285. fltfflH. f iW*ll«p».fcp»nBni /nm. rio. ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^™ ^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^HB^p H HliHHP^ '■BHHBBi^^^^»"':;^^^Bi^ ^^^^^B ^^B ^^^^^h^^^^^b ^^^^^^b ^^^^b ^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^' .SlorentU M«od* vtlfta »ft pftMl «efo Teto »kopaj Mpr«j . K 99>— I c*lo >«to n*pr*j . . . . K J0w &H«i : : :: : fe -A~rtiiD •■*-*■* «-• n* aro« » . « • 9 2dO v ceio td» o*prcj . . # . K «.— VpraSanjeai gtođ* ImuiIui m nj prtic« sa odgoror dopCapka 41 cnaoika. VprmUttv* (aprnia^ tveriMa I«ro», Kaaftova iUn «. S, ftclatf«« *«.••• fatentl vafeftft: rirtrnatumi petit mtt m tnknt pd 20 vbL» a dvtkrtt pft II vtLH tnkrtt ili vcftrat p»16 vta. Partc ta satnrtit vrsta 25 vla nriMM vrata 80 rin. Pn veftfh ta*cxci}ah po dogovora. 1» j« ■dmintelrativn* stvari Ma atHMaa aaro&la bvas istodotae rpoaUtve »areftri— w m odra. .Slovcnsid Narod' TdJ« v fct«M|aBl na dom dostavljen: • ? oprivntttva prijema: eek> teto upre] . . . . K 24— I ćelo Icto naprej • , • • K »— pol leta . • • • • • I*— I pol leta p • • • V , 11"--četrt leta w ♦ . . . # fr— I cetrt leU * » • • • • 5*60 aa meMc . * i • • . 2— ■ m meatc . • « • » • i*w Dopisi na] ta franklrajo. Rok opisi it B* Vfl&Ja »r«4nl*t*oi IiiUofl alfe* *L 8 {« prltllčjn ltvoj ttlOlMI M. Mt Me oradno punio. Dunaj, 14. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Armadna skupina general- feldmarsala von Mačke n- s e n a. Sovražnik se umika tuđi v okolišu dolenje Jalomice. Na naši strani fino zopet pridobili prostora. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožeta. Rusi nadalje napadaio. Dobili so |o tuđi včeraj povsodi taKo južno doline Uz, kakor v dolini Trotus ter zapadno Tolgvesa, krvavo po glavi. Nad Comanesci je sestrelil av-stro-ogrski letalec sovražno bojno letalo, ki se ie prekotalilo ter je padlo v nekem gozdu na tla. fronta generalfeldmar-šala princa Leopolda Ba-varskega. Na obeh straneh Dniestra fe de-lovanje ruskega topništva naraslo. Sicer nič novega. ITALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BO.HSCE. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega Štaba dL Hoier, fml. Nooiško niipoiilo. Đerolin 14. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŽČE. Fronta gfm. prestoiona-slednika Ruprehta Bavar. V posameznih odsekih fronte ob Sommi od časa do Časa silni topovski boji. Fronta nemskega prest o- lonaslednika. Francoske patrulte, ki so pri Le Four de Parip v Arc:onih po Ijutem pripravlialnem ognju sunile naprej, so bile odbfte. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta general* feldmaršala princa Leopolda Bavarskega. Ničesar bistvenega. Fronta generalobersta nadvojvode Jožefa. V gorovju Giorgyo ter v dolini Trotusul nadaljuieio Rusi svoje iz-gubpolne. toda brezuspe&no pote-kajo^e napade. Armadna skupina gfm. v. Mackensena, Ugodni napredki na vsej fronti, navtHc zelo vel?kim težkočam na ce* stah. Veliko Vlaško južno železr.ice Bukarešta-Crna voda je očišćeno so-vražnika. MAKEDONSKO BO.llSCE. JugovzSiodno Crne od Srbov izvršeni napadi so se s težkirni izgu-bami razbili pred bolgarskimi pozJ-cijami. Prvi generalni kvartirni moister v. Ludendorff. NEMŠKO VECERNO POROClLO. Berolin, 14. decembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča 14. decembra zvečer: Ob Sommi živanen ogenj vposameznih odsekih. Z večer sose pričeli na vzhodnem in zapadnem bregu Mose šunki Franco-zov. Na Romunskem je tuđi donavska armada prekora-čilaJalomico. Odstop if. Torberla. Čudovito hitro je izginil dr. Kor-ber s površja. Ko je postal ministrski predsednik, ga je nemšKo časopisje povzdigovalo v deveta nebesa, zdaj luča za njim kamenje. Pravi vzrok njegovega odstopa ni pojašnjen. Njegov dedič dr. Spitzmiiller se je iz-rekel. da mu ni znan glavni vzrok Korberjevega odstupa, da pa nagod-bena pogajanja z Ogrsko nišo edini vzrok. Napadi nemškega Casopisja na Korberja so oštri. Očitajo mu, da ni hotel oktroirati nemškega držav-nega jezika, da ni hotel uveljaviti s cesarsko naredbo novega državno-zborskega opravilnika in da ni hotel izločiti galiških posiancev iz držav-ntga zbora ter tako zagotoviti nem-škim strankam absolutno gospodstvo v državnem zboru. Korber je hotel delati s parlamentom In ni hotel revolucije od zgoraj. Če je zato padel. potem mu to ni v nečast. Zna-čilno pa je. da se nemske stranke nekako ponašajo s tem, da je moral Korber iti. ker ni hotel biti orodje neinških strank. Padec Korberja. ki ga pač nihče ne bo dolžii, da je imel kake simpatije za S'ovane in ki je nernške nacrte pač ođklanjal. ker se je zavedal, kake posledice bi to imelo, je glasen opomin sl^vanskim strankam. Z Dunaja nam poročaio 14. t. m.: Derrrisija Korberjevega kabineta je presenetila politično javnost in tuđi sicer najbolj informirane kroge. Dr. Kurber je povabil za včeraj do-poldne k sebi zastopnike nemške »Arbeitsgemeinschaft«, ki pa mini-strske^a predsednika nišo našli doma. Odšel je bil v Schonbrunnv kjer je imel dolg:o avdijenco. Ko se je vr-nil. so mu hoteli nemški postanci spo-ročiti svoje želje in zanteve. toda Korber jih je prosil, da naj se par dni poćakajo, ker je pričakovati važnih notranjepofitičrnh odločitev. Še ie