Mbibu iijuftimi v pfllrotrfl ^ ffm mn i- MuireitskL dom Steu. 290 C fiubiiJiiii, sccda 22. decembea 1931 leto II. Dr. Stojadinovič je govoril včeraj o načelih in uspehih naše zunanie politike Naš mir je na vseh mejah zavarovan... Belgrad, 22. dec. Včeraj popoldne je na eejt finančnega odbora v zbornici pri razpravi o proračuna) zunanjega ministrstva govoril predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič o naši zunanji politiki, o načelih, ki jo vodijo ter o uspehih, ki jih je ta politika v dveh letih dosegla in prinesla Jugoslaviji ogromnih koristi, zlasti v gospodarstvu. Dr. Stojadinovič je govoril med drugim: »Gospodje poslanci! V zadnjih mesecih od mojega poslednjega poročila v narodni skupščini se ni nič tako novega in važnega zgodilo na polju naše zunanje politike, in tudi ne nič takega, kar bi spremenilo osnovne črte, ki so vam znane in ki jih je narodua skupščina zadnjič z veliko večino odobrila. Zato ne želim danes obširneje govoriti, ker mislim, da je bilo v naši zunanji politiki baš poslednje mesece toliko jasnih in velikih uspehov, da mislim, da kako posebno zagovarjanje tega proračuna ali naše zunanje politike sploh ni potrebno. Gospodje! Letos smo imeli v Belgradu uradne obiske predsednika bolgarske vlade Kjuseiva-nova, italijanskega zunanj. ministra grofa Ciana, predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša, nemškega zunanjega ministra v. Neuratha in francoskega zunanjega ministra Delbosa. Jaz sem pa uradno obiskal Atene ob priliki sestanka držav Balkanske zveze; Sinajo ob priliki sestanka držav Male zveze, Pariz, London in Rim, v bližnji bodočnosti nas pa čaka tudi uradni obisk Berlina. Vsi ti obiski, ki so počastili Belgrad v letošnjem letu in vsi uradni obiski, ki sem jih storil, so najboljši dokaz aktivne in uspešne zunanje politike naše države. Držeč se osnovne črte naše zunanje politike, smo uspeli, da ohranimo vsa prijateljstva in da teni prijateljstvom dodamo še nova, ki so nam dra- gocena zaradi zavarovanja naših gospodarskih koristi in zaradi zavarovanja m i r n na naših mejah. Osnovna ideja naše zunanje politike — mir — je triumfirala povsod na Balkanu, v donavski kotlini in na obali Jadrana. Reči smemo, da niso narodi, ki prebivajo v tem kraju Evrope, nikoli živeli v trdnejšem miru kakor danes. In če vidimo danes temne oblake na obzorju mednarodne politike, jih ni treba iskati ne na Balkanu, ne na Donavi, ne na Jadranu, ampak zunaj naše države in zunaj naših meja. (Viharno ploskanje.) Naš narod se »ato sme po zaslugi takšne zuninje politike v miru posvetiti svojemu gospodarskemu, socialnemu, kulturnemu in prosvetnemu napredku in notranji konsolidaciji, prepričan, da mu je mir na vseh njegovih meja! popolnoma zavarovan. (Splošno dolgotrajno odobravanje in ploskanje v centrumu in na desnici.) Prifateljstvo s Francijo je dobro, a zveza z (talilo potrebna Jugoslavija mora skrbeti za stroge koristi Po poročilu predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča je dobil besedo posl. Luka K o s t r e n č i č, ki je izvajal: V prvi vrsti si moramo biti na čistem glede tega, da je Zveza narodov kot univerzalna ustanova za organiziranje svetovnega miru popolnoma odpovedala. Po vojni se je na vse strani in z vsemi mogočimi sredstvi vršila velikanska propaganda za svetovni mir z geslom* »Nikoli več vojne!