f umI ilstriboted mdar pcnnit No. 728) airtliar. fcy Hi« Act of Octob« 6, 1*17, on fiH« at th« Port Offic# of CksveUuMl, Ohio. By order of the Pretident, A. S. BarlMon, Postmaster G«a. ne ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO the best medium to reach 180.000 slovenians in u. s., canada and south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDIVISIBLE WHH UBERTY AND JUSTICE FOR ALL." v.—LETO V. Copy sZ CLEVELAND, 0., SOBOTA (SATURDAY) FEB. 18., 1922. L ŠT. (NO.) 41. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna Številka 3c. lift IE DOSEGEL lAKOKUVERNO ; ZMAGO NAD HOWAM ^ 93 glasovi veČine, s čemur je WOWATOVA IZKLJUČITEV IZ RUDARSKE OR pfN^ZACIJE POTRJENA. — GLASOVANJE IZ-ADLO 1959 proti 1866. — Konvencija "United Mine 13895 ,1^ Amerika" je danes z 93 glasovi večine izmed Pfedis oclloeila, da se apel izobčenega kansaskega ^ tev v njegovih pristašev zavrne, in da izključili ' Si ^^^sdil Lewis, ostane kot je. "'t ziian ■ glasovanja nocoj še ni bil ura'dno na- '1 vred^^' Howfit ie nocoi s Frank "it je nocoj s Frank Farringtolnom gov J® predsednik illinoiskih rudarjev in glavni nje-Uj. priznal, da je poražen. toja TJ rezultat glasovanja bo objavljen šele jutri, tat izrazil, da dvomi, da se bo uradni rezul- Uči^ od neuradnega. |^6ga glasovanja je, da je konvencija s tem o-M. of John L. Levvisa, glavnega predsednika U. ganiza izključil Howata in njegove pristaše iz or- ' ^'®dila hoteli povrniti na ddo, kot je oid- tel(iQ ki se je vršila v Indianapdlisu pre- Ho 'Apelirasedaj še pravico, da izgon iz unije kui op 192 J je dobil več glasov ko se je pričakovalo. ^'asova«!-^ ;_____1 ,, ,1 ■ , 1 . ^^seliut , • eksekutivnem odboru. Ako bi ga nje 2q,^ odbor zavrnil, tedaj ima pravico, da vpraša- ši]^ 1924 prihodnji redni konvenciji, ki se bo vr-Ko^vat »voji ^"^ovanje je vsekakor pokazalo, da ima Howat na veliko delegatov. Skoro do konca, je iz-^jih 15q ^l^a bo celo Lewis poražen. Pri glasovanju zad-delegatov pa se je sreča obrnila proti "Dr,!. °^čni izid glasovanja je bil 1959 proti 1866. bilo ^ jim pošten boj, se je izjavil Howat, ko je I končano, nato pa je pristavil: I sg ^0 zdaj treba zapustiti Zedinjene države r izjavil, da je jako zadovoljen z konzerva- '0^: ^^IjŠi ^p^tom glasovanja, in da izid tolmači kot "naj-i . Fpa organizacije.'' I glavna predsednik illinoiskih rudarjev SlasovQ^- "J^ora Howata v njegovem boju, je izjavil, da I. ^^Jiietii da je moč Lewisa strta, in da rezultat 2ačei^ '"Lewis od sedaj naprej mrtev ptič." ^^oro Yg, ^'neva so administracijske sile zgubile že ' J jjla imela je le 500 glasov večine, pred- š da illinoiska delegacija, o kateri je bilo zna- i ^^^sovala skoro solidno za Howata. Ko pa je M' ce^h l^^^^^S^icija iz Tliinoisa, je bHa administracija I ^^'skih ,M obračati naprr.m Lewisu. Izmed zadnjih se- i >vat„'^i-'xtov so gbso™;, I Bonomiji? zopet izrečena nezaupnica. NOV POSKUS BIVŠEGA PREMIRJA, DA STVORI NOV KABINET, SE JE IZJALOVIL Rim, 17. feb. — Novi 'kabi-net, ki ga je sestavil ministrski p res en i k Bonomi, je bil nocoj v poslanski zbornici zopet zavrnjen. Šlo se je za izrek zaupnice, toda ista mu' je bila zavrnjena z 29i glasovi proti 107. Za zaupnico so glasovali edino člani ljudske in reform istične stranke. Bivša ministrska ipred-sednika Giolitti in Orlando sta glasovala proti zaupnici, bivši ministrski predsednik Nitti pa je glasoval v prilog Bonomija. Prvotni kabinet ministrskega predsednika 'Bonomija je položil svojo resignacijo 2. februarja. Resignacijo je povzročilo dej-stvo^ da je več strank v parlamentu^ na katere je vlada računala za podporo, prestopila k o-poziciji. Amerika počaka z odgovorom. VDELEŽBA AMERIKE NA GENOVSKI KONFERENCI OD VISI OD AKCIJE FRANCIJE IN ANGLIJE. Pogajanja med Nem-1 Farmer ji in delavci proti prodajnem davku. ciio m v TEKU SO DIREKTNA POGAJANJA ZA TRGOVSKO POGODBO. t Berlin, 1 ; fcb. — Kot se poroča iz /aiiesijivih virov, bodo direktna pofjiiaiija med uradnimi. predstavnik: ^einfke in ruske sovjetske vlade /a trgovski spo-razt-fn v nijk-^tjšem času dozorela. Nova p.:%odba bo določala, v koliki men sc bo Nemčija vde-: radijskega dela v ruskih naravnih ji bo za to dalo v Ui. H izjemo dveh vsi proti Ho- lir svoji strani delegate iz sledečih ^RKhington, Wyoming, Michigan, Mon-5 sevep«/^'.^^,.^®^"sylvanija, ki spada pod okrožje št. 2. I ^strikt št. 29., ki obsega Oklahomo, Arkansas I distrikti so glasovali za administracijo, I p® nekaterih državah, kjer je administracija ; Va X °^ata' oiddanih presenetljivo veliko glasov za Kaijoj. Y pride na vrsto danes. bo jutri naznanjen uradni izid glasova- ^%la 1 J^^^ncija takoj prešla na svoj poglavitni namen, s L ^0 namvoPt _____1 , ^ „f' katgro razmotrivati mezdne in delovne zahte- I stavilo rudarskim podjetnikom v uril o g ? nuVG delnvnn T.