pozno popeldne se je izvedelo. da je podal Korber demisijo, ki je bila spreieta in zvečer je podpisal cesar odpust celega kabineta. Glavni vzrok Korberjevega pad-ca je nesporno nagodbeno vpra^anje. Ocrrska vlada je vztrajala pri tem. da se mora vzako-niti Stiirgkhov elaborat, za katerega Korber ni hotel prevzeti odc:ovorr;o-sti, ker je bil globoko prepričan, da ne odgovarja upravičenlm interesom a\ strijskih dežel. Odstopivši ministr-ski predjpdnik se ie zavedal, da je sam preslab za boj proti ogrski vladi, ki ?e naslanja na parlament, in predvsem zato je resno stremil za obnovitvijo parlamentarizma v Av-striji. Opirajoč se na državni zbor, kat reprezentanta javne^a mnenja in ljudske volje, bi Ml moi?el doseći Korber remeduro in noraviti vsaj ne-l.atere najbolj občutne nedostatke Stiinrkh - Tiszove nagodbe. Pri prinravah za obnovitev parlamentarizma pa so ^topile Korberui nasproti razne nemške stranke, ki so s svojo zahtevo. da vresniči gotove nemške težnje protiustavnim potom, z oktroiem, unTčlle upanfe skorajšnje sklicanje in resno đelova-nje državnega zbora. NemSke stranke so si vloge dobro razđeJile; veči-na je stala previdno na strani, radikalna Wolfova skupina pa se je z brezobzirno ostrostjo zafmala v mi-nistrskeea oredsednika. tem bolj, ker imata Korber in Wo1f 5e start, ne-noravnane račune. Nesporno je K5r-ber pristas tesnejše centralizaoife Tiotranje uprave, mož odločno nemškega prepričanja in je bil tndi od-ločen uvesti nemŠki državni jezik. Toda ker je zajedno državnik, ki se 7aveda, da je nevamo rušiti v kii-tičnem ča^u same temelje države, je hotel izvesti notranjepolitične reforme na edino pripustni, ustavni način, y ciržavnem zboru, \\orda bi bil dr. Korber nremagal odpor onih, ki fto-č<:jo, da naj se prične obnovitev monarhije s patenti in naredbami, ako bi ne bila agrska vlada v zadnjem času z vso silo oritisnila, da se mora nagodba čim prejc, najbolje še pred 1. januarjem uzakonlti. Zdi se, da je padla odločitev povodom zadnje cesarjeve navzočnosti v Budimpešti. Tako je Korber pač v prvi vrsti žrtev politike svojega pređnika, pa tuđi žrtev tistih. eleinentov, ki nad svojimi ozkosrčnimi sebičnimi nacrti pozabljajo velike interese celokup-no5.ti. Novi ministrski predsednik dr. v. Spitzmiiller bo storil to, Cesar dr. Korber ni mogel. Uveljavfl bo nagodbe naredben»m potom in gotovi kro-gi upajo tuđi. da bo ustregel reVa-terim »nainuinej^im« žefjam radikalnih reformatoriev. V teh okalnostih po-^tajajo seveda tudt ircledi 7a mo-rebitno sklicanje In delovanje dr-zavnega zbora iako' s1?.bl. Dr. Aleksander pl. Spitzrnullcr. Nenadoma za ministrskega predsed^ika imenovani dr. Aleksan-ćer pL Spitzmiiller ie rojen na Ou-naju dne \2. juniia 1862. Njesrov oče je bi! zdravnik. Pr> izvršenih študijah je dr. pl. Spitzmuller vstopil leta 1S83. kot krncipijent pri nižjeavstrij-ski finančni ohlasti in prišel kor.čno v finančno ministrstvo, kjer je bil od leta 1S97. do 1S99. vodja nrezidijalne pisarne. Ze tedai ie imel vel^'k w\\\ na p^l'tične {n firančne stvari, bil ie nrkai let tuđi referent kreditne sekcije v fmančnem ministrstvu in vlad-ni komisar pri avstro-oo^rski banki. Zaeno se je udeležil tuđi rx>^ajanj znradi avstro-o??rske naeodhe v Času ministrskih predsednikov Korher-ja in Szella. Leta 1903. !e bil Snitz-rniiller imenovan za padpredsedn'ka finančnej^a ravnateljstva na Ounaju, a je leta 1911. šei v pol:oj ter postal ravnatelj ^Kreditanstalt^ na Huna-ju. Posvetil s^ je popolnoma finnnc-nlm poslom, nnstal nnravrn svetn'k ćele vrste velikih vsenemških družb vseh strnk in tuđi čbn ravnatelistva oerske Kreditne banke. Dne 1. de-cembra 191 .S. ie bil imenovan za tr-Kovi^^ketra ministra v mini'strstvo STrofa Sttirsrkha in je vodil no^anja zaradi nagodbe 7 r^rsko vlado. Znano ie, da se ie b?io Sturpk^ovo mi-n-istrstvn 7 r^rsko vlado že domeni-lo o bistver'h točkah nagodbe in ♦rdi se v podučenih kroeih. da dr. pl. Korber ni odobrava! teea. seveda še ne veljavneea dogovora, ter đeiat na nje^a premembo. Vsekako je vzbu-dilo občno pokornost, da dr. Korber "i snre'ri dr. SnitzmiiMerfa v svoj kabinet. 7dai se je dr. SnitzmiiHcr kar naenVrat znnnt dvisrnil iz teme in postal ministrski prcdsedn'k. Glasovi o nov em *nin!strskem pred-sedniku. Nemški politični krogi in finančni krogi so kar plavo izgubili veselja, da je dr. Spitznraller imenovan za ministrskepa predsednika. Novo ministrstvo bo ustanovljeno do 17. t. m. VeČina sedanjih minist-rov ostane; novi možie pa prevza-mek> notranjc* justicno, trpovinsko in finančno ministrstvo. Novo ministrstvo se bo v prvi vrsti posvetilo vprašanju o napodbi, vprašanju o ustavi in preuredbi parlamenta. No* vo ministrstvo bo po svojem konstituiranju razglasilo svoja vodilna načela. Tekom prihodniega tedna bo dr. Spitzmiiller voditeljem posarnez-nih strank razloži! svoje namene. Ce smemo verjeti nemškim Časopisom, je dr. Spitzmuller nositelj idej in na-menov. 