« Kot najučinkovitejši pripomoček za preprečitev vojne in zagotovitev mirti so navajali splošno razorožitev. Uspeh pa je bil, da se že leta in leta na vsem svetu vrši kar najintenzivnejše oboroževanje v takšnem obsegu, da more le še čudež rešiti človeštvo pred splošnim spopadom oboroženih narodov vsega sveta. Gospodje poslanci! V današnjem težavnem in kalnem mednarodnem položaju, ko je Evropa razdeljena na demokratski zahod, fašistični centrum in boljševiški vzhod. jjre vse dr. Stojadi-novičevo stremljenje bčitno za tem, da obvaruje Jugoslavijo in evropski jugovzhod pred nevarnostjo, da ju ne potegnejo v vrtinec spopada ide-©logi in koristi velesil. Za sporazum s sosedi Dr. Stojadinovič je absolutno ohranil, nadaljeval in obnovil vse naše stare zveze in prijateljstva. Toda kot realen in odgovoren politik je znatno ublažil in bistveno popravil naše razmerje do držav, nasproti katerim smo leta in leta zavzemali rezervirano stališče. Razen tega je ustvaril realno možnost kar najtesnejšega razmerja in sodelovanja z vsemi našimi sosedi. Danes, ko preživlja ZN težko krizo, more biti vsekakor samo v korist vse Evrope in svetovnega miru. da si Jugoslavija, vogelni kamen dveh mednarodnih miroljubnih tvorb, Male zveze in Balkanske zveze, prizadeva, da razširi krog svojih prijateljev v tako kočljivem delu evropske celine (Ploskanje in odobravanje.) Jugoslavija nieji ob štiri države in absolutno nima interesa, da bi živela v dobri soseščini le z dvema mejašema. To pa vsekakor tudi ni v interesu Male zveze ne Balkanske zveze. Prav zato je Jugoslavija v prvi vrsti poklicana, da ustvari možnost čedalje tesnejšega razmerja in sodelovanja z vsemi svojimi sosedi. Večno ni mogoče deliti svet v zmagovalce in premagance, posebno ne. če iskreno želimo konsolidacijo Evrope. Samo po sebi se razume, da je za popolno pomiritev in sodelovanje med vsemi podonavskimi in balkanskimi narodi eden izmed glavnih pogojev dobra soseščina med Jugoslavijo in Italijo, edino izmed velesil, našo sosedo, s katero je politično kar najintimneje zvezana večina ostalih naših sosed. (Tako je!) Zato je mir na Jadranu ne samo življenjskega pomena prvega reda za Jugoslavijo in Italijo, temveč tudi za splošen mir vse Evrope. (Ploskanje.) Razen tega moramo neprestano imeti pred očmi. da smo gospodarsko v prvi vrsti navezani na države osi Berlin-Rim in na države rimskega trikotnika, in tega gospodarskega momenta ne moremo prezreti. (Odobravanje.) Trajna poli- Ustanovitelj ^nedeljivega m rti" umrl Newyork, 22. dec. o. V St. Paulu v Minesoti je ob 2 ponoči umrl za pljučnico bivši ameriški zunanji minister Frank B. Kellog. Kellog se je rodil 1856 in je po končanih šolali poslal odvetnik. 1917, ko je Amerika stopila v vojno, je prišel za poslanika v London, kjer je ostal do 1924. Pod predsednikom Coolidgeom je 1925 bil imenovan za zunanjega ministra in je vodil angleško zunanjo politiko štiri leta, tedaj ko je bilo treba urejati razrvane razmere po svetovni vojni. Njegovo najvažnejše politično delo je tako zvani Kellogov pakt, ki sta ga izdelala s pokojnim predsednikom francoske vlade Briandom. Ta pakt je postavil načelo nedeljivega miru na svetu, za katerega morajo jamčiti vse države, ki pogodbo podpišejo in se obvežejo, da bodo z vsemi sredstvi pomagale državi, ki bi jo kaka druga napadla. Dogodki zadnjih let so dokazali, da tega mirovnega načela ni mogoče uresničiti, čeprav so Kellogov pakt podpirale skoro vse države sveta. Kellog je dobil 1929 Nobelovo mirov-/io nagrado in je bil imenovan za sodnika pri mirovnem sodišču v Haagu. - tika gospodarskega