------- Washington, 17. feb. — Kot se poroča iz zanesljivih virov, je vdeležha Zedinjenih držav na konferenci v Genovi odvisna od tega, kakšne sklepe bodo napravili angleški in francoski ekonom, ski izvedenci, ki se bodo prihodnji teden sestali v Londonu^ da sestavijo program za genovsko konferenco. Zatrjuje se, da ako bi Angli-in Francija prišli do popolnega sporazuma glede postopanja na genovski konferenci, in ako bi tak sporazum soglašal tudi z ameriškimi naziranji, tedaj bo ameriška vlada najbrže odgovorila ugodno na povabilo italijanske vlade, da pošlje svoje zastopnike ne genovsko mednarodno ekonomsko knferenco. Kot se poroča, bodo na prelimi narni konferenci ekspertov v Londonu navzoči tudi predstavniki Poljske in male entente, ki obsess Jugoslavijo^ Čehoslovakijo in Romunijo. -O- — Jutri ob 9. uri zjutraj se vrši izvanredna seja Ameriško-Jugoslovanske Tiskovne Družbe in sicer v Božeglavovi dvorani. Za povzdigo našega podjetja je potrebno^ da so navzoči vsi delničarji, — Tajnik. — Pogajanja med stavbinskimi delavci in podjetniki se silno počasi razvijajo, in vse kaže, da bo vzelo še par mesecev, ako sploh pride do kakega sporazuma. I'nije pravijo, da pod nobenim pogojem ne privolijo v zahtevano mezc no znižanje. — Danes zvečer prireja godba "Bled" v prostorih S. N. Doma zabaven večer. Vaibljeni ste, da loTi'a rekons Kii.siji in v k' zakladov se zameno. Tozadevna pogajanja med nemškimi in ruskimi zastopniki so sedaj v teku že drugi dan. Da so ta pogajanja več kot neformalnega značaja, je razvidno iz dejstva, da sovjetsko vlado za. stopajo Leonid Krasin. Kari Ra-dek in M. Stomiakow, uradni zastopnik sovjetske vlade v Berlinu, ki se je zadnji čas veliko raz-govarjal s Hugoi Stinnesom, z ravnateljem General Eleiktrische Co., Fliks Deutschom in pa z ravnateljem Kruppovih naprav, Wieldfeldom. Kot se zatrjujejo, se v tekočih pogajanjih ne jemlje nikakega obzira na genovsko konferenco, ki je določena za mesec marc. -—--o ...... MORILEC ERZBERGERJA V BUDIMPEŠTI. ZAHTEVAJO, DA SE V PRI-LOG IZPLAČITVE BONUSA ZOPET UPOSTAVI DAVEK NA ČEZMERNE PROFITE. i k rogWbe. . . ^mngton, predsednik illinoi&ih. rudarj > mezdno vprašanje rešeno j I i/L ^ konvencije s tem, da se bodo de to, da rudarji v mehkih rudnikih ob- 'slučaju zavrnitve teh predlogov od strani podjetnikov, plačo, za rudarje v trdih rudnikih pa da j ["»roglasi s 1. aprilom generalno stavko vseh rudarjev v ev, jutri še delegatje Berlin, 17. feb. — Brzqjavka, ki jo je danes prejel Tageblatt, pravi, da se morilec znanega (nemškega klerikalnega voditelja in nekdanjega finančnega ministra, dr. Erzbergerja, nalhaja v Budimpešti pod polno protekcijo tamkajšnjih monarhistov, ki so preprečili dvema nemškima detektivoma, da bi ju aretirala. Morilca, ki se baje pišeta Hein-rich Schultz in pa Heinrich Tille-sen, sta pred kratkim baje živela v hotelv Astor v Budimpešti, ter sta kazala vse znake, da sta dobro založena z denarjem. -o-- — Zgodaj včeraj zjutraj se je primerila v tovarni A. Olaus Ma nufadturinig Co., 2415 Forestdale Ave. strašna eksplozija, Tii je pognala na cesto na stotine (fkoli stanujočih ljudi v samih nočnih oblekah. Kako je prišlo do eksplozije, iše ni znamo, toda kot se pripoveduje, je letel mallo preje od tovarne neznani moški, katerega sedaj ipolibija. išče. Prva eks plozija se je primerila kmalu po polnoči, nakar so sledile nadalj-ne elksptozije po vseh de>lih tovar ne. Ogenj, ki je sledil eksplozijam, se je raziširil tudi na sosedne hiše. Leteča opeika je prodrla na več krajih skozi strehe, ter padala v stanovanje. Na srečo ni ibil nihče ranjen ali ulbit. Skupna Iškolda na tovarni in bliž njih hišah se računa okrog 200 tisoč dolarjev. — Ga. Marija Prislov, Kurja vas pri Jesenicah na Gorenjskem je poslala na društvo Slov, Sokol zahvalo za $10.00, ki so ji Ibili poslani od Sokola da se ji naše godbenike iposetite v obil-1nekoliko pomaiga v ,njeni bedi, nem številu. Da bo obilo jzabave, 'Ga. P.ristW je mati pokojnega ni vprašanja. Ibrata Sokola Vinko Pristova. Washington, I 7. feb. _Organizirano d«lav8tvo, organizirani farmer j i, in močne »kupine k6n-gresmanov in senatorjev »o se odprto postavili proti sugestiji prod. sednika Hardinga, da se napravi zakon za davek na vse lovarniške izdelke, ki bi se moral plačati pri prodaji istih. Harding je v svojem pismu na kongtesmana Fordneyja, predsednika odseka za finančne zadeve .izjavil, da je to edina pot, ki preostaja, ako ar hoče izplačati vojaški bonus, in da se ryora v drugačnem sKxa'u zadeva zopet odložiti na poznejši čas, ko bo zvezna blagajna v boljšem položaju. Vzpričo opozicije, ki se je razvila proti Hardmgovemu priporočilu, se je I,ali, da se glede boli usa zopet no bo ničesai ukrenilo. Predsednil: Ameriške, delavske Federacije^ Samuel Gompers, je podal uradno izjavo, v kateri pravi: "Organizirano delavstvo podpira bivše vojake z vsemi silami v zahtevi za bonus, toda je nasprotno, da bi se ga izplačalo potom prodajnega davka, kot je na»^rotn». da bi ne nu isk način plačal katerikoli vladni dolg." 7. C. Atkeson, \/ashingtonski zastopnik fnrmerske organizacije ' National Grange", pa je izjavil; "To ni nič druzega kot poskus, da se vcepi ameriškemu' davčnemu sistemu davik od prodaje. Skriva se sicer za vojškim bonu-som, toda se ne da na nikak način zagovarjati, kajti namen te vrste davka je, zvrniti davčno breme z vam onih, ki so je naj- Sinfajiiovci izpiistilij Oprostitev obljubljena Sandsn, ako razjasni umor. OKRAJNI PRAYDNIK JE OB-LJUBIL BIVŠEMU SLUŽAB-NIKU TAYLORJA, DA SE GA NE BO PROSEKUTIRA-LO, AKO RAZJASNI ZAGONETNI UMOR. iilstorske jetnike. TODA POLOŽAJ NA MEJI JE ŠE VEDNO OGROŽUJOC. ■Belfast, 17. fi^b. ^ Michael Collins, načelnik irske južne pro vizorične vlade, je brao javno s po ročil angleisikem'u kolonijalnemu ministru Churcihillu, da se je 42 Ulsitercev, ki iso bili odpeljani ipri nedavnih vpadih na Ulster, izpu stilb na prosto. Toda položaj na meji je vzipri-čo (prisoitnosti ■čet dbeh strani, in male razdalje med m j ima, Se ved no jaiko grozeč. Včeraj je