namenil zaničljiv pogled in ponosno stopil nanjo. Tehtnica je pokazala 81 kilogramov. Družica se je skoraj zadušila od smeha in skoraj je še ona odletela v zid, kakor pred tem tehtnica. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se sprijaznil z dejstvom, da spadam med 427 zavaljenih. Le smejte se, ampak kmalu nas bo 74 odstotkov, z luno ati brez nje. Martin Murn NEDELJSKE TEME Nedelja, 22. januarja 1995 Tudi brez cigarete ste lahko »cooi« Uničevanje zdravja Zakaj si ljudje v Sloveniji in po vsem svetu uničujejo zdravje s kajenjem? To je vprašanje, ki je in bo ostalo odprto, dokler kadilci ne bodo nehali kaditi. Zakaj pravzaprav začnejo kaditi? Mislim, da je razlogov za to veC. Mladi mislijo, da so s cigareto bolj privlačni, eno stopnico višje kot mi, ki ne kadimo. Res, zlagah bi se, Ce bi dejah, da ne vedo, kaj delajo. Dobro vedo, da s tem uničujejo svoja življenja in življenja tistih, ki gredo za njimi. Kaj bi odgovorih turistom, ki so videli toliko slovenske mladine s cigareto v ustih? Mislim, da to vprašanje zahteva kar nekaj pomisleka. MogoCe še tisti, ki kadijo, ne vedo, zakaj so s tem zaCeh. Veh-ko je govora o majhnih plačah in štipendijah po Sloveniji. Zato -od kod denar za cigarete? Tudi pri nas imamo kar nekaj družin, ki dobivajo socialno podporo, otroci pa zmeraj pijani, zmeraj s cigareto v ustih. Zato mislim, da so tudi starši krivi za to, da njihovi otroci kadijo, ker jih ne vidijo in ker jim dajejo denar za cigarete in pijaCo. Zakaj na nekaterih šolah ne kadijo ne uCenci niti učitelji? MogoCe jim niti na misel ne pride, da bi poskusih s tem, so zadovoljni z življenjem brez cigarete. Katarina Koren, 8. r. OS Col Kaj sploh imajo od kajenja? Veliko sem že premišljevala oziroma še premišljam o kajenju. In vedno znova se sprašujem: Zakaj ljudje sploh kadijo? Kaj imajo od tega? Jih kajenje pomiri? Le kdo bi znal odgovorih. Ljudje se sami odlocjo za kajenje, toda s tem odločajo tudi o svojih življenjih. PouCeni so, da kajenje škoduje njihovemu zdravju in zdravju drugih ljudi, vendar jih še vedno preveč kadi. Na vprašanje, kaj sploh imajo od kajenja, pa bi znala odgovorih. Odgovor je: Nic! Veliko mladih prične kaditi samo zato, ker kadijo njihovi prijatelji in ker se jim življenje zdi »cool«. Toda vsi vemo, da je danes kajenje že izven mode. Zdi se mi, da kajenje marsikoga pomiri, toda ce je človek že napet, naj raje dela kaj drugega. Naj se raje pomiri tako, da malo pocije, naj si raje grize nohte (Čeprav to ni lepo) in podobno. Najhuje je, Ce starši kadijo pred svojimi otroki, ker to verjetno bolj škoduje nam otrokom kot njim samim. Zato sem najbolj hvaležna očetu in mami, ker ne kadita in s tem ne ogrožata naših življenj. Vsi se trudimo, da bi čimveč ljudi odvrnili od kajenja, še posebej pa starše in tiste, ki imajo na delovnem mestu veliko stika z ljudmi. Kot ste govoto že razbrah iz mojega spisa, se mi kajenje zdi grd odnos do življenja. Pa Četudi ni naše življenje ravno najlepše, ga lahko polepšamo s tem, da ne kadimo. Jerneja Štendler, 7. n OS A. T. Linharta Radovljica V nič pokurjen denar »Ne, hvala!« bi na kratko zavrnila ponujeno cigareto. Zal mnogo ljudi ni istega mnenja. S posebnim užitkom privlečejo iz žepov ah torbic lepo oblikovane škatle s cigaretami in si jih prižigajo. Ah pomislijo v tistem trenutku na svoje zdravje, na v nic pokurjen denar? MogoCe včasih nekateri za trenutek, vendar jim te misli prekine prvi vase povlečen tobačni dim. Maribora, VVest, Boss... znamke cigaret. Zdi se mi, da jih je vedno več, z vedno bolj domiselnimi imeni. Te palčke valjaste oblike ljudje stiskajo v svojih dlaneh in z njihovimi ogorki neusmiljeno polnijo pepelnike ah pa jih meCejo kar na ha. Kakšno škodo delajo okolju in svojemu zdravju, le kakšna misel je preplavila njihove možgane, da so se odločili, da bo cigareta postala njihov spremlejvalec v življenju. So si prižgah cigareto iz radovednosh, objestnosh, dobre volje? Ah mogoče zaradi družbe ah dobre reklame? Lepo dekle in lep fant na sprehodu. V roki imata škahico cigaret. Nasmeh na njunem obrazu je privlačen. Ne dajeta vtisa, da bi obžalovala, ker kadita. Ne dajeta vtisa, da nista gospodarja svojega življenja. Vsakemu kadilcu življenje namreč uravnava gospodar - cigareta s strupi. Temu gospodarju se je težko upreh, večina se ne more nikoh. Vendar verjetno z leh in z nakopičenimi boleznimi marsikateri kadilec obžaluje dan, ko si je prvič prižgal cigareto. Poleg tega, da kadilci s cigareto uničujejo svoje oigane, so nektarei med njimi celo tako neuvidevni in nesramni, da jim ni mar tudi za zdravje drugih ljudi in nekadilcem puhajo dim naravnost v obraz, celo otrokom. Res je, da v mnogih ustanovah, šolah, bolnišnicah visijo plakati in napisi za boj prah kajenju. Mnogokrat jih ljudje niti ne opazijo in njihovih nasvetov ne upoštevajo. Posebno mladi ljudje ne, ki so željni vsega novega, prepovedanega. V mladih letih človek ponavadi tudi ne premišljuje kaj dosh o svojem zdravju in se mu to ne zdi vrednota, ampak nekaj samoumevnega. Tudi starši so velikokrat nemočni ob spoznanju, da se je njihov otrok zaCel zastrupljati. Prosvehtelji v zdravstvenih centrih, učitelji v šolah, starši se trudijo, da bi mladim uspelo najh pot v zadovoljno življenje. To je velika in težka odgovornost. Življenje ni pravljica, ni domišljijski spis, kjer opisujemo zemljo kot Čudežni planet, lepe in pravljične stvari, zadovoljne, nasmejane ljudi, brez tegob, bolezni, pijančevanja in kajenja. Smisel, cilj v življenju si mora najh vsak sam. Najbolje je, da si najdeš zadovoljstvo v življenju samem, tako kot pravi besedilo neke pesmi: Življenje je lepo, Ce ga živiš, kot ponuja se samo in ne da h ga spremeniš. Vsem mladim polagam na srce: Razmislite o svojih ciljih, prihodnosti. Razmislite o škodljivosti cigaret, o njihovem gospodarjenju nad vašim zdravjem, preden si jo prižgete! Pomislite, da lahko imate prijatelje in ste cool tudi brez cigarete. Sarm je v človeku samem! Simona Gomboc, 7. r. OS Fokovci Srečanje z vedenjskimi težavami otrok Na naših šolah, zlasti na predmetni stopnji, ima deset odstotkov otrok psihosocialne težave LJUDJE, ODNOSI, LETA Hudo je za starše, ko se morajo soočati z resnico in spoznanjem, da se njihov otrok ne razvija, kot so pričakovali; opazili so namreč vedenjske težave. Hudo je za tistega, ki svoje težave skriva, saj zanj ni zdravila. Ta misel naj bo vodilo vsem, ki se srečujejo s pojavom vedenjskih težav pri otrocih. Ta problem v zadnjem času vedno bolj stopa v ospredje. Gre za motnje vedenja, agresivnosti v šolah, za posamezne skupine otrok v razredih, ki zastrahuje-jo druge, za ponavljalne, ki večkrat moteče delujejo, skratka za vrsto vedenjskih problematičnosti, o katerih slišimo iz šol skoraj vsak dan, pa tudi dnevno časopisje ne ostaja več nemo ob tem. Smo pred problemom, ki ni majhen, ne gre si zatiskati oči. Poglejmo, zakaj tako in kaj se da storiti. Za pogovor na to temo smo zaprosili Marto Beseničar, spec. klinične psihologije. Kaj vse se skriva za pojavom motenj vedenja osebnosh oziroma kakšen je pogled strokovnjaka na vedenjske težave? Pojav vedenjskih težav postaja vse bolj zaskrbljujoč. Na naših šolah ugotavljamo, predvsem na predmetni stopnji, da ima 10 odstotkov otrok psihosocialne težave. Vse bolj pa je oCiten problem vedenjske neprilagodljivosti med uCenci. Kot motnje vedenja osebnosti označimo hste blažje ah izrazitejše težave v osebnosh in vedenjski odzivnosh otrok, ki delujejo neugodno na otroka samega, na njegovo življenjsko situacijo, hkrati pa otrok z njimi ogroža svoj ožji in širši socialni prostor - družino, sošolce, učitelje in druge odrasle avtoritete. Znaki vedenjske težavnosh se pokažejo v prvi vrsti kot odpor do šolskega dela, ki se odraža v neposlušnosti, zanemarjanju učenja, besedni in fizični agre-sivnosh, napadalnosti, prisvajanju, kraji, lažeh, uničevanju šolskega inventarja, izsiljevanju šibkejših in solidnih uCencev itd. Vse te pojave pa spremlja tudi izrazito slaba učna uspešnost. S takim neustreznim, negativnim, junaškim postavljanjem si skuša otrok oziroma mladostnik pridobih na veljavi, ker tega ne dosega po običajnih poteh uveljavljanja v svojem okolju. Motnje vedenja osebnosh so hste težave, ki jih otrok odraža le v interakciji z okoljem. Torej, izziva okolico, jo trpinči, pa tudi sam trpi. Nekaj vzrokov ste našteli, gotovo pa so še drugi in kakšna je vloga družine pri tem? Vzroke tovrstnih težav ugotavljamo v otrokovem primar- nem okolju, v družini. Nerazumevanje staršev, Čustveno nepristni in hladni odnosi med družinskimi elani, prestroge in pretoge omejitve, represivnost staršev, alkoholizem in celo de-linkventnost staršev, vse to botruje težavam. Skratka, to je družina, ki otroku ni dala zadostne Čustvene potešitve in ustreznih moralnih zgledov. Res pa je tudi, da vsi otroci iz ogroženih družin z neugodno psihohigiensko dinamiko ne razvijajo vedenjske in osebnostne problematičnosti. Odločilen je namreC splet otrokove Čustvene, osebnostne odpomo-sti, njegove energetske sprejemi} ivosh in nekaterih lashiosh temperamenta. To so otroci s slabšimi sposobnostmi obvladovanja, nemimi, Čustveno labilni in napeh, dovzetni za neugodne vplive, preobčutljivi za napake drugih in slepi za lastna ravnanja. Kaj pa šola? Tudi šola je ogrožujoč dejavnik pri nastajanju motenj vedenja. Šolski sistem z učnimi programi in napisanimi kot nenapisanimi pravili, ki je, kot pravi ugledna strokovnjakinja pedopsihiatrinja dr. Anica Kos Mikuš, tog, šola, ki ni po meri večine otrok. Vsi uCenci namreč ne zmorejo uspešno za- dostiti utirim zahtevam in prav ta skupina zaradi svoje učne neuspešnosti, ponavljajočega doživljanja učnega neuspeha sekundarno posledično razvije nezaželjene oblike vedenja. To so predvsem ponavljalci, ki zaključujejo šolanje že v 6. ah 7. razredu. Poseben dejavnik pri nastajanju motenj pa so tudi vplivi predvsem starejših vrstnikov, to so negativni vodje, ki zavajajo neodporne in občutljive osebnosh. Vzrokov je torej veliko in potrebno jih je strpno odstranjevat v korist mladih. Mladim, ki ogrožajo vrstike in mohjo šolsko delo in počutje dragih otrok, moramo pravočasno in ustrezno prisluhniti s polno mero strokovnosh. Uravnavanje problemov, ki presegajo običajne disciplinske probleme, je predvsem naloga tistih, ki so v tem dogajanju prisotni, to so učitelji in šolski ter drugi svetovalni delavci. Učitelji, ki radi opravljajo svoje delo, spoštujejo osebnost uCenca, imajo veliko manj disciplinskih težav kot učitelji, ki so pretogi in nagibajo h kaznoval-nosti, kar pomembno prispeva k porastu Čustvene napetosh in neugodnega razpoloženja v razredu. Silvija Mozetič Vaje v slogu 1. Vsi ljudje so enaki - piše v papirjih. 2. Na papirju so vsi ljudje enaki. 3. Vsi ljudje so enaki, Ce imajo papir, na katerem piše, da so enaki z drugimi ljudmi. 4. Ce kdo nima vseh papirjev, je manj enak kot ljudje, ki imajo vse papirje. 5. Ce nimaš vseh papirjev, nisi človek. 6. Vsi papirji so enaki - za razliko od ljudi. Primer: - Želim obnoviti Članstvo v knjižnici. Ze tri leta sem elan. - Izkaznico, prosim. V redu. Se osebno, prosim. - Nimam osebne, sem začasno prijavljena, imam pa potni list. - Ja, veste, z bosanskim potnim hstom lahko obnovite članstvo, samo knjig ne morete odnesti domov. Lahko jih berete v Čitalnici. - Poglejte, tu imam potrdilo, da sem pred tremi leh vložila prošnjo za državljanstvo, da sem poročena z državljanom, da je hčerka državljanka... - Nič ne pomaga, gospa, taksno navodilo smo dobih. - Ce bi se včlanila hčerka - tu imam vse njene papirje, od rojstnega lista do potrdila o državljanstvu, ah bi lahko vzela knjige domov? - Brez problema. - Potem pa, prosim, včlanite mojo hčerko: N. N., državljanka Slovenije, rojena 1991. Tu imate rojstni hst in potrdilo o državljanstvu. - V redu, gospa, tisoč tolarjev, prosim. (V eni od ljubljanskih knjižnic januarja 1995) Zoran OdiC Marsikomu, kije »bolan« na telefoniranje, bi bila morda taka poza najboljša, pa čeprav ne tudi najbolj udobna (Foto: Dean Zagorac) So ženske res take? Pri ženskah je vedno predrznost tista, ki zmaga. Rabindranath Tagore Bog je ustvaril ženske samo zato, da bi ukrotile moške. Dobro vino in lepa ženska - to sta dva najlepša strupa. Turški pregovor Dobra žena je največje bogastvo, ki ga lahko ima moški, pa čeprav včasih ni prepričan o tem. Pierre de la Mure Izkušena ženska vidi vse, celo tisto, kar je moškemu za vedno prikrito. Ivan Cankar Zenske nam navdihujejo željo ustvarjati mojstrovine in nam vselej preprečijo, da bi jih izvedli. Oscar Wilde Moški ustvarjajo zakone, ženske pa navade. Ligne Mar ni ženska edino, kar nam je ostalo od raja? Albert Camus Zenske se ne starajo, ampak medijo. Zorko Petan Skalerasov kupon zaščitnikov otrok kadilcev Od danes...............dalje ne kadimo veC v prisotnosti otrok, predvsem pa ne v lastnem stanovanju. Priimek ................................. Ime očeta......................... podpis Ime matere ...................... podpis Ime otroka........................ podpis ....................... podpis ....................... podpis Ostali družinski elani: .................... podpis........................ .................... podpis........................ Naslov in telefonska številka: ............................. Sekcija zaščitnikov otrok kadilcev Humanističnega društva ER iz Ljubljane. Republika je član Skalerasovega kluba zaščitnikov otrok kadilcev. Kupon pošljite na naslov: Postajamo očetje edinega HUMANISTIČNO DRUŠTVO ER naroda na svetu, kjer nihCe p.p. 78, 61101 Ujubljana ne kadi v prisotnosti otrok. KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE Zajec in lisica Zajec in lisica sta si bila v davnini dobra prijatelja. Kamorkoli seje napotil zajec, ga je spremljala lisica; drugovala mu je po bosti, v detelji ali v zelniku. Sploh je bil zajec tiste Čase zelo srečen. »Striček zajček,« mu je nekoč rekla lisica, »ali hočeš, da skupaj posejeva žito?« »Hočem, tetka.« Posejala sta žito. Žito je ozelenelo, raslo in začelo zoreti. Prišel je čas žetve. Zajec in lisica sta vzela srpe in se odpravila žet. Pa je bolj in bolj pripekalo sonce, žgalo je lisico, ki je bila zelo lena, in začela se je zvito pretvarjati. »Zajček moj mili, ti žanji kar naprej, jaz pa moram iti na onile hribček, da bom podprla nebo. Ce bi se nebo zrušilo in padlo, bi pokrilo celo žitno polje.« »Le pojdi, tetka,« je odgovoril zajček in je jel kar sam žeti. Lisica je odšla na hrib in na vrhu pokleknila, kot da bi podpirala oblake, ki so se prav tedaj pripodili čez nebo. Zajec je medtem požel žito na njivi, ga povezal v snope in spravil domov. »Pridi, tetka, pomagala mi boš mlatiti!« »Kar ti mlati, striček zajček; tudi danes moram podpirati nebo, da se ne bo zrušilo in pokrilo vsega žita.« Zajec je vpregel vola in omlatil vse žito. Ko je opravil vse delo, je poklical lisico: »Ej, tetka, pridi, da si bova razdelila žito!« »Sem že tu!« je prihitela Hsica. Vzela je žitno merico in dejala: »Tebi, zajček, eno merico, meni pa devet, ker sem ti tetka.« Zajček je žalosten pobral svoje žito in odšel. »Zakaj si tako žalosten?« ga je vprašal pes, ki ga je srečal. Zajec mu je pvedal vse od kraja. Tedaj se je pes dvignil in mu rekel: »Pelji me v njen brlog!« Zajec je povedel psa v lisičji brlog. Pes je zlezel v brlog in se zakopal v žito. Drugi dan je začela lisica grebsti po žitu. Ko je brskala, je zadela na uho v žitu skritega psa. Mislila je, da je listek koruze in ga zgrabila z zobmi. Tedaj je pes skočil in zadavil lisico. Od tistega časa lisice smrtno sovražijo zajce. (Slovenska pripovedka) PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE Menjavanje letnih časov Brez letnih časov bi bilo dolgčas LJUBLJANA LGL, tel.: 061/ 314-789 VELIKI ODER Danes, 22. januarja, ob 11. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. MARIBOR LGL, tel.: 062/ 26-748 V nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri: ŽOGICA MAROGICA, za izven. