érfjí» »ai PRO VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE «JEDNOTE •t«rit MST H O/Woaaf WTkU TalepheaMi Uwaiala xto-year xvil ttwüs* fsa.- . ***» fPyM. »•>•. «t «h« PMt-*CrU« UU—lK uéw iS. Art at Cminm •( M*rck S. III«. Chicago, III., pondeljek, 7. aprila (April 7), 1924. fvbaarlalU« M00 Y—rly ŠTEV.—NUMBER S3. far •t «»acial rata af *«ata«a »maldad far Ia «actio» 1101. Aa« «I Oct. S. UIT. autlioriaad aa Jmmm 14. 191t. [apad je sit stare garde do 6RU. BanesoUki govern« Preua, ki ga Itni porazil v senatonki borbi -„„us Johnson, ja povoda! to Primeo predsedniku Ooolidgu. tRAH PRED LA follettom in tretjo stranko je VELA. i Wuhinfi^>n, D. 0. —* Ravno ti hip, ko je kolovodja Coolidge-kam panje za predsedniško notacijo mamil predsednika s poslom, da ima Coolidge republiko nominacijo takorekoč že v jpu, in da bo na narodni konven-iji 62$ delegatov oddalo svoje ¿*ovc zanj žc kar na prvem gla-ivanju, natanko tedaj je prispel Belo hišo republikanski gover-ter Preus iz Minnesote ter izpri lil veselje v izraelu starih gardi lov republikanske stranke. Oorerner jc kar naravnost po-eJul, kako i>c razvijejo politič zadeve na severnem zapadu. 'o nevehelo vest je.razodel na ju ini, ki no jo imeli v Beli hiši. Ali oroeila pravijo, da je imel pred edoik kljubtemu prav dober tek. Governcr Preus si zelo beli gla radi tretje stranke, ki bo od-ičilna »sila v letošnjih predsedni-ib volitvah. Po njegovem mne-ju je severni- zapad docela izgub-jtn za republikansko stranko ljudje so sc naveličali dosedanjih »liticnih bosov, ki so si domnevo-d» lahko delajo e kmečkimi in elavbkimi masami, karkoli se poljubi. Poljedelski -zapad je I doslej najmočnejša republi Mska trdnjava. Kakor pa ao do-»zale volitve v zadnjem ¿asu, je po . _ Veui je govoril dokaj odkrito« pfno. Le tega ni povedal, da je epublikanska stranka sama kri-■ tega političnega prevrata na padu. (Jovernerju je tretja tranka kakor trn v peti. Ta rtnka jc izvolila kmeta Mognu-Johnsona za zveznega aenator a 1'reusu pa dopovedala, da i mesta zanj v njeni aredi. |Kako je približno vse te svoje »leeine razodel predsedniku na iuki cerkvi ae pojavlja kakor med proteetaati. . » i®1-0 »Pr. — Giornele d'Ita-JavOa iz zaneeljivib virov, pai-v nastopi s strogimi disci- r?ri"n'' naredbsmi proti mo-v katoliški cerkvi. Prvi ,k J- I I že storjen zadnji ta-"'»J«' pajKi izobčil iz cerkve rv"" > Krneota Buoneiutija, atev.rji, cerkvene zgodovine na l"^«' univerzi. orgen "Osoervotore poroča, de Je bil Bon-P«1 radi tega, ker Je ksnoni^nem« ukoru "nedo-rcp»*'rjanje doktrine, katera ¡' rnističnegS znoča- Hmt Rru,. Pregled dnevnih ds-godkov. A meri kA i Minneaotski governer Preus »vari staro gardo, da zapad reano misli na tretjo atranko. Spodeni Daugherty te izgovarja, da je imel vezane roke. Prohibični apoatelj Anderson je zdaj "jjrofesor" v Sing Singu. Gompersu je zaenkrat jezik odpovedal službo. InoMmstvo. Poljako-rumunaki vojaški manevri ob ruski meji; zbiranje eo-ristov na Poljskem. Rumunija pričakuje prelom s Španijo. Muaaolinijeva igra T Zvedenei v Parizu zopet odgo-dili porodilo o reparacijh. , Dr. Sunjataenova stranka na Kitajskem apelira na ameriške delavee. Ententa namerava "pumpatl** Ameriko še za eno miljardo dolarjev. Papež napovedal vojno kotoli-ikim modernistom. Gompere ni mo- Sil govoriti. Hew York, H. Y. — Ostareli predsednik Ameriške delavske federacije Samuel Gompers, o katerem se je razneael glas, da sc mu je jelo vrti ti v glavi med go vorom na konferenci zdravniške ga odbora, je dal po svojem taj niku naznaniti, da ga je prijela hripavost V grlu in da si je hotel ohraniti glas za govor v Bethle hemu, Pa. * » Gompers je imel biti glavni go daugherty je baje imel vezane roke. Detektivski načelnik Burna Ja lapo vedal, da ni bflo 'vmešavanja' pravosodnega department« ljeno. WEEKS IN MELLON sta so-PET tarča preiskovalnega odseka. spublikanske slave ia gniiha ,vornik nft dveh seJah travniške poljedelski!» drlaveh. ^aranae .Zdravniki ao opazili, aa je bil utrujen in bolan, ko ae je dvignil, da prečita evoj govor. "Gospodje, moj zdravnik mi je rekel, da naj ne govorim," je de jal ter ae oprijel mize v oporo "Kljubtemu pa hočem nadaljeva ti svoj govor." Ali tisti, ki so bili za govorni šk9 mizo, mu niso dovolili tega. Z vso odločnostjo so zahtevali, naj sede, v kar je tudi privolil ter dal svoj govor svojemu tajni ku, naj ga on prečita. Za govorniško mizo je ostal do konea ter z vso pozornostjo sledil Čitanju lastnega govora. Entonta bo vprašala ia za ono milijardo. Y Parim upajo, da Amerika iskrijo stroške porurske okupacije a posojilom Nemčiji. PaHz, 5. apr. — Dawcoova pre ¡»kovalna komisija zvedentfcv ne dvomno priporoči veliko medna rodno poeojilo Nemčiji. Francoski zvedene! računajo, da mora Amerika podpisati najmanj eno miljardo dolarjev tega posojila. Od te vsote pojde le 150 milj ono v dolarjev za ustanovitev emisijske banke, ki stabilizira nemško valuto, dočla oe preostanek 850 mi-ljonov porabi za vdrževenje francoskih ia beljgijakih čet v Po-rurju ln Porenju. Posojilo bo oglešeno z geslom: "Pomsgejte dvigniti evet na normalno stopnjo". moû oroanieiraneoa dela Soraaton, Pa. (Fed. Presa.) — Demonstracija razsežnosti organiziranega delavstva je v Serento __________nn v polnem razmahu. Dne 1. a- p"1.....um je ta doktrina, po- JP*®* M tri rMne Btrok« zostav- Njegove knjige ki,e ter pokazale, da se n<> P®"- • ;----.-----. feiajtnükih oslužbencev Je po dolgem poizkušenju in pri- ^ J; > prepovedane med ll" luhovnik profeeor Je saderanja. de bi ae pogejeli Glasovi iz Nova Zelandije o oljnem škandalu. Kaj pravi delavski list o Teapot Domu. i tteuin {Fed. Pi Und Wot fOmskcm esí»f n - ■ « y • va iaai ^m-------w a —»— —-- ---ar w W vr>jo tiioderaktično do- svojimi boai, odložilo svoje delo 1-jski ua univerzi. ter aanetevilo železniški promet. Delavetvo zahteva 17 eentov po-viška aa uro. Mvei eo postili brivske lastni 'a V torek Ja- ke aa eodilu ler jim prepust '¿nozepedai ia delo po brivniceb. Obenem eo jim ■ Temperatura v povedali, da se as vrnejo aa delo. ¿¿k: najvišjo M, dokler Jim ae dovolijo višjo pleto j ia krajši delavnik. i Washington, D. O. — Baranta nje z narkotičnimi atrupl, opoj tiimi pijačami in jetniškimi potni loetitvami, nadalje mehiške revo lucije, zrnkoplovnc pogodbe, banč ni zapiski in "mala zelena koča na cesti K", vse to je prišlo na vrsto pred senatnim odsekom, ki preia-kuje Daughertyjcv škandal. Vojni tajnik Weeks, finančn tajnik Mellon, bivši pravosodtt tajnik Dauglîerty in njegov brat M. S. Dougherty, nadalje svak pokojnega predsednika Hurdinga, Howard Mannington, Edward B McLean in Fred W. Upham iz Chi caga, vsi ti so bili imenovani poteku zadnjega zaališavanja prec preiskovalnim odsekom. E. U. Mortimer, ki je glavni to-žitclj bivšega veteranskega rav natelja Charlesa R. Forbcsa v tozadevni preiskavi, je aedaj t util zapleten v to preiskavo. V to ka šo ga je spravil prepis nekega p! sma, v katerem je rečeno, da bil imel dobiti $50,000, če bi se iz ognil zapora Charles Vineente U Baltimore. Vineente je bil oboo jen radi kršitve prohibične po stave. Svoja, kazen jc tudi odse del. Odsek se je odločil iti v Wash ington Court House, Oblo, da pre gleda računske knjige Midlando ve narodne banke, ki ji načeljuje brat bivšega pravoaodnega tajnika Daughcrtyja. Ta brat je po prej odklonil predložiti odseku vse računske knjige omenjene banke. Kdaj se odpelje odsek v Washington Court House, šo ni sklenjeno, Kečeno jc, da ima odsek zadosti tvarine za šest tednov dela glede zadeve bivšega pravosod nega tajnika. Havnatelj detektivskega urada na pravosodnem departmentu William J. Burns je bil zaslišan kot priča. Izpovedal je mnogo ze lo zanimivih stvari. Burna je razkril dejstvo, da je časnikar McLean odstopil kot po sebni zastopnik pravosodnega dc partmenta. Ravnatelj je tudi po vedal,da je Uphsm še vedno i seznamu thstih agentov, ki imajo na papirju od osem do deset ti