terorizem, ki je vladal v Belfastu skoro en teden, nekoliko ponehal, toda miroljubni element ima malo upanja v po polen mir, dokler se razgreta kri bojevnikov nekoliko ne ohladi. Dublin, 17. feb. — Michael Collins, načelnik irsike iprovizorič ne vlade, ki se je pravkar vrnil iz Londo.na, kjer se je posvetoval z kolonijalnim ministrom Churchillom, poroča, da 'se bo u-mikanje angleških čet % irskega zo'pet pričelo v teku ipar dni. London, 17. feb. — Angleška poslanska zbornica je danes že v druigo glasovala za «iprejem an-gleško-irskt pogodlpe, in sicer je glasovalo zanjo 302 poslancev, proti pa le 60. To glasovanje je avtomatičnim ipotom zavrglo vse dodatke, katere 'se je predlagalo za siprejem k predlogi. --o- — Debata o minimalni plači. Med Miss Rose Moriarity, ki deluje nato, da Ibi določila r-žavna postavodaja minimalno Iplačb, katero 'naj stprejemajo žen ske in otroci in med Malcolm Jen ningsom, glavnim tajnikoim zveze ohijskih tovarnarjev, se je vrtšila včeraj v Statler hotelu zanimiva delbata. Navzočih je bilo precej zastopnikov tilgovsike zibor bolj v atanu prenašati, na ramepice. Miss M^oriarity je izrazila upanje, da bo iprišel nekoč čas, ko ne bo brezčutna postava potrebe in zahteve nič več odločala usode človeka. "Zakaj naj bi bil oče, ki ima molgoče tri ali štiri hčere, primoran, da jih pošlje v itovarno in nato zapet iprimoran, da iz svojeiga žepa izalklada razliko med svoto, katero zaslužijo 'in pa med svoto, katero ipotrebu-jo, da se pošteno iprežive?" To vprašanje je stavila Miss Moriarity. Mr. Jennings je odgovoril, da je postavno doldčiti minimalno plačo Se v fundamentu velik« teškoča. Kadar so časi dobri, bo vsak tovarnar rad plačal povolj-no plačo, ne da bi *ga v to silila positava, kadar so pa časi slabi, bo pa rajši zafprl vrata kot pa da tistih, ki so za to najmanj sposobni. \''sak bivši vojak bo mrzil ta davek, pa četudi bo imel bonus že v svojem žepu." Obenem me je Atkeson izjavil, da ao organizirani farmer j i za to, da se zopet uveljavi zakon za posebni davek na čezmerne profile. Vodje farmerskih ter organiziranemu delavstvu naklonjenih frakcij v obeh zbornicah predlagajo koalicijo z demokrati z namenom, da se iznova upeljr zakon, glasom katerega bi morali osebe s posebno visoikimi dohodki plačati izreden dave^k, in istota-ko izreden davek od vseh čezmernih profitov. Prijatelji prodajnega davka pa pravijo, da bi predsednik Harding brezdvoma vetiral redlogo < za bonus, ako bi kongres hotel, da se dobi potrebni denar a tem, da se zopet upelje višja davčna lestvica na visdke profite. -O- — Ošpice. Zdravstveni komisar Rookwood poroča, da se širijo ošpice 1 nenavadno hitrico jo plačo na svilnatih nogavicah na zalpadni strani mesta. Stariše j in na l^pih klobukih potem pa se 'opozarja, Ida pazijo, da njih 'pride tarnat, da nima za popra- mnenju konvencija 'tudi brez dvoma sklenila, da se v zvišanja. Obenem bo po Farringtonovem iZedinjenih državah. ^^"^eland: "Ivan Canlcar Los Angeles, 17. feb. — Okraj ni pravdnik Lee Woblwinex je danes podal v javnost naznanilo, da se proti ibiv-šemu služabniku ustreljenega fitaskega ravnatelja, W. D. Taylorja, ki je pobegnil, ko ga je Taylor mislil dati a-, retirati radi poneverbe, ne bo na perilo nikake iprose'ku^.ije radi ponevei-be, aikb pride in razjasni zagonetni umor Taylorja. Kot poroča Woolwine je nekaj dni nazaj prejel neiko pis:mo, datirano v Los Anigelesu, ikatero je baje pisal Ibivsi služabniik Tay-forja, Edward F. Sands. V tem pismu je domnevalni Sands izjavil, da je tpriipra vi jen priti in iz pričevati, ako se mu garantira, da se ga me bo d režalo radi poneverbe. 'Pismo je datirano 14. feb. Woolwine mu je potom časopisja naznanil, da se Ibo njegovi želji ugodilo, ako pride in pomaga razvozljati misterijozni umor njegovega bivšega gospo-: darja. Taylorjeva pisma izginila. r L'". Angeks, 17. feh. — PoiJr cija naznanja, da so vse pisma, katera je tpisal umorjeni filmski ravnatdj Taylor v odigovor na številna ljuibavna pisma raznih igralk, neznanokam izginila, in da ni za njimi nikake »ledi. -o- — Nova postava glede mleka. S prvim marcem ho moralo biti štempljano na vsaki steklenici mleka, kdliko odstotkov smetane vsebuje mleko. Tako je odločil Dr. R. F. Leslie, 'glava tukajšnjega urada, ki preiskuje jeatvi-ne in mleko. To odločitev je dal v javnost potem, ko se je posvetoval z državnim živilsikim nadzornikom iz Cdlumlbusa, ki se ravnokar mudi v Clevelandu. Farmer j i po severni Ohio imajo toliko mleka, da ne vedo kam ž njim, vsled česar bodb prekupo-valne družbe najbrže na prihodnji iseji zolpet zahtevale znižanje cene. Včeraj se je začela tudi državna preiskava živdža, ki se nahaja v skladišču na zapadni 9. cesti. Kar je mesa, rib in kuret-nine, ki se nahaja v skladišču dalj, kot določa postava, Ibo vse odstranjeno ter se ne bo smelo prodajati. Računa se, da je v Cle velandu kakih 323,000 funtov ta bi se pokoril postavi in plačeval * kega mesa. Družbe bodo dale lah tolikšne plalče, da bi mu ostalo malo ali nič dobička. Nadalje je rekel tudi, da če skuša postava določati plače, bi se morale oblasti tudi pobrigati v toliko, ^a bi 'gledale, kako se denar zapravi. "Marsikatera ženska zapravi svo otroci ne pridejo v dotiko z otroci, ki imajo to bolezen. V ipetek je bilo naznanjenih na zdrawstve ni urad 154 slučajev. Lansko leto je podleglo tej bolezni 25 o- vo izdb, da nima iza to ali za ono, kar je v resnici