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 28. januarja, ob 16. uri: P. Lu-žan - PETER KLEPEC. Kaj so letni Časi in kako nastanejo? Pomlad, poletje, jesen in zima so obdobja, ki se zvrstijo v enem koledarskem letu. Med seboj se razlikujejo po dolžini dneva in noti, predvsem pa po ogre-tosti zraka, zemlje in vode. Letni Časi nastanejo zato, ker Zemlja kroži okrog Sonca. Tako vseh delov zemeljskega površja sonCni žarki ne osvetljujejo in ogrevajo enako močno. Kadar je na poti okrog Sonca proti njemu bolj nagnjena severna zemeljska polobla, takrat jo sončni žarki bolj ogrevajo kot južno poloblo. Ker leži naša domovina na severni polobli, imamo pri nas takrat poletje. Istočasno imajo kraji na južni polobli zimo, ker jo Sonce manj ogreva. Pol leta pozneje, ko Zemlja opravi pol svoje poti okrog Sonca, je bolj ogrevana južna polobla. Tam je takrat poletje. Na naše kraje pa takrat svetijo sončni žarki bolj poševno, zato je naša polobla manj ogrevana in je pri nas zima. Pomlad, od 21. marca do 21. junija Prvi pomladni dan je enakonočje, takrat sta dan in noC enako dolga. Vreme postane zelo spremenljivo, tako da moramo imeti dežnike, dežne plašče in gumijaste škornje ves Cas pripravljene. Pomladi imajo vrtnarji v parkih in gospodinje na domačih vrtovih veliko dela. Sadjarji morajo porezati in pozagati suhe veje in divje poganjke ter pognojiti in poškropiti drevesa. Kmetje gnojijo zemljo, ker potrebujejo rastiine hrano. Nato zemljo zorjejo in pobranajo, ker rastline potrebujejo zrak. Sele nato lahko posejejo pšenico, rž, ječmen, oves in posadijo krompir, fižol, koruzo, peso, buče... Prva naloga rastlin in živali, ki so preživele zimo, je pomnoži-tev svojih vrst. Samci in samice se išCejo, družijo v pare, pripravljajo kotišča, pletejo in znašajo gnezda. Pomlad pa pride tudi v mesta. Toplo sonce zvabi iz stanovanj otroke, ki z vriscem napolnijo otroška igrišča. Takrat smo vsi kar naprej nekaj utrujeni in vsi nekam bolj zaljubljeni kot ponavadi. Poletje, od 21. junija do 23. septembra Poleti, ko je Sonce v naših krajih najvišje na nebu, imamo najdaljše dneve in najkrajše noči. Poletje je Cas dopustov in počitnic, morja in gora, potepanj na deželi pri tetah in stricih in taborjenj na raznih koncih dežele. Po travnikih na deželi je vse živo. Spominčice, marjetice, pla-vice, deteljo in druge pisane travniške cvedice obletavajo Čmrlji, Čebele in metulji. Kosci kosijo travo in jo sušijo. Tako nastane seno, s katerim'krmijo domače živa-li pozimi, ko ni sveže trave. Dozoreli so jeCmen, rž, oves in pšenica. ZaCel se je Cas žetve in drugih poljskih opravil. Na mestnih trgih se stojnice kar šibijo pod težo raznih dobrot. Poleti pojemo najveC svežega sadja in zelenjave. Nekateri pa se -namesto na trg - odpravijo po sadeže v gozd kar sami. Radi nabirajo gobe ali pa se sladkajo z borovnicami in jagodami. V tem Času je gozd poln ptičjega petja in glasov drugih živali. Jesen, od 23. septembra do 21. decembra Prišla je jesen. Listje rumeni in odpada. Takrat vse dozori. V lesene zaboje nabiramo hruške, jabolka, slive in drugo sadje. Pripravljamo ozimnico. Jeseni se začno na zimo pripravljati tudi živati. Lastovice, divje gosi, žerjavi, štorklje, slavčki in kukavice se sehjo na jug. Tudi za gozdne živali se začenjajo hudi časi. Nekatere živali bodo zimo predremale, zato si išCejo hrano. To so jazbec, miš in veverica. Mravlje bodo prezimile v mravljiščih. Zajci se bodo stiskali pod grmovjem, medvedi v brlogih in ježi pod koreninami. Trdno pa bodo zimo prespali polži in žabe, ki se bodo zarili v blato in kace, ki se bodo zavlekle v luknje pod zemljo. Predramilo jih bo šele pomladansko sonce. Zima, od 21. decembra do 21. marca Zima je Cas kolin, delajo se krvavice, pečenice in druge dobrote. V hladnih zimskih dneh lovci pomagajo živalim in jim na posebna mesta nosijo seno, sol in drugo hrano. Pticam, ki so Cez zimo ostale pri nas in so v hudem mrazu laCne ter jih zebe, otroci nosijo v krmilnice zrnje. Pozimi zemlja počiva pod snežno odejo. Trava, rože in drevesa Cez zimo mirujejo. V ostrem mrazu burja upogiba drevesa. Včasih so Cisto bela, čeprav sneg še ni zapadel, vendar so prekrita z ivjem. Jelke, bori in smreke pa celo pozimi ne izgubijo svoje zelene obleke. Pod bogato krošnjo teh iglavcev si mnoge živali najdejo zavetje. Ilustracije: P. Dame, J. Poirier 11! ČERVINJAN / DE2ELNA SKUPŽC1NA ZVEZE KMETOV ITALIJE S PREDSEDNIKOM AVOLIOM Zastopniki KZ obsodili pritiske na manjšino dodeljevanjem kvot mleka, ki utvarja poleg velike zmede, tudi skrajno eksistenčno negotovost in ogorčenje živinogrejcev. Savorgnanovemu posegu je sledila razprava, iz katere se je z vso odločnostjo izluščil protest kmetov in živinorejcev v zvezi s kvotami mleka in proti birokraciji, ki brezsmiselno dusi kmete. Dosti besed je bilo tudi okrog krize, ki v zadnjih Časih pesti vinogradniški sektor tako v ekonomskem kot birokratskem smislu. Predstavniki Kmečke zveze so poleg sploSnih ugotovitev, posebej podčrtali še negotovost in zaskrbljenost, v kateri se nahaja celotna slovenska narodnostna skupnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini tudi zaradi novih pritiskov nanjo, katerim je izpostavljena Se zlasti po uveljavitvi desničarskih sil v državi. Ti pri-stiski se odražajo tako v odnosu na glavne kulturne organizacije manjšine, kot tudi na njeno gospodarstvo, kot dokazuje uvedba komisarske uprave v goriški Kmečki banki, to je v ustanovi, ki je že po svojem nazivu kar najtesneje povezana s kmetijskim gospodarstvom in kmetovalci samimi.Vsedržavni predsednik Zveze kmetov Italije (CIA) posl. Giuseppe Avolio, je v svojem povzetku razprave poudaril, da zavzemanje za italijansko kmetijstvo ni nekaj obrobnega, saj je prav kmetijski sektor po statističnih podatkih najučinkovitejši, ker s 13 % teritorija zagotavja kar 21 % proizvodnje celotne kmetijske proizvodnje v Evropski uniji. Avolio je zagotovil vso podporo osrednjega vodstva organizacije za primemo rešitev problema okrog kvot mleka, za kar je bila v torek, 17. t. m. v Rimu vsedržavna manifestacija. Zavzel se je tudi za odpravo nevzdržnih birokratskih težav v kmetijskem sektorju, saj naloga kmetovalcev ni mučiti se z birokracijo pac pa proizvajati Cim več in Cim bolje. Pri tem je Avolio poudaril še, da uvajanje kvot v proizvodnji pomeni prehajanje od sodobnega gospodarstva in kmetijstva posebej k dirigiranemu kmetijstvu, kar že samo po sebi še dodatno krepi birokracijo. Zveza kmetov, je dejal Avolio, je bila zato vedno proti uvajanju kvot in je vedno zatrjevala, da je treba tržišče urejati z ukrepi, ki kaznujejo presežno proizvodnjo. Zato je tudi v luci vstopa novih Članic v Evropsko unijo Zveza zahtevala, naj Evropska vrni j a organizira evropsko konferenco o kmetijstvu, s katere naj bi izšle nove smernice ob upoštevanju dejstva, da se bo z novimi članicami tudi kmetijska politika EU nekoliko bolj pomaknila proti evropskemu severovzhodu. Na koncu je vsedržavni predsednik Zveze kmetov Italije zagotovil, da se bo spričo mnogih specifičnosti kmetijske problematike na Tržaškem, zanesljivo udeležil občnega zbora Kmečke zveze, ki je predviden v drugi polovici marca. j. k. Kraška trta Vitovska je bila končno priznana Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo je prek pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva v Trstu naslovilo na strokovne stanovske organizacije, na Konzorcij vin DOC in na Trgovinsko zbornico pismo s priloženo kopijo pravilnika EU z dne 19.'dec. 1994 št. 3255, ki dovoljuje s 1. septembrom 1994 vinogradniške nasade s sorto Vitovska B in dokončno dovoljuje gojenje trte sorte Char-donnay B. Kratko sporočilo v bistvu pove, da je bila izvirna kraška trta Vitovska končno po dolgih prizadevanjih priznana in tudi priporočena za gojenje, saj gre za sorto, ki daje zelo dobre rezultate in se zlasti v zadnjih letih ponovno pomembno uveljavlja. Predvsem pa je pomembno, da bo Konzorcij za zaščito vin »Kras« zdaj lahko sprožil postopek za vključitev sorte Vitovska v seznam vin z zaščitenim poreklom, kar bo omogočilo tej izvirni kraški sorti in vinu še večjo veljavo na tržišču tudi glede na ceno in poznavanje. Na tržaškem Krasu v območju devinsko-na-brežinske in zgoniške občine, kjer so pedokli-matske razmre za gojitev Vitovske najboljše (Čeprav v manjši meri uspeva tudi drugod), pridelamo v zadnjem Času od 2 do 3 tisoč hektolitrov te odlične kapljice. Sorta Vitovska se odlikuje po velikih grozdih in srednjedebe-lih zelenkasto rumenih jagodah. Vino je kakovostno, nežno in okusno, slamnato zlate barve z neizrazito aromo. Je precej suho in ima rahel okus po mandeljnih. Je razmroma tanko a kljub temu polno zaradi svoje svežine, ki mu jo dajeta prijetna kislina in zmerna alkoholnost. Zametno in vabeče, je v svoji eleganci zelo plemenito. Pijemo ga mlado, pri hrani spremlja mehkužce, školjke, delikatne juhe, ribe na žaru ter naravne zrezke. Serviramo ga pri tem-perturi 9 do 11 stopinj, -en AKTUALNO V TEH MESECIH / OB ČEDALJE MANJŠI RAZPOLOŽLJIVOSTI HLEVSKEGA GNOJA Nasveti za uporabo mineralnih gnojil Ocena sedanjega položaja kmetijskega sektorja v Italiji in v deželi Furlaniji-Julijski krajini in opredelitve v kmetijski politiki, sta bili glavni temi deželne skupščine Zveze kmetov Italije, ki je bila v petek, 13. t.m.na conskem sedežu ERSA v Cervignanu. Udeležil se ga je tudi vsedržavni Predsednik Zveze posl. Giuseppe Avolio, med drugimi pa lepo število tržaških elanov Kmečke zveze, ki deluje v povezavi z Zvezo kmetov Italije (CIA). Uvodne besede o trenutnem stanju kmetijstva v deželi je podal predsednik deželne Zveze Dante Savorgnan, ki je med drugim naglasil, da je ob splošni družbeni, Politični in gospodarski krizi v državi treba vsekakor podcrtati pozitivno dejstvo, da je Dežela tudi za leto 1995 potrdila svojo finančno obvezo do kmetijstva. To dejstvo omogoča tudi kmetom, da bolj optimistično ali vsaj stvarneje gledajo na bodoči razvoj kmetijskega sektorja. Dodatna finančna sredstva zagotavlja tudi evropska zakonodaja, predvsem v tako imenovanih projektih 5 B in s pravilnikom 2328, ki je namenjen naložbam v korist posameznih kmetij in zadrug. Dante Savorgnan se je dotaknil tudi potrebe po poenotenju deželne zakonodaje v kmetijstvu in Posodabljanja norm seznama kmetijskih podjetnikov. Glavni poudarek Pa je deželni predsednik Zveze kmetov dal tragikomediji, kot smo jo Upravičeno imenovali, z Prijava sprememb gojenih kultur Do 31. jan. vsako leto je treba sporočiti spremembe pri gojenih kulturah v minulem letu. Prijava teh sprememb je potrebna za določitev nove katastrske rente, ki je osnova za davčno obračunavanje. Za kršitelje so na podlagi cl. 50 odloka predsednika Republike 600/1973, predvidene globe, a le v primeru, ko se gre za kulture z nižjo rento na kulture z višjo rento (na pr. od orne zemlje na vinograd), niso pa predvidene globe v nasprotnem primeru. od prehoda od kultur z višjo na kulture z nižjo rento, na pr. opustitve vinograda na travnik ah pašnik. V tem mesecu in v prihodnjih gnojimo razne kulture, predvsem sadno drevje, trto in travnopašniške površine. Ne bo zato odveC, če na kratko spregovorimo o mineralnih ali rudninskih gnojilih, ki jih danes, še posebej zaradi Čedalje manjše razpoložljivosti organskih gnojil, predvsem hlevskega gnoja, vse pogosteje uporabljamo. Začetek njihove uporabe sega približno sto let nazaj, ko je znanstvenik A. Liebig odkril, da rastlina sprejema potrebna hranila iz tal v obliki mineralnih snovi. Izkazalo se je, da potrebe rastlin najlaže in najučinkoviteje zadovoljimo z dodajanjem mineralnih gnojil med rastjo. Brez uporabe tega sredstva si v sodobnem kmetijstvu ni veC mogoCe predstavljati velike proizvodnje, ki je v tržnem kmetijstvu predpogoj za ekonomsko uspešnost kmetij, predvsem pa za zadošCanje Čedalje višjih prehrambenih potreb Človeštva. Žal je prišlo in prihaja pri uporabi teh gnojil do napak tako pri njihovi izbiri kot pri uporabljenih količinah, kar ima lahko negativne učinke na strukturo tal, na rastline ter posredno na človeško zdravje in okolje. Da se to prepreci, mora biti uporaba mineralnih gnojil strokovna, kajti le taka ima lahko zaželene učinke. Ta gnojila so rudninske soli, ki vsebujejo enega ali več hranilnih elementov. Po njihovi sestavi jih delimo v enostavna in mešana gnojila. Enostavna gnojila vsebujejo eno glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor ali kalij - NPK), po katerem gnojilo tudi imenujemo. Delimo jih zato v dušična, fosforna in kalijeva. Mešana mineralna gnojila vsebujejo dva ali več elementov, ki so v njih v različnih razmerjih. S temi gnojili se želi doseči sočasno delovanje dveh, treh ali več gnojil. Pri uporabi gnojil moramo paziti na vsebnost hranila ali hranil, ki je označena na vreči, kajti ob uporabi enake količine gnojila damo zemlji lahko bistveno različne količine mineralnih elementov. Tako na primer vsebuje kalcijev nitrat približno 15 odstotkov dušika, urea pa 46 odstotkov tega elementa. Tudi mešana gnojila lahko vsebujejo hranila v različnih odstotkih, ki označujejo hranila v zaporedju dušik, fosfor, kalij (NPK). Na primer gnojilo 10 - 10 - 15 vsebuje 10 % dušika (N), 10 % fosfora (P205) in 15 % kalija (K20). Ce je na vreči natisnjena še četrta, peta ali šesta številka, je navadno označeno, katero hranilo predstavlja posamezna številka. Danes so v prodaji mešana gnojila, ki vsebujejo tudi organsko snov, ki je ponavadi označena kot četrta številka. Sestavljeno gnojilo 10 - 15 -15 - 2 na primer vsebuje 10 % N, 15 % P205, 15 % K20 ter 2 % organske snovi. Poleg tega dobimo gnojila, ki vsebujejo mikroelemente (n.pr. magnezij - MgO, železo - Fe, bor - B, itd.). Količino potrebnih hranilnih snovi za določeno kulturo (sadno vrsto, poljščino, ze-lenjadnico, itd.) najtočneje določamo s kemično analizo tal, ki nam pove, koliko hranilnih snovi v mg (miligramih) vsebuje 100 gr analizirane zemlje. S kemično analizo določamo količino rastlini dostopnih hranilnih elementov (makroelementov: dušika, fosfora, kalija, kalcija in magnezija ter mokroelementov: bora, železa, žvepla, itd.). Rezultate kemične analize tal, ki je pri nas najpogosteje narejena po AL - metodi, nato primerjamo s količino hranilnih snovi, ki so potrebna za dobro rast določene kulture. Na podlagi teh podatkov lahko izračunamo, koliko in katera gnojila moramo dodati določeni površini zemlje. Vzemimo kot primer gnojenje vinograda. Ce nam rezultati analize povedo, da je zemlja na primer slabo založena s fosforom (pod 30 mg P205/100 gr zemlje) in je naša proizvodnja grozdja na ha približno 90 do 100 stotov, znaša potreba po tem elementu približno 80 mg na ha. Količino gnojila glede na potrebo izračunamo po sledeči formuli: gnojilo v kg: (100 x % čistega hranila v kg) / % čistega hranila. V našem primeru, če gnojimo 1 ha vinograda s superfosfatom, ki vsebuje na primer 20 odstotkov vodotopnega P205, bomo potrebovali: superfo-sfat = (80 kg x 100) / 20 % = 400 kg superfosfata. Seveda moramo pri določanju odmerkov gnojil ter pri gnojenju na splošno upoštevati še druge strokovne podatke. Toda več o tem prihodnjič. dr. Mario Gregorič Strokovna služba KZ SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 1 Živ za v, ponovitev Sest ta pravih in banja, pon. 2/6 dela nemške nanizanke Vrtiljak, pon. 15/28 dela mehiške nadaljevanke Domače obrti na slovenskem, 3. oddaja O preizkušnji, baletna oddaja Obzorja duha Biblija, ponovitev 2. oddaje: Nastajanje Stare zaveze Ljudje in zemlja Poročila Queen, ponovitev 4/6 dela ameriške nadaljevanke Video strani Kdo je ubil Joy, ameriški film Majski cvetovi, 11/13 del angleške nanizanke Podarim - dobim, ponovitev TV dnevnik 1 Po domače, ponovitev Hugo, igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Zgodbe iz Amerike: Od Indijancev do Boeinga, 2/4 del dokumentarne oddaje Ščepec sirnega sveta: Začimbe Indije, 7/13 del angleške dokumentarne nadaljevanke TV dnevnik 3, vreme, šport Sova: H. de Balzac: Človeška komedija: Spomini dveh mladih soprog, 4/7 del famcoske nanizanke Video strani SLOVENIJA 2 © RAI 1 6.00 6.45 7.30 10.00 10.55 11.55 12.15 13.30 14.00 18.00 18.10 18.40 19.50 20.40 22.15 0.05 0.15 0.45 1.30 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Zelena linija Maša Nabožna oddaja Zelena linija Dnevnik Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Stefane Masciarelli), vmes (15.20, 16.20) športni oddaji Cambio di campo in Solo p er i finali) Dnevnik Sport: 90. minuta Variete: Domenica in Vreme, dnevnik in Sport Film: La famiglia Ricordi (biog., It. ’93, r. M. Bolo-gnini, i. L. Barbareschi, F. Barilli, A. Gassman, Kirn Rossi Stuart, 3. del) Športna nedelja, vmes (23.25) dnevnik Dnevnik in vreme Aktualno: TGR Sredozemlje Aktualno: Nagrada Napeli ’94 (vodi G. Marzullo) Nad.: I due prigionieri (’85, i. R. Lovelock, L Goldman, 5. del) 08.00 09.25 10.10 11.00 12.10 13.10 14.00 15.10 16.10 17.50 19.30 19.50 20.10 21.50 22.20 22.55 Video strani Gortina D'Ampezzo: Veleslalom (Z), prenos 1. teka VVengen: Slalom (M), prenos 1. teka Sova, ponovitev: Severna obzorja, 15/33 del ameriške nanizanke Slabo seme Gortina D'Ampezzo: Veleslalom (2), prenos 2. teka VVengen: Slalom (M), prenos 2. teka j Video strani I Teater Paradižnik, ponovitev j Koncert revije Manager Športna nedelja Ljubljana: PEP v rokometu (2): Olimpija - Valencija, prenos TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Papirnati mesec, ameriški (čb) film Biblija, 3. oddaja: Literarne značilnosti Stare zaveze Športni pregled Video strani A KANALA 09.00 09.05 10.00 10.30 10.50 11.05 12.00 12.10 12.55 13.00 18.00 18.05 18.10 20.00 20.05 21.05 22.00 23.00 23.05 23.10 01.00 Spot tedna Tom Sawer, risani film Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Male živali, oddaja o hišnih ljubljenčkih Risanke Splošna praksa, ponovitev 5. dela avstralske nanizanke Epikurejske zgodbe, oddaja o slovenskih gostilnah Helena, glasbena oddaja Spot tedna Video strani Spot tedna Risanke Terracota bojevnik, ponovitev filma Vreme Slopov veleslalom zvezd, reportaža s tekmovanja Tropska vročica III, 11. del nanizanke Jutri rojen Kino, kino, kino, oddaja o filmu Vreme Spot tedna CMT Video strani M™ M MTV (62. kanal) 14.00 15.00 18.00 18.30 18.45 19.25 19.30 20.00 22.00 23.35 01.00 MMTV shop, televizijska prodaja Vesela nedel'a, glasbeno razvedrilna oddaja Domači zdravnik, ponovitev Vrtnarjenje za vsakogar, ponovitev Popotnik, ponovitev Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Slovenec leta, ponovitev Birds Of Pray, film Murder In Musič City, film Film RAI 2 Variete: In famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Disneyeve risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? lIKjj Nan.: Blossom ^ Variete: In famiglia (2.) Q Dnevnik in vreme IHEffl Film: 11 gran lupo chiama (kom., ZDA ’64, i. C. Grant, L. Caron) Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Domenica Disney, vmes (17.25) film Quattro cuc-cioli da salvare (kom., ZDA ’87, i. F. Inn, R. Steagall, N. Francis) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint Film: Una ragazza intra-prendente (krim., ZDA '90, i. R. Burr, B. Hale) Aktualno: Domini ( vodi Antonella Boralevi) Dnevnik in vreme Zidovska kultura Aktualno: Videosapere -II mistero Campigli Ijg Nan.: Soko 5113 RAI 3 6.45 9.20 14.00 14.15 14.25 16.30 18.45 18.50 19.50 20.30 22.30 22.45 24.00 0.20 Variete: Fuori orario SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek, 10.05 moški slalom, 1. tek, 11.15 snovvboard, 12.05 ženski veleslalom, 2. tek, 13.00 moški slalom, 2. tek (iz VVengna) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Sport: Quelli che il cal-cio... Variete: Moskovski cirkus Sport: Domenica gol Vreme, dnevnik, deželne vesti Variete: BlobCartoon Film: La moglie del soldata (dram., ZDA ’91, i. F. VVhitaker) Dnevnik in vreme Variete: II laureato (vodita Piero Chiambretti in Paolo Rossi) Pregled tiska in vreme Film v originalu: Le plai-sir (Fr. '51, r. M. Ophiils) RETE 4 7.45 9.30 10.00 11.00 11.55 12.00 13.30 14.05 16.00 20.30 20.40 22.40 23.30 23.45 0.50 Film: Questi pazzi pazzi italiani (glas., It. ’65) Teleprodaja: Affare fatto Aktualno: C’eravamo tan-to amati story Nedeljski koncert Dnevnik TG 4 Aktualno: Medicine a confronto Dnevnik Film: L’ultima neve di primavera (dram., It. ’73) Film: Una spina nel cuo-re (dram.. It. ’86, ilA. De-lon, S. Duez, A. Lualdi) Nan.: II ritorno di Colom-bo, vmes (19.00) dnevnik Film: Pane, amore e... (kom., It. ’55, i. V. De Si-ca, G. Lollobrigida) Nan.: I časi di Rosie O’Neill - Tragico errore Dnevnik Nedeljski koncerta Pregled tiska H CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: 5 celin, 10.30 La compagnia dei viaggiato-ri (vodi Licia Colo) Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Varieteja: Gommapiuma, 13.45 Buona domenica (vodijo G. Scotti, G. Car-lucci, C. Pistarino) Nan.: Nonno Felice Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 Variete: Complotto di famiglia Aktualno: Rotocalco, 23.00 Nonsolomoda, 23.30 Knjižne novosti Dnevnik Kulturni tednik: L’angelo Sgarbi settimanali Missione impossibile ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio ^ Sport: Vodič nogometne-n ga prvenstva Odprti studio Nan.: Big Man - Polizza inferno (i. B. Spencer), 16.30 Paradise - La taglia (i. Lee Horsley) Film: Maxie (kom., ZDA '85, i. Glenn Glose, Ruth Gordon) Odprti studio, vreme Variete: Benny Hill Nan.: Highlander - La vendetta (i. Adrian Paul, Stan Kirsch) Športni odd.: Pressing (vodi R. Vianello), 23.45 Mai dire gol - Pillole Italia 1 šport Film: Spiando Marina (krim., It. ’92, r. G. Ra-minto, i. D. Caprioglio) # TELE 4 22.15, 0.10 Dogodki in odmevi Nad.: Falcon Crest, 21.20 nan. Le spie ($) MONTECARLO 19.15 20.30 14.00 9.15 14.10 23.00 18.45, 20.25, 22.30 TG 10.05, 12.15, 13.15 SP v smučanju Film: Quattro tocchi di campana (vestern, ’71) Film: Follia dei dannati (krim., ’86, i. P. King) S Koper UjU Hrvaška 1 Euronevvs TV-koledar Muzej glasbe - potovanje Poročila v Benetke, 7. oddaja Zajčkove zgodbe, risanka »Giambattista Pergolesi v Indijski nagrobni spome- palači Moncenigo« nik, nemški film za otro- Achtung Baby!, oddaja o ke in mladino kulturi, avtor: Robeto Igrajo: Paul Hubschmid, Ferrucci Debra Paget, Claus Holm, »11 piacere degli occhi«, Sabine Betham in drugi; tedenska oddaja o filmu režija: Fritz Lang Slovenski program Poročila Zamejski program: Malavizija Kam vodijo nase stezice - Narodni običaji »goriska Mohorjeva dru- Mir in dobrota zba« Duhovni klic TV dnevnik Poročila »Canale 27«, tedenski tv Plodovi zemlje spored Alpe - Donava - Jadran: Euronevvs Slike iz srednje Evrope Žrebanje lota Opera Box Resnična zgodba dame s Dražba, dokumentarna kamelijami, italijanski oddaja film Umetnine svetovnih mu- Igrajo: Isabelle Huppert, zejev, 7. del Gian Maria Volonte in Svet živali, 9. del doku- drugi; režija: Mauro Bo- mentarne serije lognini Poročila No Comment Zbogom supermama, Dnevnik ameriški film Globus Horoskop Igrajo: Valerie Harper,-Wayne Rogers, Carol Ka- / ne, Danny Gerard, Jane-Eatvvood in drugi Mojster Fantaz, risanka TV fortuna Dnevnik w s Vreme Sport Sedma noč, zabavnoglasbena oddaja Dr. Quinn, Zena vrač, 1. imMF Avstrija 1 del ameriške nanizanke Slika na sliko Šport Poletje z mladim tjul-njem Selikom Poročila Sanje brez meja Divji sever, am. film Pogovor s tiskom Tednik Orientacija, pon. QtO Hrvaška 2 Cas v sliki Zlata dekleta Ukročeni trmoglavec, ita- Cro Pop Rock lijanska komedija Košarka: NBA pregled Zimski spanec medvedka VVengen: Slalom (M), po- Bameya snetek Hiša v Jeruzalemu Rokomet (M): Podravka - Otroški program Ferencvaros, prenos Parker Levvis Risanka Ti Mini čas v sliki Dnevnik, vreme j| Melrose Place Sport Cas v sliki Crno - belo v barvah: Baywatch Ples vampirjev, ameriški Nas hrupni dom film, 1967 *5 Cas v sliki Igrajo: Jack McGovvran, Ar Šport Za vse čase Roman Polanski, Alffie Bass, Sharon Tate in dru- Zgodbe iz vsakdanjega gi življenja Režija: Roman Polanski t K KI Erič Burdom in Animaisi Cas v sliki/šport Spomini, 1. del Pozor: Ponaredek Leteči cirkus Montya- 'Jfi Bodovi nauki Pythona Mačka na vroči pločevinasti strehi, am. film Video strani lannis Kenakis Video strani Madžarska iDMi^Avstrija 2 Risanka Gortina D’Ampezzo: Biblija Veleslalom (Z), prenos 1. Računalništvo teka Leporelo, nedeljski maga- VVengen: Slalom (M), zin prenos 1. teka R. K. bogoslužje, prenos Oceanska odiseja iz Visegrada Gortina D’Ampezzo: Zvon, video strani Veleslalom (2), prenos 2. Otroški program teka Gospodična, serija VVengen: Slalom (M), Delta, znanstveni poroče- m prenos 2. teka valec Tenis: Australian Open Reformatorski verski pro- reg Kraljica slonov gram Mandoline in mesečina. Disneyeve risanke nemška komedija, 1959 Kultura bivanja Klub za seniorje Bremen Jedi z zgodovino Kolo sreče Slika Avstrije Teden, notranjepolitični Kristjan v času pregled, vmes poročila Avstrija danes Deklamacija Zakladnica Avstrije Kumara, politična solata Nočni sprehod, ameriški Obala v plamenih, 1. del ta triler serije Kot list v vetru, ameriška Dnevi obleganja Budim- melodrama pešte Ravnatelj, pon. filma Evropskih štirinajst Video strani Vodnar TV SLOVENIJA 1 22.35 ČLOVEŠKA KOMEDIJA, Spomini dveh mladih soprog Režija: Marcel Cravenne Igrajo: Fanny Ardant, Martine Chevalier, Michel Peyrelon, Philippe Ruggieri Dve mladi dekleti zapustita samostan, ker se ne čutita poklicani za tovrstno življenje. Srečo iščeta vsaka po svoje. Prva, Louise, se poroči v Parizu, druga, Renee na podeželju. Louise je zanesen romantik, ki se poroči z vročekrvnim Špancem in doživlja noro ljubezen, ki jo počasi vodi v tragedijo. Renee, pametna in ambiciozna si zgradi trajno srečo s plemiškim veleposestnikom. Gre torej za dvoje potretov žensk, ki se soočata z ljubeznijo in zakonom. Balzac ju je opisal nepristransko, z dobršno mero ironije. Režiser Marcel Cravenne je ostal zvest literarni predlo-^_gi in z vsem spoštovanjem sledil avtorjevemu duhu. TV SLOVENIJA 2 20.10 PAPIRNATI MESEC, ameriški film, 1973 iBa Scenarij: Alvin Sargent po romanu ADDIE PRAV '' Davida Brovma ižija: Peter Bogdanovich otografija: Laszlo Kovacs Igrajo: Ryan O Neal, Tatum O Neal, P. J. Johnson, Burton Gillian, Madeleine Kahn, John Hillerman Bogdanovichev film je drobna komedija, katere zgodba je postavljena v ameriški srednji zapad. Tu se srečata na materinem pogrebu mala sirota in prodajalec biblije, njen domnevni oče. On izkorišča pravkar ovdovele ženske, češ da jim je pokojni naročil izvod Biblije in seveda so ga pripravljene takoj kupiti, čeprav cena ni ravno nizka. Siroto naj bi Popeljal k neznani teti, a ga mala smrklja pretenta in hočeš-nočeš postaneta team. Posel jima gre kot Po maslu. Mala namreč dodobra pozna vse zvijače in pretenta prav vse, vključno s punco, ki osvoji njenega »partnerja« in policijo, ki razkrije njuno početje. Toda nekega dne se vendarle tako zapleteta, da je njune idile konec in morata bežati pred roko pravice. V tej zgodbi blesti Tatum O'Neai, resnična Ryanova hči, ki si je za svojo vlogo prislužila tudi oskarja. Imenovan za to znano filmsko nagrado pa je bil tudi njen oče Ryan O’Neai. TV SLOVENIJA 2 21.50 BIBLIJA, Literarne značilnosti Stare zaveze Sveto pismo je tudi literatura in tekstna kritika Predstavlja eno temeljnih raziskovalnih metod, ki Pam pomagajo razumeti sporočilo. Stare književnosti kulturnega kroga Bližnjega vzhoda imajo svoje posebnosti in tudi Sveto pismo ni izjema. TV SLOVENIJA 1 21.10 ZGODBE IZ AMERIKE, Od Indijancev do Boeinga Drugo oddajo Zgodbe iz Amerike - od Indijancev do Boeinga bomo začeli na New Vorški borzi kave, kakava in sladkorja. Najzanimivejši del poslovanja je ti terminsko trgovanje, ko prodajajo kavo, ki bo zrasla Se/e prihodnje leto, če sploh bo. Iz New Yorka sta se snemalec Vlado Draškovič in scenarist in redaktor Zvezdan Martič odpravila na jug v Atlanto, na prizorišču prihodnjih letnih olimpijskih iger sta obiskala sedež Coca cole. Spoznali bomo zgodovino nastanka in razvoja najpopularnejše pijače na svetu ter skrivnosti globalnega marketinga. Marketing je v ZDA glavni ključ do uspeha tudi za slovenska podjetja. S solastnikom podjetja TAM-USA bomo spoznali nekaj značil-Posii ameriškega trga in zakonitosti, ki jih morajo potencialni izvozniki poznati. Med ljudi, ki v Ameriki odTr-bno poznajo Slovenijo in so pomagali omogočiti marsikateri posel med državama, je senator Tom Harkin. Senator slovenskega rodu nam bo predstavil svoj pogled na politiko, slike z volilci in zastopanje, tu-_di kadar je javno mnenje drugačno od njegovega. TV SLOVENIJA 1 20.10 NEDELJSKIH 60, razvedrilna oddaja Nesrečno mokra poroka in neuspel poskus preskoka čez zapreko sta prvi zgodbi, ki se bosta potegovali za telefonske glasove gledalcev. Srečnica v uresničeni skriti želji je tokrat mlada Angležinja. Do sitega si je lahko privoščila nenavaden užitek, ki si ga doma ni smela. Pa še pogovor z znanim Slovencem, skrita kamera, simpatično družinsko »zasliše-vpnje« in seveda glasba. Nace Junkar, Kingstone. TV SLOVENIJA 1 21.45 I ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, Začimbe Indije indija je zanesljivo dežela začimb in nas podatek, da Je na indijskih tržnicah po 25 vrst dišavnic, prav nič ne začudi. Nimajo pa seveda začimb daljnega vzhoda, —kot so kardamom, tripiat, kurkuma in druge. • ORF 13.45 I X DOBER DAN KOROŠKA informativna oddaja Gimnazijski ples - več kot le zabava - tradicionalna vez med slovenskim žMjem in izobraževalno ustanovo SV spomin na žrtve nacizma Iz škocjanske občine -Padel je hrast, a narod žm ... Didaktične igre in učni pripomočki po zasnovi učiteljice Rezike Iskre; Žganjekuha na DJekšdh TV SLOVENIJA 1/ DANES OB 14.20 Izginila brez sledu Kdo je ubil Joy, ameriški film Scenarij: Sam H. Rolfe Rezija: John Llewellyn Moxey Fotografija: Robert B. Hauser Igrajo: Kim Basinger, Robert Culp, Stephen Machi, Nancy Marchand, John Rubinstein, Terry Burns, Kelly Jean Peters, Arthur Roberts Umor in izginotje lepe mlade Zenske v filmu KDO JE UBIL JOY dajeta dramatičen razvoj nadaljnje zgodbe. Kriminalka se odvija v veliki mestni bolnici, katere predsednik sveta je bogati Medford. Njegova hci, lepa in razvajena Lamy je mladostna prijateljica tamkajšnjega kirurga Paula Trentona. Njegova mati, prav tako zdravnica na kliniki, načrtuje njuno poroko, saj ve, da se s tem sinu obeta uspešna kariera. Toda muhasta Laury se zaroči z lepim in temperamentnim zdravnikom Maxom, kar vzbudi jezo družine Trenton. Poroko je treba za vsako ceno preprečiti in, Čeprav z zvijačo, spet pridobiti Laury na njihovo stran. Mati pritiska na sina, ki se zdi nesposoben dejanj, v resnici pa kuje podel in hinavski načrt. Laury tako dobi v roke dokaz, da je njen zaročenec Max prebil noC pri lepi ljubici Joy. Ko se odpravi v njeno stanovanje, da bi se prepričala o resnici, se nenadoma izkaze, da mlade Zenske ni nikjer, Se vec, ne ve se, ali ta oseba v resici obstaja. Med junaki tako prevladujejo napeti odnosi, nihče nikomur ničesar vec ne verjame. Nenadoma se v to zgodbo vplete se ena, neznana oseba: vsiljivec, ki se vedno pojavi ob neprimernem trenutku. V resnici je detektiv in nekdanji prijatelj Joy, Iti sumi, da jo je nekdo ubil. Pot ga končno pripelje na kliniko. Ko je napetost na vrhuncu, zbere vse osumljene in pove potek dogodkov, ki razkrijejo tudi morilca... mmasmmavmj MUSIČ TELEVISION 08.00 Rock VVeekend; 11.00 The Big Picture; 11.30 European Top 20; 13.30 First Look; 14.00 Sport; 14.30 Rock VVeekend; 18.00 Real VVorld 3; 18.30 Us Top 20; 20.30 The Brothers Grunt; 23.00 Beavis 8c Butthead, pon. SKY ONE 14.30 Here's Boomer; 15.00 Entertainment This Week; 16.00 Star Trek: The Next Generation; 17.00 Coca Cola Hit Mix; 18.00 Rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Beverly Mills, 90210; 21.00 Melrose Place; 22.00 Star trek, The Next Generation; 23.00 No Umit PROZ 03.35 Risanke; 11.35 Primer za profesorja Cha-sea; 12.55 Ben Cropp, avstralski dokumentarni film; 13.55 Emmeran; 14.00 Reci karkoli, am. komedija; 15.55 Enemy tVIine - ljubljeni sovražnik, ameriški zf film; 17.55 Matiock; 18.55 Superman, am. serija; 19.55 Poročila; 20.15 Domnevno nedolžen, ameriška kriminalka; 22.40 Palm Beach Duo PREMIERE 14.30 Hokej, nemška liga; 17.30 Premiere; 17.45 Dennis, ameriška komedija, 1993; 20.00 Premiere. napoved programa; 20.15 Jennifer 8, ameriški psihološki triler; 23.30 Red Rock West. ameriški triler, 1992 SATI 06.20 Otroški program; 08.05 Komisar Rex, pon.; 09.00 Smešno dekle, am, glasbeni film; 11.25 Macintosh in T. J,, ameriški vestem; 14.45 Stock Car Race - vražji tov na vročih stezah, ameriška akcijska komedija; 16.30 Princesa Fantaghiro, 4/6 del It. fantazijskega filma; 19.00 Poročila; 19.20 Peter Ustinov predstavlja Terro Magico; 20.15 A. S.; 21.15 A. S. serija; 21.15 Chichago Ho-pe EUROSPORT 09.30 Cortina DAmpezzo: Veleslalom 0, prenos 1. teka; 10.30 VVengen: Slalom (M), prenos 1. teka; 11.45 Cortina DAmpezzo: Veleslalom 0, prenos 2. teka; 12.30 VVengen: Satom (M), prenos 1. teka; 14.00 Tenis; 21.00 Sapporo: Smučarski skoki; 22.00 Tenis; 23.00 Golf RTL 05.45 Za otroke; 11.25 Nazaj v preteklost; 12.20 Tropska vročica, 13.20 Pacifiška flota; 14.15 Teniski Čudež; 14.45 Nogomet; 16.50 Morski pirat, lt,-Spanski pustolovski film; 19.10 Rudijev počitniški show; 20.15 Sam s stricem Buckom, ameriška komedija; 23.10 Živeti z Auschwitzem RTL 2 06.45 -15.30 Ponovitve; 15.30 Califomia Highsc-hool; 16.05 Nasmehnite se, prosim; 17.00 Hoffman, angl. komedija; 20.00 Poročila; 20.15 Zdravnica dr. Quinn; 21.15 Cobra; 22.15 Sled nasilja, ameriška kriminalka SKY MOVIES 15.00 The Gumball Rally, am. kom.; 17.00 Clty Boy; 19.00 Matinee; 21.00 Used People; 23.00 Body Of Evidence; 01.50 A Touch Of Adultery MOVIE CHANNEL 13.00 Honey, I Blew Up The Kid; 15.00 Te Sea VVolf; 17.00 Mom And Dad Save The VVorld; 19.00 Honey, I Blew Up The Kid; 21.00 Last Acti-on Hero; 23.10 Grand Canyon FILMNET + 14.25 Texas John Slaughter; 15.55 Luther Varv dross: An Evening Of Songs; 20.00 The VVater-dance; 22.00 Amytyville 93: A New Generation SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Počitniški cilji; Super Shop; Ushuaia; 15.00 Srečanje s tiskom; 16.00 McLaughlinova skupina; 16.30 Gospodarstvo; 17.00 Tenis; 18.00 Konjenistvo; 19.30 S prvim ra zredom okoli sveta; 20.00 Moda; 21.30 Govori-moojazzu CNN 06.00-23.00 VVorld News; 10.30 Science And Te-chnotogy; 11.30 Styie; 15.30 Earth Matters; 16.00 Lary King VVeekend; 17.30 Future VVatch; 18.00 Worid Report; 18.30 This VVeek In NBA' 20.30 Di-plomatic Ucence; 21.30 Global VViev; 00.00 CNN Late Edrtton; 01.00 The VVorld Today; 02.30 Managing; 04.00 CNN Presents Slovenija 1 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.50 Biovreme; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi Časa; 10.05 Vsaka glas ima svoj; 11.05 Poslušalci Čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci Čestitajo In pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 MePZ Primorsko pri Kranju; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Kulturne prireditve; 9.30 SP v smučanju; 9.45 Stergo ergo; 10.15 SP v smučanju; 11.35 Obvestila; 12.05 Z Valom okoli sveta; 12.15 SP v smučanju; 13.00 -19.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije in glasba; 13.15 SP v smuCnju; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Top albumov; 21.00-23.00 Rock un-drground, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 APZ iz Maribora; 14.05 Zabavna igra; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Sodobni literarni portret ; 22.30 Voklano-instrum. glasba; 24.00 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88.5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10,10.50, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes - humoristična oddaja; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30- 23.15 večerni program Modrega vala RK. Radio Koper (italijanski program) 8.30.10.30.13.30.17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimbanchi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le contrade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Cali- mero in otroci; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 17.15 Holliywood; 18.00 Mi smo od tam doma; 19.00 American Top 40; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Andy in Bernd; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 - 24.00 VeCemi pr. - Lestvica RK. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 NoCni program. Radio Študent 11.00 Pokloprodpotop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Stojan Pelko: Očividci; 17.00 Z. Petič: Soocial demokracija v Sloveniji; 18.00 Koncertne napovedi; 19.00 TB: R.E.M. - Mon-ster; 20.00 Odprta družba in njeni sovražniki (K. Pop-per); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Sum-bur iz Nizozemske v Puli. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: šola za strahove (U. Jan, r. A. Rustja); 10.35 Veselo po domaCe; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestralna glasba; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Po galeriji Herodotovih muz (A. Rebula, r. M. Prepeluh, 6. del); 14.35 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Iz naših prireditev , nato Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (žpk. Valentin Gotthardt, Galicija); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. TURSKI ZEMLJIŠKI GOSPOD KRAJ IN POLOTOK MED PIRANOM IN OD-PRTIM MORJEM PETAR UGRIN PREBIVALEC IZOLE KASTANJETE, SKRGETEC EUGENiO MONTALE CESKA IGRALKA BERLOVA POVRHNJA POŠKODBA V OBLIKI ČRTE SODOBNI SL. SOCIOLOG (NIKO) STAREJŠA SL. PEVKA (METKA) BIVŠA FR. ALPSKA SMUČARKA (PATRICIA) JU2NOAME- RISAK DRŽAVA ROTACIJSKI PAPIR OBER CENTI- METER / MAJHNA KOLIČINA TEKOČINE, KAPLIICA SVETILKA NA OLJE SESTI ZID. MESEC IZVORNI KRAK REKE MENAM ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE POTOPLJEN OTOK NA DONAVI PRITOK RUDO) LFOVEGAJ. DEL REKE (STADION) POSVO- JITEU PRVI SL. POSVETNI PESNIK (FELIKS) OTOK V TUAMOTU EDWARD TELLER NOBELU JEAN ANOUILH KEM ELEMENTI m SKOT. NOBELO-VEC (JOHN B.) STARA ZIDOVSKA SEKTA KONEC TEDNA ARTHUR RIMBAUD LITURGIČNO OBLAČILO ADAM IN OTO PESTNER PREPREČE- VANJE IVO ZORMAN OSJE GNEZDO ANDREJ STOJAN PRIPOMOČEK ZA ORANJE KEM.CEV ZA MERJENJE VOLUMNA TEKOČIN ČLOVEKOV PREDNIK FINSKO JEZERO PERJE PRI REPI ENOVALEN-TNIALKILNI RADIKAL FINSKI ARHITEKT (EERO) MUSLIMAN-SKOZ.IME NAJET AVTO Z VOZNIKOM / STARINSKI PREDMET MESTO V S. ARABIJI ARMENSKI SKLADATEU HACATURJAN HRUŠKASTA STEKLENKA DRAGO TRŠAR DRUŠTVO NARODOV MAJHEN SAD HOTELSKI DELAVEC, KI SPREJEMA GOSTE GR. BOG. PREPIRA BELG. MESTO BERGEN SLABOTNIK VOZEL, ZANKA POLOPICAZ MADAGASKARJA (IZ CRK RIVA) MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI KADEČA SE ŽVEPLOVA KISLINA INDONEZIJSKI OTOK NEM. FILOZOF (KARL) PREPROST MOST PLOD NEBI-NOVKIZ PODRASLE PLODNICE ENOGRBI VELBLOD VODNA PIPA SL. IGRALEC m PISATEU HANSSON RUSJANOVO LETALO RAJMOND DEBEVEC STOLETJE, VEK AVSTRIJ. SMUČAR FR. PISATEU (FRANCOISE) OTOK V VELIKIH ANTILIH TITAN PLOD BUKVE STARA DRŽAVA Z GL. MESTOM SUZA FR. KOMIK (JACOUES) NADA GABOROVIČ VINKO MODE-RNDORFER TANKA PLAST TKIVA, KI KAJ OBDAJA STARA JAPONSKA PRESTOLNICA EGIPC.BOG NEBA POMOL, MOSTOVZ ANGLEŠKI KOLEDŽ 100 SPLOSNO PRI-ZNANA VELJAVA IVAN TAVČAR VODJA LICITACIJE, DRA2ILEC NAUKO RAZTELESE- VANJU Gesla prejšnje križanke Trajan, Mark Avrelij, Avgust, 1 -Karakala, 2 - Vespazijan, 3 - Tiberij, 4 - Klavdij, 5 - Dioklecijan Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: prepolovitev, rokometašica, ožar, solinar, GN, Ta, lekar, Trajan, Ira, TH, Rade, aktiv, EAM, kardamon, DA, jat, avion, Arendal, sire, Sorrento, Ron, itinerar, tekstil, ama, Conan, Murn, a na pest, kandirano sadje, Avarke, AT, EJ, ENI, SB, RZ, Litvanka, alt, panteizem, a ki, Ernani, Kardeljevo, BS, Kean, Silni, dialog, Eder, rolka, raj, JN, Li, Dore, Ali, rjavenje, tul, Abidos, adend, Java, Ace, Majakovski, Kimon, naliv, Avgust, Ajar, Adamo, Ra, RK, Kiruna, Dioklecijan, dir, Angou- leme, aed, Izo, nrav, Anat, Ulikses, IT, mama, Mahatma. NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 22. januarja 1995 33 SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD). SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V torek, 24. januarja, ob 18. uri: D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za abonma dijaški 1 popoldanski. Predstava bo še v Četrtek, 26. januarja, ob isti uri. za abonma Četrtek in izven. V sredo, 25. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za abonma sreda in izven. Mala drama, tel.: oei/ 221-511 V Četrtek, 26. januarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. V petek, 27. januarja, ob 20. uri: F. Boyer -AU BOG LAJA? za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 Vponedeljek, 23. januarja, ob 15. uri: P. L Čajkovski -HRESTAČ. Razprodano! V torek, 24. januarja, ob 16.30: E. Wolf-Ferrari - ŠTIRJE GROBIJANI, za red petek in izven. MGL, tel.: 061/210-852 V ponedeljek, 23. januarja, 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za abonma mladinski 4. Predstava bo še v torek, 24. januarja, ob isti uri, za abonma mladinski 3 in v četrtek, 26. januarja, ob isti uri, za abonma študentski D. V sredo, 25. januarja, ob 19.30: J. Godber -NA SMUCISĆU, za izven. Razprodano! Predstava bo Se v soboto, 28. januarja, ob isti uri, za izven in konto. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V petek, 27., in v soboto, 28. januarja, ob 20. uri: Zijah Sokolović - CABARES, CABAREI. Šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 Danes. 22. januarja, ob 16. uri: A. Lindgren/V. Arhar/-Stih - PIKA NOGAVIČKA, za izven. V Četrtek, 26ria-Dnarja, ob 17. uri: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za abonma red U in izven. Predstava bo še v petek, 27. januarja, ob 19.30, za izven in v soboto, 28. januarja, ob isti uri, za abonma red sobotni in izven. LGI., tel.: 061/314-789 Mikioder Danes, 22.januarja, ob 11. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. Predstava bo še v soboto, 28' januarja, ob 11. in 17. uri, za izven in v nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri, za izven. kulturnica V četrtek, 26. januarja, ob 17. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. glUE SLG CELIE, tel.: 063/25-332 V Donedeljek. 23. januarja, ob 11. uri: A. VVendet - TIČEV JAKA, za abonma 5. šolski in izven. Ob 17. uri, za abonma 3. šolski in izven. V petek, 27. januarja, ob 19.30: PLESNI DOGODEK 7+5, za ffl ljubiteljski kulturni abonma. ODERPODODROM V soboto, 28. januarja, ob 20.30: S. Mrožek - NA ODPRTEM MORJU, za abonma oderpododrom 5. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V Četrtek, 26. januarja, ob 19.30: George Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za abonma petek 2 in izven. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 27. januarja, ob 19. uri: LA DIVINA COM-MEDIA - INFERNO. V soboto, 28. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATORIO. V nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COMMEDIA -PARADISO. OPERA, tel.: 062/221-206 V torek, 24. januarja, ob 19.30: J. Massenet - MANON, za red torek in izven. V ponedeljek, 30. januarja, ob 18. uri: G. Verdi - TRAVIATA. Razprodano! LGL, tel.: 062/26-748 Danes, 22. januarja, ob 11. uri: ŽOGICA MAROGICA, za izven. MEDVODE KUD KOMANDANT STANE ODER TREH HEROJEV, Zg. Pirnice 6 V soboto, 28. januarja, ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, premiera. Predstava bo Se v nedeljo, 29. januarja, ob 16. uri. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V petek, 27. januarja, ob 17. uri: R. Queneau - AVDICIJA, za abonma lipovega lista in izven. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-355 V ponedeljek, 23. januarja, ob 12.30: A. Nicolai - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA, za srednješolski abonma in ob 20. uri, za gledališki abonma in izven. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V četrtek, 26, januarja, ob 19.30: M. Camoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za rumeni gledališki abonma in v petek, 27. januarja, ob isti uri, za beli gledališki abonma. VOJNIK V petek, 27. januarja, Kulturni dom ob 19.30: M. A. Bmgakov - ZOJKINO STANOVANJE. Danes, 22. januarja, bo v modrem salonu Grand Hotela Union v Ljubljani ob 18. uri predstavitev nove kompaktne plošče Slovenske pesmi JUANA VASLETA RAZSTAVE - SLOVENIJA GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V sredo, 25. januarja, ob 19.30: koncert MLADI MLADIM (KD). SLOVENSKA FILHARMONIJA V ponedeljek, 23. januarja, ob 19.30: PODIPLOMSKI RECITAL - NEBOJSA BUGARSKI (violončelo). V torek, 24. januarja, ob 19.30: koncert KVARTETA HAGEN, za srebrni abonma. Program: Schumann, Mozart, Schubert. V soboto, 28. januarja, ob 19.30: koncert ob 85-letnici MARIJANA LIPOVSKA. GRAND HOTEL UNION Danes, 22. januarja, modri salon ob 18. uri: nastop JUANA VASLETA s pianistom LEONOM ENGELMANOM. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 332-288 V Četrtek, 26. januarja, ob 20.30: PIJANO BAR - ČAKAJOČ NA TOMA WAITSA -JANI KOVAČIČ (kitara, vokal), NINO DEGLERIA (bas) in BLAŽ GRM (bobni, klavir). KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI Danes, 22. januarja, ob 21.30: koncert skupin AMBUSH in VVASSERDICHT. GRAD TIVOLI, Pod tumom 3 V torek, 24. januarja, ob 19. uri: koncert tria ALEŠ KACI-AN (flavta), TOMAŽ LORENZ (violina) in JERKO NOVAK (kitara). Program: Tele-man, Handl in Kreutz. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA trst Kulturni dom v soboto, 28. t. m. (red A in B) slovenska premiera ob 20.30 Handkejeve igre »Cas, ko nismo podeli ničesar drug o drugem«. Režija Giorgio Pressburger. Gledališče Rossetti Danes, 22. t. m., ob 20.30 (red 2. nedelja) bo na sporedu zadnja ponovitev predstave P. Handke “Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o dru-gem«.V abonmaju -predstava 2. Vstopnice pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Pri blagajni gledališča in v pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Maudi m Jane« (predstava 2V) in »I giganti della mon-tagna« (predstava 3). v gledališču je na ogled razstava »40 stagioni in niostra«. Umik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Povem ti pravljico: danes, 22. t. m., ob 11. uri »Tisoč in ena noC«. Od 28. t. m. do 5. februarja bo na sporedu predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei sco-priva...il mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e Spettacoli. Režija Ales-sandro Marinuzzi. GORICA Kulturni dom V sredo, 25. t. m. (red A), in v četrtek, 26. t. m. (red B), ob 20.30 predpremieri Handkejeve igre »Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o dmgem«. Režija Giorgio Pressburger. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 23. in v torek, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine APAS s Pirandellovim delom »Fu Mattia Pascal«. VIDEM Gledališče Contatto Od 28. t. m. do 13. februarja »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque. KOROŠKA Celovec Mestno gledališče: Danes, 22. t. m., ob 19.30 “Der Vetter aus Dingsda«. Tischlerjeva dvorana Slomškovega doma: jutri, 23. t.m., ob 19.00: Podelitev XVI. Tischlerjeve Uagrade Blažu Potočniku. Seljak Studijski oder (Kellertheater): V torek, 24. t.m., °b 20.00 - Rupert Henning »Lift«. Paracelsussaal: jutri, 23. t. m., ob 19.30 predavanje »Tujci in mi«. VOGRČE Pri Florjanu: Danes, 22. t.m., - Plesni tečaj za začetnike. Vodi plesni uCitelj-regej Krištof. PLIBERK V kletnih prostorih Posojilnice Bank Pliberk bo jutri, 23. t. m., ob 20. uri redni občni zbor SD Pliberk. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA Cankarjev dom, tel.: oei/ 222-815 V torek, 24. januarja, ob 10. uri: NOVA MUZEOLOGIJA IN EKOMUZEJI (E7). Ob 19. uri: predavanje RISTIDA HAVLICKA - Simboli in energije zodiaka (E8). Ob 19. uri: predavanje TONETA ŠKARJA in VANJE FURLANA - SIMM IN NJEGOVA HIMALAJA (KD). Klub cd V torek, 24. januarja, ob 20. uri: večer z DARINKO KLADNIK GLEDALIŠKI KLUB KRKA, Dunajska 65 ' torek, 24. januarja, ob 19. uri: otvoritev raz-stave kairikatur BORUTA PEČARJA. Ob 19.30: srečanje z gledališkim ustvarjalcem Tomažem Pandurjem. INFORMACIJSKI CENTER MODERNE GALERIJE Danes, 22. januarja, ob 18. uri: predavanje THOMASA MC EVILLEVA, enega vodilnih ameriških likovnih kritikov in teoretikov, pro- fesorja na univerzi Rice, sodelavca revije Artfo-rum in avtorja knjig Umetnost in nelagodje: teorija ob koncu tisočletja (1991) in Umetnost in drugačnost: kriza kulturne identitete (1992). PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 Danes, 22. januarja, ob 18. in 20.30: ameriški film INTERVJU Z VAMPIRJEM. V soboto, 28. januarja, ob 20.30: film KRATKE ZGODBE. PTUJ V petek, 27. januarja, Palacij na gradu Ptuj ob 20. uri: plesni projekt TRIO, predpremiera. Predstava bo Se v soboto, 28. januarja, ob isti uri. STANDREŽ Danes, 22. januarja, dvorana Antona Gregorčiča ob 17. uri: slovesna proslava 30-letnice dramske dejavnosti. V torek, 24. januarja, mala dvorana župnijskega doma ob 20.30: okrogla miza na temo LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE - POSLANSTVO IN PERSPEKTIVE. FURLANIJA-JU LUSKA KRAJINA IBST Kino Excelsior: danes. 22. t. m.: ob 17. uri “Rhythmus 94« (Aust. 94), »Michelle« (Au-sf 94), »Un tempo frantumato« (Aust. 94); °b 21. uri koncert »Balanescu Quartet« - sledilo bo nagrajevanje; Dvorana Azzurra: 19.30 kratkometražni filmi; ob 20.30 posvečeno Sarajevu: »Siamo tutti innamorati« (It. 94); 22.30 video filmi - vmes »Luna« (Slo. 94), »Rdeči čeveljčki« (Slo 94), »Vertikalni Horizont« (Slo 94), »Out of Memory« (Slo 94). 23.30 kratkometražni filmi«. UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja. Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja. Razstava PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI PROSVETITELJI je na ogled do 30.januarja. Razstava fotografij DEJANA HABICHTA je na ogled do 12. februarja. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mali galeriji je do 12. februarja na ogled razstava švedskega umetnika ULFA ROLLOFA. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled reteospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. Danes, 22. januarja, bo ob 11. uri po razstavi vodila avtorica razstave, kustosinja Breda Ilich KlaCnik. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava madžarskih umetnikov Arpada Szabadosa in Andrasa Mšrkosa je na ogled do 4. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava skulptur IRENE BRUNEC je na ogled do 6. februarja. GALERIJA AVLA NOVE LB, Trg republike 2 Razstava risb, slik in skulptur VELJKA, KATARINE IN URŠE TOMAN je na ogled do 7. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik SANDRA PEČENKA je na ogled do 27. januarja. GALERIJA KOLIZEJ, Gosposvetska 13 V ponedeljek, 23. januarja, bo ob 20. uri otvoritev razstave del ZIVKA IRE MARUŠIČA. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik elanov Makedonskega kulturnega društva Makedonija je na ogled do 26. januarja. GALERIJA SKUC, Stari tre 21 Instalacija SAMO je na ogled do 3. februarja. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava grafik SPELE UDOVIČ je na ogled do 31. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja. CEDE LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskih knezov 9 Razstava ODSEV STILNIH OBDOBIJ je na ogled do 28. januarja. IZOLA GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20 Razstava slik MAJDE SKRINAR je na ogled do srede meseca februarja. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE Razstava slik MARJANA BELCA je na ogled do 31. januarja. MESTNA HIŠA V Stebriščni dvorani je na ogled razstava slik in plastik PETRA ABRAMA. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstave del KLAVDIJA TUTTE. MARIBOR GALERIJA V ŽIDOVSKEM STOLPU, Židovska ulica Razstava fotografij ŽIGA KORITNIKA - JAZZY GA! RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 Razstava likovne skupine MI je na ogled do 11. februarja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava del DALIBORJA JELAVICA je na ogled do 8. februarja. Retrospektivna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 13. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava litografij MARCA CHAGALLA. PTUJ V razstavišču na ptujskem gradu je do 21. februarja na ogled razstava prilagojena za slepe in slabovidne PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV. FURLANUA-JULUSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): do 17. aprila je na ogled razstava »Sveta dežela v antični topografiji«. Umik: ob torkih in sredah med 16. in 20. uro, ob Četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižama: v sredo, 25. t. m., ob 17.30 otvoritev razstave ilustracij »Maus - My father bleeds history«. Galerija Rettori Tribbio: do 3. februarja je na ogled razstava slikarke Elettre Metallind. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Light Hall: do 25. t. m. bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija. Art Gallery: do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«. Studio Nadia Bassanese: do 7. februarja je na ogled razstava »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«. Studio PHI: do, 31. t. m., je na ogled razstave umetnikov Alpe-Jadran »Le cattedrali-Stolnice«. OPČINE Dvorana openske Zadružne kraške banke: ju- tri, 23. t. m., ob 17.30 otvoritev razstave ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik. MILJE Občinska razstavna dvorana (Trg. Republike 4): v Četrtek, 26. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Sergia Kostorisa. GORICA Kulzturni dom: do 27. t. m. je na ogled razstava slikarja Jeraka Helmuta. KOROŠKA CELOVEC Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludvviga Willroiderja. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13. febriuarja 1995 bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«. IDRSKA BISTRICA MKNZ V sredo, 25. januarja, ob 22. uri: koncert skupine HELIOS CREED. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA V petek, 27. januarja, ob 20. uri: koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE s solistko TANJO STERMAN, za glasbeni abonma in izven. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V ponedeljek, 6. februarja., ob 20.30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 22. t. m., ob 20. uri (red G) Puccinijeva opera »La Boheme«. Ponovitev v torek, 24. t. m., ob 16. dri (red E). Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Avditorij Muzej Revoltella Jutri, 23. t.m., ob 18.00 »Ura z...« v sodelovanju z združenjem »Giulio Viozzi« bo nastopila sopranistka Co-setta Tosetti. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 21. februarja, ob 21. uri enkratni koncert Fiorelle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo: Jutri, 23. t.m., ob 20.30 bosta nastopila E. Bellio in M. So-menzi. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V torek, 24. t. m., ob 20.45 nastop ameriškega troben-taSa Art Farmerja. OPČINE SKD Tabor - Prosvetni dom Danes, 22. t. m., ob 17. uri koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 31. t. m., ob 20.30 nastop pianista Enrica Pace. GORICA Kulturni dom V petek, 27. t. m., ob 20.30 koncert Združenja R. Lipi-zer. Nastopil bo pianist Gio-vanni Bellucci, dobitnik mednarodnega natečaja »Praske pomladi« 1993. ŠPORT, NOGOMET Nedelja, 22. januaija 1995 PROMOCIJSKA LIGA JI Juventina v Trstu z neugodnim San Luigijem Tržačani v boju za obstanek Štandrežci so v dobri formi Po prepričjivi in visoki zmagi s 4:0 v gosteh proti Pro Cer-vignanu Caka danes Juventino spet neugoden nasprotnik, San Luigi, ki še ni na varnem glede obstanka. V standreškem taboru se se kako bojijo tega gostovanja, Čeprav San Luigi ne bo igral na svojem igrišču, ki je izredno trdo in tudi dokaj nevarno, ko zmrzne. Na srečo pa bodo to tekmo igrali na stadionu »Grezar« in na travnati podlagi, ki so je standreški nogometaši mnogo bolj vajeni. San Luigi je dokaj nevaren nasprotnik, in tega se pri Juven-tini zavedajo. Obramba tržaškega moštva sicer ni prav »nepremagljiva« (doslej je prejela že 21 zadetkov), to pa ne pomeni, da bodo imeli Strandreški napadalci lahko nalogo. Juventina bi morala igrati z enako postavo, ki je v prejšnjem kolu visoko zmagala in predvsem dobro igrala. Izključen je Can-dutti (zaradi četrtega opomina), na razpolago pa je Trevisan. Naj omenimo, da je Juventina v prvem delu doma premagala današnjega tekmeca s 3:0. DRUGA AMATERSKA LIGA / DANES DERBI V TREBČAH Primorec in Gaja potrebujeta točke Neodločen izid nikomur ne ustreza, zato lahko pričakujemo hud boj - Težka naloga Krasa Primorec - Gaja Danes bo na sporedu v Trebčah 26. derbi med Primorcem in Gajo. Ekipi sta se doslej srečali osemnaj-stkrat v 3. amaterski ligi in sedemkrat v 2. amaterski hgi. Obračun je rahlo v korist Trebencev, saj so devetkrat zmagah, gajevci pa osemkrat. Osemkrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu. Skupno je v dosedanjih derbijih padlo 55 zadetkov, od katerih je Primorec dal 29, Gaja pa 26. V prvem srečanju letošnjega prvenstva so slavili zmago Trebenci in to v gosteh z izidom 2:1. Strelci pa so bili Pertan in Santi za Primorec in Kirch-mayer. O trenutnem stanju ekip in za napoved pa smo vprašali po enega igralca vsake ekipe. Dimitrij Ferluga, Primorec: »Mi Startamo odločno nad zmago. Drugih možnosti, glede na položaj na lestvici, namreč nimamo. Tekma pa ne bo lahka, vendar smo na zadnjih srečanjih pokazali napredek. Po vsej verjetnosti bomo nastopili v kompletni postavi, saj ni nihče izključen in le nastop Birse je vprašljiv, saj igralec v tednu ni bil na treningu.