in knlturnega sodelovanja tned Jugoslavijo in Italijo bi pomenila ureditev enega izmed največjih zgodovinskih vprašanj v Evropi pomenila bi konec stoletnega nasprotovanja med Apeninskim in Balkanskim polotokom. Sprava med Jugoslavijo in Italijo se nikakor ne dotika našega prijateljstva in zavezništva s Francijo, ki nam je pri vsaki priložnosti priporočala to spravo. Proti vmeravanju v domače zadeve Prav zadnji časi so spet potrdili, da je prijateljsko in zavezniško razmerje med Jugoslavijo in Francijo tako globoko zasidrano, da sploh ni odvisno od nihanja mednarodnih odnošajev. Mala zveza in Balkanska zveza nista družba enodnevnih diplomatskih državic. Vse te države so skupaj 8 Francijo vsak čas pripravljene za vsako ceno in skupaj' braniti svojo politično neodvisnost in teritorialno nedotakljivost. Toda danes je splošen pojav, da se vsaka država zavaruje na vse strani In sporazume z vsemi. (Vzkliki: Tako je! Odobravanje.) Zato morajo vsi tisti, ki si prilaščajo monopol frankofil-stva v tej državi, vedeti, da naše razmerje do Francije ni zadeva tega ali onega režima v Belgradu in Parizu,, ampak zadeva kraljevine Jugoslavije in zadeva republike Franiije. (Dolgo odobravanje.) Osnovno načelo zunanje politike vsake neodvisne države mora biti, da se nihče nima pravice vtikati v notranje zadeve druge države. Toda prav tako mora biti osnovno načelo notranje politike vsake države, da nihče znotraj države nima pravice vpletati tujino v notranje zadeve države. (Živahno odobravanje.) Naloga zunanje politike Jugoslavije ni, da služi kakšnim blokom, frontam in ideologijam. Njena najvišja naloga je varovati Jugoslavijo, to se pravi, braniti njeno varnost in njene življenjske interese. Ker smo po vojni dobili vse, ne moremo dovoliti, da bi nas kdo zapletel v spore in obračunavanje, kjer bodo urejali kolonijsko ali druga vprašanja. Mi smo edino pripravljeni varovati in braniti svoje krvavo pridobljene postojanke na tej najbolj izpostavljeni točki evropske c e 1 i n c. 'le* Nasprotujoča si poročita o padcu Teruela Barcelona, 22. dec o. Po uradnem poročilu španske rdeče vlade so včeraj vladni oddelki zavzeli mestece Teruel, za katero so divjali teden dni hudi boji med snežnimi viharji pri 17 stopinjah mraza. Zaradi tega vladnega poročila je v Barceloni in Mudridu zavladalo veliko veselje. Perpignan, 22. dec. Havas poroča: Poveljstvo vladnih oddelkov pri Teruelu pravi v svojem poročilu, da eo včeraj vladne čete jx> krvavih bojih zasedle hiše v okolici mesta kljub hudemu nacionalističnemu ognju. Vladne čete je izdatno podpiralo topništvo in pa letalstvo. Nacionalisti ne priznajo poraza Salamanca, 22. dec. o. Nacionalistično vrhovno poveljstvo pravi, da ni pri Teruelu prišlo do nobene spremembe in da nacionalisti odbijajo vse napade rdečih ter so celo napredovali in zasedli vas Los Morrones. Položaj rdečih je ogrožen zaradi tega, ker so na zelo ozkem pasu prodrli čez nacionalistično fronto do Teruela in ne morejo dobivati zaradi vremena ojačenj ter živeža. Grozi jim nevarnost, da jih bodo nacionalistične čete zajele, ker so z izpadom proti Teruelu rdeči na enem mestu prišli kakih 25^ km za nacionalistično bojno črto, ne da bi se bili zavarovali na krilih. General Quiepo de Liano je objavil po radiu, da so neresnične vesti republikancev, ki jih sirijo o Teruelu. Teruelu ne grozi nobena nevarnost in izjave rdečih postajajo zmeraj bolj smešne. Salamanca, 22. dec. A A. Havas. Vrhovno poveljstvo