potrebno." Nam se Jenningsov argument ne zdi (preveč prepričevalen. — Poročno dovoljenje sta do- trok. Ce ima val otrok motne v ibila Louis iPirnait, 29, 14207 či, je smrkav, iga duši suh kašelj in če (postaja vroč, so to znaki, ki zaslužijo takojšno pozornost. Thames Ave. in Ana Nose, 20, 14 415 Thames Ave. BV.O nareč- no ! ko to meso dobrodelnim organizacijam. Zaloga bo še enkrat skr bno preiskana in vse kar je še dobrega, se bo porabilo v dobrodelne naatiene. — "Clevelandska bolnišnica za umdbolne je sramota za cel Cleveland, ter bi bilo najboljše, da bi se jo porušilo ali zažgalo." Tako se je izrazil včeraj Rev.; Dr. H. S. McYeal, državni direk tor za javno blagostanje, na neki seji, 'kateri iso prisostvovali razni Clevelandčani, ki ae zanimajo za vprašanje 'umobolnih. Naznanil je tudi, da ima že izdelane načrte, da bi se kupilo farmo, kjer bi se 2igradilo novo u-m'obolnico. ,1» drama "OCE - JUTRI - Collin'wood: "LiILiIiJA" šaloigra "RODOLJUB IZ AMERIKE" f STKAN 2. ' ' ■ "ENAKOPRAVNOST" FEBRUARY 18th, 1922. ■ ■! I. I——— 44 ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Pnbliahed by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Baaincsa Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. subscription rates: By Carrier ........................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newbureh by mail.......1 year $6.00, 6 mo. $3.50^ 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 $7.50, 6 mo. $4.0 posamezna Številka s.__single copy »c. Lastuie in izdala n Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551._6418 ST. CLAIR AVE. Za yaebino oglaaoy ni odgovorno ne uredništvo, me npravnižtTO. CLEVELAND, O., SOBOTA (S. ATURDAY) FEB. 18., 1922. o NASEUNIŠKEM VPRAŠANJU. 110 in tudi jako teško delo, ako bi se jih hotelo šiloma "a-meri'kainizii'ati''. Vse prepogosto se namreč prezira dejstvo, da tudi emigrantje prineso s seboj gotove lastnosti in karakteristike, ki potrebujejo vzpodbude, ne pa zatrt ja. Skoro vsi narodi iz osrednje, južne in severne Evrope na primer so izredno mu;i:kalični: petje, godba in umet-11'ost sploh, jim je že nekam v krvi. Vse te lastnosti, ki jih ni opažati pri anglosaškem plemenu, so vredne vzpobude, ne pa zatiranja. Poglejmo v umetniške, in posebno glasbene kroge v Ameriki, pa bomo videli, 'kako velik prispevek so doprinesli ravno tiste narodnosti, katere se bi rado klasificiralo med "nezaželjence." Želeti bi bilo, da bi se take reči na merodajnih mestih nekoliko bolj upoštevalo. Ako se že sploh misli naseljevanje omejiti iz ekoiiiomskih razlogov, o čemur pa tudi ne verujemo,da se bo koncem koncev izkazalo za upravičeno, tedaj se naj vsaj ne dela umetnih razlik med "zaželjenimi' in "nezaaeljenim.i." To bi bilo napačno tako z moraličnega kot tudi nraktienega stališča. Danes, ko je časopisje polno vesti o raznih "divje-maičjih" švindlerijah, ki so zahtevale svoje žrtve po vsej Kdt znano, je ameriški kongres preteklo leto sprejel zakon, glasom katerega se število naseljencev iz tujih dežel v Zedrnjene države omejuje na jako nizko število. Ker večjih ameriških mestih, je še pesebno primerno, da opo-pa ta zakon ni trajen, temveč avtomatično premine že s > zorimo Slovence v Clevelandu, da imajo v svoji sredi pod- ' . . . .1 -I'll ___J___? 'f___i. — vwn Ir o 4-V*<-V tv* l -l /-» DOPIS. oO. junijem t. L, ni dvoma da si bodo gotovi interesi pri zadevalli napraviti kak drug sličen zakon, in ravno tako se bo tudi najbrže poskušalo napraviti tak zakon trajnim. Vsled tega pa je še tem večje važnosti, da nekoliko govorimo o tem vprašanju. Ena tendenca je opazljiva zadnji čas med onimi, ki zahtevajo trajno zakonito omejitev naseljevanja, ki zasluži posebne pozornosti. Naseljence se je namreč pričelo deliti v dve grupi: v zaželjive naseljence, in v nezaželjive. V prvi razred so prišteva take narode, ki se baje nagleje asimilirajo s tuživečim anglosaškim plenom, v drugi razred pa tisti, katere baje ta proces dalje časa vzame. Prvo vprašanje je, da li je ta razpredelka sploh umestna in upravičljiva, in drugo pa: ali je asimilacija, ki je izvršena v naglici sploh dobra in koristna. Prepričani smo, da če bi se temeljito proučilo šta-listične podatke in tok naseljevanja, da bi se pronašlo, da je asimilacijska zmožnost le dozdevna, in da je asimilacija edino le vprašanje časa. So seveda gotovi narodi, ki že s sabo prineso velike prednosti pred drugimi naseljenci. Anglež iz Velike Britanije, Irec ali Škot, ki že razume angleški jezik, se bo seveda preje privadil ameriškemu življenju kot pa Jugoslovan, Rus, Ma'^zar, Italijan ali Poljak, ki se mora šele učiti jezika. Nam se zdi, da so tisti dobromisleči entuzijasti, ki mislijo, da je že domovina v nevarnosti, če se vsak emigrant v 24 urah ne prelevi v vsaj dozdevnega "Yankeeja", v veliki zmoti. Naše iskreno prepričanje namreč je celo, da ni dobro za Ameriko, da bi se asimilacija izvršila prenagljeno. Čas bo izvršil vse tako, da bo na vse strani najboljše. Naseljenci, ki pridejo semkaj, so prišli gdtovo v prepričanju, da se jim bodo tu nudile boljše življenske prilike kot pa v njih domovini. Že to samo na sebi je vzrok, da spoštujejo svojo novo domovino, akoravno opomini na vje je i-zgledalo kot da ima te njih rojstni kraj še niso povsem zamrli. Bilo bi nespamet- kom noči ozeleneti, pa ka«j bi o- jetje, pri katerem lahko brez skrbi investirajo svoje prihranke. Mislimo namreč na Mednarodno stavbinsko