soč dolarjev na leto. Upham je blegajnik republikanskega narod nega odseka. Burns jc govoril tudi o mehiških revolucijonsrnih aktivnostih ob težaški in californski meji. Zatrdil je, da nI pravnič vedel o ka kem sestanku Herryja F. Hinclair ja ln drugih oljarjev z mehiški l mi rcvolucijonarnimi agenti v New Yorku. Nadalje je tudi tajil, de bi mu bilo kaj znanega o podobni konferenci v Los Ange-lesu v zvezi z rcvolto v Dolnji Ca-liforniji. Ime oljnega barona K. L. Dobenyja je bilo omenjeno v zveM a tistim sestankom v Los Angeleau. Burns je deje!, da je pravosodni department naletel na sitnosti in težkoče v zvezi s preiake-vami prohibičnih zadev, To stvar jc opisal takole: "Pravosodni tajnik Daugherty je prišel nekoč e seje zveznege kabineta 1er takoj poslal pome. Bil je zelo jezen. Hotel je vedeti, zakaj se vtikujemo v probibiém* zadeve. Jas sem mu povedal, da se peča preiskovalni urad edino-le e tistim delom, ki ge je zehte-vela ge. Willembrendt »mo z raznimi eveznimi prevdniki. "Daugherty mi Je rekel, de ni finančnemu deportment a všeč naše vmeševanje in vtikavonje v delo probibičnege urade. To a^m po tem povedal gej. Willembrendt, kar Jo Je pa zelo razjezilo. Rekle mi Je, do bi rodo govorila s tajnikom Deoghertyjem." Wellington, Novo Zelandija. -reaa.) — "The New Že-orker", poročajoč o teapot-amskem petrolejekem škandalu f Združenih državah, piše t . "Gospodje v ameriški vladi s<> i zasočeni v velikem in mastem oljnem škandalu, toda šele otern, ko so posegli s svojimi olnatimi prsti globoko v plen. opomniti si je treba, da so go Ipodje Daughertyji, Bakerjl, Roosevelt! in kompanijo prava 'eremc-de-li\ ereme' ameriškega potrijotizma. To so tisti, ki so organiziral navale ua socialiste rodi premajhne ljubesni do domovine. Lepa banda I Lažnikl in tatovi, katerih zločini smrde do Beba!" POLJAKI IN~RU- * MUNCI IZZIVA- Vse za blaginjo ljudstva. Vojaški manevri ob ruaki maji. Bef rumunskega generalnega štaba konfarlra a poljskim fe-neralnim ŠUbom v Varšavi. Voditelj! oarističnih tolp se zbirajo na Poljskem. Kartaši i a mm m T° ^ ^v Ru,iji- ÜU n U O I il U a morajo prispe vaU v sklad aa NEMIRI V GALICIJI IN BESA QALIG1J Poročilo o reparacijah zopet odgodono. Daweaovi eksperti aa ma kragajo in poprav ( vilke. aho. 0 ¿ta- i Pariš, 5. apr. — Poročilo Dowo-love komisije svedcncev, ki jc elo biti objavljeno koncem tega edna, je zopet odgodeno. Infor irane osebe pravijo, da bo poro ilo predloženo reparaeijskl komi Ji v torek 8. aprila. Kakor se poroča, je bilo poro lo izgotovljeno v petek. Vse jo Bilo v redu; Tedaj pa so gotovi člani komisije naenkrat zahtevali novo revizijo gotovih številk. Številke ao bile še stokrat izpre-men jene. Bila je ostro razprava, tpda končno ao ostali člani pri-afuli, da ae Številke zopet izpre-mene. Kot oe olili, zahtevajo Francozi, da zvedenci priporočijo povrnitev stroškov francosko-belgijske okupacije Porurja. Francozi pravijo, da ti stroški znašajo letno 1,250,000,000 papir natih frankov. Angleški, Italijan ski in ameriški delegatjo so pa ua sprotni tej zahtevi. Berlin, 6. apr, — Btresemann, nemški minister zunanjih zadev, jo danes rekel v nekem intervju-vu, da oe boji, da Nemčija ne sprejme priporočil Dawesove ko misije zvedeneev. "Strinjamo se, da plačamo od škodnlno, želimo plačati in bomo plačali, ne moremo pa obljubiti nobenega plačila, ki ga nismo v stanju izvršiti. Porurje mora priti nazaj v naše roke. Brez tega velikega industrijskega distrikto n« moremo plačati ničesar," jo dejal Stresemaun. pametma eessda kato-llikeoa lista. Pstolisništvo velikih ravolver-žurnalov so moro gabiti tudi poštenim katoličanom. Milwaukee, Wis. — (Fed. Frees.) —'"The Catholic Citizen", cerkveni organ v Miiwaukeeju, piše, da veliki meščanski dnevniki delajo preveč hrupa o imenovanju dveh novih ameriški!} kardinalih ! Omenjeni list piše: "Nikar ne govorimo o cerkve-j nili knezih v tej svobodni deželi demokratičnih institucij in po vej m o posvetnim časopisom, do jej njihovo babje klepetanje o kardi na takih plaščih bedastoča." London, 5. apr. — Poročilo ii Moskve oe gloae, do ni Ruaijo tista, ki išča konflikt z Rumunijo iu Poljsko, pač po rumunski in poljski lullitaristi delajo priprave za vojno. Rumunci upajo a pomočjo Poljakov rešiti vprašanje Bcsarabije a orožjem, Poljaki bi ¡m radi imeli koufllkt, do nojdeju boljši izgovor zo potločenje ne-pokojo v Galiciji. I» Varšave poročajo, da je pri-aprl tja general Floreaeu, šef rumunakego generalnega štaba. V Bcsarabijl in Galiciji so pojavljajo nemiri. Pariz, 5. apr. Komunistična "Humauito" je objavilo depešo li Moskve o poljsko-rumunskih vo jaških manevrih ob ruski meji. Brzojavko sporoča, da oe gene ral Floreaeu, šef generalnega što bo Rumunlje, nahaja v Varšavi ua posvetovanju* z generalom Sikorskim, šefom poljskega gene ralncgo štaba. Oba šefa sto oe v spremstvu franaoaklh štabnih častnikov udeležila manevrov in pregledala vse utrdbe na južno vshodni meji ob Rusijl in Kumu nI j i. Vsi deli — kavolerijo, artl IjcrijOj letalci ln pehota — polj ske in rumunske armade so > manevrih. Poročilo ae dalje glaai, da so ae general Petlura in dragi voditelji poraženih belih armad udeležili ta teden tajnega oestanka s poljski ml generali v Varšavi. Muaaolinijeva Igra. Pralotn mad Španijo ln Rumunijo, ki menda prihaja, Ja poeladioa doslej Še meglane Ifra Italijan , skega diktatorja. Bukorešt, 0. apr. — Rumunski dvorni in politični krogi pričaku- injo diplomat ični prelom med [poniju in Rumunijo. Apotiski poslanik bo nsjbrž pozvan domov radi konfliktu, ki jo nastal, ko i španska vlada obvcatilo rumun*. vlado, da rumunska kraljevo dw jicu ni dobrodošla v Madridu Akcija španska vlade, ki še ni po-Jesnjena, j» sledila alični okriji Italije, ki je tudi prepovedalo rumunskcinu krolju obisk Rima. Mussolini jc svojo akcija pojasnil s tem, da naj Rumunijo prej plo ča svoj« dolgove v inozemstvu« predno pošilja svojega kralja no r.abavno potovanje. Vse ksže, da j« bila akcija španskega diktator« jo Prlmo Iti vere isvršmn v sporo /.iiniu z Mussfdiuijem. Rumunska vlado je včeraj od govorilo Španiji z noto, ki ima samo «ti stavek: "Odgovarjamo, do rumunski krolj ne obišče Madrida." matere in otroke. Moskva.—(Fed. Prcaa.) — Kdor igra karte v sovjetskih republikah, mora za ta luksus plačati davek v materinsko-otroškl bla-ginjski sklad. Tako določa novi zakon, na temelju katerega je is* delovanje in prodajanje igraluih kart državni monopol. Karle oe bodo sanaprej tiskale lo v tistih tiskarnah, ki ao lastuina ali pod kontrolo sovjetske države in vea dobiček moro Iti v blaglnjskl sklad »a matere in otroke. Apel Kitajoev na ameriške delavoe. Dr. Bunjataan ja objavil manifest, v katerem obtotuj« drtovnega tajnika Svfhaaa. Kanton, Južna Kitajska. — (Fcd. Press.) — Dr. Bunjatsenova kitajska naeionaliotična otranko Jo naslovila na ameriške delavae manifest, prooeč jib, noj preprečijo vmešavanje dršovnego tajnika Ifughesa v notranjo zadeva Kitajske. "Vaši kapitalistični demokrat-jo in republikanci delajo labodi-ščo so svoj kopito! na Kitajako pod pretvezo prijet eljoke pomoči," se glooi manifest. "Njiho-va prijateljoka pomoč aa Jo pa jaano pokazalo to meaee, ko so ameriške bojne ladio priplulo po reki Pearl pred Kanton v sovražni demonatroclj! proti kantonskl vladi, ko je to hotela porabiti pre-ostanek carinskih dohodkov. Ameriški delava!, v! ata aa boriU proti IHH nbfodov, likaj aa na* stopita proti vmešavanju vaše vlado v kitajako zadeve t Kanton-ska vlado pod vodotvom drja. Sunjatacna je v lioju, do vržo Jarem militarizma s vratu kitajskega ljudstva. Pomsgejte nam v tem boju! Zahtevajte, da naša vlada umakne svoje bojne Udje U-pred Kantona." Manifeet oe dalje glasi da ja tokoKvono politiko "odprtih vrat", rop na debelo, vi g« impe* riollstl vaega sveta isvršujejo no Kitajskem. sinclair pravi, da ni kriv. NOVI J USTIÓN I TAJNIK SO-DRUZNIK MOBOAVOYBOA SVAKA. Povem "ll ■iCVtea" ja riatoabčgfl