objavlja: Na teruelski fronti smo odbili obupne napade sovražnika. Naše čete sedaj prodirajo. Zaplenili smo jim tri tanke in prizadejali mnogo škode. S krampom nad tabernakelj Ljubljana, 22. decembra. V noči od 17. na 18. december je trojica neznanih vlomilcev vlomila v farno cerkev v Stranjah pri Kamniku. Najprej so 6kušali vlomiti v cerkev pri glavnih vratin, ki 60 bila pa zanje pretrdna. Zato so si sjposodili v bližini dvoje kratnjjov in 6e lotili zakristijskih vrat. S krampi so dvignili zakristijska vrata 6 tečajev, ki pa kljub temu še niso popustila, ker 60 bila zaprta z močnimi zapahi, Z odmikanjem in privzdigovanjem vrat pa se jitn je posrečilo, da so 6i vendarle priborili vhod v zakristijo Druga zakristijska vrata, ki vodijo v cerkev, pa so bila tudi zaklenjena. Vendar jim ta niso dala toliko dela in so jih odprli najbrž kar z dletom, ki jim je nadomestil vitrih. Preiskava je ugotovila, da sta vlamljala dva neznana vlomilca, dočim je tretji bil na zvoniku na straži z namenom, da bi tovariša opozoril, če bi se bližala kaka nevarnost. V cerkvi sta 6e vlomilca lotila s krampom tabernaklja, ki sta ga tudi odjorla. Zdi se, da sta dobro jx>znala vrednost ciborija in monštrance, ker sta vzela te srebrno in pozlačeno lunico iz monštrance. monštranco samo pa 6ta pustila. Ci-borij za nju tudi ni predstavljal poocune vrednosti, zato sta se znesla nad hostijami, ki sta jih okrog s*o odnesla. Nato 6ta se lotila treh lesenih nabiralnikov za milodare, ki so bili postavljeni v cerkvi. Vlomila sta v vse tri in pobrala tisto malo drobiža, kolikor ga je bilo notri. Stvarna škoda, ki sta jo napravila, je mnogo večja, kakor pa plen, ki Sta ga odnesla. Ko so zjutraj vlom opazili, so obvestili orožnike, ki so začeli s poizvedovanjem, vendar ni mnogo upanja, da bi našli brezvestne vlomilce. Japonski katoličani so prosili sv. očeta, naj jim dovoli v vatikanskem mestu zgraditi cerkev v japonskem srednjeveškem slogu. Načrte je izdelal arhitekt Hašagava, ki sc je pri tem ravnal po slogu starih cesarskih japonskih palač. Velika tatvfna v cerkvi Ljubljana, 22. decembra. V noči na 19. december so neznanci vlomili v župno cerkev v Koprivnici na Hrvaškem. Odprli so tabernakelj in odnesli velike vrednosti. Vzeli so monštranco, vredno 10.000 din, dva ciborija, vredna 6C0 din, štiri križe vredne 4000 din, srebrni pladenj vreden 200 din, črn mašni plašč vreden 1000 din in že nekaj drugih drobnarij. Skupna škoda, ki jo ima cerkev, znaša nad 20000 din. Na enem izmed ciborijev je v podstavku urezan napis »Marija Pisatič darovala«. Verjetno je, da bodo vlomilci skušali dragocenosti razbiti in razstaviti in jih prodajati kje drugod po posameznih delih. Zasledovanje ni doslej privedlo do nobenega uspeha. Nesreča ne počiva Ljubljana, 22. decembra. Ljubljanska bolnišnica je sprejela včeraj med drugimi bolniki tudi dva pončerečenca. Zasebni uradnik, 23-letni Prah Josip iz Podgore pri Št. Vidu nad Ljubljano, je doma čistil lovsko puško. Ko jo je napolnil, je zadel z nogo tako nesrečno vanjo, da se je sprožila. Krogla mu je šla skozi levo roko. — Domači konj je s kopitom udaril v glavo 7-letno hčerko posestnika Grila v Zlokarji vasi v občini Trojane. Mala Ančka je dobila težke poškodbe na glavi in je njeno stanje dokaj resno. Votivni izrdi iz Romunife Bukarešta, 22. decembra. AA. (Havas) Po najnovejših poročilih je znan delni rezultat iz 40 od 72 volilnih okrožij. V teh okrožjih je dobila vladna liberalna stranka 