« Massimo Vrše, Gaja: »Mislim, da bo derbi zelo borben. Obe ekipi nujno potrebujeta točke, zato remi lahko ne bi nikomur zadostoval. Mi se pa moramo tudi oddolžiti za poraz iz prvega dela prvenstva. Nastopih bomo s popolno postavo, saj ni nihče izključen ah poškodovan«. San Lorenzo - Kras Današnje gostovanje pri San Lorenzu bo za krasov-ce zelo zahtevno, saj so domačini na lestvici na drugem mestu z 22 točkami, kar je samo dve manj od prvouvršCene Costalunge. San Lorenzo je doslej na osmih domačih srečanjih trikrat zmagal, štirikrat igral neodločeno in enkrat izgubil. Pri Krasu bo danes gotovo manjkal Soggia, ki je bil izključen v prejšnjem kolu. Krašovci seveda računajo vsaj na točko, da bi tako nadaljevali pozitivno serijo, ki traja že šest kol. Naloga ne bo lahka, vendar Ce bosta napadalec Ca-lamita in izkušen vezni igralec Vailah v dobri formi, bi lahko prišlo tudi do presenečenja. Prvo srečanje se je zaključilo z zmago San Lorenza z izidom 2:1. (E. B.) Na prvem srečanju na Padričah so bili v jesenskem delu z 2:1 uspešnejši Trebenci (Foto KROMA) i domači šport PRVA AMATERSKA LIGA Danes Nedelja, 22. januarja 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Trstu, na stadionu P. Grezar : S. Luigi - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Turjaku: Isonzo - Sovodnje; 14.30 na Proseku: Primorje - Bearzi; 14.30 v Rivignanu: Rivigna-no - Vesna; 14.30 v Pademu: Donateho - Zarja 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Gaja; 14.30 v Slovren-cu: San Lorenzo - Kras 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Terzu d’ Aquileia: Terzo - Mladost; 14.30 v Beglianu: Begliano - Breg; 14.30 v Trstu, igrišče Campanehe: Campanehe - Dolina NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Costalunga - Zarja Adiiaimpex NAJMLAJSI 10.30 v Bazovici: Bor Farco - Costalunga KOŠARKA MOŠKA C1 UGA 17.30 v Rovigu: B asket Rovigo - Jadran TKB MOŠKA D UGA 15.00 v Trstu, »Suvich«: Scoglietto - Cicibona Min-got DEČKI 11.00 v Briščkih, dom Ervath: Jadran - Ferroviario; 11.00 v Ronkah: Ach Ronchi - Sokol; 11.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi A - Bor Ediauto ODBOJKA MLADINKE 9.30 v Starancanu: Staranzano - Sovodnje; 11.00 v Trstu, šola Rossetti: Pahavolo Trieste - Bor Friulex-port DEKUCE 9.00 v Trstu, Ul. S. Pasquale: Orna - Koimpex; 11.00 v tržiški športni palači: Fincantieii - Dom Imsa Jutri Ponedeljek, 23. januara 1995 KOŠARKA MLADINO 18.30 v Briščkih, dom Ervath: Bor Radenska - U-bertas; 19.45 v Trstu, Ul. Forlanini: Ferroviario - Q-cibona; 20.30 v Briščkih, dom Ervath: Kontovel -Ardita; 18.15 v Gorici: UG Goriziana - Jadran TKB Obvestila ZSSDI obvešča, da bo seja nogometnih društev, ki sodelujejo pri združenih nogometnih ekipah v torek, 24. januarja ob 20. 30, v prostorih SD Breg v Dolini. SKBRDINA organizira teCaj za baby ski team, ki bo ob nedeljah. Informacije na sedežu kluba, ProseSka ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. tel. 212859. SKBRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opdnah jutri od 19. do 21. ure ah po tel. na St. 212859 in 226271. Auber (primorje) v rokoborbskem objemu z nasprotnikovim Isonzo - Sovodnje Sijajna serija sovodenjske ekipe se nadaljuje. Po nedeljski zanesljivi domači zmagi proti Portualeju (4:0) bodo varovanci trenerja Cupinija danes igrali v Turjaku, kjer jih Caka Isonzo, ki krvavo potrebuje točke za obstanek v ligi. Moštvo iz Turjaka je namreč z 12 točkami na predpredzadnjem mestu v skupini akupaj s še tremi ekipami. Naše moštvo, ki je tega tekmeca v prvem delu doma premagalo z 1:0 z golom Ca-poraleja, bo danes igralo brez izključenega Marka Fajta. V ekipo pa se bo spet vrnil To-mizza. »Na vsaki tekmi skušamo uveljaviti svojo igro, ki je v glavnem napadalna. In tako mislimo igrati tudi proti Isonzu. Do sedaj nam je tak pristop dal zelo dobre sadove in prepričan sem, da bo tudi tokrat tako,« je dejal pred- sednik Sovodenj Gianni Mar-son. Donatello - Zarja Proti ekipi Donatella bi morali imeti Bazovci lahko delo. Furlanska ekipa je namreC sama na dnu lestvice, saj je v 16 kolih zbrala le 6 točk. Na domačih tleh ni še nikoli zmagala in je v dosedanjih osmih srečanjih trikrat igrala neodločeno in kar petkrat izgubila. V lanski sezoni pa je bil Donatello, ki je igral v isti skupini kot Zarja, uspešnejši, saj je sklenil prvenstvo s 37 točkami na 5. mestu. Lanski srečanji med Donatellom in Zarjo sta se zaključili z 1:1 v Furlaniji (strelec za Zarjo je bil Gregorič), v Bazovici pa so tekmo sprva odložili zaradi megle, v zaostalem srečanju pa so zmagali domačini z 1:0 z zadetkom Sclaunicha. Prav ta igralec pa danes ne bo igral, ker je izključen. V prvem delu le- Sovodenjci ludi v Turjaku računajo na dober izid Zarja bi morala tokrat imeti lahko delo - Vesna v gosteh pri tretjeuvrščenemu - Važna tekma Primorja tošnjega prvenstva so zmagali Bazovci z 2:0, strelca sta bila Tognetti iz 11-metrovke in Ravalico. Primorje - Bearzi Na Proseku bo danes v tej ligi zelo važno srečanje v boju za obstanek. Primorje in Bearzi imata namreč 13, oz. 12 točk in zasedata 12. oz. 13. mesto na lestvici. Bearzi je v dosedanjih 16 srečanjih dosegel tri zmage, vse na domačih tleh, 6 remijev in 7 porazov, od katerih kar pet v gosteh. Dosegel je 13 in prejel 23 zadetkov. Prvo srečanje pa se je zaključilo z zmago Bearzija z izidom 1:0. ProseCani morajo absolutno zmagati, Ce se bocejo Cim-prej oddaljiti z dna. Naloga pa ne bo lahka, saj bosta manjkala kar dva ključna igralca, to sta Štolfa in Trampuš, ki sta dobila prepoved igranja za eno kolo. Rivignano - Vesna Križani bodo igrali proti tretjeuvrščenemu Rivignanu, ki ima 22 točk, dve manj od prvouvršCene Colugne in eno manj od Zarje. Vesna, ki je trenutno na šestem mestu, pa ima 18 točk. Rivignano, ki je lani v prvi amaterski ligi v skupini B v 30 srečanjih zbral 36 točk, je letos na domačih tleh še nepremagan, saj je v osmih srečanjih petkrat zmagal in trikrat izenačil. V šestnajstih srečanjih pa je dosegel 25 zadetkov, prejel pa le 8 golov in ima tako najboljšo obrambo prvenstva. V prvi tekmi so igralci Ri-vignana visoko slavili s 4:0 kar sredi Križa. Zaradi tega se bodo danes igralci Vesne skušali oddolžiti za tisti pekoC poraz, Čeprav se zavedajo, da bo tekma izredno težka in bi se lahko zadovoljili tudi z neodločenim izidom. Edvin Bevk V 3. AL bo najtežje tokrat za ekipo Doline NA GORIŠKEM Terzo - Mladost Doberdobska Mladost, ki je uspešno začela nastope v novem letu, po tej poti misli tudi nadaljevati. Danes jih sicer Caka neugodno gostovanje v Terzu di Aouileia, toda vzdušje v ekipi je zelo dobro in moštvo je dobro pripravljeno. Glede postave Mladosti naj omenimo, da je Moris poškodovan, igrala pa bosta Blason in Florenin, ki sta bila izključena. NA TRŽAŠKEM Campanehe - Dolina DolinCani bodo danes igrali v gosteh proti prvouvršCenemu moštvu Campa-nelle, ki v dosedanjih 13 srečanjih ni še izgubil. Kaže, da je torej naloga varovancev trenerja Maria Trona brezupna. Vendar igralci ne smejo že vnaprej vreči puške v koruzo, drugače bo visok poraz neizbežen. Ze res, da doslej DolinCani niso pokazali vrhunske igre, morda pa bo prav tekma proti Campa-nellam prelomnica prvenstva. Naj še dodamo, da je Campanelle, ki je lani izpadlo iz 2. amaterske lige, na domačih tleh v šestih srečanjih petkrat zmagalo in enkrat izenačilo in sicer proti Beglianu. Prva tekma se je končala z zmago ekipe Campanelle s 5:1. Begliano - Breg Po nedeljskem porazu proti Cusu ie Breg zaostal za vodilnim za šest točk, do konca prvenstva pa morajo igrati še enajst tekem. Ce hoCejo torej ohraniti še kanček upanja za napredovanje, morajo absolutno zmagati vsa nadaljna srečanja in upati na spodrsljaj neposrednih tekmecev. Med temi je tudi Begliano, ki ima trenutno 17 točk, ravno toliko kot Brežani, saj ije doslej dosegel šest zmag, pet remijev in dva poraza. V lanskem prvenstvu so Brežani v gosteh izgubiti z 2:0. Na začetku letošnjega prvenstva pa se je tekma med Bregom in Beglianom končala z 1:0 z zadetkom Gragnerja. (E. B.) TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE ALPSKO SMUČANJE / SMUK NOVICE Muster out, Agassi ugnal Rusedskega V ženski konkurenci je Japonka Sawamatsu presenetila rojakinjo Kikimo Dote MELBOURNE (STA/dpa/AP) - Drugi nosi-jec American Andre Agassi ie v tretjem krogu odprtega teniškega prvenstva Avstralije za grand slam v Melbournu po vsega 82 minutah premagal Kanadčana Grega Rusedskega. Izmed nosilcev so bili Uspešni Se Sesti, Šved Stefan Edberg, ki je premagal Nemca Hendrika Dreek-toanna, osmi nosilec American Todd Martin, ki je Ugnal rojaka Vincenta Spa-deo, in deseti nosilec Rus Jevgenij Kafelnikov, ki je bil boljši od Šveda Jonasa Bjorkmana. Presenečenje je Pripravil Nizozemec Jacco Eltingh, ki je premagal Stiri-Uajstega postavljenega igralca Avstrijca Thomasa Mustra s 6:3, 6:2, 2:6 in 7:5. Ntuster je Nizozemca žaljivo opisal: »Teka po igrišču in ž°gice ne udarja pravilno, ampak jo potiska pred sabo. igra resnično kot klovn.« Na to se Eltingh ni odzval, -na Prigovarjanja novinarjev pa J® dejal, da mora vsak igra-l®c nasprotnika spoštovati, sicer se mu lahko zgodi po-uobno, kot se je favorozira-nemu Avstrijcu. N ženski konkurenci je Prva nosilka Španka Aranbca Sanchez-Vicario Premagala Američanko Zi-no Garrison-Jackson, tretja nosilka Čehinja Jana Novot-Ua pa je bila uspeSnejSa v dvoboju z Američanko Liso uaymond. Prvo presenečenje je pripravila Japonka Naoko Sawamatsu, bi je premagala rojakinjo Ki-miko Date, ki je bila sedma nosilka, s 3:6, 6:3, 6:3, drugo pa Mehičanka Angelica Gavaldon, ki je bila boljša od 15. nosilke Američanke Lori McNeil z 2:6, 6:3, 8:6. Rezultati: moški - 3. krog: Agassi (ZDA/2) - Rusedski Kan) 6:2, 6:4, 6:2, Martin Andre Agassi zmaguje zelo gladko (Telefoto AP) (ZDA/8) - Spadea (ZDA) 6:3, 6:1, 6:2, Kafelnikov (Rus/10) - Bjdrkman (Sve) 4:6,6:1,6:1, 7:6 (10:8), Eltingh (Niz) - Muster (Avt/14) 6:3, 6:2, 2:6, 7:5, VVheaton (ZDA) - Furlan (Ita) 7:6 (8:6), 6:4, 6:3, Krickstein (ZDA) -Korda (Češ) 6:1, 6:4, 7:6 (7:1), Edberg (Sve/6) -Dreekmann (Nem) 7:6 (10:8), 6:2, 6:3, P. McEnroe (ZDA) - Prinosil (Nem) 6:3, 6:2, 6:4; Zenske - 3. krog: Sanchez (Spa/1) - Garrison Jackson (ZDA) 6:1, 6:3, No-votna (Ceš/3) - Raymond (ZDA) 6:1, 3:6, 9:7, M. J. Femandez (ZDA/11) - Coet-zer (JAR) 6:3, 5:7, 6:2, Sawa-matsu (Jap) - Date (Jap/7) 3:6, 6:3, 6:3, Gavaldon (Meh) - McNeil (ZDA/15) 2:6, 6:3, 8:6, VVerdel Wit-mayer (ZDA) - Makarova (Rus) 6:0, 6:2, Paulus (Avt) -Appelmans (Belgija) 6:1, 6:3, Habsudova (Sik) - Babel (Nem) 2:6, 6:1,6:3. Kyle Rasmussen (ZDA) prvič na najvišji stopnički Petkov zmagovalec Ghedina tokrat le peti - Danes slalom VVENGEN - Američanu Kyleju Rasmussnu je uspel veliki met. Šestindvajsetletni kalifornijski smukač je prvič v svoji karieri osvojil smuk za svetovni pokal in to na eni najtežjih in najdaljših (4, 240 m) prog na svetu. Ze na petkovem smuku, ki ga je osvojil Italijan Ghedina (tokrat je bil peti), je Rasmussen pokazal, da mu proga v Lauberhornu še posebej leži, vCeraj pa je to potrdil z nepričakovanim podvigom. Rasmussen je skoraj nepoznano ime, saj je bil njegov dosedanji najboljši rezultat sedmo mesto v superveleslalomu, lani v kanadskem VVhistler Mountai-nu, Američani pa so tu zadnjic slavili zmago leta 1984, ko je Bill Johnson NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Botisluta proti Milanu ni še nikoli dosegel zadetka MILAN - Milan se bo po zadnjih uspešnih rezultatih spet poskušal prebiti v vrh italijanske nogometne A lige, eden od pogojeva pa je tudi ta, da danes premaga Ce-trtouvršCeno Fiorentino in jo tako prehiti na začasnem vrstnem redu. Najboljši strelec prvenstva Batistuta ni proti Milančanom še nikoh zmagal, isto pa velja za njegovega trenerja Ranierija. Milanov trener Fabio Capello je prepričan, da je njegovo moštvo še naprej sposobno poseči v boj za naslov. »SaviCeviC je ta Cas res naša prva violina, toda dobri uspehi so predvsem rezultat forme celotnega moštva«, pravi Milanov trener, ki bo sestavil napad s tremi konicami (Simone, SaviCeviC in Massa-ro), Bobana pa poslal na klop za rezerve. Vodilni Juventus bo igral v CagUariju, še lažje pa naj bi bilo Laziovo gostovanje v Brescii. Parma se bo zveCer pomeril z Napoliojem. Današnji spored: Brescia - Lazio, Milan - Fiorentina, Roma - Cremonese, Cagliari - Juventus, Padova - Inter, Sampdoria - bari, Foggia - Reggiana, Parma - Napoli, Torino - Genoa. postal olimpijski prvak. Francoz Luc Alphand je pristal šele na 19. mestu, a je ohranil vodstvo v skupni uvrstitvi smukačev. Včerajšnji smuk je veljal tudi za kombinacijo v povezavi z današnjim slalomom. V najboljšem izhodiščnem položaju je Marc Girar-delli, ki je bil včeraj 13., Aamodt pa je zasedel šele 25. mesto. Vrstni red smuka: 1. Kyle Rasmussen (ZDA) 2:28.11; 2. VVemer Franz (Avt) 2:28.19; 3. Armin Assinger (Avt) 2:28.28, 4. Hannes Trinkl (Avt) 2:29.14; 5. Kristian Ghedina (Ita) 2:29.15; 6. Josef S trobi (Avt) 2:29.31; 7. Asgeir Lindberg (Nor) 2:29.35; 8. Christophe Pie (Fra) 2:29.45; 9. Lasse Kjus (Nor) 2:29.47; 10. Pietro Vitalini (Ita) 2:29.74; 11. Tommy Moe (Zda) 2:29.78; 12. David Pretot (Fra) 2:29.80; 13. Marc Girardelli (Luks) 2:29.81; 14. Peter Rung-galdier (Ita) 2:29.86; 15. Atle Skaardal (Nor] 2:29.89. Svetovni pokal, skupno: 1. Alberto Tomba (Ita) 850 točk; 2. Gunther Mader (Avt) 482; 3. Luc Alphand (Fra) 440; 4. Jure Košir (Slo) 430; 5. Marc Girardelli (Luks) 424; 6. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 408; 7. Armin Assinger (Avt) 381; 8. Patrick Ortlieb (Avt) 361; 9. Michael Tritscher (Avt) 345; 10. Michael Von Gruenigen (Svi) 328. Svetovni pokal, smuk: 1. Alphand 364 točk; 2. Assinger 297; 3. Ortlieb (Avt) 261; 4. S trobi (Avt) 254; 5. Ghedina (Ita) 253. SMUČARSKI SKOKI / SVETOVNI POKAL NA JAPONSKEM Goldberger prvi tudi v Sappoiu Franc devetnajsti, točka Župančiča SAPPORO (STA) - Vodilni v svetovnem pokalu smučarjev skakalcev Avstrijec Andreas Goldberger je zmagal na tekmi za svetovni pokal v Sappporu na Japonskem. Na 90-metrski skakalnici je skočil 90 in 95 metrov, za kar je dobil 245.5 točke. Na drugo mesto se je uvrstil drugouvrščeni v svetovnem pokalu Finec Janne Ahonen, tretje mesto pa sta si razdelila domačin Takanobu Okabe n Finec Ari-Pekka Nikkola. Urban Franc je bil 19., Zoran Zupančič pa trideseti. Franc in Zupančič sta bila v okrnjeni konkurenci na Japonskem edina slovenska skakalca, saj se ostali pripravljajo in tekmujejo v Evropi pred nadaljevanjem svetovnega pokala v Skandinaviji. Blejec Urban Franc je petič v letošnji sezoni osvojil točke za svetovni pokal. Z novimi 12 točkami je na 24. mestu skupnega seštevka. V prvi seriji je skočil pol metra vec kot drugouvrščeni po obeh serijah Ahonen, vendar so mu sodniki prisodili nižjo oceno za slog. Ahonen je bil po prvi seriji Sele na 9. mestu, Franc pa je bil 11. Ahonen je v drugi seriji dosegel največjo daljavo dneva in s 96 metri kar za 13.5 metra preskočil Franca.Se ne dvajsetletni Zupančič (rojen 13. avgusta 1975) je v olimpijskem mestu iz leta 1972 osvojil prvo točko za svetovni pokal. Na olimpijski skakalnici Miyanomori v Sapporu si je nekoliko višjo uvrstitev pokvaril z drugim skokom, v katerem je skočil 4 metre manj kot v prvi seriji, ko je skupaj s petimi tekmovalci s 94, 5 točkami delil 27. mesto. V drugi seriji ga je najbolj polomil 8. po prvem skoku Finec Jani Soininen, ki je v drugo skoCil le 78 metro) in zaostal tudi za Francem. TretjeuvršCeni prve serije mladi Avstrijec Andreas VVidholzl je na koncu zasedel 7. mesto. Drugi po prvi seriji Finec Nikkola je na koncu izgubil eno mesto, le Andreas Goldberger se ni dal motiti in v slogu velikega mojstra ponovno zadržal vodilno mesto iz prve serije, Čeprav je imel le pol točke prednosti pred Nikkolo. Tudi sijajni drugi skok Ahonena ga ni zmotil in Avstrijec je dosegel še Četrto zmago v letošnji sezoni. Fred današnjo tekmo na skakalnici O kura (K=115 metrov) je Andreas Goldberger v skupnem seštevku svetovnega pokala zbral 850 toCk in ima kar 268 toCk več od drugouvrščenega Ahonena. Najboljši slovenski skakalec Franci Petek je zdrsnil iz petnajsterice in je na 17. mestu (151 toCk), točke za svetovni pokal v le- tošnji zimi pa je dobilo še pet slovenskih skakalcev. Rezultati: 1. Goldberger (Avt) 245.5 (90, 95), 2. Ahonen (Fin) 241.5 (87, 96), 3. Okabe (Jap) 240.0 (89, 95) in Nikkola (Fin) 240.0 (89.5, 93.5), 5. Funaki (Jap) 236.5 (90.5, 94), 6. Saito (Jap) 235.5 (88.5, 94), 7. VVidholzl (Avt) 234.0 (89.5, 91), 8. Jean-Prost (Fra) 233.0 (88, 92), 9. Dessum (Fra) 231.5 (88, 92.5), 10. Itoh (Jap) 221.5 (84, 91), ... 19. Franc (Slo) 208.0 (87.5, 82.5) , ... 30. Rathmayr (Avt) 180.5 (82.5, 73.5) in Zupančič (Slo) 180.5 (81, 77) - na Startu je bilo 54 tekmovalcev. Vrstni red v svetovnem pokalu - posamično (po 10 tekmah): 1. Goldberger (Avt) 850, 2. Ahonen (Fin) 582, 3. Funaki (Jap) 473, 4. Cecon (Ita) 438, 5. Nikkola (Fin) 364, 6. Soininen (Fin) 345, 7. Dessum (Fra) 269, 8. Nieminen (Fin) 263, 9. Ottesen (Nor) 262, 10. Jean-Prost (Fra) 254, ... 