5 katerimi se slovanske stranke ne bodo sprijaznile. , Novi ministrski predsednik dr. v. Spitzmiiiler je v krogih, ki so v zvezi z našo visoko financo, jako priljubljen in spoštovan. Nemško časopisje je povodom vzpostavitve Korberjevega kabineta !ako obžalo-valo, da Korber ni prevzel Stiirgkho-vepra trgovinskega ministra ter je slavilo njegovo žilavost in delavno silo. Ni čuda, če pozdravTJalo Isti Tišti imenovanje drja. v. Spit/miillerja za ministrskega predssdnITca s posebnim veseljem; graška »Tagespost« napoveduie naravnost. da bo napoči-la pod Spitzmiilerjevo egido nova doba. Novi ministrsk! predsednik da ima vse tri lastnosti. ki jih potre-huje danes vodilni mož v državi: on je vir intecrer navzlic remu. da je bil ravnatelj velike banke, mož velikih sposobnosti in zfasti prvo-vrstni gosondarski str-)kovnjak in pa pripmsteea meščanskega rodu in značaja. Tako »Taeespnsta-, Ki je do včeraj izrekala dnu. Korberju naj-večie zaupanje. Dr. v. 5Ditzmu1-er mora biti torej še boljši kaTcor nje-pov prednlk. Umik na Seret. Zavezniške armade nadaljuiejo svoje prodiranje čez JaTomico. Fal-kenhavnove kolone stoje nred Buze-om 70 km vzhodno od Pl^esti. Ma-ckensenove čete so proirle nad 60 km čez Bukarešto. Falkenhavnova armada je s svojim nagiim Dohodom romunske čete, k? so se ustavljale Mackersenu ob dolenji Jalomici. že prehite-1 a. ona ima za seboj že polovico po-ta Ploesti-Focsani ter je Ie Še 60 km oddaljena od glavne' romunske obrambene Crte ob Seretu. kateri je to-rei že mnogo bolj blizu kakor pa ro-munske od dolenie Jalomice se umt-kajoče kolane. Ruska pomoč se Še nikjer ne udejstvuie in če se posreći Falkenhavnu in Mackensenu prisiliti umikaioče se Romune krralu k novi" odločilni bitki, se bo morda katastrofa, ki iiri je zadela pred Bukarešto, ponovila, zlasti. ker manjka romun-skim četam artiljeriie in municije. Naglo prodiranje zmagovitili za-vezniškili armad je tem večjegra ob-č"dovanja vredno, ker vlada skrajno slabo vreme in so ceste ter poti po-krite z jflnbokim blatom. Nemško rradno poročilo nam tud! naznanja. da je sedaj vse vlaško ozemlje, t. j. ozemTje z^Dadno Jalomice, trdno v rokah zave7ni^kih čet ter očiščeno sovražnika. Boji se bodo sedaj vršili v romunski Moldaviji. Bern, 13. decembra. General Berthaut piše v »Petit Journal«: Ro-munski umik ni več strategi-čen, temveč prisiljen. Ja^no je, da ruska rnmozna armada ne bo pri-srela. Z Romunijo je torej konec; romunsko vprasanje je ureieno — v prilog centralnim državam. Temveč pokornost! pa je treba sedaj posvetiti grški zadevi. BOLG4RSKO URADNO POROClLO. 13. decembra. Romunska fronta: V Dobrudži slaboten obo-jestranski topovski ogenj. Na vzhodnem Vlaškem so zvezne čete na več točkah prekoračile reko Jalomico. 14. decembra. Romunska fronta. V Dobrudži pičel artiljerijski ogenj in boji patrulj. Na vzhodnem Vlaškem traja prodiranje za-vezniških čet, Najsprednji oddelki naših čet. ki so prekoračile Donavo pri Tutrakanu, Silistriji in Crni vodi, so dospeli do železniške proge Buka-rešta - Pitesci. Na fronti ob Črnem morju so obstreljevale ruske vojne ladje Balčik. Štirje prebivalci so bili ubiti, pet jih je bilo ranjenih« Rusko u radno poročHo. IZ. decembra. Romunska fronta. Sovražnik je izvršil 10. t m. brezuspešne napade v dolini Buzeu, severno od Cislava, v sme-ri na reko Krikov, in zapadno od Mi-zila. V Dobrudži streljanje. Demisija romunskih mlnlstrov. Bern. 14. decembra. New York Herald javlja iz Jassya: Vsi romun-ski ministri so odstopili. Bratianu ostane nadalje ministrski predsednik. Makedonska fronta. BOLGARSKO URADNO POROClLO. 13. decembra, Makedon-skafronta: Na vsej fronti le slab topovski ogenj na obeh straneh in mestoma patruljni boji. 14. decembra. Makedonska fronta. V okolici Bitolja pičel artiljerijski ogenj. Južno od Bitolja mo s streli zažgali neki sovražni pri vezni balon. V loku Crne živahno delovanje sovraine artiljerije, zlasti okrog Paralova. Vzhodno od Crne smo zayrnili sovražni napad med Gradešnico in Trnovo. V okolici Mo-glene slaboten sovražni artiljerijski ogenj. Na obeh straneh Vardarja slaboten ogenj sovraine artiljerije in živahno, a brezuspešno delovanje sck vražnega letalstva nad našimi pozi-cijami in za njimi. Na fronti Belašice artiljerijski ogenj in boji patrulj. Ob Strumi osamljeni sovražni topovski streli in mali boji patrulj. Na fronti Egejskega morja, v okolici Drame, brezuspešno sovražno letalsko delovanje. Pri Doxatu smo zbili neko franeosko letalo ter vjeli Ietalce. Francosko uradno poročilo. 11. decembra. Orijent-ska armada. Tekom 10. decembra je slabo vreme oviralo napade čet zaveznikov v odseku severno od Bitolja. Nemci in Bolgari so se ljuto upirali. Boj je bil posebno živahen severno od visine 1505, kjer je neka visina, ki so jo Rusi napadli, večkrat menjavala posestnika. V smerF na vas Vlaklar so sli Francozi kakih 800 metrov naprej. Na ostali fronti sta storila dež in megla operacije nemo-goče. 12. decembra. Orijent-* ska armada. Na desnem bregu Vardarja smo vzeli 5 malih bolgar-. skih postojank južno od reke Džumi-i ce. V vsej pokrajini severno od Bito-i Ija je ustavljal sneg operacije. Artiljerijski boj se na obeh straneh silno nadaljuje. Eno sovražno letalo smo zbili. Naši Ietalci so obmetavali so» vražna taborišča v okolici Dojrana in v dolini Vardarja. 