prt Knjitevni S. V. F. J. Washington. D. 0. (Federated Prese.) — Horion FUke Htone, ki ga je imenovo! predsednik Coolidge zo justičnege tojnlko Zdru-f.'hih držov na mesto odslovljc-n< ga Herryja Dougbertyjo, je eo-družalk Morgooovega svoko. član je odvetniške tvrdke Hetterlee, < aufield A Htone. Hetterlee Je v/#l Morgonovo eeetro zo ženo. Preden s« Je Htoae aklopil s Hst terieejeas, Je bil dekaa provne fakaltete no eolnmbijeki univerzi pod znan i os N. M. Butlerjrm in še poprej pa Član pravne Vel-M»nove tvrdke, ki Je zaslovel v jH'gajanjib. v katerih Je šlo . sa nakup lastnina atore drulSe za pano oseki prekop. Washington, D. 0. — Znani milijonar - oljar Harry F. Hineloir Je razložil eolumbijakamu višjemu sodišču, da ae no čuti pravnič krivega, ker ni maral odgovarjati pred senatnim odsekom. Potem je )>ološil bond za $.'»,000 varščine. Oljnemu magnetu je eodišče do* volilo daaet dni, do uinokne svojo vlogo ter neredi ugovor, če mu Je tako všeč. Hprrmljal! so ge odvetniki Mortin W Littleton pa O. T. Haffprd iz New Vorke ia J. W Zevely Iz Wesblngtono. DAUGHERTY SE UTIOVI FIX-DRUŽITI ODVETNIŠKI TVRD-KI V NEW Y01KU. Vow York, M. Y. — OUs gre, do m pridruži bivši provoeodni tejnik Dougherty pravni ivrdki Baldwin, llutekiiaa k Todd. Ali U glas ni bil niti zanikan, niti pot r-Jea. Todd Je le r«k*l, da a! Dougherty še šle* njegove tvrdke. Andereon profeeor v Sinf Slogi. «»■MMasHa * Ossining, N. Y. — Jatniška u-pravo Jo delo bivšemu auhašksmu voditelju Auderoonu novo oluŽbo. Naročila mu je, naj poučuje druge jetnike. Audersona ao zaprli, ker je ponaredil računoko knjigo. Anderoon Je dokončal ovoje dalo. Nametal jo nekaj premoga in zmil tla. V ravnateljoki pisarni ao dognali, da je dokončal višjo šolo da ga lahko postavijo tu učitelja in do jo Š4* poučeval svojčao. Zato v.jetniški šoli. Njegovo novo imenovanje Je tudi rešilo vprašanje, ali noj ga nazi vljojo 'Mr, Anderson', kakor mu pravi jetniški zdravnik dr, Hquire, eli ker samo 'Anderson', kakor ga kličejo Jetniški pašniki. Odslej mu bodo rekli 'profesor Anderoon V stavka POULIÚNIM tWUU NIÓARJEV na VIDIKUT n. y, — Tri tleoš ualužbeneev poulične šelezaioe v Rueheetaru, Hyroeusi ln Uttiei bo zostovkolo dne 1. mejo, če jim družbe New York Stole Rail-ways ne poviša plače in no do* voli leotdnevnogo delovnlka no trden. Pogoje u je sa delovat vo vodi njih ne unijo Amalgamated Aee'fl of Street am! Kleetrlo Roil* wojr Employées. . Po sedaaji laetvlei dobivajo po II eentov ao uro prve tri aseeeee, po 53 centov noslednjih devet meeeeev, In po ene« letu šelezai-ške olažbe po po 51 eentov aa a-M. Unijo zahteva po M, *h ia 70 oeatov na ero se od go ver jo Joče službeno rotdohje. Zo tiste, kt de-lojo ao vozovih s enim železni-šarjem, sahteva unijo po §0 e*a-I tov no uro. PROSVETA PONDELJEK, 7. APRILA U SLIKE IZ NASELBIN. W mI#? m TEOSVETA" A m M Hi r w.(â . 0 ___ mUMU «THE ERLICHTEIMENT" iomm^ai Ofct-f SabertptfciuUaltei M« I« ftO, Md for «i« ) Md Caaada «f par i Vmted State« (ncft Cbkej») aad Cmm od foftfp e—tri— M-— por F—r. MEMBER J fU MWLfyit HLW Dat«« r oU*r«j« m. pr. (Marca SI-M) d« vm J« • Mi la m «aa aa wtod Hal. Z VRHA SOCIALNE STOPNICE V ČLOVEŠKE NIŽINE. Taki to sadovi sedanjega gospodarskega sistema. Oity. — Sorodnikom, zaanecm in prijateljem nazna njsm talna vest, da j« sa vedno zaspal moj preljubljeni soprog Micbsel Katiek. Umrl je dne 1. februarja za pljučnico v najlepši moški dobi, star 3o let. Bolan je bil samo 24 ur. Pokojnik je bil rojea 30. novembra 1888 v Novem Selu, ttlunj na Hrvaškem. V Ame riki zapnšča mene žalujočo soprogo in devet meeeeev staro hčerko ter pet let starsga sinčka, brata v Zspadni Virginiji ; v starem Tcrs-ju pa zapušča mater ia sestro. Pogreb se je vriil iz hiše žalosti dne 5. februarja, in sieer civilno na pokopališče Holy Cross, Ko. Arlington, N. J. Najlepše hvala članstvu društva "8lovenija", št. 56 8. N. P. J., katerega je bil tudi član, za krasni venec, za obiske pri mrtvsš-kem odru in sa obilno udeležbo pri pogrebu. Enako lepa kvala moji mami Mariji Žagar in bratu Josipa Žagarju, stricu Orgi Žagar in teti Barbi ter nje aoprogu kakor tudi teti Josephini in soprogu sa darovane vence, za tolažbo in pomoč v uri žaloeti in nesreče. Hvala lepa bratu Josipn Katreb za njegovo požrtveval- S» zadajemn počitku, ti, ljubljeni eoprog in oče, ki si dokončal pot Življenja in ei prost vseh muk, V Chicagu je bil izvrien roparski umor, ko sta dva bandita hotela oropati lekarno v notranjem mestu. Policija je imela veliko srečo pri lovu na bandita, [^»f: Srčna hv.ia vsem, u zo obi-ker je eden banditov pustil sVoJo suknjo na pozoriiču. ,ktU pokojmk* m ,prem,,, k Še preden je minilo dvanajst ur, je policija prijela kot osumljenca nekega Russel T. Scotta, ki je po policijskih poročil priznal, da je bil pri ropu navzoč, toda smrtonosne v m™ '> bo4t strele je pa oddal njegov brat V*B0 r " * Velikomestni dnevniki poročajo, da je bil Ruatel T. Scott pred enim letom vodja velike korporacije v Torontu, Can., ki je tržila z vrednostnimi papirji in je v enem lety napravila transakcije za trideset miljonov dolarjev. Imela je svoje podružnice v Kanadi in Združenih državah. Vse je šlo dobro. Nekega dne je pa gčna. Newburgh iz Bostona vložila tožbo za petdeset tisoč dolarjev odškodnine, ker je prelomil obljubo, da jo' poroči. Scott je bil že oženjen in je imel otroke. Pobegnil je in korporacija je prišla v roke sodnijsldh upraviteljev. Od zdaj je šlo s Scottom nizdol. Sestal se je z veliko-mestnimi "kozaki", tatovi, prijatelji narkotičnih strupov in drugimi v človeških nižinah. Postal je ropar in po njegovi lastni izpovedi se je udeležil najmanj pet in dvajset ropov. Končno se je udeležil roparskega napada, pri katerem je bil izvršen umor. Ta majhen* dogodek potrdi, da v sedanji družbi ne ve nihče, kje bo končal. Danes sl lahko bogat, l^itri si berač. Danes ugleden bogatin, povsod ti odpirajo vrata, jutri si nihče in vse se te ogiblje. Našli se bodo ljudje, ki bodo rekli, da je Scott vsega sam kriv, ker je slab človek. Stvar ni taka. Človek je tak, kakeršne so razmere, v katerih živi. Scott ni ropal in se ni družil z ljudmi v človeških nižinah, dokler je bil vodja velikega finančnega podjetja. Izredno visoki dohodki so vplivali nanj, da je živel drugače, kot žive normalni in pametni ljudje, ki nimajo denaija za ekstraVa-gance. Njegov poklic ga je pripeljal v razna mesta. Denar mu je pa omogočil, da si je iskal poleg svoje legalne žene se eno ženo. Razmere, v katerih je živel, so vplivale nanj, da je zašel na taka stranska pota. To je bil prvi korak, nato je pa začel drčati nizdol. Ali Scott ni edina primera, ki potrdi, da je z vrha socialne stopnice samo en korak v človeške nižine. Koliko bankirjev je že bankrotiralo? Kdo naj jih sešteje! Ogromno veliko število industrijalcev je prišlo že na kant Bili so miljonarji, a prišel je potres, ki je zamajal njih gospodarsko stavbo in bili so berači. In ta sistem, ki ustvarja taka nasprotja in ki ne garantira tudi najbolj bogatemu človefcu, da bo umrl kot človek, najbolj strastno zagovarjajo bankirji, industrijalci, višji in nižji popje, kronani vladarji in sploh vsi, ki se senčijo hipno v milosti kronanih vladarjev in miljo-narjev, in tisti reveži, ki sanjajo, da sami nekega dne postanejo bogati ljudje. In zakaj? Boje se socializma! In zakaj se boje socializma? Ker ga ne poznajo? Kavnotako so nevedni, kot tisti kmetje in delavci, ki še niso spoznali, da socializem prinese vsem ljudem ne glede na spol, narodnost in vero odrešitev iz sedanjih peklenskih družabnih razmer, ki v ljudeh vzbujajo zverske inštinkte. Nekdo je rekel, da bodo socialisti delili, ki sam ni poznal socialističnih naukov, drugi so pa ponavljali za njih te besede, ne da bi vedeli, kaj govort. Socialisti bodo uvedli svobodno ljubezen, je zakričal nekdo drugi, ki ne vedel kaj beseda socializem pomeni, in tako je našel nevedne ljudi, ki so ponavljali, kar