17. Petek 151, 24. Franc 67, 29. Meglic 41, 67. Gostiša 7, 72. Jekovec in Zupančič (vsi Slo) 1; pokal narodov: 1. Finska 1864, 2. Avstrija 1422, 3. Nemčija 874, 4. Japonska 869, 5. Francija 601, 6. Norveška 463, 7. Italija 455, 8. Slovenija 268, 9. Češka 197, 10. Švica 162, 11. Poljska 35, 12. Švedska 8, 13. Slovaška 7. Ženski smuk v Gortini odpovedan GORTINA D'AMPEZO (STA) - Prireditelji ženskega smuka za svetovni pokal v italijanski Gortini D'Ampezzo so bili zaradi močnega sneženja in megle prisiljeni tekmo odpovedati. Tekme zaradi slabe vidljivosti, predvsem v zgornjem delu proge, niso mogli varno izpeljati. Skušali jo bodo izpeljati danes ob 11. uri. Zaradi tega je veleslalom v tem kraju prestavljen na ponedeljek. Prva vožnja bo ob 9.30, druga vožnja pa ob 12.15. Stojčkov ponovno kaznovan BARCELONA (STA/AFP) - Španska nogometna zveza je napadalca Barcelone FIrista Stojckova kaznovala z dvema tekmama prepovedi igranja. Bolgarski reprezentant je bil na srečanju proti Realu iz Madrida (7. januarja) izključen zaradi ostrega prekrška nad branilcem Quiquom Sanchezom Flo-resom. Penev še dve leti na bolgarski klopi SOFIJA (STA/AFP) - Selektor bolgarske nogometne reprezentance Dimitar Penev bo to funkcijo opravljal še dve leti. Pogodba z Bolgarsko nogometno zvezo mu je sicer potekla 31. decembra 1994, vendar jo bo najverjetneje obnovil do konca leta 1996. Penev je bolgarsko reprezentanco uspešno vodil na svetovnem prvenstvu v ZDA, saj se je uvrstila v polfinale. V Bolgarski nogometni zvezi so zadovoljni z njegovim delom, tako da naj bi do podaljšanja pogodbe prišlo prihodnji teden. Bolgarski nogometaši bodo 14. februarja v Buenos Airesu odigrah prijateljsko tekmo, na kateri bodo preverili pripravljenost pred kvalifikacijsko tekmo 29. marca v Sofiji prah VValesu. Coulthard rekordno Minardi izbral voznike ESTORIL (STA/Hina) - Moštva formule 1 so zaCela s pripravami za novo sezono. Na prvem treningu VVilliams-Renaulta v Estorilu je njihov voznik Skot David Coulthard postavil nov rekord steze, saj je krog prevozil v Času 1 minute, 20 sekund in 63 stotink. Coulthard je rekordni dosežek postavil v avtomobilu z novim motorjem. V italijanski Madon-ni Di Campiglio pa je lastnik italijanskega moštva Minardi Ginacarlo Minardi objavil imeni voznikov, ki bosta v letošnji sezoni sedela v njegovih avtomobilih. To sta Italijana Pierluigi Martini in Luca Badoer. Minardi je tudi povedal, da se je pred začetkom sezone znašel v hudih težavah. Ze dogovorjen posel s Hondo je namreč padel v vodo, tako da so se pri Minardiju odločili, da bo njihove avtomobile poganjal Fordov motor, ki je bistveno slabši, s Hondo pa se bodo pogovorih na sodišču. Ferrarijev dirkač Gerhard Berger je medtem demantiral vesti, da se namarava umakniti s sveta formule ena po konCani letošnji sezoni. »Tekmoval bom najmanj še nekaj let«,« je vCeraj izjavil Avstrijec v Innsbrucku. Berger upa, da bo letos s svojo hišo dosegel boljše rezultate kot lani, Čeprav o novem Ferrarijevem dirkalniku ne more povedah še nic konkretnega, ker ga še ni preizkusil. Berger obžaluje, da je šef Ferrarija Todt odstavil odgovornega za motorje inž. Lombardija, ki je pripomogel k lanski zmagi v Hockenheimu. Potres ne bo spremenil mišljenja FIFA PARIZ (STA/AFP) - Katastrofalni potres, ki je prizadel japonski mesti Kobe in Osako, ne bo negativno deloval na mišljenje Mednarodne nogometne zveze v zvezi z organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2002, je v pismu Nogometni zvezi Japonske dejal glavni tajnik FIFA Sepp Blat-ter. Za organizacijo prvenstva sta kandidata Japonska in Južna Koreja, zanimanje pa je pokazala tudi Mehika. Za Japonsko je potres lahko tudi dobro znamenje, Ce vemo, da je potres pred svetovnim prvenstvom prizadel tudi Mehiko (1986) in ZDA (1994), kar pa pri organizaciji ni imelo posledic. Alpitour boljši od Gabece BOLOGNA- Pri italijanskih odbojkarskih prvoligaših se vse vec igralcev zateka po zdravniško pomoč. V Bologni si je Giannetti zvil gleženj, Brogio-ni pa ima vročino. V podobnem položaju je v Tre-visu tudi reprezentant Gardini, Cariparma pa že dolgo ne more računati na Gravino in Gianija. Osrednja tekma današnjega 14. kola bo derbi med Edilcuoghijem in Sisleyjem, ki se bosta bržkone letos pomerila tudi v finalu pokala prvakov. V vnaprej igrani tekmi je vCeraj Alpitour iz Cunea s 3:0 (17:15,15:4,15:7) premagal Gabeco iz Monti-chiarija. Gabeca je nastopila brez podajalca Grbiča, ki si je zvil desni palec na roki. Alpitour: Ganev (13+11), Petrelli, Stehnach (3+9), De Giorgi (1+0), Papi (8+14), Galli (5+13), Lucchet-ta (6+11), Mantoan. Gabeca: Grazietti (0+3), Fabbrini (0+1), Giazzoli (5+5), Da Roit (0+3), Zoodsma (1+6), Martinelli (2+6), Pippi (3+4), Pasinato (7+21), Coco (1+1). Današanji spored (17.30): Fochi - Cariparma, Gioia del Colle-Banca di Sassari Fos, Tally - Davtona, Ignis - VVuber Schio, Edilcuoghi - Sisley Treviso ITALIJANSKA Al LIGA / V 8. POVRATNEM KOLU V C2 LIGI / 14. KOLO Buckler včeraj dobil derbi s Scavolinijem Danes ostali spored - Tržaški lllycaffe v Reggio Emilii Domovci osvojili prvi par točk Zanesljivo so premogoli Florimor Storonzono Borovci bi skoraj poskrbeli za lep podvig Buckler - Scavolini 86:75 (37:44) BUCKLER BOLOGNA: Brunamonti 10, Danilović 32, Morandotti 10, Binion 12, Binelli 11, Coldebella 3, Carera 2, Abbio 6, Batti-sti, Giacchino, trener Buc-ci. SCAVOLINI PES ARO: Gaines 19, Riva 12, Dell’ Agnello 10, magnifico 12, Garrett 13, Pieri, Panichi, Costa, Calbini 9, Brignoli, trener Bianchini. SODNIK: Pallonetto iz Nepalja in Cerebuch iz Milana. PM: Buckler 26:28, Scavolini 23:30. PON: Calbini (34), Brunamonti (39). 3T: Buckler 6:14 (Brunamonti 2:5, Danilović 3:6, Morandotti 0:1, Coldebella 1:2), Scavolini 2:11 (Gaines 1:3, Riva 0:3, Pieri 0:2, Panichi 0:1, Calbini 1:2). GLEDALCEV: 6.500. BOLOGNA - V včerajšnji vnaprej odigrani tekmi 8. povratnega kola je Buckler z boljšo igro v drugem polčasu zasluženo premagal Scavolini in tudi nadoknadil poraz z -9 s prve tekme v Pešam. Glavni junak srečanja je bil »Bo-lonjCan« Danilović, ki je dal kar 32 točk. Ostale tekme bodo igrali danes. Tržaški Illycaffe si v Reggio Emilii ne sme privoščiti spodrsljaja, Ce želi ohraniti še kanček upanja za uvrstitev v play-off. Tržaško moštvo je v prvem delu neverjetno izgubilo doma srečanje s to ekipo (odločilni koš je v zadnji sekundi dal American Mit-chell) in tedaj se je stanje Bemardijeve ekipe na lestvici zelo poslabšalo, tako da je bil celo vprašljiv obstanek v ligi. Za trenerja Bemardija, ki se je zaradi Trsta odpovedal vodenju Reggio Emihe, Kevin Thompsontlllycaffe) igra važno vlogo v boju pod košem (Foto KROMA) je bil zato poraz v prvem delu prvenstva dvojno razočaranje. Illycaffe ima torej motiv veC, da se oddolžil košarkarjem Metasy-stema, Čeprav naloga ne bo lahka, saj je moštvo iz Reggio Emihe, ki je skoraj že z eno nogo v A2 ligi, doma neugoden nasprotnik. DANAŠNJI SPORED (17.30): Metasystem - Illy-caffe, Stefanel - Filodoro, Birex - Pfizer, Madigan -Panapesca, Comerson -Teorematour, Benetton -Cagiva. VRSTNI RED: Buckler Bologna 30, Scavolini Pe-saro, Cagiva Varese, Filodoro Bologna in Stefanel Milan 28, Birex Verona 26, Benetton Treviso in Teorematour Rim 22, Comerson Siena 18, Pfizer Reggio Ca-labria 16, Madigan Pistoia 14, Illycaffe Trst 12, Panapesca Montecatini 6, Meta-system Reggio Emilia 4. r A2 LIGA / DANES V NEAPLJU ~i Bo gorišld Brescialat pripravil presenečenje? NEAPELJ - Roberto Premier bo danes v A2 ligi lahko igral. V taboru goriškega Brescialata so si torej oddahnili. Premier, ki si je poškodoval gleženj, je v petek regularno treniral in tako bo danes lahko igral v Neaplju proti ekipi Jcoplastic. NeapeljCani so sicer favoriti za zmago, toda tudi goriški Brescialat ni brez možnosti, da poskrbi za lep podvig. Sinočnji izid: Aresimn - Turboair 84:77 DANAŠNJI SPORED (17.30): Polti - Juventus, Olitalia - Teamsystem, Libertas Udine - Banco Sardegna, Francorosso - Floor, San Bendetto -Auriga, Jcoplastic - Brescialat, Pavia - Menestrel-lo. VRSTNI RED: Aresimn Milan 28, Teamsystem Rimini 26, Polti Cantu, Olitalia Forll in Juventus Caserta 24, Jcoplastic Neapelj in Turboair Fabria-no 22, Banco Sardegna Sassari, Francorosso Turin in Menestrello Modena 20, Brescialat Gorica in Floor Padova 18, Auriga Trapani in San Bendetto Benetke 14, Libertas Udine 10, Pavia 2. Dom Agorest - Florimar Staranzano 108:88 (48:44) DOM: Košuta 25 (1:2 met za 2, 3:3 met za 3, 14:14 prosti meti), Jarc 11 (3:4, -, 5:7), Corsi 26 (5:8, 3:5, 7:9), Podbersig 12 (6:10, 0:1, 0:2), Di Cecco 24 (10:19, -, 4:6), Bordon 4 (1:2, -, 2:2), PeCanac (0:1, -, -), Kocjančič, Ambrosi 6 (3:3, -, -), Battello (0:1, -, -), trener Miani. Met za 2: 26/50, met za 3: 6/9, skupno 32/59, pm 32:40; 3T: Corsi 3, Košuta 3. SON: 26. Končno so domovci razbili zelo debel led in povsem zasluženo zmagali. 2e od samega začetka tekme je bilo opaziti posebno zbranost in zagrizenost pri vseh naših fantih. Tekma je bila sicer ves prvi polčas zelo izenačena, vsekakor pa v igri »belo-rdeCih« ni bilo opaziti nobenih nihanj in naivnih napak, ki so se doslej ponavljale. Ob samem začetku drugega dela igre pa smo bili priča zares lepi igri »belor-deCih«, ki so takoj povedli za 10 točk, predvsem po zaslugi obeh »bekov«, Košute in Corsija, ki sta umirjeno vodila igro in zelo toCno zadevala. V nadaljevanju so domovci prednost obdržali in celo povečali na 20 točk ter tako zasluženo zmagali. Tokrat lahko pohvalimo zares vse igralce, ki so se srčno borili in uspeli premagati pravo psihozo, ki jih do današnje tekme stalno bremenila. Martignacco - Bor Radenska 88:78 (35:39) BOR RADENSKA: Pos-sega 4 (2:3 za 2, 0:0 za 3, 0:0 pm), Susani 11 (5:7, 0:1, 1:2), Perčič 6 (3:8, 0:1, 0:1), Debeljuh 10 (-. 1:4, 7:10), Barini 11 (4:8, -, 3:3), Smotlak 20 (6:10, 1:1, 5:7), Rasman 8 (4:7, -, -), Pettirosso 5 (2:3, -, 1:2), R. Simonič 3 (0:1, -, 3:4); trener Sancin. PM: 20:29; 50N: Smotlak (38), PerCiC (40). Proti še neporaženemu Martignaccu, ki ima zelo ambiciozne načrte, v svojih vrstah pa tudi igralca (Nobile, tokrat 17 točk), ki je že igral v A ligi, so borovci skoraj pripravili presenečenje in zadali vodilnemu moštvu C2 lige prvi poraz. Toda na koncu je zmaga le pripadla domačinom, katerim je v odločilnih trenutkih uspelo nekaj potez, ki na drugi strani nic slabšim borovcem niso uspele. Srečanje se je sicer začelo v znamenju negotovosti Sancinove peterke, ki je morda prekomerno spoštovala nasprotnika. Ta je takoj povedel s 6:1, nato pa so belozeleni uredili svoje vrste in v deseti mi- nuti praktično že ujeli Martignacco (19:18). Nato sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. Kot običajno so Tržačani drugi del zaceli s pre-singom, ki je takoj obrodil sadove. Vodstvo Bora se je povečalo na 44:35 in prednost 6 do 8 točk so Sanci-novi varovanci držali vse do polovice drugega dela. Takrat pa so domačini v pičlih 4 minutah spreobrnili potek srečanja in povedli z 68:55, pri čemer je treba povedati, da je v teh trenutkih Martignaccu uspevalo vse, borovci pa so imeli velike težave predvsem v napadu. Belozeleni so nato sicer uspeli nekoliko zmanjšati zaostanek, toda za presenečenje je zmanjkalo časa. Za dobro igro zaslužijo pohvalo Rasman, Smotlak in Susani, ki je včeraj prvič pokazal, kaj zmore. Giuliano Rasman (Bor) se je tudi tokrat izkazal (Foto Kroma) PROMOCIJSKA LIGA / V PETEK IN VČERAJ V 13. KOLU D LIGE Breg in Polet Metra izgubila na domačih tleh Poletovec David Bogateč dosegel kar 7 »trojk« Breg - San Vito 77:94 (49:53) BREG: Pavlica 16 (6:11), Pregare 15 (4:8), P. Bandi 1 (1:2), Filipčič 6 (2:4), Mingot 3 (1:4), M. Bandi 7 (1:2), M. Salvi 22 (4:11), Malalan 7, trener D: Salvi. PM 19:42. SON: 16. 3T: Pregare 3, pavlica 2, Malalan 1. San Vito se je predstavil v dolinski telovadnici kot homogena in uigrana celota, v kateri prednjačijo trije posamezniki (Gregori, Travisan in Suffi), ki so bili v prvem polčasu trn v peti Bregove obrambe. Z razigranim Gregorijem so gostje takoj povedli in večali prednost iz minute v minuto ter le proti koncu prvega polčasa je Brežanom uspelo ublažiti zaostanek. Od naših se je v tem delu izkazal Oskar Pregare, ki je imel odličen odstotek pri metu. V drugem polčasu se slika na igrišču bistveno ni spremenila, Čeprav je Bregov trener z menjavo obramb skušal spraviti tekmo na pravi tir, vendar je bilo vse zaman. Razigrani nasprotniki in zelo slabo izvajanje prostih metov (12:49) so pokopali vse upe Bregove vrste. Kljub porazu pa je treba pohvaliti celotno ekipo za požrtvovalnost in borbenost. Nasprotnik je bil pač boljši. (D.S.) Polet Metra - Virtus Basket 69:85 (48:44) POLET: Bogateč 26 (1:4 met za 2, 7:8 met za 3, 3:5 prosti meti), Berdon 8 (2:6, 0:1, 4:4), Klanjšček 10 (4:9, -, 2:2), Briščik 2 (1:3, 0:1, -), Bajc 4 (2:2, 0:1, -), Vremec 8 (1:6, 2:6, -), Pertot 6 (0:7, 2:4, -), Dolhar (0:1, -, -), Lesizza 8 (1:3, 2:4, -), Doles, trener Vremec. Met za 2:12:41, met za 3:13:25, skupno 25:66; pm 9:11. SON: 29. 3T: Bogateč 7, Lesizza 2, Pertot 2, Vremec 2. Na tekmi, ki je imela dve povsem različni plati, je Poletovo moštvo spet ostalo praznih rok V prvem polčasu so poletovci igrali zares dobro in nasprotnika predvsem presenetili s točnimi meti za tri točke. Pri tem se je posebno odlikoval David Bogateč, ki je samo v prvem polčasu imel odličen odstotek, kar 6:7. Vremec in ostali so bili tudi v obrambi zelo pazljivi in tako so zasluženo sklenili prvi polčas v vodstvu. V drugem delu tekme pa je prišlo do neverjetnega preobrata: gostje so presenetili poletovce, ki kar pet minut niso dah koša V napadu so igrali neorganizirano, v obrambi pa so slabo zapirafi prostor pod košem. Virtus si je tako priigral zanesljivo prednost, ki jo je ohranil do konca srečanja. (Gorazd Bajc) Sokol Waim kljub slabši igri brez večjih težav ugnal Largo Isonzo Sokol Warm - Largo Isonzo 77:69 (32:33) SOKOL: Paulina 8 (4:6 za 2, 6:3 za 3, 0:0 pm), M. Pertot 16 (8:8, -, -)), Starc 15 (2:4, 0:1, 11:14), Sosič 7 (1:1,1:3, 2:2), Civardi 5 (2:2, -, 1:1), Stanissa 7 (2:2, 0:2, 3:4), Skerlavaj 14 (5:7, -, 4:7), Buzan 5 (0:3, -, 5:8), Gmden, Gherli n. v. trener: Emih. SON: 18; PM: 16:36. Čeprav se je sinočnja tekma končala v korist Sokola, prav gotovo ne moremo biti zadovoljni s košarkarsko predstavo, ki jo je predvajala nabrežinska peterka. Tokrat je ob Davidu Poharju počival Bomt Pertot in prav njegova odsotnost se je še kako poznala v prvem polčasu, ko so se domačini z veliko težavo upirali agresivni obrambi zadnjeuvrščenega Larga Isonza. Gotje so sredi polčasa z delnim izidom 13:2 celo povedli za 7 točk (16:23). Pred odmorom pa je domačinom z Martinom Per- totom na čelu uspelo izničiti zaostanek. Na srečo so v nadaljevanju »sokoli« slopih na igrišče kot prerojeni. Njihova učinkovitost je prišla na dan v 31. min. ko so odločno prevzeli vajeti igre v svoje roke in z delnim izidom 13:4 zapečatili usodo gostov. Za dobro igro v teh minutah zaslužita pohvalo še zlasti Damir Starc, ki je bil skoraj nepogrešljiv v izvajanju prostih metov in Robert Skerlavaj, ki je danes ponovno zaigral po lažji poškodbi in odločilno pripomogel k osvojitvi novega para točk. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je Rudi Stanissa ponovil dobro igro predvsem v obrambi. V prihodnjem kolu pa se bo Sokol pomeril s prvouvrščenim Pomom, tako da lahko pričakujemo zanimiv boj v nabežinski telovadnici. (A.T.) OSTALI IZID Ardita - Kontovel 66:67 (29:36) ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA Isola pretrd oreh za Imso Kmečko banko Ekipa iz Verone je bila precej boljša od pričakovanj Isola Mekar - Imsa Kmečka banka 3:0 (15:8, 16:14,15:13) IMSA KMEČKA BANKA: Feri 5+11, Po-Pulini 0+2, Visintin 2+16, KorsiC 6+5, Buzzi-nelli 3+1, Marchesini 4+2, Stabile 0+5, Princi 1+7, Florenin 0+1, Pao-letti, Graunar. Servis (toCke/napake): bnsa Kmečka banka 5/12, Isola 7/19; blok: Imsa Kmečka banka 7, Isola 14. Imsa Kmečka banka se Iz Verone vraCa s porazom in glede na prikazano igro si ne moremo razlagati dejstva, da je Isola Verona doslej osvojila le Štiri zmage. Sodec po igri namreč ta ekipa prav gotovo spada med boljše ekipe, ki jih je Imsa Kmečka banka letos srečala. Veroncani namreč skoraj nimajo šibkih točk, saj tako v napadu kot v obrambi igralci zelo tnalo grešijo. Goričani so stcer zavedali, da je do-nteca ekipa zelo nevaren nasprotnik, kljub temu pa s° jih domačini na začetku presenetili. Doznaci blok se je namreč izkazal za težko premostljivo oviro in tudi ko je 2oga šla mimo te ovire so domačini pogosto ujeli ž°go v obrambi. Vrh tega so v celem prvem setu Verončani napraviliili le dve napaki, tako da ni težko razumeti izgublje- nega prvega seta. V naslednjem nizu so »plavo-rdeci« Startali bolj motivirano. Z odločno igro so uspeli pridobiti nekaj točk prednosti in postopoma to prednosti povečati vse do stanja 12:6 v njihovo korist, ko je začela domaCa ekipa zaostanek zniževati. Toda Goričani so uspeli doseči tudi prednost 14:11. S štirinajste točke pa se niso veC odlepili, medtem ko jih je domača ekipa najprej ujela in nato tudi prehitela in tako tudi osvojila drugi set. V tretjem setu je Imsa Kmečka banka začela boljše od svojega nasprotnika. Toda vodstvo Goričanov je trajalo le do desete točke, ko so jih domačini ujeli. V teh trenutkih je postal domač blok neprebojen za go-riške napadalce, ki niso uspeli spraviti žoge na tla iz nobene pozicije. Čeprav Goričani niso popustili niti pri stanju 14:12 v korist domačinov, pa se je na koncu Verona izkazala za pretrd oreh, ki ga plavo-rdeCi niso uspeli streti. Treba je še dodati, da so Goričani imeli nekoliko smole, saj se je Gian-carlo Populini, ki je stopil na igriSCe v začetni šesterici kmalu poškodoval, kar pa najbrž ni vplivalo na končni izid srečanja. A&D Od leve Marchesini, Koršič in Florenin ODBOJKA /11. KOLO V MOŽKI C2 LIGI Tudi Prevenire ni mogel prekiniti zmagovite serije Soče Sobema Tržačani pa so nudili zelo hud odpor SoCa Sobema - Prevenire 3:1 (15:10, 13:15,15:8,17:15) SOCA SOBEMA: Klede 4+11, Tomšič 7+3, Petejan 6+12, Bralni 1+4, Lutman 8+12, Feri 5+26, Muscau 6+7, I. Cotič 0+0, S. Cotič, Pahor. Servis (tocke/napake): 9/8; blok (točke/menjave): 7/4; trajanje setov: 30, 32, 22, 37 minut. Odbojkarji Soče Sobeme nadaljujejo svoj zmagoviti pohod v moški C2 ligi. Tokrat so v sovodenjski telovadnici položiti orožje igralci tržaškega Preve-nireja, ki pa so se predvsem z bratoma Bertocchijema in Petrijem izkazati za izredno nevarnega nasprotnika, ki je v zadnjem Času v vse boljši formi. Sočani, ki so zaigrali nekoliko slabše kot običajno, so zato imeli velikanske težave predvsem v obrambi, saj so biti gostje izredno učinkoviti v napadu. Sam potek srečanja je bil z izjemo tretjega seta. v katerem so prevladovali soCani, precej izenačen, pri čemer pa so bili igralci Prevenireja boljši v začetkih setov, domačini pa so nato pritisniti na plin v končnicah, kar jim je zadostovalo za izredno važno zmago- Gostje so v prvem setu vodili vse do desetice, ko so domačini zaigrali boljše in nato nasprotniku niso dopustili niti točke. V drugem setu so igralci Soče popustili predvsem pri servisu, kar je zelo dobremu podajaCu gostov v veliki meri olajšalo delo. Prevenire je stalno držal vajeti igre v svojih rokah, toda do delnega uspeha je Prevenire prišel šele na razliko. Najboljšo igro so socani pokazali v tretjem setu, ko so takoj povedli z 8:0. Prevenire je nato reagiral in pri izidu 10:5 za SoCo izsilil kar deset menjav. Nato so končno domači le strnili vrste in set zanesljivo dobiti. Zadnji set je bil najbolj izenačen, Prevenire pa je spet vodil do desetice. Pri stanju 10:8 za goste pa so domačini z nekaj točkami iz servisa in bloka povedli z 12:10 in nato po precej hudem boju s 17:15 osvojiti set in s tem tudi enajsto zaporedno zmago. V moški C1 ligi Koimpex izgubil v Tržiču po 4 setih Na gostovanju v TržiCu so odbojkarji Koimpexa v Cl ligi izgubili z domačim Finvolleyem s 3:1 (16:14,14:16,15:8,15:13). Slogaši so zapravili priložnost za zmago, saj so v 1. setu že vodili s 14:10. O srečanju bomo poidrobneje še poročali. V ženski Cl ligi Koimpex dobil borovke pa izgubile 5. set Naša predstavnika v ženski Cl ligi sta tokrat oba igrala pet setov. Slogašice so bile pri tem bolj srečne roke, saj so v Vidmu strle odpor domačega Kennedyja v petem setu s 15:13. Borovke so v tie breaku izgubile s 16:18, pri Čemer so imele pred tem 3 zaključne žoge. Kennedy - Koim-pex 2:3 (10:15,15:13, 13:15,15:5,13:15) Bor Mercantile -Codigese 2:3 (15:6, 10:15, 11:15, 15:10, 16:18) _____NOGOMET / MEDDE2ELNA LIGA_ Triestina doma proti nevarnemu Aizignanu Arzignano bi lahko drevi na »Roccu« povzročil Triestini precej težav. V zadnjih kotih je današnji nasprotnik Triestine pokazal dobro formo. Je še edina na domačih tleh nepremagana ekipa v ligi in ena od štirih, ki v prvem delu ni klonila pred Pezzatovim moštvom. Vrh tega ima trener Tržačanov