13. decembra, Orijent* ska fr'onta. V pokrajini severno od Bitolja dne 12. decembra silen artiljerijski boj in precej živahni boji tekom dneva. Bolgarski protinapad na Italijane so naši zavezniki z artiljerijskim ognjem in ognjem strojnih pušk ustavili. Neko sovražno letalo je italijanski oddelek vplenil. Dva častnika, ki sta bila v letalu, smo vjeli. Sarrail odstopil? Lagano, 13. decembra. General Sarrail je podal demisijo. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROClLO. 12. decembra. Zapadna: fronta. Jugovzhodno od Kisjelina, v pokrajini pri Zubilnu, je pričel sovražnik po artiljerijski pripravi as ofenzivo ter je potisnil neko našo stotnijo nekoliko nazaj. Ko pa so do-spela ojačenja, smo sovražnika vrgft oiran 2. •O4asvcu>i^vm i***mnj", o**c 15 dcccmofđ i*lfe. 2S8 ši v zopet nazaj ter zopet zavreli svojo pozicijo. V Gozdnatih Karpatih Je Iz-vršil sovražnik ofenzivo v pokrajini 5 vrst vzbodno od Sibenov io v okolici Capula, Oba napada smo s svojim ognjem zadržali. V pokrajini vzhodno od Belborja smo sovražnika pri ne-kem napadu vrgli nazaj. Naši oddeiki ga zasledujejo in so se polastile dveh višin. V dolini Suite smo zavrnili so-vražne napade. Šest vrst severo-vzhodno od glažute, južno od reke Use, smo se polastili neke visine. NOVI RUSKI ZUNANJI MINISTER. Petrograd, 14. decembra. (Kor. nrad.) Državni kontroleur Pokrov s k i j je bil imenovan za zu-nanjega ministra. Njegovo dosedanje mesto zasede pomoćnik v finančnem ministrstvu Feodozijcv. Finska dobi samoupravo. ftodanjski listi poročajo, da je v kratkem pričakovati proklamacije finske samouprave. Ustanovil se bo baje poseben deželni zbor in posebna finska vojska. Baje se je Rusija odio-Čila za ta korak vsled pritiska 7apad-nih zaveznic, ki so ji očitale obotav-ljanje v poljskem vprašanju. Vojna z Italijo. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 12. d e c e m b r a. V zon! Adižke doline običajne artiljerijske akcije. V noči od 10. na 11. december je bil za-vrnjen sovražen napadalni poskus na našo pozicijo na Dosso Gasina, jugozapadno Loppia. Trajajoče vremenske neprilike so včeraj omejile delo-vanje artiljerije na Krasu. 13. d e c c m b r a. V Astiški dolini artiljerijski boji. Naše baterije so razpršile sovrsžne odćelke na sever* nem pobočju hriba Seluggio in se-verno hriba Cimone. Vzdolž julijske fronte krajevno artiljerijsko delova-nje in deovanie naših poizvedovainih oddelkov. Na Krasu je napadel jeden naših letalcev sovražni izvidni pri-vezni zrakoplov, ki je padel goreč na tla v okolici Trnovice severovzhod-no Nabrežine. Odstop Cadorne? Budimpešta, 14. decembra. »Az Csf« poroča iz Lugrana: Brezdvom.no so tu znamenja, da razmere. ki so provzročile v Angliji in Franciji vlad-no krizo, bodo imele za posledico iz-premembo v se?tavi ita!ijan?ke£a kabineta. Z veliko gotovostjo se vzdržuje vest, da Cadorna resno protestira proti misli skupnega vr-hovnega poveljstva. Cađ^rna ni pri volji, da bi se podvrge! željam An-glije in ker je spoznaL đa je vi ada pripravljena delovati skupno z dm-gimi ententnimi državaml. je do-nudil svojo demisito. Kralj si je odločitev pridržal. Novačenje 1etn?ka TS93. Rim, 14. decembra. OCor. orad.1 Novačenje letr:kn 1S0S. začne r.fici-jelno I. januarja 1917. Nastop službe se izvrši brezizjemoma takoj. Odre-}eno je tuđi zopetno nre^lećovanje nepotrjenih letnika 1896. Lastnoročno pismo raskega carja italijanskemu kralju. Dunaj, 13. decembra. Švicarska brzojavna informacija poroča iz Rima: Sem je dospel vo'aški posebni kurir ruskega carja iz Petrograda, ki je prinesel carjevo lastnoročno pismo italijanskemu kralju. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Z odlokom kraljevskega namest-nika v Rimu se orrerjje obsežek mo-ke in teža kruna. V gostilnah in drugih javnih jedilnicah se srne opoldne hi zvečer dajati samo ena mesna jed. Italijanski parlament. Potopitev »Letitnbra«. Curih, 12. decembra. (Kor. ur.) ItaJijanska zbornica je raznravljala v svoji včeraj snji seji vp rasan je glede na razmere potapitve italnanske-ga pamika »Letimbro« na poti iz Bengasija v Sirakuzo 28. jul i ja. Vladni zastopnik je podal obširen opis potopitve, v katerem je priznal, da je bil »Letimbroc opremljen z enim topom in se je bojeval s podmorskim čolnom. kakor tuđi. da pa-saŽirji nišo v redu zapustili ladjo. vendar pa je obsodil postonanie so-vražnikov, češ, da se ni skladalo z mednarodnim pravom in zakonom človečnosti. Jetičnl na fronti« Lncci in drugi poslane! so podali interpelacijo, v kateri se prito-žujejo, zakaj da se toliko jetičnih jemlje v frontno službo in so želeli obligatorično nastanjenje taktt! vo-jakov v sanitetnih zavodih. Vladni zastopnik je odvrnil. da povclistva izollrajo primano ietične vojak* att držav irtma sredstev, da tri mogla skrbeti za njihovo idravljenje. ffMftCnl fcMpNiL Rim. 12. decembri. (Kor. trad.) Pri določitvi dnevne?