je blebetal. Socializem postavi ves svet na glavo, je zaupil tretji, ki je slišal, da hoče socializem nadomestiti sedali ji gospodarski sistem, v katerem res stoji že .vse na glavi, dasi o socializmu ni drugega vedel, da je to beseda, s katero nekateri ljudje širijo nove gospodarske nauke. In tudi ta je našel posne-malce, ki so ponavljali, kar js govorančil. Iz nevede izhaja vse sovraštvo proti socialismu. In zato je naloga zavednih delavcev in kmeUv, ki poznajo socializem, da ga širijo med bogatimi in revnimi neved-neti, da se človeštvo povspne is sedsnje dobe mezde, kon-fuzije in necivilitacije v dobo prave civilizacije, v kateri bodo ljudje živeli res v človeških razmerah. JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. in čitaftoljev Proavete. e:h. Ona mora da Suva i pazi ua red. Pa kaj potem delajo orožniki, ki jih je toliko, ameriška gruda. Žalujoči ostali — Antonija J. Katic h, soproga, Prank J. Katiek, sinček in Marija A. Katieh, hčerka; vsi v New Jerseyju. ■ Barberton, Ohio. — V 69 številki PToevete sem obelodanil del programa tukajšnje križkraž komedije, vprizorjene dne 23. marca. Vae se je vršilo, kot ss navadno vršijo slične verske komedije, kakoršne vprizarjajo ljudje, ko ao še najmanj eno generacijo za duhom čaaa. Udarjali so na veliki boben, da bo slavna parada, česar pa v resnici ni bilo, temveč je bila to žšlostna procesija, kot so jih uprizarjali pobožni ljudjg, kadar so hodili prosit ljubega bogea za del Razlika je bila le U, da so U nosili zaatfve mesto križev, Jtar pa ni na mestu, kajti ako ae vprl-zori proceaija na božjo pot, je pbl-čaj, da ae noai bridko matro, pa ne zaatave. Slednje je tudi dokaz^ da ti ljudje ne čaztijo boga in njegovega sins, temveč se očitno iz njega norčujejo. 8 prstom kažejq na napredne ljudi, da prezirajo mogočnega boga. Sicer pa pobožnja-ki niso bili še nikdar nič drugega kot hinavei in zvetohlinci. Naj bo že kakor hoče, komedija je končana. Kake bodo poelcdfec ali uapeh, bomo videli pa pozneje. Olavno ulogo pri proceaiji sta i grala dragonar Miha in pa Urša z Bolivar Roada, kljub temu, da niata bila v seznamu programa, ki je obaegal celih 16 točk. Kaj je vzrok, da jih pripravljalni odbor ni uvrztil v program, pizcu ni zna no. Miha in Urša zta bila namreč določena, da vzameta v oskrbo tisto čudodelno mrcino, o kateri sem že poročal v eni izmed zadpjih Številk Prosvcte, da bo jedla ka menje in dajala cekine. Drugače je nadaljno vzdrževanje tukajšnje fare nemogoče. Ozvojen je bil ulyep, da mora mreina tudi v procesijo ter bodo verniki in brezverci \ idili, da ne bo treba sa-fifr» ievanje hiše božje več dajati even-ka, ker bo dajala dolgouha mr cina. Prej je bilo tudi treba razprav I jati ln ukreniti, kam ie bo mreina nameatila, ali v ospredje ali ozadje, ter Če ze mreina jezdi ali vodi na konopcu. Kar ae tiče prvega, je bil oavojen okrep, da mreina koraka odzadaj za procesijo, polovico pa se vodi na konopeu. Pri-šlo je v slednjem tudi do sporaa-uma, ko je vodja odbora omsall, in s visoko geeto poudarjal, da je mreina sieer v sorodstvu s konjem, . Bridgeport, Ohio. — Mogoee bo kogs zanimalo, ako malo opišem moje dveletno bivanje v Jugozla-viji Nekako avguata meseca 1921 sem zapustil Združene države. Akoravno sem bival tukaj že 14 let, me je vleklo nazaj, v staro domovino r — svobodno Jugoslavijo. Vsaj tako so pisali vsi Čaaopi-ai od klerikalnega "Domoljuba" do demokratičnega " Jutra". Svobodni smo, svobodni smo! so vzklikali. Bil bi bedak, če bi garal tu za ameriške kapitaliate, sem ai mislil, medtem ko rojaki vživajo krasoto svoje rodne semlje v svobodni držsvi. Če že ni republika, za katero smo se tukaj potegovali, to še ni vzrok, da bt ne bili svo-bodni, in pogoje imajo, da ae razvijajo in napredujejo. Prišel je prijatelj in mi govoril: "Be želel boš nazaj v Združene drla ve." "Nič ne rečem," aem odvrnil, "vendar zedaj grem in si kupim vozni liatek. Kmalu se znajdem v New Yorku." Srečo aem imel in še isti dan sem lahko stopil na parnik. Odrinili smo. Še en pogled po velikanskem New Torku, Goodbye Amerike, mords se ne vidimo nikdar več! in z obzorja je izginila ameriška celina. Težko aem bom vživel v bodoče življenje v Jugoslaviji. Delal sem načrte, kako si uredim mirno življenje. Osamovojitr sem se hotel, skominala me je trgbvins sli vsaj gostilna, pa tudi kmetovanje, če se drugače ne dobi kaj primernega. Saj sem nevajen delati, in če aem delal v Ameriki, bom vendar tudi tam v rodni domovini, kjer je vae lepše in kraa-nejše kakor v ttijini. — Take mi sli so begale po glavi, da ae je alednjiČ nagibalo potovanje h koncu. Vlak je prieo pihal v Gradec iti kmalu smo bili v Mariboru v Jugoslaviji Tropa vojakov z nasajenimi bajoneti nas je sprejela in druga četa orožništvs ter finančne straže, vsi oboroženo do zob. Zapoved smo slišali, da izsto pimo vsi potniki ter moramo vsr vzeti prtljago s seboj. Vlačiti smo pričeli prtljago v postajne prosto-' re, katere nam je jpo odpiranju skrbno pregledovala finančna straža. Brskala in stikala je po kovčekih, vse je pretaknila, da bi nažla kaj prepovedanega, kar se ne sme vtihotapljati v Jugoslavijo. Kakor aem izvedsl kssneje, je namreč v Jugoslaviji tihotapstvo še najbolj dobičkauozen poklic, kateri nese ter ae z njim pečajo revni in bogati t edino razliko, da revni, ^i tihotapijo na drobno, pridejo pogosto v roke finančnim strežnikom, dočim bogati tihotap ci na debelo ali takozvani boljši aloji poljubno tihotapijo brez k* kih posebnih zaprek od atrani via dnih organov. Saj javna tajnost je, da gozpod Pašič in njegova Žlahta ae doeledno ukvarjajo a tihotapstvom na debelo. Pa naj pustim tihotapstvo in tihotapce in povem, da sem tudi jaz z drugimi potniki prevlekel svoje kovčke pred finančno stražo. Debelo me je pogledal finančni stražnik in prav neuljudno'vpra šal: "Kaj imstef Vi ste Amerika-nect" "Imam obleko ia perilo ter dr* go ropotijo. NiŠ nevarnega 1" — Razmetali so mi vse in našli so nekaj novega blag a, od katerega sem moral plačati carino. Brez vaake druge neereče sem smel svobodno zspustiti gospode finančne straž nikc. Vzel zem vlak proti Ljublja nI Ogledoval aem pokrajine, ko der je vozil nai vlak. Ree lepi kra ji, rodovitna zemlja gričev in hol mov, vse skrbno obdelano. Kakor beli golobčki se smejejo zidanice iz zelene pokrajine, bele hišice in razna gospodarska poalopja, vse v lepem redu med polji in vino- te v bodoče. Naš sloveaaki; daai navihan in nit po „J, si mislil, še vedno rsd okler,» , ^ a vprašal nisem nikogar ve*. Ali I p« ^»--«"ttP^JJ se je slovenski narod tako pohuj-šal — da ga mora paziti vojaštvo, sem si mislil, ter se drugače ne čuti svobodnega, Če ne vidi vie-polno bajonetov okoli sebe. Naj bo kakor hoče, fekt je, de ,je v Jugoslaviji, ki šteje komsj e-j tajat miljonov duš, toliko voja-cov, da jih še atomiljonaka Amerika ne premore. Amerika je po vojaštvu ničla proti Jugoalavijl Tam jik vidiš na vsakem potniškem vlaku toliko kot civilnih pot- grsdi. Pogled aa toliko krasoto da pa je veliko bolj hudomušne blagodejno vpliva na človeka, po-ter bi jezdeea lahko vrgla raz se- i sebno, če se zaveda, je to nje be, kar bi ns bilo lepo ter .bi aa- gova domovina. Tudi meni je tO prs vilo alab nt is na procesija. S ustvarilo tako razpoloženje, da pojaanilom so se etrinjali val ter soglaano osvojUi sklep, da Mika vodi čudodelno mreino as eu, Urša pa koraka zadaj s rs tsr pobira slatormene eekiae, ki jih bo dajala mreina od sebe. Nastalo je veliko rasočsraaje, ko je doepel poeebea kurir a poročilom, de goepod sicer prideje, a da mreina is aeaavedeaega vzro ka isostsae. Ker je bila prti sadja med tem čeeom še rasvrščeaa, je aaš Mika oetal bres para ter je moral korakati sam. Verniki pa so resočsrsni uvideli, da hoda ic nadalje morali segati v žep za vsdrževanje gospode ia hiše je. - Martin " sem kipoma pozabil vse svoje načrte. ki sem jih izdelal pred ia ns potovanju. Z veseljem sem opeša» val po k rej»ne, ali nekaj pa me je vendar obdajalo s tesnobo v prsih. Vojaki ao pričali atopati aa vUk v toliki množini» da sem pričel a*,-miti, da ai vae v redu. Ali bo vojna T aem mislil sam pri sebi. Dospeli smo na drugo postaje. Zopet sem jik videl vse polao a naaaje-nimi bajoneti. Radoveden sem bi!