in posdjilno društvo, ali prejšnje Slovensko stavb, in pos. društvo, ki je v očigled dejstva, da namerava razširiti svoj delokrog, pred kratkim spremenilo ime. Kot razvidno iz poročila, ki je objavljeno v današnji izdaji našega lista, to naše podjetje jako zadovoljivo napreduje. Spomladi zgradi na vogalu St. Clair in vzhodni 63. cesti veliko moderno poslopje, kar je oeividen dokaz napredka. Stavbinsko društvo izplačuje na vse hranilne vloge po 5'^«' obresti, kar je v današnjih časih, ko vsak cent šteje, tudi upoštevanja vredno. ! zelenelo, ko je bilo pokrito z cle-[belo skorjo leclu da je kar po-bešalo svoje vrhove od žalosti. Tako stojim in občudujem naravo iji premišljujem kam naj jo mahnem. A kam neki gredo tile ljudje, ki kar trumoma in taiko veselo Collinwood, Ohio. Prosim Vas cenjeni urednik E nakcipravnosti, dovolite mi nekoliko prostora v vašem listu. Nisem sicer posebno zmožen dopisovalec, pa vseeno mi duša ne da miru, da bi še jaz ne poročal'Ropajo. Gotovo gredo na kako ndkoliko o našem Collinwoodu.! zabavo. Hajd, roke si utaknjem Dopisi iz naše naselbine se le ^ed ' do komolca v žep pa jo u'berem delka godbe "Triglav", ki prireja svoj prvi koncert. Zagrinjalo se dvigne in kaj zagledam. Glavica pri glavici, kakgr bi pogledal v kakšen razred v šoli. Tu so bili dečki vseh starosti in vsak je držal zvesto svoj inštrument. Učitelj da znamenj o ^a začetek ih po dvorani je zadonelo da sem kar strmel. Nikdar preje bi si ne mogel misliti, da se da mladino tako izučiti. Nastoipali so v se-sktetih in kvartetih in eden nastop je bil tudi solo in odkrito povedano so izvršili programi prav dobro ter v splošno zadovoljstvo avdijence. Koncem pro-graima pa je nastopil še naš pevski zbor "Jadran" ki je zapel par krasnih pesmi ter žel od občinstva prijeten aplavz. Nato je sledil ples za katerega je igral odrasli od«ek; godbe "Triglav". Jaz sem postal dobre volje. Vjpisal sem se kot podporni član godbe in aipeliram na vse druge rojake, da postanejo podporni člani godbe ter pqmaigajo dečkom, vzdržavati se, ker ima godba mnogo stroškov. V Jmenu igodbe se zahvaljujem vsem obiskovalcem te prireditve, kakor tudi našim vrlim pevcem in pevkam društva "Jadran" Qb priliki kake njihove prireditve je tudi mladinski naraščaj priiiiravljen sodelovati z njimi. Ne smem pa pozabiti na darovalce dobitkov in onim, ki so prispevali v gotovini. Tudi pevsiko društvo "Lira" naj sprej me na'šo zahvalo. Le žal da so do speli nekoliko prekasno ter niso mO'gli nastopiti na programu. To rej še enkrat zahvala vsem so-trudnikom na tej prireditvi v i-menu mladinskega naraščaja SI. Godbe "Triglav"! Prijatelj godbe. ---O---- ko pojavljajo in so kakor ptice selivke, pojavijo se in zopet jih ni in je vse tiho in mirno V&kor cTa je tudi Collinwood sfrčal kam v gorkejše kraje. Minula nedelja, ki je biia kot se mi zdi sedma predpusina, je bila taka da enake Collinwood še ni imel ta predpust. Solnce je sijaio a ker nisem zvezJogledec ne morem poro'čati koliko tisoč milj nad oblaki, dež je rosil, dre- za njimi. Ko prima'ham za njimi na Calcutta Ave. v Dan Staniši-čevo dvorano, kupim vstopnico in vstopim. Dvorana je bila že polna; sedeži vsi zasedeni. Ravno okrog peči je bilo še nekoliko prostora. Hitro se priplazim RAZNE VESTI. Smrtna kosa. Na Proseku jt preminul tamkajšnji mestni učitelj Lojze Bukavec,' načelnik tamkajšnjega Sokola in j^icdsed ni'k pevisikega društva "Hajdrih" v starosti 34 let. — V Gorenji vasi pri Kanalu je umrl Josip Logar, finančni nadkom.isar v Trstu, star 52 let. — V Trstu je do nje in sem bil pi-av zadovo-! umrla gdč. Slavica Godina v staljen. Saj če bi že nič ne videl injrosti 27 let. Pokoj niča je hčer-sli'sal za tisti kvodcr ki sem ga ka znanega narodnega boritelja plačal, da se le pogrejem. Tako sem si mislil. Kar stopi nekdo na oder poztlravi vse navzoč3 ter Stanka Godine. Smrtna nesreča s plinom. V ulici della Guardia v Trstu se I ku. smrtna nesreča. V stanovanju rodbine Colauitti je bila pošikodo-vana cev ga plin ter je vsled tega plin začel uhajati. Ker nasled njega dne iz stanovanja ni bilo nikogar na spregled, so sosedje silama odprli vrata. Hčerki Alda in Georgina sta ležali v sobi mrtvi, mati in hčerka Silvana pa sta se borili s smrtjo. Upati je, da ti dve ostaneta pri življenju. Kaj so vse našli v kraljestvu egiptovskih faraonov? V grobiščih v Lahunu in Gurahu v zgornjem delu Egipta se vrše še dalje časa izlmpavanja in muzej pennsylvanske'ga vseučilišča je dobil od tam že več sto predmetov. Ena najposlednej'ših zanimi vosti, katere je dobil rečeni muzej, je model pivovarne, ki je star oikoli 3700 let. Kot rečeno, model je bil narejen okoli 1800 let pred Kristusom in kaže, da je bilo pri njem zaposlenih okoli 12 oseb, ki so izdelovale pivo h ječmena. Celo ječmenovih luščin so našli za kako pest. Med drugimi zanimivimi predmeti sta tudi dva čolna z vesli iii^ jambori, »ki sta "nosila duše mrtvih Egipčanov preko Nila". Dobilo se je tudi več kipov izrezanih iz lesa, ki predstavljajo delavce prenaša joče žito. Pretnje tržaških fašistov. Povodom dicigodkov v Šibeniku je izdala zveza tržaških fašistov o-glas, v katerem grozi s progro-mom proti jugoslovanskemu živi ju v neodrešeni domovini. V tem proglasu izjavljajo fašisti: Tržaški fašisti pozidravljajo odlo čen in plemenit korak mornarjev ki so z ladjo '"Audare" branili i-taljansko čast; obenem pa protestirajo proti vedno češče se pb navijaj