* reda sa 6e-trtek 14. L m. Je bi! postavljaš na spored finančni eksnoil "a pojrlavarja in zasto-pa "v^*e rravice. Ko ie govoril Wie«rand o »nini, je rekel P^denburcr: VpraSaite o tem ^ru^o stranko. Mi smo dobili vojno. če smo storifi svojim sovražnikom nemo^oČe. c'a bi dosecrli svoi c\\]. To srro storili do sedaj in to borno storili do konca. Boji na moriu. Pomorski bitka? Oeoeva, 14. decembra. Iz Londona poročajo: Ta se govori o po morski bitki y Ledenem morju med Nemcf in Rusi. Kanonada je bila Iako moćna: baje ie vstonil v akcijo nov tip podmorskih čolnov. Potop pantHca »Lams<* Wasftffifftont 13. decembra. OCor. nrad.) Odgovor Nemčije na arrerf- kansko vpraJa^Je srtede poto^ par- olka »Lanas« dw 28. oktobra je do- 9#la driavnemu departementn. N#mćiia pravi, dm M bilo potopiienje opravlčeno, ker je bila ladja otover-jena s prepovedanlm Masom, hi »rđi, da Je bila falia norveška noeest Ruski iMieatL Petrograd* 14. decembra« (Kor. aradj Admiraliteta dementira odloC-no poroCilo nemSkih in nU^/^mskih listov, da so nemški podmorski čolnl v severnem Ledenem morju potopili 16 % municijo otovorjenih in na Ku-sko naiiienjcnih parni kov. Znet dfinhnn ntale i Iteul. Milam 14* decembra. (Kor. urad.) Tukajšnji listi poroćajo iz Aten: Ententa napovedanega ultimata š e n i i z r o č i 1 a In zdi se, da se ji I njim ne mudi. Pravijo tuđi, da je vsebina ultimata za Grško sprejemljiva. Dva parnika in 4 jadernice so dobili navzlic blokadi dovoljenje, da zapu-stijo Pirej, kamor vozijo nemoteno tuđi poštni parniki. Nekaj Francozov in Angležev se je povrnilo z ladij zopet v Atene. Italijanske sole so bile zopet otovorjene. Rim. 14. decembra. Agenzia Ste-fani javlja: BivSi tajnik pariškega gr-škega poslaništva S i c i 1 i a n o s je imenovan za ravnatelja političnih za-dev v zunanjem ministrstvu. Položaj na Gršketn. Rim, 12. decembra. (Kor. u rad.) Agenzia Stefani poroča iz Aten: Položaj je neizpremenjen Izmenjavanje misli, da se resi kriza, se nadaljuje in se suce predvsem okrog vojašklh vprasanj. Ententa se hoće zasiguratl, da v slučaju napada nemških Čet gr-ške čete ne bi pomagale Ne cem. Najbrže bodo poslaniki entente v torekali vsredov položaju, da stavijo definitivne zahteve v obliki ultimata s kratkim rokom. Počakali bodo na odgovor v Atenah. Srbski kralj je odpotoval iz Aten v Solun. Odpoklic admirala Foumeta. Frankfurt, 13. decembra. (Kor. urad.) Glasom »Frankfurter Zeitun-ge« poroća Agence Havas. da je bil franeoski admiral D' Artize du Fournet, poveljnik brodovja entente v Pireju, odpoklican. Na njego-vo mesto je bil za šefa prve morna-riške armade imenovan podadmiral Gaucher. Novi bofl med grškimi in ententnfmi četami? Preko Budimpešte ozir. Sofije prihajajo poročila, da se nahaja grška armada v vojni proti e n t e n t i. Med Atenami in Pirejem, da je prišlo med Grki in Francozi do krvavih spopadov. Francozi da so bili poraženi, 500 je ubitih, 1000 vjet-tih. Grška armada da prodira v dveh skupinah proti ententni makedonski fronti. Cna skupina koraka na Bitolj, druga proti italijanskim pozicijam v zapadni Makedoniji. V Solunu da je izbrubnila splošna vstaja in mesto gori na več krajih. (Te vesti so v nasprotstvu z ostalimi najnovejšimi poročili iz Aten, zato jih je treba sprejeti z naj-večjo rezervo. Zlasti je znano, da so bile ententne Čete po spopadth 1. decembra zopet vkrcane in da torei pri Atenah ni moglo priti do zgoraj popisanega boja- Op. ur.) Vojaške priprave na Grškem. Iz poročil angleških listov sledi, da se mobilizacija grške armade hitro nadaljuje; čete odhajajo proti se-veru in tuđi v Lariso. Vse priprave vodi osebno general Dusmanis. Or-ške čete so tuđi zasedle vsa oporišča v okolici Aten. Štedenje na Grškem. Grška vlada je iftesnila, da štedi s premogom, promet na železnicah in cestnih železnicah. Vse žito so v naglici spravili v Atene. Nad 6000 ve-nizelistov je pribežalo v Pirej. Poga-janja v Atenah se nadaljujejo. Na Ciktedft. V pristanišču Hermopolis na otoku Siri so se izkrcale venizelistič-ne čete ter jth je Drebivalstvo navdu-šeno pozdravilo. Kralju zveste Čast-nike so postavili pod nadzorstvo. Tuđi ostali Cikladi se bodo baje v kratkem ločiii od atenske vlade. Na otoku Siri pričakujejo v kratkem nove-ga gubernatori*. Turska voina* TURSKO URADNO POROClLCl 12. decembra- Nobenih važnih dogodkov na frontah. Mpite \ teine sini. Odgovor na mirovno ' ponudbo. Odgovor na mirovno ponudba Sovraini kabineti so v posesti mirovne note centralnih držav. Ke-daj in v kateri obliki bodo na demar-šo kvadrupelalijance odgovorile, o tem še ni nobenih poročiL Kako bodo odgovorile. Je vprasanje, glede katerega se ne sraemo vdajati nika-kim il u zijam. Sovražno časopisje }e udarilo skoraj vse na isto struno; v mirovni ponudbi centralnih drZav vidi Ie znak slabosti in veleresni, \z golega človekoljubja storjeni korak zavez-niških kabinetov zlorabljajo sovražni listi Ie za n o v o h u J s k a n j e. Dirigenti tega kakofoničnega orkestra so očividno ententni kabineti, zdi se pa tuđi, da široka javnost v en-tentnih deželah sirenske glasove o konečni zmagi in o onemoglosti kvadrupelalijance še vedno rada posluša — akoravno seveda poročila o raz-položenju sovražnih nam narodov nišo zanesljiva, ker prihajajo od in-teresirane strani. Le o razpoloženju, H vlada na Angleškem, imamo danes karakteristično informacijo iz nevtralnega vira, namreč poročito kopenhaškega lista »National Tidende«, ki je včasih že pokazal, da zna biti tuđi objekti ven. Iz Londona poročajo, da bo ententa odgovorila na ponudbo za mirovna pogajanja sele kadar hodokon-čana posvetovanja med njenimi vla-dami. Vobče vlada popolno soglasje, da bo pr^dlog odklonjen. Stavljene-mu predlogu se pripisuje namen, ustvariti v ententi nasprotja, smatra