{ kaj le to pomeni, ia etopil voja*d°ter ga vprašal, zeksj toliko vojakov aa poatajak AK se je kj» kaj naredilo f "Pa aišta. boga U. Do uJa večkrat vse veselje fcpreJ zadnje v pretek. Kozareihfl zraku, lomijo ze stoli, Sij* 1® T* na krčatarjev račua, fc] dan imajo orožniki p<*U((il, dijo fantom vroeo kri. ■ I Gostilniška obrt **> nffl la pretežka, zato «¿m da kupim kmetijo iQ ^ kmet. Vživel sem vse dobroHJl goslovsnskegs kmeta Kakor i videl prej kmete pri delu, bilo pozneje z menoj. DeUl( od zore do mraka, nič vec ni| treba pozlušati parne nič več delati za kapitalUtcI lal aem zaae in žena mi je prk pomagala. Poganjal «m koso,, hal s sekiro, oral in sejal, v« ae, kar je kmetu treba/Ds* mi bili prekratki, ne zato, _ bil morda prespočit, pač pT dela. Vsedal sem se k mizi. tero eo prihajale vse d« kmečkega življenje: repa, krompir, močnik in žgancLli beden sem bil, kajti svobodsši delal noč in dan, svobodna, plačeval davke in svobodna | kal živijo kralju. Svobodna lahko tudi samegs sebe ubil, < hotel, esmo nekaj ni bilo no. Javno nisem smel svoje misli in prepričanja obširni svobodi se mi je zazdelo, da mi nekaj m«ajki| se tudi v kratkem premislil,! mi manjka Amerike, uto vea preobjeden zlate juge ske svobode s celo družino pod zvezdnsto zastavo, kjer i zopet zadovoljen in vesel Frank Sepich. NOVICE 12 JHU Samomor. — Dne 15. je v zvojem stanovanju v pot državne realke v Mariboru lil 60-letni upokojeni nik Alojzij Serner, ki je bil i čaze vodja tukajšnje ke pivovarne. O vzrokih su ra krožijo različne vesti, mi tudi, da je pokojnik kot podpiaal menico zz precejšnjo i tp, ki je bila izgubljena, ga dovedli do čina rodbinska i mero. Njegova rodbina biva mreč že delj časa na Čeikotloi kem. Roparski umor. — Kmetici I ka Rapaič iz Buniča pri Kor ima v Ameriki svojegs ni sorodnike, ki so ji doslej do 5000 dolsrjev. Soka Rap imela narado, ds je nosila vedno s leboj, ksdsr je od doma. Tako je pretekle dni Soka Rapaič na sejem v Karli b kot navadno imela pri st' nar, da ji ga za čas njene nosti z doma kdo nc ukrsde. potjo ao jo pa napadli razbeji jo ubili in ji odvzeli 5000 dolarji Kdo je umoril Soko touuto. Sam zažgal svoje skladi*^ Iz Banjaluke se poroča, ds j« f geti trgovec S. Prsča zažgsl je trgovsko sklsdišče z name" da dobi 200,000 Din zsviltj ne. P*ača je bil «varovan nih Zavarovalnih družbah. ODCAIKI MUZBJ DOBI hotbazu* Chicago. — D. C. Davi* rektor Fieldovega nsrsv< ga muzeja v Chicago, j' M te dni, da bo tretja ekepedieija delila bodoče ne iz Azije s čiks*kim Eksnedieijs. ketero X Chspmsn Andrew. šiljsla vse ivaje katerimi so zavrova jajca — mu muzeju History) v New Ter* ?" ekspedicija odpotuje na WJI r prihodnjem J*1*/? iT. delu, ako ne bo kak.b let. vojske svuds u gradu ia aa stani-j t ia pr«*ije za _ odgovor. - Ko^ i danski pripor^ A» itiliil in se jr v domovine. |Unjee«k eetane r»r " t v žele.kJTeveto^ »rele io nep' ^ •koT . .. ;„ «ZUTS Ali je mogoče "T.*^ ljubiti, čeladi s« Aadrrw irifo Delavske novici, (Fed«r«ttd Preu*) , dikUtur» v Ho vi Skoti ji te krha- L. Hi v N.S.-Silby Barrett, predacJuik 81. di ¡AZ* u-M Tw- t^igniral. Barretts je Lj-za raoa^egapr^ Lka, ko je Pranje odbornike gft, organizacije. Cianidi-itne orgauizseijs ao prtfd EC z veliko večino glaaov v L izvolitev prihodnjega pred Združenih držav vailjena ■M-ski zbornici. tretja stranka zmagala v normalno republikanskih »•h. kolikor jih je naštel go-" 1'reu«, utegne biti republi « volilna lista poražena pri P^ J'^i.. V takem alučaju bo demokratski kandidat, P» bo izvolil predsednika avsz-™»*re«. Poslsnska zbornica b » noRia zediniU toliko, da bi •k predsednika do 4. mana u»'«kem I,i „e bil izvoljen ni „u Predsednika do tiatega èe-^predsednik, izvoljen ▼ se-* bl K< vzel predsedniške po r*1 '»orda izvolil podpred JU Al) ¿e bi gs no redi evo-■¡»'"ix n'.Hti, potem bi ne ime* , rui"" države predsednika, J» n " določbe sa tskšen \ UMivL Japonski kapitan Kidd. Tokijo, 5. apr— Pred sodiščem Tokiju je 36 banditov, ki so morili in ropali v Sibiriji. Obtožnics, li našteva aločine te tolpe, se čits kskor kakšna ropsrsks pravljica ali povest o ameriškem kapitanu piratov, Kiddu. Na čelu tolpe je Rikičiro Ezurc. a Japonec je v letu 1922 potegnil dva tokijaka kapitalista, da sta založila 60,000 jenov ss ekapedicl-jo, ki je imela isksti zlato v Ohot sku, Sibirija. Kzurje js nsjel psr-nik v Osski in 60 mož. Kupil je tudi 32 pužk, 60 jsponskih ssbelj, 8 sulic in 2000 strelnih nsbojev. Dne 17. septembrs je Ezurc odpotovel s psruik^a in moštvom v sibirske vode ki Odrinil po reki Amur proti Nikolsjevaku, kjer je bilo osem mcsccev prej ubitih 800 Japoncev v bojih s boljše vik i. i »ure je , naznanil svojemu moštvu, da ekapedicija uc pejde za zlatom v Ohotak, pač pa ae osveti nsd Rusi za pobite rojake. Dne 19. oktobra je Ezure ugrabil ru ski brod "Ano" in ujel štiri Ruse. Štiri dni pozneje je zajel rueko adjico °Waker" m ujel 20 mor narjev. Trije Rusi so bili . ubiti. Ruski tovor, ki je bil vreden 70,000 jenov, je Ezure zeplenil. Pet dni pozneje je del Ezure pri peljeti ne krov ruske jetnike, ki so bili v verigsh in on ssm je ubil enejat Ruaov. Dne 6. novembra se je Eaure vrnil v japonsko luko, prodsl plen in razdelil 60,000 jenov med moštvo. Dve moža, ki sta bila z njim, sta ras galila eelo afero v zadnjem deoem ¿ru in policije je takoj aretirale Ezure in njegove sokrivec. ■Predlagano je, popraviti to poBsaajk J*1 stavnim pristavkom. A bi bil »prejet na tem ' pa kongresa, et _ ?" "m,k1ä rarnati po njem ¡JV leto. In kakor stoje &ÉË^J<- prsv lahko mogo in >4a U l^tkk i'irtj unHi v Združenih dr- wedvlsdjç ali ia ano miljo premaknil njive ■tu " npr - Večjidel vam kilometrov od Ors Diktator Oankov razpuztil komunistično stranko. Sofija, 5. epr. — Bolgarska vin da je odredila, da ee razpusti ko munistična strsnka v Bolgariji Vse premoženje stranke — uklju čivši kooperstive, poaeatva, denar, knjižnice itd. — zapleni država itavka želeaniftarjev prihaja T Nemčiji. London, 5. spr. — Is Berlina js prišla vest, da se žclezničsrji v Nemčiji pripravljajo na generalni štrejk. Spremembe v mtura-lizacijskem posopanju. št. 2213 (noeeči naslov "Pscta fsr Declaration of Intention"). Ko je izpolnil ta formuler, naj ga pošljo po pošti na nsslovt Chief Naturalization Examiner, 154 Nassau Street, New York City, ki bo obveatil inozemca, kdaj n kam nej pride, da dobi prvi papir. Upa ae, da a sodelovanjem onih iiinitcljev, ki ae zanimajo za pripravne metode, kako nej ae naj-litre je rokovodi velikansko število prošenj zs prvi in drugi papir v New Yorku, bo mogoče odpraviti v bodočnosti precejšen del zsmude, odlaganja in razočaranja, ki so ga inoaemci izkušali v pretekloati. Poprej je federalni naturalizacijski urad imel oprav Ijsti le a kandidsti za drugi pa pir. Sedaj pa bo nadziral tudi izdajanje prvega papirja in bo o-premljen z uradniki, ki imajo predhodni formular, bodo uradni ki nautralizacijakega urada Šil na roko ; na tak način ko£ejo čim bolj mogoče odpraviti iarabljanje ino-zemcev a atrani raznih ljudi, ki zarečunjajo za izpolnjevanje ta kih formularjev. Tudi razne dru ge organizacije, odobrene od na turalizacijzkega urada, pomagajo zaatonj izpolnjevati naturaliaacij-ake formularje, med temi Foreign Language Information Servies. Oni, ki as potegujejo zs drug papir, naj zi — kakor doalej — priskrbijo formuler žt. 2214 (Preliminary Form for Petition for Neturalization) od naturallaacij akegs urada ali priananlh organi aaeij. Ko je proaileo izpolnil ta formular, naj ga pošlje po poŠt na uazlov: Chief Naturalization Examiner, 154 Naaaau Street, New York City. Kmelu bo obve ščen, kam in kdaj naj