očim izgredom Hrvatov v onih italjanskih (?!) mestih Ad-rije, ki smo jih morali z bolestjo (žrtvovati Jugolslaviji. Poživljamo vlado in to enkrat za vselej, da naj z najivečjo odločnostjo zavrne ju'goslovanske nesramnosti, aa sebe si pa pridržujeme pravico, da smatramo odgovorne vse Jugoslovane, ki žive v Italiji, za vsa divjaštva, ki jih vprieore nji hovi sonarodnjalvi v škodo naše časti in dostojanstva našega naroda." — Ta fašistovski poziv je jasen doikaz, da se pripravljajo Italjani na nova divjaštva proti našemu nesrečnemu življu v neodrešeni domovini. "Times" o šibeniškem dogod-Dunajsiki dqpisnik london- jemu list obširen in objeW'" izveštaj b šibeniškem incidef'; a list sam je dodal na te®'< svojih informacij komentar'' katerem ugotavlja, da jez^' di-žavi nemili dogodek pov®^ la prisotnost italijanskih la^'i v jugbislovanakih 'pristaniščih da je pa ta prisotnost le italjan&ke trdoglavosti. Lis'jvi , Ije trdi, da so bili ti dogodki varnejši, nego se je to zdel® prv pogled., Italija je pos' dalmatinske vode svoje Jugoslavija je bila pripra^'^jgg^^ na odpor. K sreči je italj*^' vlada še o pravem času uv: taki incidenti izzivajo *)osledice, zato je takoj la celo zadevo omiliti, 'kar s|j je deloma posrečilo, ker j® »J ejš vzela del odgovornosti za nik na sebe. \ , 1. J»> Železniški materijal iz čije. Iz Belograda je odpoto*''| o ] Berlin načelnik prometne?^ ■. ® ^ nistrstva, da sprejme prvolj'*^® j ti jo vagoniov, katere bo ^ vi j i dobavila Nemčija na i ^ s reparacije (vojne oidško^l"'®! Tekom teh dni bo Jugoslavi)'' M bila olcoli 1000 vagonov. bo prišla na vrsto prva P^, »■ lokomotiv, ki se bo izrožf';®®^! konca meseca majnika. ; l -o-- "FLU" SE ZELO NAGLO _ .h 1 Ne pozabite besed kateri Ms; pisal Arthur Brisbane zad"'',-den: 1,122 slučajev influ®"*^^^ „ enem dnevu, v enem sam®"' ^ 'Ja stu. Reden počitek, zmerno uživanje hrane, H p .....- J^ai boljša sredstva za pi"eP^®^tak Najboljša in gotova pi"®' |ja vašemu telesu pa je če v dobrem stanju. DruigG ^ jke; vam lahko pomagajo tad^ nrečiti te bolezni jim pa "'^Iso 70Če." Da pa imate dolls'" tek, in da si obdržite morate očistiti vaše čr® pravilno in redno. Naše bolj močno zoperst-svljali'" |!tt kot se v Siplošnem misli, č® stranimo ralzne ovire $ narave. Trinerjevo Grenki)jT je izvrstno ga odstranitev^ vir. Povrnilo bo va'SemU normalno prebavalno silo jr, dbdržalo v dobrem stanj^ lekarnar ali ti'govoc z {• |r| ma Trinerjevo Grenko Lr logi ali ga vam dobi v Kupite ga danes, izženit® >' naznani nastop mladinskega od- je nonoči v hiši št. 36 pripetila skega lista "Times" je poslal svo fične balcile ig vašega ooooooooooooooooooooooooooooc ji I Ljepi stričelc Ol O ^ — Guy de Maupasant. — O Ooooooooooooooooooooooooooooo 5 Pred tabemakljem na velikem oltarju sc je g!o-1|olko poklonila i.n nalahno upognrla kolena, potem je zavila na desno, šla malo proti vratom: tam se je odločila, stopila 'k 'klečala in pokleknila. Georges je zasedel klečalo poleg nje, in ko sta bila mirna, kakor bi molila, je začel; "Hvala, hvala vam. Obožujem vas. Vedno bi vam hotel praviti to; povedal bi vam, kako sem vas začel ljubiti, kako sem bil očaran takoj prvič, ko sem vas videl. . . Ali mi dovolite, da vam povem kedaj vse, kar mi je na srcu, da vam izrazim vse to?" Poslušala ga je, drže se globoko zamišljeno, kakor da ničesar ne čuje. Odgovorila mu je skozi prste: "Saj sem blazna, da vam dovolim tako govoriti,, blazna, ker sem prišla, blazna, ker delam, kar delam, in ker vam dajem upanje, da bi se utegnila ta. . . ta. . . ta zaletelost inadaljevati, Pozabite vse to, morate, in ne govorite mi nikdar več o tem. ' Prenehala je. On je iskal odgovora, odločnih, strastnih besed, a ker ni mogel spojiti svoje govorice s kret-njarni, je bil kakor onemogel. Jel je: "Ničesar ne pričakujem, ničesar ne upam. Ljubim vas. Storite, kar vam drago, jaz vam bom ponavljal to neprestano, tako krepko in tako goreče, da me boste naposled le razumeli. Prošiniti vas hočem s svojo ljubeznijo, vlivati, vam jo hočem v dušo, v sleherno besedo, uro za uro, dan na dan, da vas "nazadnje prepoji kakor tekočina ki teče po kapljah, da vas ublaži, omeči, in pozneje prisili, da mi odgovorite: ''tudi jaz, tudi jaz vas ljubim." Čulil je, kako podrhtava njena rama ob njegovi in kivko se ji stresajo prša; in zajecljala je, prav naglo: "Tudi jaz, tudi jaz vas ljubim." Izpreletelo ga je, kot da mu je padel težak udarec na glavo, in vzdihnil je: "O, moj bog!. . Nadaljevala je z ihtečim glasom: "Ali bi vam smela to povedati? Čutim, kako sem kriva in ničvredna. . jaz. . . ki imam dvoje hčera. . . a ne morem. . . ne mo- rem drugače^. .. Ne .bi bila verjela. . . nikdar si ne bi bila mislila. . . Prevzelo me jc. . . prevzelo me je. Poslušajte. . . poslušajte. . . Nikoli nisem ljubila. . . samo vas. . . prisežem vam. In ljubim vas že celo leto, na skrivnem, na skrivnem v svojem srcu. O, trpela sem, ne veste, kako, borila se, ne morem več, ljubim vas. . Plakala je med prste, sklenjene pred obrazom, i.n vse telo ji je drgetalo, tako silno jo je to pretreslo. Georges je šepnil: "Dajte mi roko, da se je dotaknem, da jo stisnem. . Počasi je vzela roko od obraza. Videl je, da ji je lice čisto mokro; konec trepalnic ji, je visela solza, pripravljena da se zdajci utrne. Prijel je t oroko in jo je stiskal: O kako rad bi pil vaše solze." S tihim, strtim glasom, ki je bil podoben plaču, je dvijala: "Nikarte ne storile ničesar slabega z menoj. . . izgubila sem sc." Na smeh mu je bilo. Kaj naj bi ji prizadel na tem kraju? Položil je njeno roko na svoje srce in je prašal: ' Ali čutite, kako bije?"