se pa tuđi za dokaz, da centralne države sploh ne morejo vojne dobiti in da so že precej izčrpane. Edinl odgovor na mirovno ponudbo bo nova izjava, da bo ententa sele tedaj konča-la vojno, kadar bodo njeni diji dose-ženi. Briand o mirovni ponuđbi Ministrski predsednik Briand Je 13. t. m. v franeoski zbornici raz-pravljal o delokrogru vojnega vodstva in o premembi v armadnem po-veljstvu. Postavil se je na stališče, da je Francija onemogočila odloCilno zmago Nemčije in da se bo romun-ska armada s podporo ruske že popravila. Leto 1916. ni prineslo acma-ge; nemŠka armada ni izvojevala zmage, pač pa so Francozi po os-mem mesečnem boju zmagali pri Verdunu.Omenjajoč govor nem^kega kanelerja o mirovnem koraku Je rekel Briand: Dolžnost imam, obvarva-ti deželo pred zastrupljenjem. Ce se kaka dežela oboroži do zob, če kršeč mednarodno pravo, sili tuje državljane na delo, potem bi bilo jako kazni-vo, če bi svoji deželi ne zaklical: Pozor — čuvajte se! Curih, 14. decembra. Iz Pari ta javljajo: Vlada bo nemško ponudbo glede mirovnih pogajanj predložila poslanski zbornici in senatu v odločitev. Sonninov govor o mirovni posudbi. Curlh, 14. decembra. (Kor. ur.) Na koticu včerajšnje seje italijanske zbornice je odgovoril zunanjf mini-ster Sonninona vpraSanje poslanca B a s 1 i n i ] a glede mirovne po-nudbe s strani vlad sovrainih držav vladam četverozveze. Rekel je to-le: Meni je izročil dejansko švicarski poslanik noto nemške vlade in njenih zavezniških držav s predlogom, đa se začno mirovna pogajanja. Švicarski poslanik je dostavi!, da poroča to v svojstvu zastopnika nemških in-teresov v Italiji in italijanskih Intere-sov v Nemčiji tekom vojne in da ne nam era va izvajati nikake fupkcije posredovanja, marveč samo izroča noto. Jaz sem odgovoril, da jemljem to na znanje. Da odgovorim na vpra-šanje. morem takoj izjaviti, da v noti ni nikakih preciznih podatkov o pokojih, o katerih bi se predlagat pričetek mirovnih pogajanj. Sicer pa je besedilo note bilo sporočeno v pre-vodu »Agenzie Stefani« !n bo nriob-čeno. ako se to že ni zgodilo. V fran-coskem originainem tekstu noje so besede, ki jemljejo v mlsel mirovrie pokoje, naslednje: (Sonnino prečita dobe^eđno dotični pasMis note.) To ie vse, ostalo je raisomem o vojni. Svicarskemu pnslanfku sem odgovoril, da potem, ko naravno zasitim svo^e kolege. «e spora^umem t drn-^imi 73ve7^?^c!mi v'nd^mi tfJerte nd-pnv"1 vn to r^tr* Vt 'e ^n^ istot?!kn iTrd ?JtTfm' »nvr^^-i'mf ^r^?v?»ni ro f^trovo^i 5rstriv1;en^# Pro^'l bi p°-s'^n^ri p?9itpiiq in firu^re Dos1?>nrf, ^?'n te c*°^"»*e. K?'f; v trVo c'^'kat"' no Tn 5?rf r ne s<**vr\ v c"ro;*h ^ovori^ irf v <*t£t-t ^rrnjj1- t'T--ii v ■ nf*?edr'i'' ako bi hotel vsakio takol že kar 2OT. Sfrv. •o&AjVcftdivi ^-iKJL*", attc 15 decemor« 1916. Stran 3. naprej razodeti svoje vtiske. Druge- ga nimam ničesar povedati. Poslanec Baslini se je zahvalil za takojšnji odgovor in se je vsdržal poslušno opominov ministra vsake pripomnje. Vtlsk mirovne ponudbe ▼ Londona. Kodani 14. decembra. (Kor. ur.) »National Tidende« poroča iz Londona: Vest o ponuđenih mirovnih poza-janjih ni napravila tu velike senzacije. Na Angleškem so računali s tem ter polagajo poglavitno važnost na to, da ]e Ncmčija prva država, ki ie mora priznati, da želi mir. Ponudba je potrdila vero zaveznikov v konč^ no zmago, ki bo storila konec nem-škemu militarizmu. Za zaveznike ni glavni dogodek te jesenske kompa-njc Romunska, marveč Somma in Verdun. Rekonstrukcija viad v Londonu in Parizu izraza trdni skicp /a-veznikov.da zmagajo. Rekonstrukcija je poklicaia najboljše moči naroda v vodstvo. Mir, ki ga hocejo zavezm^U ni oni mir, ki ga vidi pred seboj nem-ški cesar z vprizoritvijo te zadnje senzacije. Je to mir, ki ne stoji v zve-t\ z momentanim vojnim zemljevi-dom, in kl se naj uresniči pod pogoji, ki jih bo diktirala Angiija s svojimi lavezniki. Angleško časopisje. »Daily Chronicle* pravijo o eemških mirovnih predlogih: Nem-čija ima lahko mir peci #cgoji, ki smo jih že naznanili. Če je glede teh pogrojev še v kaki zmotl. iih lahko vsak čas izve. Mi sami smo vedno rahtevali in zahtevamo — razorože-nje pruske vojne mašine in izročitev aJi uničenje brodovja in vse artiljerije v NemčijL >Daly News* pišejo: Zavezniki 5e ne morejo spuščati v mirovna po-gajanja na tej podlagi, marveč mo-rajo sami sovražniku in svetu predložiti svoje zahteve ter odvaliti krivdo za 5prej3tic ali nesprejetje na Nemčijo. »Daily Mail« pravijo: Bethmann Hollweg nima več pravice do odgovora kakor če bi bil kot oborožen vlomilec prišel v privatno hišo. Zavezniki vedo, da bi ne bil mir z narodom tatDv, roparjev in državni-kov, ki smatrajo vse pogodbe za cunjo papirja, vreden niti crnila, niti papir ja. »Times* piše: Nemčija je po-skusila pridobiti Združene države za posredovanje. Ker se je to žalostno Izjalovilo, je sedaj sama stavila po-nudbo. *Daily Telegraph« pravi: Pri-rnavamo. da ie Nemčija dospela na vrhunec svoje moči. Iz tega sledi, da mora sedaj nastopiti nefzogibna reakcija. Aliiranci moralo skupno odgovoriti na ponudbo. katere glavni namen ie. vplivati na nevtralce. »Manchester Guardian« pa ima pognm priznati, da fe mirovna ponudba poštena beseda in zahteva iz-rr.eniavo