pride e avo-jimi pričami v avrho predhodnega izpita. Ko ga bo natureliaaeijakl urad nik izpražel in pripravil prošnjo u naturalicazijo, bo kandidat ob veščen, kdaj naj ee priglaal klerkovem uradu federalnege krajnega sodišča (United Statea District Court), da Um vloži prošnjo na predpiaeni način in plača priatojbino od $4. Namera va ae ukreniti potrebno, da bo prosilec tskoj ob vložitvi prošnjo do bil v roko listek, kjer bo že nave den dan, kdej naj ee sglasi na so dižču v svrho končnege saslišanjs Federalno aodižče nevedno dolo ča en dan na teden za končno rs žitev ^haturalkacfjskih prošenj Sedanji naSrt je omogočiti, da se bo končno zszližsnje vedno vrŠ lo prvi redni sodni dsn po prete ku prepissnih 90 dni po vložitvi prošnjs. Spodaj navsdsne spremembe se zeenkrst tičejo le New Torke in Brooklyne in obstojejo v tem, de naturaliaacijako poatopanje js od-1 V sadnjem tednu pred 15. mar- vzeto preneženemu delokrogu dr ževnih aodišč in poverjeno le federalnim oblestlm. Kakor znano, poleg federalnih, tudi večina državnih sodišč žirom dežele i ms pravico naturallzirati inozemce. Kar ze tiče New Yorka in Brook-lynz, je to sedsj prenehslo. Ds-li se bo slično ukrenilo tudi v drugih večjih mestih, ni še pojsšnje-no. Dne 15. merce ata državni vrhovni aodlšči (Supreme Courte) v mestu New York in v Brookly-nu prenehsli izdsjsti "izjeve o nameri" (prvi papir) in apreje-mati prožnjo na naturalizacijo (drugi papir). V bodoče vai ino-zemci, naztanjeni v Msnhattanu, ki kočejo dobiti prvi pspir, te morajo podsti v urad Chief Nature-iization Examinerja (n^tursliza-eijski urad), ki ae nakaja v 19. nadatropju Tribune Buildings, 154 Nssssu Street, New York City. Revnotako tudi oni, ki hočejo vložiti prošnjo za neturelizecijo, ae morejo — kekor doelej — podati najprej v ta urad. Inozemci, naetanjeni v Brooklynu, ps nsj se toliko glede prvege pepirjs, kolikor glede početnegs korsks zs končno naturalizacijo obrnejo na brooklynsko podružnico nsturs-Jizscijskegs ureda, 186 Joratemoa Street. Glede inozemeev, sUnujo-čib v drugih predmestjih, kot v Bronx, Queens itd., ni nsstala ni-kaka sprememba; oni nsj tudi cs js bila v drževnih sodiščih o gromna gneča kandidatov za drugi papir. To so bili slučaji, ki so že leto dni ali celo dve leti čakali na končno rešitev v drževnih vrhovnih sodiičih. Ta so hotela že hitro rešiti ogromno število sso-Stankov, predno nastopi novi red. Oni slučsji, ki so še vedno v ro-ksh vrhovnih aodišč, oatsnejo še tsm, dokler jih bodo ta državne aodižče rešila; teko bodo drževne sodišče že vedno imele od čaaa do čeaa končna zsališsnja se neturelizecijo. eli le glede zeoatslih slu-čsjev. Oni torej, ki ao measce in meaece .čakali na rešitev svojih prošenj, nsj bodo bodo zsgotov-Ijenl, ds se njihove prošnje ne bo. do zsncmsrjsle. nje leto ac je zopet vrnila v Paru. Policija jo js strogo nsdzorovels, i toda ugotoviti ni mogla uičesar sumljivega. V Parizu as js pleasl-ka zaljubila v uekega ranjenega ruski gs stotniks in ai je veepila glavo, ds gs poroči Ker ps je >il stotnik ubog, js hotela pieeal-U zaslužiti milijon, da omogoči poroko. Ponudila ac je šefu fran eoake špijonaže, de gre v Nemči-; o in iašpijonira aa Francijo nem-kc vojaške tajnosti: za to je za-itçvala milijon. Kljub temu, da o je imela francoaka špijonažs ns sumu, zlssti še zsto, ker js bilo znsno, ds je bil voditelj nemške špijonsže njen bivši ljubimec, so ss s njo dogovorili, nsksr js odšls Msts-Hsri v Nemčijo. Tods ns morju je prestrsgls njeno lsdjo neka angleške petrulne lsdjs in jo je izkrcsls ns špsnski obali. Podsla se je v Madrid, kjer je as letels v nekem prvorazrednem hotelu nemškegs stsšeja von Kallc. Dsjsls je, ds potrebuje dsnsrja in Kalle je rsdiobrsojavll v Berila, naj pošljejo*"sa sgenta H 21". To brzojevko pe ao prastregll ns Eiffelovem ztolpu, kskor tudi odgovor, ds nej gre sgent li. 21 v Pariz, ,kjer mu bo izplačele neka tuja firma 15,000 frankov. Francije je Imele nemški šifrirni ključ in so torej obe brsojevki lakko razumeli. Ko js prišla Msts-Hsri v Psrlz, so jo v nekem hotelu aretirali. Proces proti njej je bil tsjen, pred vojnim sodižčem. Msts-Hsri je bila selo mirna. Sodnikom je isjsvils : Kurtizsns ssm, vokunks pa ne. Zealiiana je bila osla vrsts oseb na vodilaih mestih ki so bili s njo v intimnih odno-šajih, toda vsi so potrdili, da ni skužsls Mata-Heri nikdar isvebi ti.iz njih kakih voježkih ali dr žavnik tejnosti. Bila js obsojsns na smrt. V ječi je prosila vaak den za kopelj; kar ao jI dovolili. Njen zagovornik jo je skuŽsl rs žiti še po obsodbi ter js lzjevil, da je a njim v drugem atanu< po aa-konu ae namreč ne sme izvršiti emrtns obsodba nad tako ženeko. Tode tudi to ni pomegelo. Sadnjo noč ata jo čuvali v eeliei dre ču-vajki. Kq je prižla ura iavršitvs obsodbe, so morali plesslko zbudi ti, ker je spala. Zaktevala je eve-žs perilo, nato js molila. Vpraže la je navzočege oficirja, ča bl ae mogla rešiti i tem, da bi podala odkritja o nemških agentih. Oficir ji je odvrnil, da ekaelraoije ne zadrži nobena atva* veli. Mirno ae je peljele ne meato, kjer ae ja mela izvržiti obsodba. Vojažtvo je tvorilo karé, ko je korekels Msts-Hsri mimo. Bila je mirna. Oddelek lovcev je izvržil smrtno obsodbo, plesalka je bila tskoj mrtvs. Slmaska Narodu U»um»Om« a. anHU r Podperu Jedittij Imkmtp. t». taa? glavni stan. tear aa ta lawndale avim cnicaco, illinoi». Inrtanlai odbor: uppkavni ods tu t Praáss¿aék VUmmi Calcar, km**» VUsUk. R. P. p. f, SI, J.U.U»., p... ml uMlk M.I.S.W t ark, tajplk WlaMk«sa 4 •la. N«v«k* at. klanai.jv jJ^Vwriek. feUsUa JaSa Zal apeavMi POHOTNI odsek. vari »tk. ___ Ha». P»-1 Avoh Cleveland, a. SI, P., ml Uimik IlUt «t. WlM*i>iV jJuTV^nr gtasiU FUIn MUa. POROTNI Ukm Uadsrwaad, prad^ik 40T W. Nay S«., Snrlngftsšd. IU., Marate t*lM.iW, Ro« trs. krUHM. OIO«. PmS A. VMoe. Isa STS. tis, ni«*. Joka T«r4«lj, Bu SS. NaadaeaanvINa, Pa., Ukm OmeUk, «I« W7|lar S*» Spri««fMd. Ilt. BOLNIŠKI OOSKKi OSREDNJE OKROUEt Rlas Navalu pr^adalk. SSST-SS UwU.lt ku f*ktošaa. tU, VZHODNO OKROŽJE i A.br^i«, In SSS. Jaka OnMJ tesat Fm ZAPADNO OKROŽJE i Aatoa S«l«r, R«a 104, Gf«as. Kaaa., ss M moto eli pomanjkljivoat, naj to naznani tsjniku, da ae prihodnji* Blas Novak, tajnik. • 2659 S. Springficld Ave. Zgodovina rdeča plasalka. 15. oktobra 1916 ob šesti uri zjutraj js bils ustreljena v Psrizu slovits plesalka Mste Hsri radi špijoneže v korist Nemčije. Sedej ae vrši ns odrsdbo oblestve drsž-bs atvsri, ki so bile Isst te plesalke in ok tej priliki priobčujrjo pariški listi zgodovino te zlsvne plezalke. Pred vojno ao govorili, da je bila Mate-Heri mela indijaka plesalke, ki jo js odpeljel neki kopiten sngleške indijske srmsdc iz Zveza sleveaekik organizacij v Okieagu in okoliei. Od čeae do Čeae as priobčuje v listih zanimive sktivnoati Z. S. O., ki ao v intereau vaeh društev. Društvs, ksters še niao naznanila avojega pristopa v ZSO, nej to naznanijo zvezinemu tajniku, kamor nsj nsalove vae naznsnils in pošiljatve, ki ao namenjene zvezi. Apeliram ns zsatopnika včlsnjenih društev, ds ae udeležujejo me-sečnih sej, kstere ae vržijo vaški drugi četrtek v mesecu v Nsrod-ni dvorsni, ns, Rscino Ave. in liti oesli. Začetek aej ob S, uri zvsAsr v dvorsni štev. 2, v tretjem nsd-atropju. Rojskom, ki 40 se priglssili v držsvljsnako šolo, in onim, ki ss želijo priprsvljsti zs izposlovsnjs državljanskih prsvie, naznanjam, da se v bodoče vrši obdržsvanje šol vsaki potideljck zvečer ob osmi uri v dvorani H. N. P. J. Priredbe »louentkih organhacif i> Chicogu. Skupna društva S. N. P. J. — Poslava 20 letnice obstanka KNPJ — banket, dne 12. aprila v Plises Sokol dvorani. S. IS. Is Ashland. MUljll r J Hiru" T »V»UV • " w ' one eounty, kjer ao nsatanjene resniei ps je bils Msts-Hsri Ho «JJ-Jj Ob določenih dneh tedne tem ure- l.ndke ter ii je bilo ime Msrgs ^„V 37. april? /i duie zsstopnik federslnegs natu- rete Zelle. He kot mlsda deklica rsni. je postals žena sngleškcgs