__Zakaj zaloga strastnih fraz mu je bila že pošla. A že nekaj minut so se približevali enakomerni koraki šetalčevi. Obhodil je vse oltarje in sedaj .se je vračal, najmanj drugič, po stranski ladji na desni. Ko ga je gospa Walter jeva slišala čisto blizu stebra, ki jo je naslanjal, jc izvila svoje prste Georgesu i,z roke in si jo zopet zakrila obraz. In oba sta klečala mirno, kakor da pošiljata skupaj vroče prošnje v nebo. Debeli gospod je šel mimo njiju, se ozrl malomarno po njiju ter se oddaljil na spodnji kraj cerkve, ves čas s klobukom na hrbtu. Du Roy pa, ki je hotel imeti sestanek drugič, nego pri Sveti Trojici^ je zašepetal: '"Kje vas l)om videl iutri?" Ni mu odgovorila. Bila je kakor brez življenja, spremenjena v kip genija molitve. On pa: "Ali hočete, da se snidcva jutri v parku Monceau?" Odkrila jc svoj obraz in ga obraila proti njemu; mrtvaško bled ji je bil, strahovita boleči,r.a se ji jc začrtala vanj, in spregovorila jc s pretrgunim glasom: "Pustite me. . . pustite me sedaj. . . pojdite stran. . . pojdite stran. . . samo za pet minut. . . preveč trpim poleg vas. . . moliti hočem. . . no morem. . . pojdite. . . pu- Ftite me^ molila bom. . . sama. . pet minut. . . ne morem. . dajte, da prosim boga, naj mi odpusti... naj me reši. . . pustile me. . . za pet minut. . Na njenem licu je videl toliko prepast, na njenem obiazu tako bol, da je vstal brez vsake besede, potem je nekoliko odlašal, ter prašal: "Ampak takoj pridem nazaj?" Skimala je z glavo^ kot bi hotela reči: "Da, takoj." In stonil je proti koru. Tedaj je pcizkuRila moliti. 7. nadčloveškim naporom je zvala boga, in s trepetajočim telesom in vzbur-kano dušo jc klicala proti nebu: "Usmili se me!" Nasiloma je zatisnila oči,, da ne bi videla več njega, ki je pravkar odšel! Gonila ga jc iz svojih misli, borila se ie zopet njega, a namestu nebeške prikazni, katere jc pričakovalo njeno obupano srce, ".o ji hodili neprestano za\^ihani brki mladega moža pred oči. Cele leto .se js borila tako, dan na dan, slednji večer, zopet to vedno mogočnejšo napast, zoper lo podobo, !:i, je silila v njena sanje, ji drastila tel in vznemirjala njene noči. Čiilllu se je ujelo, kakor žival v mreži, zvezano in predano temu moškemu v roke, ki jo je premagal in podjarmil, s čim? — Samo z brki nad ustnicami, in z is-krimi očmii. In sedaj, v ti cerkvi, čisto blizu svojega boga, se je počutila še šibkejšo, še bolj zapuščeno, bolj izgubljeno nego doma. Nič več ni mogla moliti, na nič drugega ni mogla več miri iti, nego na njega /c to je hudo delo, da se je odstranil. In vendar se je obupno upirala, se branila, klicala pomoči iz vse svoje duše. Hotela je umreti, rajše, nego da bi padla tako. ona, ki ni nikdar nikoli grešila. Zmedeno je mrmrala skesane molitve; a poslušala je Georgesov korak, ki je odmeval slabeje in slabeje od daljnih obokov. Uvi.dela jc, da je sklenjeno, da je ves baj ziman. Vkljub temu se ni hotela uklonili" prijela jo je ena listih nervoznih kriz, v katerih ženske trepetajo, tulijo, sc zvijajo in sc mečejo na tla. Po vseh udih jo je zgrinjalo, čutila jc, da to sedaj sedaj padla, in sc kriče valjala med stoli. Nekdo sc je bližal z urnimi koraki. Okrsnila jc glavo Bil je duhovnik. Vstala je, planila proti njemu, iztezala sklenjene roke in jecljala: "O, rešite me, rešite me!" Osupel se je ustavil: "Česa želite gospa?" . yi': fT '■Rešiti me morate. Usmilite se me. Ako r"' , Ui pomorete, sem izgubljena." * v: Gledal jo je in se prašal, ni-li morda blazf®' je spregovoril. "Kaj morem storiti za vas?' 1| Kaj morem storiti za vas.' ^ k. Bil je mlad mož, velik, malo zalit, polnih. -p ci jih je skrbno obrita brada črno senčil®'^^^| ^ "]l I! A lic, ki mestni vikar iz imovite^a okraja, ki, je vaje" spokornic." "Izpovedati se hočem," je rekla, "in svet"' podprite me, povejte mi, kaj naj storim." Odgovoril je: treh do štirih." "Jaz izpovedujem vsako so Prijela ga je za roko, tiščala jo je in je po"" y'!: % "Ne, ne, ne! Takoj! takoj! Mora biti! Tukaj j®' ■ (j cerkvi! Čaka me." ' " Duhovnik je prašal: "Kdo vas čaka?" "Moški. . . ki me hoče pogubiti. . . ne rešite vi. . .faz sama mu ne ubežim več . • [J sem. . . preslaba. . . tako. . . tako slaba!. . • ^^4 | Zgrudila se mu je pred noge in je ihlela: ^ lite se me, duhovni oče! Otmite me, za božjo s ► mite me!" l Držala ga jc za črno haljo da ji ne bi use ■ ^ se je plahoma oziral na vse strani, ali, ne vidi pij j no ali pobožno oko te ženske, ki se mu je vrg t noge. ..h ( Naposled je izprevidel, da se je ne iznebi, j al: "Vstanite, slučajno imam ključ od izpove in I' dni' iebi." Segel jc v žep in potegnil iz njega obroČ s k' |A bral enega in krenil z naglimi koraki proti tist'^ nim hišicam, kjer odkladajo verniki svoje gf® i pero duše. j Stopil jo skozi srednja vrata ki jih je boj: gospa Wallcrjeva jc planila v tesni stransk' ; in goreče, s strastnim upanjem navdihnjena, Ijala: "Prosim, duhovni oče, svetega blagoslov^' Du Roy jc bil obšel oltar in je korakal P" dji navzdol. Nekako na sredi je srečal debeleg®^.