mnenj o predlogu centralnih držav. London, 13. decembra. (Kor. ur.) ^Morrrin£ Post« opfsuje mfro\*no po-mtdbo NTerrčiie kot zvit in obunen r>o-fzkus se izogniti kazni za vojaški bankerot. List izjavlja. da je Nemčija fe meseca decembra po porazu ob Sommi in pred Verdunom zaprosila za premirje, a je bila njeni prošnja odbita. Francosk! glasovi. Amsterdam, 14. decembra. Vse franeosko časopisje smatra mirovno ponudbo za sahovo potezo centralnih držav. »Matin*, »Petit Jounrnl«, *U Oevre« pravijo. da je mirovna ponudba zvijača, za katero se skrivaio zahrbtni nameni, manever, ki kaže kako nujno potrebuje Nemčija miru. Sprefem mirovne ponuđbe v Italiji. Budimpešta, 14. decembra. *A Vfiogc poroca iz Curiha: Na hodni-kih italiianskega parlamenta se je komentirala torkova seja nemškega državnega zbora za znaten korak do miru. Lugano, !4. decembra. Sprejem mirovnih predlogov v Italiji je ne-gotov in nezairoljiv. Rim, 14. decembra. Socijalno-đemokratična zbornična stranka bo imela jutri posebno sejo zastopnikov socijalistično liberalnih organizacij. da zavzame svDje stafišče k mirovni romidbi osrednjih držav in pripravi predlože za plenum zbornice. Barel, 14. decembra. Mirovna ponudba centralnih držav se v vsem italijanskem č a -sopisju kratkomato o d -klanja. JHHin, 14. decembra. (Kor. ur.) »Orrere deila sera* korr-ritjra v razlici in pravi, da je pređlog z a -vrate?! fn n« poda ja mkakeura bi-•tve^ez? temelja r* mo^nost snora-7"**T}n. Mi smo še daleČ proč «đ evronskecra miru fn se na-hs'a^n fcolf Irrrt ked?»f r»r*t oh «ati?filt r^?i,^evala in končala seja, sklicana povodom kronanja. Opol-dne bo v kralievskem gradu slav-nostna poiedina. Cesar fai Madžari Regnikolarna deputacija ogrske-ga državnega zbora je imela 12. t. m. sejo, na kateri je določila besedilo inavguralne diplome za kronanje kralja. Ministrski predsednik grof Tisza je povedal, da je z ozirom na želje, ki jih je izrekel grof Apponyi, od cesar-ja pooblaščen izjaviti, da je cesar pn-pravljen ugoditi želji ter s celim zakonito določenim dvorom prebiti en del leta na Ogrskem ter poskrbeti, da bodo pri vzgoji prestolonasledni-ka sedelovale odlične madžarske osobnosti, ki bodo skrbela za vzgojo v madžarskem duhu. Ogrski državni zbor. V seji dne 13. t. m. je ministrski predsednik grof Tisza opozarjal, da je poljsko vprašanjs jako komplicirano in da bi javno razpravljanje in kritikovanje v sedanjem trenotku znalo ćeli stvari Ie škodovati. Dalje je rekel, da upa, da bo vlada s soće-lovanjem vse javnosti poskrbela za odškodovanje po romunskem napadu prizadetih prebivalcev Sedmo-graške, da pa na odškodovanje po državi iz načelnih vzrokov ni misliti. Vlada stoji na stališču, da se bo moglo sele po končani vojni misliti na poplačilo po voini nastalih škod. V seji 14. t m. je grof Apponvi interpeliral zaradi nagodbe. Pekel je, da drž. zbor ne pozna stališča vlade. Ve !e, da vlac^a ni nasprotna carinski skupnosti z Avstrijo za dobo ^0 do 25 let. da ni nasprotna misli, naj se-danji ogrski drž. zbor sklene nagodbo, dasi zato nima mandata in da nima nič proti temu, da se nagodba uveljavi v Avstriji s § 14. Novi av-strijski minister dr. Spitzmuller je tipični zastopnik dolgoletne nagodbe. Ogrsko nič ne briga, zakaj kaka av-stnjska vlada pade, pač pa jo r.a rod-!a*7i zakonskega člena 12, iz leta 1Sp7. briga, da ne zaspi avstrijska ustava za vedno, ker bi sicer morala Ogrska izvajati konsekvence. Ogrska je, če tuđi ne državnopravno, politično na tem interesirana, če stopi tako izrazita narodno - gosnodar-ska individualnost, kakor je dr. SpitzmiUler na čelo avstrijske vlade. Ogrski drž. 7bor ne srne ostati ne-orijentiran da ne bo nanosled po-stavljen pred fait accomnli. A^ini-strski predsednik grof Tisza je izja-vil. da se stali?če ogrske vlade glede naeodbe ni nič premenHo in da želi nagodbo z Avstrijo. da bi se monarhija mogla t inozemstvom nocMJati o carinskopolitičnib dogovorih. — Orof Appo'nvi je izjavil, da ie zahte-val Ie označbo me ja. v katerifa *e gib-He ^agodr>ena politika vlade, tnrej če bo nagodba sklenjena za dclgo časa, če bo v Avstriii porablten ? 14. in če bo sedanji ogrski drž. zbor skle-pal o nagodbi. Protestiral !e proti temu, da hoče vlada prejudicirati svo-bodni volji naroda ori nredbi £o$po-darskega vprašam'a in naoovedal naWločnejši boj tak! rešitvi nagodbe __________________________ Hrvatski sabor. 7^**r&>. 14. decembra. (Kor. ur.) Ha*- "11. seia novecra vojnega za-sedar i hrvatsk^ra sabora ie bila nosve*e*a ST>nni;riu rainerr^ ^VTičan-stva Franca Jožefa ter r !