kar nekaj problemov s postavo, saj bo poleg Jacona in Pavanela odsoten tokrat tudi diskvalificirani Pivetta, pod vprašajem pa je tudi nastop Bresci-nija. Hitronogi napadalec si je pretegnil stegensko mišico in bo šele tik pred tekmo jasno, ali sme igrati. Ge se bo pokazalo, da je poškodba hujša, ga bo zamenjal Marži. Vsekakor ima Arzignano skupaj s Trevi-som drugo najboljšo obrambo v ligi (13 golov, napad pa je zelo slab -15), zato pa bodo morati biti tržaški navijači še posebej razpoloženi. Ar- ODBOJKA Sokol Indules brez težav z Bregom V derbiju ženske C2 lige je Sokol Indules po pričakovanju gladko premagal Breg, Kmečka banka pa je v Cordenonsu nudila zelo dober odpor pr-vouvršCeni Ottici To-masini. MOŠKA C2 LIGA Bor Fortrade - Itely 3:0 (15:9, 15:9, 15:11), 01ympia CDR - Black Diamond Buia 1:3 (13:15, 15:13, 14:16, 3:15) ZENSKA C2 LIGA Sokol Indules -Breg 3:0 (15:5, 15:11, 15:4), Otlica Tomasini - Kmečka banka 3:1 (15:13, 16:14, 6:15, 15:4). ZENSKA D LIGA Azzurra - 01ympia Cerimpex 2:3 (12:15, 15:11, 10:15, 15:7, 8:15) 1. M. DIVIZIJA Sant’Andrea - Kor-ting Koimpex 0:3 (1:15,4:15,1:15) NOGOMET / V MLADINSKIH PRVENSTVIH Za Juventino točka, poraz Vesne, Primorje ni igralo DEŽELNO PRVENSTVO Ponziana - Juventina 1:1 (0:0) STRELEC ZA JUVENTINO: Ballaben. JUVENTINA: Zanier, Milotti (Ferro), Serem, Pi-biri, G. Trampuš, Romano, D. Trampuš, Gallo, Gergo-let, Ballaben, Gambino. Proti visokouvršCeni Ponziani je Juventina včeraj na zelo razmočenem igrišCu in ob slabem vremenu zasluženo iztržila točko. Gostitelji so se takoj vrgli v napad, Standrežci pa se niso pustiti presenetiti. Ne samo: biti so tudi zelo nevarni s protinapadi, in prav z dvema takima akcijama bi lahko tudi dosegli zadetek, toda Ballaben in Gallo nista imela sreče pri strelih na vrata. Tudi v drugem polčasu je kazalo, da se bo tekma odvijala po enakih tirih kot v prvem delu. Gostitelji pa so nepričakovano povedli z enajstmetrovko, ki jo je precej »radodarno« dosodil sodnik. Standreški nogometaši pa se niso dati in močno reagirati. Prejeti so pobudo v svoje roke in zaceli napadati nasprotna vrata. Njihov trud je bil poplačan pet minut pred koncem tekme: Gallo je izvedel komer, v kazenskem prostom se je ustvarila velika gneča, v kateri se je najbolje znašel Claudio Ballaben, ki je žogo potisti-ni v mrežo. Neodločen izid je vsekakor pravično plačilo za obe moštvi, ki sta pogumno in požrtvovalno igrali na igrišCu, ki je bilo precej podobno bazenu. POKRAJINSKO PRVENSTVO Vesna - Edile Adriatica 0:6 (0:3) VESNA: Grduen, Cos-sutta, Schiavon, Morassut, Vascotto, Emili, Scuz, Polti, Monte, Amato, Locosel-11 Kriška Vesna je proti močni ekipi Edile Adriatica nastopila v zelo okrnjeni postavi. VeC nogometašev je šlo na šolski smučarski izlet, tako da je kriško moštvo nastopilo s »štetimi nogometaši«. V prvem polčasu so Križani Se zdržati tempo igre nasprotnikov, saj so prejeti »le« dva zadetka, v drugem polčasu pa se je v njihovih vrstah porajala utrujenost (pomanjkanje treningov) in gostje so se odloCnjo vrgli v napad in potistniti naše nogometaše v njihov kazenski prostor. Ko je sodnil v 10. minuti izključil Schiavona so gostje imeti še olajšano delo in so dali aše druge štiri gole. V 75. min. je bil izključen še Polti, tako da je naše moštvo končalo tekmo z devetimi igralci. Od posameznikov sta bila najboljša mladi vratar Gruden in Morassut. Primorje - Zaule prekinjena Zaradi močnega naliva je bila tekma mladincev med Primorjem in Zaula-mi prekinjena pred pričetkom drugega polčasa. Po prvih 45 minutah je Primorje vodilo z 1:0, gol pa je že v drugi minuti dosegel Pacor. Rokometašice Krasa Trimac izgubile doma V ženski C ligi so rokometašice Krasa Trimac po precej grobi tekmi v Zgoniku izgubile s Tre-visom s 6:7 (4:5) zignano je na svojih dosedanjih desetih gostovanjih osvojil devet točk s tremi zmagami in tremi neodločenimi rezultati. Triestina seveda računa na zmago tudi zato, ker bo njen neposredni tekmec za napredovanje Treviso igral v Bassanu, pričakovati pa je, da bo tam zanesljivo zmagal. Ge torej Marsichu in tovarišem danes ne bi uspelo osvojiti obeh točk, bi se lahko zgodilo, da bi imel Treviso le še tri točke zaostanke. Danes bo v Gorici igrala tudi Pro Gorizia, pomerila pa se bo s šibkim Arcom. Goričani nujno potrebujejo zmago. V nasprotnem primeru bi se lahko vpletli celo v boj za obstanek, kar bi bil pravi paradoks glede na to, da potencial ekipe lahko omogoča precej boljše rezultate. Zal pa je Goričane letos prevečkrat izdala neizkušenost. Včeraj so medtem že odigrali pet tekem, srečanje v Roveretu pa je bilo odloženo zaradi snega. Včerajšnji izidi: Caera-no - Sevegliano 0:0, Mi-ranese - Legnago 2:1, Montebelluna - Luparen-se 1:0, Pievigina - Dona-da 0:0, Rovereto - Bolzano odložena, Schio -Sanvitese 1:1. Vrstni red: Triestina 32, Treviso 28, Luparen-se 23, Legnago, Miranese in Arzignano 22, Caera-no 21, Bolzano, Montebelluna in Sanvitese 20, Pro Gorizia, Donada in Sevegliano 17, Pievigina 16, Bassano in Arco 15, Schio 14, Rovereto 9. Danes: Triestina - Arzignano, Bassano - Treviso, Pro Gorizia - Arco. Udinese v Andrii pred težko nalogo Andria je še pred tremi sezonami nastopala v tretji ligi, zdaj pa se ji ponuja neponovljiva priložnost, da doseže napredovanje v najvišjo italijansko nogometno ligo. Po osemnajstih kolih deli na lestvic- vi B lige drugo mesto z Ancono in ima dve točki veC kot CetrtouvršCeni Udinese, s katerim se bo danes pomerila na domačih tleh. VidemCani bi se lahko na tem gostovanju zadovoljiti s točko. Andria je namreč doslej doma petkrat zmagala in trikrat igrala neodločeno, dosegla je kar osemnajst golov, iz lastne mreže pa žogo pobrala le štirikrat, danes pa boi nastopila v popolni postavi. Udinese zaradi ledenega igrišča v petek ni mogel tre-niurati, trener Ga-leone pa bo na igrišče bržkone poslal iste igralce kot prejšnjo nedeljo. Včerajšnji izid: Lecce - Venezia 1:1. Današnji spored: Ascoli - Verona, Cesena - Vicenza, Chievo - Como,-Cosenza - Acireale, Fideli Andria -Udinese, Palermo -Pescara, Perugia -Ancona, Piacenza -Lucchese, Salerni-tana - Atalanta. ( Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4: Podvomili boste o pravilnosti svoje najnovejše odločitve. Izpovedali se boste najbližnjemu m se osvobodili svojih dvomov. Jutri boste Startali s polno paro. BIK 21.4-20.5.: Novi prijatelj vas bo seznanil z osebo, za katero se boste v trenutku ogreli. Sledila bo razburljiva srena avanturica, ki bo v vaš vsakdan vnesla obilo radosti in norosti. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vaša nova pot še nima dovolj jasnih obrisov, da bi lahko potovati brez pomoti. Poprosite izkušenega popotnika, da vas opozori na globeli in pasti. Potujta v dvoje. RAK 22. 6. - 22. 7.: Prazni pogovori vas bodo navdajati z jezljivostjo. Nikar ne Čakajte, da se o pomembnih stvareh razgovorijo drugi, kajti njihovi zadržki so močnejši od vaših. LEV 23.7. - 23.8.: Tako se boste zatopiti v 'svoje osebne probleme, da drugih niti opazili ne boste. Nic hudega, kajti preden boste sposobni reševati probleme drugih, boste morali rešiti svoje. DEVICA 24 8. - 22.9.: Vaš srček bo zavibriral v vznemirljivem ritmu zaljubljenosti. Predajati se boste užitkom in sanjariti o lepi prihodnosti. Vaše jutro bo sveže in sončno. TEHTNICA 23.9. -22.10.: Opogumljeni z delovnimi uspehi se boste lotiti se problemov iz domačih logov. Spoznali boste, da je tekoči trak eno, tekoče življenje pa nekaj povsem drugega. ŠKORPIJON 23. 10.-22. 11.: Potegniti boste nepremišljeno potezo. Ker boste zadeti v črno, se boste prevzeti in se odločiti, da bo odslej vihravost vaša osnovna življenjska taktika. Ojej! STRELEC 23.11.-21.12.: Čeprav boste okusiti zvezdni žar, boste vendarle raje ostati na tleh. Z mirom v srcu boste nadaljevati pot in se usmerjati po zvezdi, la gori v vaši čudoviti notranjosti. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Prekipevati boste od optimizma, čeprav ne boste prav vedeti, zakaj. Pomisliti boste, da se z vami dogaja nekaj Čudežnega. Ampak sreča vendar ni noben čudež. VODNAR 21.1.-19. 2.: Vaše notranje zadovoljstvo bo doseglo vrhunec. Na skrajni točki se bo sprevrglo v iskreno samospraševanje, to pa se bo končalo v modrem spoznanju. RIBI 20.2.-20.3.: KoCno boste našli nekaj Časa za oddih. Izkoristili ga boste za neobvezna razmišljanja, M se bodo že kmalu sprevrgla v načrtovanje obvezne prihodnosti. KRIŽANKA Kombinacijska križanka s števili Vodoravno: 1. pristaniška naprava za popravljanje ladij, 4. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, red, 8. prebivalka Eritreje, 11. nekdaj trijamborna jadrnica s križnimi jadri, 12. ubiti borec za pravice ameriških Črncev ( Martin Luther), 13. Aškerčeva pesem, 14. nekdanji švedski zgodovinar in politik (Oscar Josef, iz Crk lina), 15. veliki gorski vrh, 17. ime pesnika Mermolje, 18. ameriška zvezna država z glavnim mestom Tope-ka, 20. kovinski obroč za oporo nog pri jahanju, 23. rimska boginja jeze, 24. odprta koCija z vzdolžno ali preCno postavljenimi sedeži, 28. glavno mesto Latvije, 30. ime nemškega zgodovinarja Manna, 31. ameriška zvezna država z glavnim mestom S alt Lake City, 32. slovenska košarkarica (Jasna), 33. majhna, zelo tanka glista, 35. severnoatlantska zveza, 36. katran. Navpično: 1. mesto v zahodni Makedoniji z albansko večino, 2. podoba molivca v starokrščanski umetnosti, 3. Čarovnica z Ajaje, 4. oranje, 5. najveCje hrvaško pristanišče, 6. nekdanji jugoslovanski politik, kasneje disident (Milovan), 7. okensko krilo, 9. vrsta hlač, 10. ime francoske filmske režiserke Varda, 16. dvozložna. stopica s prvim nepoudarjenim in drugim poudarjenim zlogom, 19. godrnjač, 20. gosta raztopina sladkorja, navadno v vodi, 21. grški morski bog, napol človek, napol riba, 22. razpoka na koži ali sluznici, 25. preprosto oblikovan kamen, orodje v terciarju, 26. ime ameriškega glasbenika in pevca Cooperja, 27. bajtar, kajžar, 29. poldrag kamen različnih barv, 34. kemijski znak za nobelij. (S.B.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 - 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 ■ja) ‘o)ej\[ ‘eoiouepod ‘opv ‘ipifl opf) ‘e8ry ‘5feajq ‘eq ‘amaj)s ‘sesue^ ‘aov ‘hrep ‘m[y ‘e5[uv ‘8ui)j ‘qjuq ‘e^taipig ‘opjo ‘qop :ouAejopo/\ Aausara Spodnja števila je treba s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik tako, da boste na označenih poljih dobili Števili, sestavljeni iz samih enakih Številk. 61660756 656628 90002 1643 602 26266626 627826 89008 1062 518 8658659 546546 79516 902 502 7667667 542542 71654 838 499 6543200 402402 60478 802 428 1121121 367112 19977 701 222 921109 262222 7664 690 175 728801 175689 4570 679 68 720005 164000 2245 606 17 6998599 ‘80068‘0028^99 ‘ZZ661 ‘1088ZZ ‘9fr59fr5 ‘10Z ‘ZOfrZOE ‘ZZZ ‘9999 ‘Z06 ‘6Z9 ‘9999 ‘Z08 ‘ZUZ9S ‘Z09 ‘8Z9959 ‘Zt^ZfrS ‘Z0006 ‘Z99Z99Z >591Z ‘IZUZll muABJopoA A3.T.TS3H Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, Id jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... LABIRINT manju Ime in priimek: Telefon in naslov:. ) Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA ____________________PORTUGALSKA______________________ Vila Nova de Gaia slovi po portu in starih jadrnicah S Portom jo povezujejo številni mostovi - Polne vinske kleti Vila Nova de Gaia je živahno portugalsko mesto, ki se prek reke Douro spogleduje s po imenu mnogo bolj znanim Portom. Mnogi obiskovalci imajo sestrsko mestece kar za del Porta, saj ju kup mostov povezuje v velikansko mestno mravljišče, ki ni na prvi pogled nic manjše, kot je portugalska prestolnica Lizbona. Vila Nova de Gaia je zrasla na mestu predri-mljanskega naselja. Danes se ponaša s privlačnim muzejem in zgradbami, pisano ponudbo domačih obrti; iz Vile Nove ste deležni najlepših pogledov na barviti stari del Porta, med strmimi ulicami pa vedno vrvi od življenja pa naj si bo to v Času različnih sejemskih prireditev, ver- skih praznovanj ali pa ko ulice ogrne mrak in oživijo lokali s tradicionalno glasbo in plesi. NajveC obiskovalcev pa kljub vsemu pritegujejo slovite vinske kleti, kjer se »medi« sladko desertno vino - pori. Mesto ob reki Douro je stoletja preživelo kljub števinim napadom, vojnam in uničujočim poplavam, ki so ogrožale predvsem ob reki najnižje ležeCe hiše, vse dokler niso zgradili številnih jezov, ki so ukrotili veliko rjavo reko. Poplave so ogrožale tudi vinske kleti s portom, ki so večinoma zvrščene nedaleč od oba- le. V marsikateri kleti še danes radi pokažejo znamenja, ki označujejo do kod je segala najvišja voda. Le nekaj deset metrov stran so nekdaj pristajale ladje z značilnimi jadri, ki so slavo porta ponesle v svet. V malem pristanišču so tudi danes zvrščene starinske lesene jadrnice, ki so otovorjene z vinskimi sodi. Toda njihova jadra, okrašena z imeni in simboli najbolj znanih pridelovalcev porta, navadno zajamejo sapo le še enkrat letno - na tradicionalni regati po Douru. Večina obiskovalcev mesta se mora tako zadovoljiti s spuščenimi jadri in osamljenimi ladjami. Seveda pa ostanejo številne vinske kleti, ki vabijo na brezplačne degustacije vse dni v letu. Ferreira vabi na sladko pokušino, med katero se radi pohvalijo, da hranijo tudi p ort z letnico 1811. Nedaleč stran so San-dmanove kleti iz leta 1790, katerih simbol je med ljubitelji porta dobro poznana silhueta portugalskega študenta s Črnim ogrinjalom in kapo. Vila Nova de Gaia se ponaša še s kopico slovitih vinskih kleti oziroma znamk porta, kot so Bor-ges iz leta 1884, Croft, Barros, Cintra, Cockburn, Taylor... Večina kleti je odprta za obiskovalce vse do poznih popoldanskih ur, ko se tudi tisti najbolj »nedegustirani« počasi odmajejo proti najbližjim lokalom. Pri ogledu radovedneže seznanijo s pridelavo porta, vse do negovanja vinogradov, ki ležijo višje ob reki Douro, pa do končnega izdelka, ki se stara v starih hrastovih sodih. Na koncu sledi najlepše - brezplačna degustacija nekaj vrst porta, ki pusti ravnodušne le redke obiskovalce. Tako ni Čudno, da številni zapustijo kleti z nekaj steklenicami porta, cena katerega je tod zaCuda višja kot v marsikateri trgovini. Igor Fabjan NOVOST V AMERIŠKIH HOTELIH Knjižica nasvetov za boljše »prehodno« spanje Pomagala bo vsem, ki prvo noč na tujem ne morejo spati Poslovneži, ki pogosto potujejo na različne konce sveta, dobro vedo, kaj pomeni izraz »sindrom prve noti« - neprespana prva noč na tujem, v hotelski postelji, daleč od doma. Vodstvo hotelov Hilton obljublja, da bo kmalu resilo njihov problem. Michael Ribero, pomo-tnik izvršnega direktorja Marketinga, napoveduje tiekaj sprememb v ameriških hotelskih verigah East Coast - West Coast, v katere bodo vključeni hoteli od Nevv Yorka, Bostona do Los Angelesa. Čeprav je zasnova še v fazi Preučevanja, je znano, da rjaj bi v nekaterih predetih hotela namestili umetno razsvetljavo, ki naj bi odgovarjala krajem, iz katerih so poslovneži pripotovali; tako naj bi se laže privadili novim podnebnim razmeram. Pozneje ®aj bi podobno opremili tudi druge hotele, v kate- rih pogosto prenočujejo poslovneži. Ribero poudarja, da je treba stvari natačno preučiti, zato ne bo nobena odločitev prepuščena naključju: »Želimo, da bi naši gostje trdno spali in se po potovanju dobro spočili.« Hilton je skupaj z mednarodno organizacijo, ki si prizadeva za boljši spanec, že izdal drobno knjižico nasvetov. Popotniki si lahko preberejo vrsto napotkov za boljše »prehodno spanje«. Avtorji med drugim odsvetujejo prezgodnje spanje: nikakor ne pred deseto uro zvečer, čeprav zna- ša časovna razlika med krajem, od koder prihajate, in tistim, kjer trenutno ste, tudi več ur. Preveč spanja prej škoduje, kot koristi, zato je boljši le kratek popoldanski spanec. Da se boste bolje počutili, prinesite s seboj blazino ali domačo radijsko budilko. Družinska slika, ki naj bo tudi obvezni del prtljage, vas razvedri, zato naj bo na vidnem mestu v hotelski sobi. Ce ste mislili, da vam bo sončenje dobro delo, se motite. Na vzhodu pojdite na sprehod le ob zgodnjih jutranjih urah, na zahodu pa pozno popoldne. Na dan prihoda pojdite na sprehod proti večeru. Veliko poslovnežev je med potovanjem pod vplivom me-latonina, ki ga je v Združenih državah merike mo- goče kupiti brez zdravniškega recepta. Njegov učinek na možgane še ni dokončno raziskan, zato se ga je bolje izogibati. Ce pridete v hotel pozno popoldne, nikar ne pojdite na fitness. Povsem napačno je prepričanje, da boste po telesni aktivnosti dobro spali. Vodstvo hotelske verige Hilton se zaveda, da je za poslovneže najbolj pomembno, da so s ponudbo zadovoljni, zato se trudijo, da stalnim gostom nudijo najboljše usluge. Raziskave so pokazale, da poslovneži največkrat izbirajo tiste hotele, za katere so prepričani, da bodo v njih dobro spali. »Zelo resno se ukvarjamo s problemom nespečnosti prehodnih gostov,« poudarja Ribero. Michael Conlon/Reuter /jvi EH Z. A SMEH\ Judo vs ke šale V vlaku se pomenkujeta dva Juda. »Ali vam je morda znano, da zasluži sloviti kantor Rosenstock v Odesi letno dvajset tisoč rubljev.« Pravi drugi:»No, to pa bo le malce pretirano.« Tretji prvemu:»Ne pusti se vreči s tira, vem, da govoriš resnico. Le da Rosenstock ne živi v Odesi, marveč v Jekaterinoslavu. In razen tega ni kantor, marveč trgovec z lesom. In končno: dvajset tisoč rubljev ni zaslužil, marveč je imel toliko izgube.« $ $ $ »Reb Koppel je umrl. Ali boš šel na njegov pogreb?« »Le zakaj naj bi hodil? Tudi on ne bo prišel na mojega.« $ Wolf in Hersch stopata v Petersburgu mimo poslopja državne banke. Pred vhodom stoji stražar. VVolf se čudi:»Mar ni preveč lahkomiselno pustiti ves državni zaklad v varstvu enega samega vojaka?« »Oh,« odvrne Hersch, »tako hudo spet ne bo. Saj do zaklada tako ati tako ne more nihče.« »Zakaj pa je potem stražar sploh pred vrati?« y»To je na dlani: dokler je tukaj, ne more krasti drugje.« GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH Gerhart Hauptmann (1863-1946) Svojo prihodnost je videl v kmetijstvu in dve leti je delal na posestvu enega od svojih stricev kot kmetijski vajenec." Zaradi težav z zdravjem pa je moral opustiti načrte, da bi postal kmetovalec. Ko je bil star sedemnajst let, se je vnovič odpravil v Vroclav, da bi se tam privatno pripravil na izpit za enoletno šolo. Toda to mu je spodletelo. Potem je hotel postati kipar in je dve leti obiskoval kiparski razred na šoli za umetnost in obrt v Vroclavu, ki jo je potem - star je bil že dvajset let - zapustil s spričevalom o mali maturi. V Jeni je študiral zgodovino, vendar mu je zanimanje že po prvem semestru pošlo, tako da se je odpravil na daljše popotovanje po Sredozemskem morju. Leto dni je poskušal srečo kot kipar v Rimu, se potem vpisal v razred risanja na kraljevski akademiji v Dresdnu, študiral dva semestra v Berlinu in končno poročil bogatro žensko ter začel pisati. Od osemindvajsetega leta dalje je s svojimi gledališkimi deli kopičil uspeh za uspehom. Poslej je delal, kot je nekoč rekel Frank VVedekind, »kot lokomotiva«. Tako je nastalo kakih petdeset dram in epov v stihih, k temu pa še veliko novel, pesmi, pripovedi, romanov in avtobiografska dela. Iz slabega učenca se je razvil eden od najbolj uspešnih nemških pesnikov in pisateljev, kar zadeva finančno plat, pa morda celo najuspešnejši. Na Gorenjskem z Mežiško dolino so okrožje ustanovili v Kranju, Radovljici in Kamniku, medtem ko so okraj Dravograd 20. januarja 1942 ukinili in priključili okrožjema Velikovec in VVolfsburg. Z novo upravnopolitično organizacijo in prevzemom oblasti so si nacisti zagotovili pogoje za izvajanje raznarodovalne politike in utrjevanje nemštva. Ukinjene so bile vse slovenske šole, učitelji izgnani ali odstavljeni, uveden pa je bil pouk v nemščini. Ukinjeno je bilo tudi bogoslužje v slovenskem jeziku, kar pa je bilo lahko narediti, saj so nacisti v maju in juniju izgnali večino duhovnikov in razpustili vse samostane. Nemški jezik je bil uveden v vseh javnih uradih in institucijah. Čeprav bi vzpostavitev upravno-politične oblasti lahko obravnavali kot normalen ukrep slehernega okupatorja, pa je tokrat treba opozoriti na osnovni namen nacistov -dosledno izvajanje raznarodovanja in sistematične germanizacije. Načrt nemškega okupatorja za-uničenj e slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem in na Gorenjskem je tesno povezan z vindišar-sko teorijo o treh različnih slojih prebivalstva, to je: 1) narodno zelo zavedni Slovenci, 2) sicer slovensko govoreči, vendar nemško čuteči Vindišarji in 3) Nemci. Da bi dobili bolj jasno sliko, so organizirali rasnopolitično ocenjevanje pred posebnimi komisijami, ki so razvrščale prebivalstvo glede na rasne kvalitete in možnosti za ponemčevanje. Prostor ne dopušča podrobnejše razlage kriterijev in kategorij tega ocenjevanja, ki so v zaključni fazi obsegale naslednje kategorije: I-prav dobro, Il-dobro, III-pov-prečno in IV-rasno neustrezno. Poročilo akcijskega urada za jugovzhod navaja, da so v Posavju in Obsotelju (kjer je bil predviden množični izgon) pregledali in ocenili 70.162 ljudi. Le nekaj jih je dobilo oceno I, zelo malo jih je dobilo oceno II, med tem ko je okoli 85 odstotkov prebivalcev dobilo oceno III in IV. Poročilo je bilo zaključeno z naslednjo ugotovitvijo: »Glede na majhno število družin z rasno oceno I in II je toliko večje število družin z rasno oceno IV. Nameravana izselitev prebivalstva s tega območja je glede na izid rasnega pregleda upravičena in utemeljena.« Odstranitev tujerodnih elementov Čeprav niso ohranjeni ali dostopni nekateri pomembni dokumenti, pa je iz razpoložljivih moč rekonstruirati priprave za množičen izgon Slovencev. Več nemških dokumentov navaja, da je za izgon predvidnih 220 do 260 tisoč Slovencev.To je nenavadno veliko, saj je pomenilo tretjino prebivalcev na nemškem zasedenem ozemlju Slovenije. To pa tudi pove, kako zelo je bil majhen slovenski narod napoti velikemu nemškemu rajhu. Dokument z dne 17. 4. 1941 navaja: »Iz Spodnje Štajerske in Kranjske bo izseljenih najprej 130.000 Slovencev, na njihova mesta oziroma posestva pa naseljenih 58.000 Nemcev.« Za izvedbo tako obsežne operacije so Nemci ustanovili posebne štabe za preseljevanje in urade za upravljanje zaplenjene imovine ter preselitvena taborišča. Tki m. preselitvena štaba sta bila ustanovljena v Mariboru in na Bledu, kasneje pa so štab iz Maribora preselili na grad Raj-henburg (v Brestanici). Preselitvena štaba sta imela nalogo »da iz predelov, ki so priključeni k Štajerski pokrajini (Untersteier-mark), odstranita vse tujerodne elemente.« Ze v maju 1941 so nacisti začeli izvajati množične aretacije, ki so jih spočetka opravljali člani »Svabsko-nemške kulturne zveze«, nato pa varnostna služba, orožništvo in oddelki SA. Množične aretacije so kmalu napolnine vse prostore zaporov, zato so Nemci začeli ustanavljati večja zbirna taborišča, najprej v Meljski kasarni v Mariboru, v Starem piskru v Celju, Šmartnem pri Slovenj Gradcu in na gradu Bori pri Ptuju, nato pa še na gradu Rajhenburg. Pravi sprejemni taborišči sta bili v Mariboru in Rajhenburgu, za slednjega so nacisti uporabili hleve trapi-stovskega samostana, skozi to taborišče pa je šel tudi pretežni del izgnancev. Vsa taborišča, zlasti v Mariboru in Rajhenburgu, so bila dobro zastražena in obdana z bodečo žico, bivalni in prehrambeni prostori pa neznosni. Se nadaljuje c$> G. K. Chesterton Čudni koraki oj Hotel je bil vedno zelo tih, kajti tistih nekaj rednih gostov je odhajalo naravnost v svoje apartmaje, temeljito izvežbani natakarji pa so bili naučeni, da morajo biti skoraj nevidni, dokler jih nihče ne potrebuje. Ni se dalo zamisliti kraja, kjer bi bilo manj verjetno, da se bo zgodilo nekaj nenavadnega. Toda tisti koraki so bili tako čudni, da se nisi mogel odločiti, ali bi rekel, da je njihov ritem enakomeren ali neenakomeren. Oče Brovra mu je s prstom sledil po robu mize kot človek, ki se na klavirju poskuša naučiti zaigrati melodijo. Najprej je prišla dolga vrsta hitrih, kratkih korakov, s kakršnimi bi hodil lahkonog človek, ki zmaguje v hitri noji. Na določeni točki so se koraki ustavili in se spremenili v nekakšno Počasno stopanje, ki ni porabilo niti Četrtine toliko korakov kot prejšnje, Časa pa prav toliko. Tisti hip, ko je zamrl zadnji odmev počasnega stopanja, se je ponovila vrsta lahkotnih, hitrih korakov, po tistem pa spet za- molkli zvoki težkega, počasnega stopanja. Zagotovo je šlo za iste čevlje, deloma zato (kot je bilo že rečeno), ker ni hodil po hodniku noben drug par čevljev, in deloma zato, ker so sicer rahlo, vendar značilno škripali. Oče Brovvn je imel glavo tiste vrste, ki si ne more kaj, da ne bi spraševala; in ob tej, na videz malenkostni uganki, mu je skoraj počila. Videl je že ljudi, ki so tekli zato, da so potem dlje skočili. Videl je ljudi, ki so tekli zato, da so se potem zadrsali. Toda zakaj, za vse na svetu, naj bi nekdo tekel zato, dapotem hodi? Ali, obratno, zakaj naj bi hodil zato, da potem steče? In vendar je bil to edini možni opis norčij, ki so jih uganjale nevidne noge. Moški je zelo hitro hodil po polovici hodnika zato, da je drugo polovico prehodil zelo počasi; ah pa je eno polovico prehodil počasi zato, da si je lahko privoščil hitenje po drugi polovici. Ne ena ne druga domneva ni bila posebno smiselna. V možganih očeta Brovvna se je vse bolj temnilo - tako kot v njegovi sobici. Toda ko je začel umirjeno razmišljati, se je zazdelo, da prav tema v njegovi celici podeljuje njegovim mislim več živosti; kot v nekakšni viziji je zagledal fantastične noge, ki se po hodniku premikajo v nenaravnem ali simboličnem ritmu. Gre morda za poganski verski ples? Ali za popolnoma novo vrsto znanstveno utemeljenih telesnih vaj? Oče Brovvn se je začel bolj premišljeno spraševati, na kaj ga koraki spominjajo. Najprej počasni koraki; to gotovo ni bila lastnikova hoja. Možje njegovega tipa hodijo hitro in se pri tem zibajo ah pa mirno sedijo. Prav tako to niso bili koraki služabnika ah sla, ki čaka na navodila. Niso tako zveneli. Revnejši sloji (v oligarhiji) se občasno opotekajo, če so rahlo pijani, v glavnem pa - in še posebej v tako razkošnih prostorih - stojijo ali sedijo v prisiljeni drži. Ne, tisti težki, vendar gibčni, neprisiljeno poudarjeni koraki, ki niso posebno glasni, vendar jih sploh ne zanima, ali so glasni ali ne, pripadajo eni sami živalski vrsti na svetu. Tako hodi samo imeniten zahodnoevropski gospod, verjetno tak, ki si nikoli ni sam služil za življenje. Prav ko je oče Brovvn prišel do tega trdnega prepričanja, so se koraki spremenili v hitrejše in stekli mimo vročično kot podgana. Poslušalec je opazil, da so ti koraki sicer veliko hitrejši, obenem pa tudi neprimerno tišji, skoraj kot bi tisti hodil po prstih. Vendar ga niso spominjali na skrivanje, ampak na nekaj dragega, nekaj, česar se ni mogel spomniti. V bes ga je spravljal eden tistih polovičnih spominov, ki človeku vzbujajo občutek, da je že napol ob pamet. Gotovo je že nekje slišal to nenavadno, hitro hojo! Nenadoma se mu je vzbudila nova misel, skočil je na noge in stopil k vratom. Njegova sobica ni imela neposrednega izhoda na hodnik, ampak na eni strani vrata v zastekljeno pisarno, na dragi pa v garderobo. Pritisnil je na kljuko vrat proti pisarni in ugotovil, da so zaklenjena. Potem je pogledal okno, spremenjeno v kvadratasto sliko vijoličastih oblakov, ki jih je pustil za sabo sončni zahod, in za hip zavohal zlo, tako kot pes zavoha podgano. Spet ga je obvladal razumni del njegovega bistva (morda modrejši, morda tudi ne). Spomnil se je lastnikovih besed, da bo vrata zaklenil in mu pozneje prišel odpret. Rekel si je, da je gotovo vsaj dvajset razlogov, na katere ni pomislil, vendar bi utegnili razložiti te čudne korake; opomnil se je, da je še ravno dovolj svetlo, da lahko dokonča svoje pravo delo. Papir je prinesel k oknu, da je ujel zadnjo svetlobo nevihtnega večera, in se odločno znova potopil v skoraj dokončane zapiske. Pisal je kakih dvajset minut in se v pojemajoči svetlobi vse niže sklanjal nad papir; potem se je nenadoma zravnal. Znova je zaslušal čudne korake. Se nadaljuje Nedelja, 22. januarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / SPREMENUIVO, OBČASNE PADAVINE ALPE-JADRAN / VEC SONČNEGA VREMENA trovih hitro pomikajo severno od Alp, na nase kraje pa vplivajo le obrobno. V višinah že doteka k nam toplejši zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod C A srediiCe sredlSCe ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan pod 10% A * pod 5 AA ** *: 10-30% 30-50% 5-10 *** *** 10-30 30-60 *** **# *** *** 50-80% O nad 80% nad 60 *. ~ t " 5-10 m/s nad 10 m/s Obremenilni vpliv vremena bo prehodno ponehal. Ponoči se bo ponovno okrepil in spanje vremensko občutljivih ljudi bo moteno. RAZMERE NA CESTAH SNEŽNE RAZMERE dne 22.1. ob 8. 30 uri cm 70 do 80 do 40 do 30 5 na 40 l Gora 20 - 40 ko Pohorje do 75 _____ 20 do 30 Rog - Crmošnjice do 30 Rogla Kope Krvavec Vogel Kanin Straža pri Bledu Kohla KandrSe . Zelenica Golte Cerkno Velika planina cm 5 na 50 15 do 45 40 40-60 25-30 Ceste so zaradi dežja večinoma mokre in spolzke. Za gorenjske mejne prehode je obvezna zimska oprema. Sneži tudi na območju Trojan. Na Mariborskem Pohorju je možna nočna smuka do 21. ure. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Kopah, v Logarski dolini in v (>-moSnjicah. Dostop na Mariborsko Pohorje in Pokljuko je mogoč samo z zimsko opremo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Koblo in v Kranjsko Goro. Danes: ob 0.48 najvišje 41 cm, ob 7.10 najnižje -20cm. ob 12.31 najvišje 14 cm, ob 18.36 najnižje -33 cm. hitri: ob 1.36 najvisje 38 cm, ob 8.28 najnižje -19 cm, ob 13.46 najvišje 4 cm, ob 19.23 najnižje -22 cm. iillll Slovenija: Sosednje pokrajine: Zmerno oblačno bo. Pihati Zmerno oblačno bo. Pihal bo zaCel jugozahodni veter, bo jugozahodni veter. To-Najvisje dnevne temperatu- pleje bo. re bodo od -2 do 3, na Primorskem okoli 9°C. V Sloveniji: Obeti: Prevladovalo bo oblaCno V torek bo suho vreme, vreme. Ponekod bo rahlo Veter bo oslabel, deževalo ali snežilo. Topleje bo. Pihal bo jugozahodnik. TEMPERATURE ALPfrJADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA 1/2 TRST 8/10 CELOVEC -1/1 BRNIK 0/1 MARIBOR -3/-1 CELJE -1/0 NOVO MESTO -2/1 NOVA GORICA.. 4/7 MUR. SOBOTA -31-2 PORTOROŽ 6/9 POSTOJNA 4/5 IURSKA BISTRICA. 5/5 KOČEVJE -v- CRNOMEU - -1/0 SLOV. GRADEC.. -2/1 RATEČE -1/0 VOGEL - -21-2 KREDARICA -71-1 VIDEM 4/5 GRADEC -3/-1 MONOŠTER -3/-3 ZAGREB -v- REKA 8/9 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI -6/4 STOCKHOLM -1/1 MOSKVA -17/-9 BERUN 0/1 VARŠAVA -10/6 LONDON 3/10 AMSTERDAM 4/9 BRUSELJ 5/10 PARIZ 3/10 DUNAJ -5/-3 ZuRICH 1/7 ŽENEVA 0/7 RIM 5/14 MILAN 1/2 BEOGRAD -4/-1 BARCELONA 5/16 ISTAMBUL 2/5 MADRID -1/11 LIZBONA 7/15 ATENE 8/12 BUCAREST -71-5 MALTA 7/16 PRAGA -4/-2 SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Živalski vrt v Amnevillu (Francija) bogatejši za pet malih medotov V zoološkem vrtu v Amnevillu v Franciji so imeli velik praznik: medvedinja Michka je skotila kar pet medvedkov, ki tehtajo vsak okrog 350 gramov in se vsi dobro počutijo, kot je razvidno tudi iz slike (telefoto AP) iBUl Diifll mi Sp ^0*3 . -lil / ilfl i I mil ' -/ JKOm losih pm ste zveste be NEW YORK - V Združenih državah Amerike imajo kolikor toliko redne spolne odnose predvsem poročeni pari, nasploš-no pa so Američani kar zadeva pogostost spolnih odnosov dokaj zmerni. Ta podatek izhaja iz nove knjige o spolnih navadah Američanov. Knjiga, ki je dobesedno postavila na glavo dosedanje mnenje na to temo, je med drugim ugotovila, da je homoseksualcev komaj 2 odstotka prebivalstva, ne pa 10 odstotkov, kakor so različni viri navajali doslej. Vsebino knjige, ki bo izšla v kratkem z naslovom »Spolnost v Ameriki: popolna raziskava«, je razkril dnevnik Daily News. Javnomnenjsko raziskavo je med februarjem in septembrom pred dvema letoma izvedla skupina 220 izpraševalcev. Intervjuvali so 3.432 oseb starih med 18 in 59 let. Studija je nastala na željo zvezne vlade in je privedla do rezultatov, ki so po tem, kar poroča Daily News, presenetljivi in bodo morda spremenili odnos, ki ga imajo ljudje do AIDSA, kontracepcijskih sredstev in spolne dejavnosti med mladimi ter splošno mnenje, da so v Ameriki spolni odnosi nekoliko presvobodni. Raziskava je točneje ugotovila, da ima samo 8 odstotkov prebivalstva spolne odnose vec kot Štiri krat tedensko, medtem ko se večina Američanov (67 odstotkov moških in 64 odstotkov Žensk) ljubi samo nekajkrat mesečno. V nasprotju z zelo razširjenim mnenjem, da imajo veliko vec odnosov tisti, ki neprestano menjujejo partnerja, je raziskava pokazala, da vidno prednjačijo poročeni pari: ne samo, da imajo vec spolnih odnosov, večina jih je tudi izjavila, da je svojemu zakoncu zvesta. ToCneje je 80 odstotkov žensk in od 65 do 85 odstotkov moških izjavilo, da ni nikoli varalo partnerja. Avtorji knjige Robert Michael, John Gagnon, Edward Laumann in Gina Kolata so napi- sali: »Ge je družba hotela poročene pare videti kot ljudi, ki rojevajo otroke in so zvesti svojemu zakoncu, je raziskava res uspešna.« Glede domnevne razširjenosti homoseksualnosti je iz raziskave izSlo, da je samo 2, 8 odstotka moških oziroma 1, 4 odstotka žensk priznalo, da so homoseksualci oziroma biseksualci. »To število je veliko nižje od tistega »enega na deset«, ki je tako zaslovel s poročilom Kinsey,« je zapisal Daily News. Raziskava je tudi pokazala, da se homoseksualci zbirajo v velemestih kot so New York, Los Angeles oziroma San Francisco. Časopis trdi med drugim, da z razliko prejšnjih študij na to temo (poročil Kensey iz 40. oziroma 50. let in študije Masters in Johnson iz leta 1966, katerih zaključki so temeljili na »prostovoljnih izjavah«), temelji zadnja raziskava na znanstveno veliko bolj zanesljivi podlagi. HERMANUS - Turistični delavci v Južnoafriški republiki bodo morali nekoliko predrugačiti, ali bolje izpopolniti programe, ki jih namenjajo ljubiteljem safarija. Doslej je promocija safarijev zadevala ogled tako imenovanih velikih petih (big five) afriških Živalskih zvrsti, se pravi slona, nosoroga, bivola, leva in leoparda, po novem pa bo treba v seznam vključiti Se kite. To pa pomeni sistematično pomnožitev Števila turistov, ki sicer že zdaj vse CeSCe zahajajo na stene, s katerimi je s treh strani zavarovan morski zaliv VValker pri kraju Hermanus, nekaj več kot 140 kilometrov oddaljenem od Capetowna. V Hermanusovem starem pristanu so kitom posvetili tudi manjši muzej. Za kaj pravzaprav gre? V omenjeni zaliv priplava vsako leto ob tem Času na desetine kitov, ki se tu parijo in v njem ostanejo tri do Štiri mesece, dokler pac novorojenci toliko ne zrastejo, da postanejo samostojni. Zdaj so našteli Ze okrog 60 kitov in pravijo, da ni nikjer drugje na svetu tako lepega opazovaliSCa. Voda v zalivu je taka, kot bi vrela. Kiti skačejo iz nje in se spet potapljajo, malčki ob njih pa jih posnemajo. Morje je tu zelo globoko, torej kot nalašč za kite, poleg tega je tudi silno bogato s planktonom, ki pomeni kitom, kakor je znano, edino prehrano. Ko malčki dorastejo, se trop obme proti jugu in odplava do Antarktike. »Ne vemo, zakaj so kiti, ki pripadajo vr- sti franca, izbrali ravno naš zaliv, dejstvo pa je, da so zaceli turisti z vseh strani zaradi njihove prisotnosti trumoma zahajati k nam,« je povedal novinarjem strokovnjak za morsko biologijo Peter Best. »Zalivu se ne sme približati nobeno plovilo,« je pribila Elizabeth Dutoit, direktorica muzeja v Hermanusu, »mi pa večkrat preletimo zaliv s helikopterjem, da si napasemo oci.« Odrasli kiti so dolgi od 12, 5 do 15 metrov, tehtajo pa 50 do 60 ton vsak. Posebno nalogo ima pri vsem tem Peter Claasen: ko napoči Cas za prihod kitov, jih počaka na steni nad zalivom in ko zagleda prve, zatrobi v dva metra dolg rog, ki ga je lastnoročno izdelal iz neke posebno trde alge. Usa Today: »Nesreča« na delu VVASHINGTON - NesreCa na delu: tako bi lahko poimenovali pisanje enega najbolj razširjenih ameriških dnenikov, »Usa Today«> ki ga tiskajo v dveh milijonih izvodov. Vsak članek ima svoj naslov, zaradi tehnične napake pa so v en naslov strnili vsebino dveh člankov in tako je prišlo do prave spake. »Dve leti predsednikovanja Billa Clintona: katastrofa, ki je nihče ni mogel slutiti.« Draga polovica naslova se seveda nanaša na potres na Japonskem. Ze v prvih jutranjih urah je v redakciji dvenika neprenehoma brnel telefon. Morah so pojasnjevati, se opravičevati, marsikdo je tudi pomislil, da ni slo za napako, ampak premišljeno početje. »Tega nismo naredili nalašč, držimo se načela, da nismo na nikogaršnji strani,« je za AFP izjavil Sef redakcije David Mazarelia. Mati zažgala mlado hči KAIRO - Šestnajstletna Fatheya el Sayed Ahmed se je vsak dan vračala pozno ponoči, kar je za muslimansko tradicijo nekaj nezaslišanega. Mati je bila vsa obupana, saj se je glas o tem razsuil po vsej Četrti, kjer so prebivali. Nekega dne pa se je dekle odločilo, da dokončno odide, pospravilo je kovCek, vzelo dokumente (rojstm Ust) in svoje prihranke, okrog 15 tisoč lir, ter se odpravilo prod vratom. Mati jo je tedaj polila s kurilnim oljem in podtaknila ogenj. Dekle so oviti plameni, v katerih je zgorelo mlado življenje.