kspi tana Mae Leoda. Pozaeje ps se je ločile od svojegs moža la je neat o-pels v raznih vsrijetsjih kot Indijsko plesslks Mata lisri. Ns-stöpsle je v vsek evropskih glav- Verski »bor labara dne S. N. V. J. "lin" maja v — domafi dvorani S zeneprej gredo v sodno poslopje nekegs Budhovegs templjs. Vi j — . -s . — , I si S. N. P, J, — •llHnlre v nedeljo #24, v Nerodni dva» duje zestopnik federalnega relizeeijskege nrsds. Te spremembe ao nsstsle, ker js s dnem 15. marea preaekals federalna podpora sa piseraiéko pomoč klerkom vrhovnih sodišč is Nsw York ia Kings Conaty. Kot vzrok, zekej js federalne vla«le nik mastik z vHiklm uapekom ter preneksto izplečevstl nedelj ne je imeU povsod brez Itsvils obču podpore za uradovaaje v nature- davsleev. Med temi js bil tudi lizaeijskih zadeveh r tek držav- aeaUki kronprine in mnogi vor MMašn |'e»»kl «bor "Sa*a" - Koneert v ardHto dne 23. nsvemkrs r Kit- 1 um Vik«I dvorani na Askland Are. H. isti rrati. i Polblljoasks lilšla industrija. Več kot pet miljonov farm v Združenih državah produeira jajce v letni vrednoati pol bilijona dolsrjsv. Ti podetki poljedelskega departmente doksaujejo, kak-šno važno vlogo igra jajčja industrija v poljedelstvu. Ob atlent-akl in pecifičnl obeli in tupstsin tudi drugod po deželi imsmo eelo, ki ss bsvijo isključno a to industrijo. Vendsrle večji del jsja ns vslikih vzhodnih trgih prihsjs i« sredosspsdnih držsv, kjer jsjcs tvorijo le postrsnaki predmet aplošnega poljedelatva. Na poti od farmerjs do konaii ments prehajajo jajcs navadno čez neštevilo rok in vozils ao se tisočero milj predno pridejo v šts shranjevanja. Rojaki, ki ao far-marji In sa sanimajo za to, lshko dobijo brezplečao to brošuro, eko pišejo ne Department of Agriculture, Weahiagton, D. C. in prosijo aa i Farmers' Bulletin 1X79, Msrketing Kggs, — (F. L. I. S.) POTOVALNI IA STOPITI KI LA UST PROSTBTA OT KHJI-tlVMO MATICO SO: A. M. Bradley, Blalna, Ohio. Anton Ooepek, Pittaburgh, Ps. Jernej Kokelj, Irwin, Pa. Anton Jankovteh, Cleveland, Ohio. Prank Albin, liveavllla, W. Va. - Christina Omahne, Clinton, Ind. Frank Biehter, Bear Črnk, Mont. Anton Blatnik, Walaenburg, Colo. Jerry Aleah, Cleveland, Ohio. Vsl ti nsši zsstopniki potujejo od če se do šsss po raznih nsselbi- nsh in so pooblsščeni pobirati naročnine in prodsjsti knjige. Poleg teh zastopnikov so nsši ss-atopniki tudi vsi društveni tajniki jn drugi lokalni aastopnlkl. NAROČNIKI POZOR! Znomonjo (Apr. 30-1924) cuno. Železnice prevažajo na let« potaia na Ia dan. Ponovita Z*« J9 JIIWI aiMNAti ia i« lldkla ViAtt v jo pravočasno, do vam listo no ustRviflso. Ako IbU no projmoto, jo mogošo retar-Ijoit« kor Di bil pUšnn. Ako |a vaš liot plainn in ga na projmoto, je mogoto ueUr-Ijon, vslod napa¿noga Motora, piši to nam dopisnico in ia vodilo stori in novi naslov. Naši sootopniki so vsl dni-štvonl tajniki in drugi »a-atopniki, pri katolik lahko piálalo naročnino. Naročnina so colo loto Jo $5.00 in «a pol loto po $2 JO. člani S. N. P. J. plašaja na pol lota $1.90 in socolo loto $8J0. Za nsoolo Chicago in Cl-coro sa Ifto $6JO, pol UU $3.26, sa ¿Uno $6.30. Za Evropo etano na pol loto $4.00, ro voo loto pa $M0. Todnik etano sa Evropo $1.70. Člani doplošojo eonao ^Oc sa poštnino. Čez 47,000 vozov jajc. Mesto New York je največji konsumentnl trg, potem sledijo zsporedomi^ Chicago, Boston, Philsdelphis in ttsn Krsneisco. • Produkeijs jsje nI enskomernu skozi leto. Največje js ¥ ipontsdl in poleti, mnogo manjša v jeseni ia po kimi. Zahteva pa ja veliko bolj enekomerns IA zsto je treba postavljati približno 12 odstotkov jaje v sklsdiščs (storage), ds sa nadoknadi primanjkljaj v jeaenl inpo/lml Poljedelski department je rav-nokar izdsl brošurieo, ki se bsvi z jsjšjo industrijo , vprašanjem prevažanja in rszpečsvsnja ter MVI.N0VA /DMA V II A V/ÜH/ÜJIJ0 /ÜMÍ.VJI V Ul<Ü/lNMH 5 E V E R «s e s K □ Mpona¿m«% i pri adfo^ya^jk arbačka in nazqih lp privolitev, e katero so mi bila odprta vrata na ženski oddelek. Ze vse to aem plačel aamo petdeset Ur, kar ie mi ni videlo preveliko. Prsd policijskim poslopjem odvežs profesor konja pri zidu in ms vpraša: "Kam greva najprej? Obilo je znamenitosti v belem mestu, ds jih v jedne» dnevu ne ogledava. Ako ti je do tega, ds poslušaš dober svet, kreni ve najprej k pravosodni palači!" "Dobro! Pojdiva tja!" Ko odrineva, opszim, ds se je napotilo za nama pet bratov kapueinov. ''čemu korakejo ti za nama t" vprašam aprcmljevalca. * "Da naju nadzirajo. Takih redarjev kroži otifco po Emoni, in msrsikakšen greli je že preprečila njih roka!" Ko mi. ne odgovorim ničesar, dostsvi ponosno: "Da, da, izvrstno na ¿a redaratvo vtika svoj no< v vsako stvarco, in niti prah ne pade z mize, da ne bi zvedelo tega!" "Vse »e j« Ikpremenilo!" vzdihnem sam v sebi, "samo slavna policija je ostala lata in vtika prej kot slej svoj no« v sleherno stvari" Nato s« odpravimo po ozkih uliceh proti pra-v »srnini palači. Nikjer ni videti Človeškega obra za in tudi pri oknih se ne prikaže nikdo To vzbudi moje začudenje, katerega ne prikrivam sprt-mljevslcu svojemu. "To je premoder ukaz nadškofa Jakopat"— pri "ne mi lazlagetl profesor. "Tukaj ava ne od« dclku zakoncev. Na trni oddelku pa je sopet \>ak< utu stanu odkaaan poseben prostor. Tukaj sv» ravno pri krojačih Da ne tratijo časa pri delu. prepovedano jim je irledati akosl okna, ali pohajkovati pa ulicah. Policiji neai pade v pest, kogar zasadijo redarji pri oknu ali ua ulicah, če ae ne more iskasatl a |*»trrbnim opravkom. Zato je redaratvu našemu toliko posla!' . Oaram ae po svoji petnnei. Kakor strele jim št Iga .»o pogledi qkrog oken in vrat. da bi zaaačili plen "Kogar zalotijo, ta plačat" vprašam "Ootevo, In na eedalu mu zapoje palice '• KedaJ m? je bilo Jasno, črmu so redarji tako strogo čuvali okna. Pokazati se ni hotel prastop nik zakene. in nodejal «em se. da odrine petoriea moje praznin rok. Toda ni se zgodilo tako. Tam, kjer so ulic« prav telo tesne, odpre ae okno v pritličju, in icer prav pred nosom učitelju s vse-UČ.I.U4 t* >Krpipmija.i|qdak4č.l je. da ge ni aadet vstel. s katerim je nekdo zamahnil it okna proti njemu. Prt oknu pa stoji dolg. koščen no-liček, kroječ oj ne« do gUve. Z dolgi« vatlom suva na mojega strešnika, ki se mnogo trndi, da sc izoglblje udarcem in da na drugi strani obdrži konja, ki se tudi plaši krojačevega kričSnja. K ' "Ordobar vpije junak iglar„"ali aem te ven-der dobil v peetf Baaejo li tunike po drévju, da jih lahko brezplačno natrcaaš naect Dve liri ai mi dolžan že dve leti I In jez stradam, da sem suh kakor igla! Plačaj, eieer ti potarem vsa frebri! Prej ee mi ne ganeš, dokler ne plačaš!" ' . * < Že se pripravlja» da bi s okna skočil na tlak, in eluga moj trepeta prašnega žepa in bledega lies ter čaka, kako se resmota vsa ta stjar. Toda rešijo ga bratje redarji, ki ssvijejo prsv v tistem hipu okrog ogla in*atsrih sc ni nsdejal ubogi krojaček. "Dober si ss tri lire!" sskriči prvi frater birič in zgrabi iglerja sa vrst, da ae takoj streee kakor trepetlika na gorskem re^ru. "In osem pelcc ti odštejejo", doetavi drugi porogljivo, "ker si se kazal brez potrebnega o-pravka pri oknu!