|^''' ga gQSf}^a, ki je stopal še vedno s svoiim ^ rakom, in se je prašal: "Kaj neki dela ta čudak fi, FEBRUARY 18th, 1922. DNAKOPRAVNOSr STRAN S. ^r'ja Kmetova. HELENA. lov in va- in meni, godba je igrala udno hreščeči poskajoči in '■ raf^^'r So plesali po oz- '%[ T se mi je v gla- ' Wl(vi^- hlastno požirala sla-^ drugocigarete drugo za ja dejal ^ Son J ne bi šel več v jl-oeneUke." •f "Ti je žal?" iinf T - ^ še enkrat ne bi i, notet Iti." nemara pamet-j»z sama ne L ^^^umem se. Ne smeš r ' "Ud. Milan!" 4: "\f'' Le neumno je to.' rfrTo'n ° neumno, moixia ni. i^Šle h\^ ni še nihče tako- te t - i" k. kot jaz! Ali bi '/^a «• Baedeker, če bi vedel, '• ^0 ogledala ničesar, ta- i; jjJ* P^^Pisih, kakor hoče on!" <:» Ija ž za!pus,čala slaba vo-^ ,'.No^f in je dejal: ^ nekaj po- • 'Ondi^^^K polnoči sedela ^^Ratanl ^^^rni; ne vem ničesar i-. t^<^i o tem času ne. Ae ,a bila^na parniku, sem ji ila; zavedla, da sem deja- 4 . . lyijah slik^' po gale- r4 ti je/, PeWe z Jtakaii ci ■ olje so se .pre-!%a do nibrju z obrez- •ril ^^'8ale neštete lučke so ' i So -1 "^^ne in neštete luč-, f rja ^ ^ame i^ mesta in z mo-V' me ^2,^) nasmihale. Dražile gla!^^ raz- . ' ae \ipognil v loku in je oglasil nižji glas iirhitel v ravni črti nad morjem. Slonela sem ob MIlanu in se tesno privila k njemu. „.Da si le ti — ti, pa je dobro, pa sem srečna." „Ah, ti dušica moja!" In poljubil me je vroče. „Boš vedno moj, Milan?" Spet me je poljubil in dejal: »Hvaležen sem ti za vse lepote, Helena. Lepo mi Je s teboj." Zaprla sem oči in yae se je nešalo krog mene. Kmalu se je jela pretgibati ladja, odšla sva-v salon. Pogledala sem Milana In sem se v hipu prestrašila, ker sem mislila, da je Jože. Pa sem spet videla pravi Milanov obraz in spet Jožetov, da me je že žga-lo v glavi in me je spreletavala groznica. V strašni mešanici sem Iremala in bedela obenem, dokler se ni ustavila ladja v Trstu. Tla so se zibala pod menoj; ko-naj sem se zdržala pckoncu in komaj sem prilezla po stopnicah v Minino stanovanje. Brez vesele sem legla in sem zaspala kakor ubita. 11. Ko sem se prebudila, som zagledala Mino pri oknu. Precej časa sem zbirala misli, da sem se zavedla, kje sem. Sklonila sem se v postelji in vprašala, koliko je ura. ,,Že štiri popoldne je, Helena, štiri. Ze precej časa te pogledujem, ce nisi kar umrla." „Že štiri? No, saj sem bila pošteno trudna." ''Kako je bilo?" je vprašala Mi na in pristopila k postelji. „Kakor blodnje." „Saj mi je že Potočnik pra\^l in tako sem se.smejala na tvoj račun! Le kaj ti je bilo!" „Ne vem. — Zdajle, taikole če zaprem oči, pa vidim Benetke. — Vidiš tam zlat mozaik kakor pravljica; ondi je spet cela brajda rožnatih vezd in spet morje rož-rož. In tam steber kakor misel tenak in fin in potem park in ta duh, ta duih! Akacije, glicinije, vrtnice!! In tiste ženske! Veš, drugačne so,,niso iz takih snovi kakor me. Nekaj prefinj enega je v njih, veš, esenca. In tiste črne, mehke rute, v katere so o-grnjene — kakor kipi! Gondole, veš, so kakor iz žameta, ah, in gondolijeri, s kako gracijo veslajo! Nekaj posebnega je v njih. In palače, zdaj jih vidim, kaikb so aristokratske, resne, modre in žalostne. Melanholija leži v njih. In potem vse tisto ščebetanje, ta govorica, te žive kretnje! In promenada na Markovem trgu! Kakor šampanjec." „Torej si vendar nekaj videla, se je pošalila Mina. „Takrat ne. Zdaj šele mi stopajo vse one slike živo pred oči in vse življenje bodo hodile z menoj." „V notranjosti pa — nikjer?" „Ne. Cemu?." „Pa Helena! To je smešno." „Zakaj ? To sem jaz.'' „Seveda — to si ti. Ali taka ne smeš biti!" „To sem jaz. Je Potočnik zelo utrujen?" „Slabe volje je." „Gotovo radi mene, ki sem ga tako mrdvarila po Benetkah in kakor ost. Pa se mu niti jesti niti seati nisem pn voščila." „0, ne zato." .,Ne?" V Mininem obraKU je bilo nekaj, kar me je zaskrbelo. Pogledala sem jo pozorneje in obrnila se je v stran. „'iZal. Mi izpolnjujemo zdravnik recepte točno in nataD^ JOHN KOMIK. Lekarnar. Ul (Ičt POSLJANJE DENARJA Iko po pošti ali brzojsva« [ *'1 hitro, poceni, zanesljiv | Na idožke plačam® | ^ r f Ca po 4% obresti. ^ - Prodajamo parobrodne Javni notarski oddelJ'*,^ {® AMERICAN UNIOV^ BANK j Ivan Nemeth, predse^f GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. New York City j Tel. Central 2373-W. Randolph 2529-J. Gram of onslt'i I'i Plošče Uatavite ■« pri t«) uri m •te 0# pravem proiloru zahtev»i^| k' novi ISt VELll^ Z A L O j* ZLATNl!^. SitK 5805 St ^ Aven«« Clevela"'^' m ifi Najhitrejše moderne 1^^% svetu. S potniki se postop" |( vse uljudno. V vašem me® f blizu, se nahaja naš lok«'® p y stopnik. V Jugoslavijo, Bolgari^ g ^ Romunsko in Mad*®*^ I preko Dubrovnik ali "' ITALIA ........... 24. "jj/l \ Listki $90.00. — Davek ^ • Vožnja po železnici v Ljubljano ............ Preko Cherbourg AQUITANIA ........ ^ SAXONIA .......... Nove ladje plovejo dir®" Hamburg. SELITEV! DR. COWDRICK je preselil svoj urad na 547 Woodland Ave., vogal Central, j Slaba glava — slabo srce — slab želodec — slaba jetra — slaba kri — vse to zdravi po novih metodah ter z novimi zdravili po 11 predvojnih cenah. 361etna sku-|;šnja v tem ploklicu vam bi mo-I rala viti v korist. Uradne ure od 9 dop. do 6 zvečer (2-5-X) Slovenski kiropraktor liitiiiiiiuiauiiiiiiiiiicjiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniinuiiiiiiuiiiiinii'iitiniiiiniiiiaiiiiiuiiiiitiiniiiiiiiiiniiiiRiiiiiiciuiuiiiiiKiuuiiiuiiiaiuiiiin^ Uradne ure: 10 -12 in 2*8 zvečer ai 4 Dnevnik Enakopravno^ je ZICA ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našemi lis* dospe na svoje določeno mesto liki telegram. f I I I' i' ,,.v 4. % j -