* znak In poavedoCba dedne . tobe ki i vdanosti hrvatskega naroda kralju in prestolu. Obenem je izrazila trdno voUo, vrtrajati napram sedanjemu nosilcu krone v isti vdanosti in zve-stobi, kakor napram vzvišenemu predniku. Podpisujtc vojno posojiio! Kakor je že znano iz obvestil pošno-hranilničnega urada v posa-nieznih časopisih. se »na Najvišjem mestu zasleduje z živim zanimanjem napredek podpisovanja«. — Opozo-rilo se je tuđi na to. da je Njegovo Veličanstvo »blagovolilo izraziti upanje. da se bodo visoki in nizki, meščan in kmet v še odprtem podpi-sovalnem roku združili v tem, da postane uspeh V. voinega posolila pri-meren naši moči In trdni zavesti*. Ta nada našega najmilostljivejšega cesarja naj se ne vara, marveč pokaže naj se, da tuđi zaledje, da, vsi, ki bivajo doma, nočejo zaostati za ju-naškimi borilci v bojni crti v zvrse-vanju dolžnosti, branitve domovine. Vsakdo, ki zamore v teh izvanrednih časih delovati pri domaćem, dobro zavarovanem ognjištu, naj se srominja junaštva in požrtvovalno-sti naših nad vse junaSKin vojaKov na fronti, siiajnih uspehov zveznih čet na vsih bojiščih in naj ne zamudi, zavedajoč se patrijotične dolžnostl, sodelovati z vsemi sredstvi na ko-nečni vgonobitvi naših sovražnikov in prppomoči naše vrle vojhke pre-skrbeti z vsem, česar potrebu jelo za priborenje slavepolncga miru. Cim bolje bodo naše Krasne čete opremljene in preskrbljene, čim-bolj se bode prepričalo sovražnike, da nišo Ie naši vojaki v boini crti ne-prerragijivi, da ie marveč tuđi ćelo zaledje trdno odločeno vzdržati ter prispevati z vsemi sredstvi. da se pn^ori zmagoslavni mfr, tembolj se bliža konec vojne in mir. Zato naj izrabi vsakdo. ki morda Še ni ali je pa nremalo podmsal voj-nega r>osoii1a. še odprti pođni?ova1ni rok, da izpo^i svojo natrliotično dol-žnost in pribori zmagoslavni konec vojne. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Cesarjevo pohvalno priznanje je bilo izrečeno po-ročniku 47. pp. Ivanu Grudnu. — Učitelj, enoletni prosto voli 3 c-nared-nik Franjo Z a g a r (celjska okoliška šola) je odMkovan z železnim zaslužnim križeem s krono na hrab-rostnem trakii. — Odlikovan jte bil Liubljančan četovodja Stane K v e d e r na italijanskem boiišču z bronasto in srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. — Drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda narednik 26. dom. pp. Jakob B e I e ž. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili Dri 26. domb. pp. korporali: Franc K o re n j a k in Jurij J a n č i č. — Odlikovan ie z veliko srebrno hrahrostno svetinjo LjtibljanČan gosp. Feliks Z a v r Š n i k, c. in kr. pešpo'kn Cesanevič št. 17. — Odlikovanie. Za zasluge za Rdeči križ je odlikovana s srebrno svetinjo Rdečega križa ga. iMatilda Z h a š n 1 k, soproga podravnatelja deželni uradov v Ljubljani. — Lapsus catami. V včerajšnji komentar k imenovanju dr. v. Spitz-mullena se ie vrinila v nagltei po-mota. Dr. v. Spitzmi'iller kot trgovinski minister ni Hl naslednik drja. En-9rela, terrveč drja. Schusten'a. Dr. Engel ie bil finar»čni irnnister ter je odstonil i5točć?sno z drjem. Schuster-'em. Dr. Englov na^lednik ie bil dr. Leth. — Vojno poso'fio. Tvrđka Jan-ko Popovič v Ljubljani fe podni-sala na 5. ogrsko vojno posojiio 50.000 K. — Železniške vesti. Preme^čenj so: Ernest S i r k . strojni komisar pri ravnateljstvu drž. železnic v Ino-mostu k prometnemu vodstvu v Tr-stti. kot namestnik prometnega voditelja: Alojzn Potočnik. adjunkt, od prometnega urada v Ljubljani k prometnem u uradu v Novem mestu 7a pred<;toinika; Franc F o r e t i c h, revidenf na pos+ajnem u radu Perko-vič - SIi\-na v Splet: Alojzij Oer-m e k , adjunkt v Kranju k nrome^ie-mu uradu v prosti luki v Trstu: 7iga O r u n . postajni moister v Trstu k prometnemu urađu v Puliu. V pokoj so *1i: Ivan Z i n k . viSji sprevodnik v Trsta: Tgnacij SrameI, «kladišč-n\ rrofster v Ljubljani: IvanTopo-lonšek, skTad?ščni mojster na Je-«tenicah: Ivan Lampe, čuvaj v Trstu. — Imenovanje. Stavben? svernik državne st^vbene sJučbe na Kranj-sVem Ijeo B1 o n d e k Ie »tnsnr.van za vflf^^a stavneneca jrvetnfka. — Poriče nočltnlce, Ker ie le-to$ 24. decembra nedelja. !e odredi! n?*iixni irnnister. d» se na onih srednjih šotah. trgovah in navtičn»h. kjer prlčenjajo božične počitoice rtd- I no 24. decembra, letos zaključi šolskl pouk iziemoma že v petek 22. decembra. Deželne šolske oblasti mo-rejo odrediti z istim dnera noćitnice za ljudske in meščanske sole. — Bankovci po 50 kroo. Avstro-ogrska banka je razglasila, da o s t a-n e j o stari bankovci do 50 kron za zdaj ševprometu. — Vzrok đolglb zamuđ včcrig-šnjib vlakov je bi] ta, da sta zavoziia v Brucku dva tovorna vlaka drug v gruzega. Nekaj vagonov je bilo raz-bitih, ranjen ni nikdo, škoda ni velika. — Kava. V ljubljanskih kavar-nah je bilo včeraj videti dotge obraze. Kavo je dobiti Ie še gotove ure zjutraj in zvečer, sicer pa ne. Ljudje, ki so vajeni hoditi na crno kavo po obedu, so posebno nezadovoljni 6 to uredbo in zlasti se morejo sprijaznitl z dragimi nadomestili, ki naj jih vži-jejo namesto kave. Za kavarnarje zna ta nova uredba imeti občutne materijelne posledice. Poročil se Je včeraj v Celju mariborski odvetnik, sedaj c. kr. nad-poročnik dr. Karei Koderman z gdčno. Melito SerneCevo, hčer-ko odvetnika dr. Josipa Serneca v Celju. NovoporoČencema najiskre-nejše čestitke! Boj z roparji. Na $ u h o r j u pri Metliki je 11. t. m. ob 10. uri vdrlo šest hrvatskih roparjev v ž u p n i š č e. Navalili so na župnika in ga oropali za več tisoč. Orožništvo obveščeno pravočasno, je prihitelo na lice mesta. kjer se je vnel boj s puškami, revolverji in nozi. En ro-par je, zadet od strela, obležal takoj mrtev, dva sta težko ranjena in sedaj v zaporu metliškega sodišČa. Dva pobegla roparja imajo baje že kmet-ie vjeta, nekaj tuđi ranjena, In en sam je odnesel zdrave pete. Pri ustreljenemu ro