*' Pošteni rokodelčič jih zaklinje na vèe svetnike in na krvavo stegno bteženega Antona od Ka-la. da bi mu zanceli. AU biriči tiatih dob ao imeU jeklena in neizprosna srca, prav tako, kakor leU 2000. po Kr. Raztaja ae mi aroe, da eežem v pas in plačam tedarjem tri lire, da izpuste krojsla. Temu eememu pe plečam dolg vseučiliškegs pTo-fesorjs, in srce mu prekipi od hvaležnosti, da kliče name vse blsgoslove blaženega Antona od Kale I— Dospeli smo na kraj, kjer so se ulice rszširjale v proetoren trg. 8redi tega trga je stslo znsme-nito poslopje, ns čegsr sprednji strani je bila veiikanaka pestra slika, v živih barvah kažoča našega Odrcšenika, ko izganja z bičem prodejelec is hiše gospodove. - "Evo ti nsše pravoaodnc palače!" isprsgo-vori ponosno profesor ftv, flimplioija. "Takoj privrženi konja k zidu, in potem ai ogledava notranje prostore. Prepričon sem, da ee ti napolni duša s Ktrmenjem 1 isvestno mi pritrdiš, da je provincija naša v vsakem ozira najpopolnejša, kar jih lr*a oče papež na zemlji!" ' Toliko da izreče, že tleskne z dolgo svojo osebo po zemlji, ds ae zakadi prah izpod nj^gs. Tskisto stori tudi onih pet rudsrjev in se od silne udanosti zvija po tleh. Ksj je povsročilo to nenavadno vedenje mojegs spremstva V Po trgu mimo pravosodne palače prirožUa sedaj težka, srebrno okovana kočija, katero vleče osem tolstih dolgorepih belcev. Pred njo jaha tolpa jezdecev t dolgimi biči v roki. Jeden la-«ed njih švrkne Ž njim proti meni, vender me ne zedene, ker mu je jermen prekratek. Da me je sadel, razmetani bi me bil brez dvojbe na zgde-tem mestu. V kočiji sami na vijoličaeti blazini čepi star mož, z zlato verižico ob rami. Izpod belih laa mu gleda mrtvo oko, prav kakor hi se mu nié veš ne ljubilo na bošji zemlji. Videl ae mi je ta staree jednak levu. kateremn je ataraat sd robi la gladne sobe is lačna čeljuatl! Njemu ob atrani eedl v nebeški kraeoti svoji moja enaaka, kater« j« moje oko prvič ugledalo tlato jntro med cvetjem gospodakega vrta. Zdelo se ml je, ds me je opasila in da «s je sklonila na sedeži. Tedaj pa savije vos v teene ulice da mi takej iagme izpred ečij. "Sveti Jezna!" tarna atrešnik, dviguje ss U prahu, "kaj al storil, 4a se niai zgrudil, kakor smo ae mit" "U deset lir al dober!" veseli se frater U- NI "In za izdatno števila pelle!'* dostsvi drngk 'Dalje prihodnjič.) omejen kredit, pa le konkurza. Poslušalci po jezna jo od veselja. Kaj takega še niao ne sU šali, ne brali nikjer nikoli Neka Uri se jokajo od radosti, drug: vriskajo in plešejo, zopet drugI ae valjajo kakor obsedeni. Izležka se nbrani njegova ekaeelenea,. gospod tajni svetnik, da ga ne dvignejo pinjeni hvaležni zborovski na rame. Hrup in šunder je tak, kakor v pravem parlamenta. Lisjak: Treba je pa tudi, da ai osnujemo svoje glasilo, svoj list, in ga jamemo izdajati že prihodnji mesec. Naše glasilo se bo berilo zlaeti z nevarnimi lovci Razpravljalo in razlagalo bo njih grde navade, zvijače, nakane in napake. Zabsvljalo bo peoa^ tem brutalnim, zarobljenim hlapcem Človeških tiranov, zlasti pa irma-čem in brakom; razmotrivalo bo, kako jih je laglje voditi za nos. Potezalo se bo za enakoprsvnoat med zverinami in ujedami; bori lo se bo z vsemi silami za vzvl šeni ideal, da tudi roparicc in u jede dobimo svoj lovopost in današnjim razmeram primeren lovaki zakon! Volk zatuli od vesolja: Izbor no! Izborno! (Navdušenje na vseh koncih in krajih.) Lisjak: Naše glasilo bo razsojalo prepire med člani in prinašalo nekrologe o naših ustreljenih ali velezanimive novice o poneareče nih ali ranjenih somišljenikih. Na še glaaiio bo opozarjalo društvo-uike, kje je dobiti več plena ^n pripravnih brlogov. Divji mače*k: Bravissimo! (Navdušenje raste, j Lisjak: Naše glaaiio bo poročalo natanko, ' kdaj ae aelijo in vračajo ptice, kdaj imajo sajke, jerebico in druge živaU mlade. Zanimalo ae bo pa tudi za hrošče, polže, ribe in rake. Opiaovalo bo strupene gobe in škodljive rastline Poleg tega pa bo objavljslo korenite razprave o nevarnih pa-ateh in vadah. Vidra, trgovka s delikatesami: Imenitno! Imenitno I 2e zopet ml prihajajo aolze v oči. Živio gospod Lisjak! Poelušalci: Živio vseh lisjakov lisjsk 1 Kuna zlatica, umetnica na visokem trapeeu: Oh, saj pravim, moj preljubi ujec Lisjak ao pa res strašno učenf in navihani, akotudi ao tajni svetnik. Sovs, prodajalka gramofonov: Pa res, da. Škoda! da je gospod aamo obeknrna ekaeelenea! Medved: Namreč, izvolite molčati, , vclecenjcne zverine, da ee gospod govornik ne zmoti sli da nam ne posabi povedati kaj prav lepega! • Liajak: V lietku bo prinašalo naše glaaiio kraane romane, pa tudi zenimivc kratke povesti in pesmice. Vsi strokovnjsški članki ka kor tudi lepoalovni umotvori naših genialnih piaateljev bodo bridko zafrkavali lovce in pae. Vsebina bo tako raznovratna in zabavna, da ae bo morala zanimati za liet vaaka zavedna zverina. Ris: Pisal vam bom briljantne listke, pa še prsv poceni. Lisjsk: Za vssbino spisov bo ps vsak asm odgovoren, oziroma te-pen, sko bo poročsl kaj lažnjivs-gs, sli sko ga bo kaj polomil na katerikoli način. List bo prinašal tudi oglase, in aieer tako poceni, da bo lahko sram vaako zverino, ki ne bo nič inserirals. Nsše glaaiio nam bodi tolažba in moralna podpora, nam bodi bodrilo ss resno, psmetno delo ns protikultur-nem, protilovskem ln protipssjem polju! Prcčaatite zverine in vel* ujede, predlagam zatorej, da se oenuje "Društvo za varstvo zvs rin ln ujed" in da ai ustanovimo glasilo, kakršno aem imel čaet pravkar oriaati z glavnimi potesa-mi Komur ugaja moj predlog, ee hitro post s vi na glavo in migaj s sadnjima nogama po zraku! Poelušalci ae veaclo postavijo ns glavo in hvaležno migajo z nogami. (Konec prihodnjič). EMIL KISI, BANKIR, I» *oè Ava, Haw V»* Ckr IJala mm * I í.a. |a|. 1MO DtMfM r DOLAR—DINAR ZA . VELIKO HOC Wit ra la fatava. PttiSa ps nsA •Jaka la h»R EMIL USt, MMIR, 111 9m4 Aafc* Horn VsA Cüy TOyPEUEKVT. ap^it lat vojak. — V ča-eopisu ' Angabnrgische Ordinar Postieitung" is leta 1773. ae no haja sledeča zanimiva v«at: Na Kranjakem, in aieer v Beli Krajini, fivi Anton Da. Rojen je bil leta 166*. in je torej 109 let star. Ožeaii ae je dvakrat in ik.a 18 otrok. Kljub viaoki starosti je ie popolnoata zdrav, dela na po-lju in se bojaje celo a mladeniči Le redkokdaj ga kdo pn n.«; Njegov praded Krištof Ile je bil 117 let atar. Rojen je bU leta 1574. in je. kakqr ae ja izkazalo pri ic-epieiranju dMmde nedaleč od Po žuna leta 154&alnži! 80 let kot ki-raair pod petimi eeearji, in aieer-Ferdinandom I., Rudolfom II., Ferdinandom II. in III. in Leopoldom i. O priliki oblegan js, o-ziroma sel svojemu takratnemu polko v nem u osvoboditve Dnnajs leta 1683. je osvojil par turških bobnov, ki jih je frinssel svojemu takratnem« polk«vnamfc pavelj«-, kn polkovniku OneUn. za kar je dobil od cesarja, ker je edldord zavetišče v bolnici na Dunaju. *n Izjavil, da hoče raje umreti na bojišču. ar. 6 r no c min, ki jo ima šo sedaj njegov vnuk. Arabea ner^ K® 3c ta ozdravi ? - po" zJa, «cnju seveda — 40321 «asi» TSn «03IS Z Rolo s godbo brez beeedila. isiei suu «db««ucSi krvatabe fln »m«riik« aajnovajâa awfci^ Pri aaroiiia «all poiljiU 40c vaš IVAN P A J K 24 Main St, Conomaugh, Peu BLIŽA SE VELIKA m kot je že stara navtda da! ljubi gnjat (Ham iu juterk. Imam velike "šunk", ki so v resnici prv«"i in od mladih prašičev in nini slane, ter ao prekajen«» z9 leaom, tehtajo od 10 do l| vsaka. Naročite si ukoj iBL pričajte o tem. Ker imamo tisoče zadovoljnih odjo, klobas, enako hočemo «daj za gnjati ali (¿unkt) in pki vam poetaviti na trj?: Cena k je po 35g za funt. plečeta I kosti po 30e funt kranjske baae po 30c funt. Poštnin* p| na, ako pošljete denar z M lom. Kateri še nisto poskuiili šega izdelka. ste nekaj 7,- M torej ng odlašajte ver. Ako zadovoljni se vam vrne d»mr, drugo blago v nadomestilo .ti ne rizikirate ničesar. Narofiti ko j še danes! JOSEPH LE8K0VAX, 610—14th Street, RAonrz, wis ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zalogi alad. hmelj, tn rse drvre potreb^in«. Poda in se prepričajte, da ie doma pri i kuhani vedno le najbo!jii ia i nejit. Dobiti Je tudi zbirko i steklenic tn rasnih lonrev, itd. Mi vam doatavimo naročilo pa I iti, točno a vsa kraje. Grocarijam, sUd^ičarjem ta v| daj al ne ielatnin« damo primena pust pri večjih naročilih. Pilili Informacij« na: FRANK OGLAR,! •401 Supariar Avaau«, Ct«v«U»i veliki izlet v JUGOSLAVIJO 8 "AQUITANIA' » Mj A. V W tf «a,«47 Tm Odpluje iz New York« 7. MAJA (Svibnja) , PoraSIt« S MkavalS «al aa morju aU mami kot S 4al o4 Krm York. » JaamlavJJ». UWtalko kaSa ÉMkaa rodil G. at. M. VakovM. uradnik Cm* UaUe v Ne« torku, katarl J» bil ptalo »ra4alk Ju,o4.»wW. Konsulota v Near Vorku. — 0. VakoWl ka »»«oval a laMnlkt do Z«