41% glasov, narodna kmečka stranka 22%, stranka »Vse za domovino« 14%, rasistična nacionalno-krščanska stranka 8%, liberalni disidentje so dobili 6%, ostanek dobe pa razne druge manjše skupine. Doslej ni niti približno znan odstotek volilne udeležbe. Vesti 22. decembra 4500 newyorških šoferjev je začelo stavkati. Vsega skupaj ima to veliko mesto 12.000 taksijev in 18 400 šoferjev. Odloki voditelja Nemcev v tujini, Bohleja, bodo imeli veljavo ministrskih odlokov, tako je sklenila nemška vlada. V pariških filmskih podjetjih je izbruhnila stavka, ker ne marajo lastniki skleniti z igralci in tehničnim osebjem kolektivnih pogodb. Osebje je zasedlo filmske delavnice, odkoder je morala metati ljudi ven policija. Poljsko socialistično stranko so včeraj razpustili in jo postavili izven zakona. Francoski zunanji minister Delbos bo konec januarja potoval v Berlin na razgovore o morebitnem sporazumu med Nemčijo in Francijo. Na včerajšnji seji francoske vlade so se razgovarjali o uspehu Delbosovega potovanja po^ Srednji Evropi in ugotovili, da so vse te države zveste Zvezi narodov in Franciji. _ Mussolini je sprejel odposlanstvo poljskih legionarjev, ki se je v Rimu udeležilo odkritja spomenika pokojnemu maršalu Pilsudskemu. Do novih hudih spopadov je prišlo zadnje čase po vsej Palestini in so Arabci pobili več angleških uradnikov in policistov. ,. Sodba v tožbi polkovnika de la Rocquea, voditelja 1’ rancoske socialne stranke, bo izrečeua 3. januarja. Rooseveltov nasprotnik Landon je izjavil, da bo z obema rokama pomagal Rooseveltu pri vsaki akciji za pomiritev Daljnega vzhoda. Vse angleške radijske postaje bodo odslej imele vsak dan propagandne oddaje v španščini, portugalščini in arabščini. Namen teh oddaj je, slabiti italijansko propagando, ki je zelo močna in spretno organizirana. Ob smrti generala Lndcndorffa je Hitler izdal spomenico na nemški narod. V njej poveličuje Ludendorffove zasluge za Nemčijo. Angleški delavski voditelj Lansbury se jo včeraj vrnil v London po štirinajstdnevnem letovanju. O svojih obiskih v Srednji Evropi je dejal, da se je prepričal, da samo pretirano oboroževanje povzroča gospodarske težave v teh državah. Predsednik ČSR dr.-Bcnes pojde na uradni obisk v Francijo, in sicer v začetku pomladi. V Pariz ga je povabil zunanji minister Delbos med svojim bivanjem v Pragi. r, . n,ori? 3® padlo italijansko vodno letalo pri Brindisiju. Trije člani posadke so bili mrtvi, dvema pa se ni nič zgodilo. Na seji angleškega odbora za Egipt v Londonu so govorili o tem, kaj bi se zgodilo z Egiptom. Če bi Italijani, ki eo lastniki izvirov te reke. hoteti spremeniti njen tek, kar store lahko s tem, da izsekajo neki gozd pri jezeru Tana. To vprašanje prizadeva Angležem precej skrbi. Pogajanja za angleško-ameriško pogodbo so tako napredovala, da bo lahko posebna komisija odpotovala takoj po božiču iz Anglije v Ameriko. Bivši predsednik belgijske vlade Van Zeeland se je pripeljal iz Rima v Pariz. Vozil se je s pariškim kardinalom Verdierjem skupaj. V Parizu bo obiskal predsednika vlade Chautempsa. Žena predsednika dr. Stojadinoviča je dojjoto-vala v Pariz in bo v Nantesu botrovala naši novi torpedovki >Belgrad<, ko jo bodo spustili v morje. Nemške bojne ladje, kar jih je v Sredozemskem morju, so priplule na božični oddih \ Napoli. Velike demonstracije egiptovskih štndentov so bile včeraj v Kairu. Študentje so napadli na ulici tudi finančnega ministra in mu razbili avtomobil. Ogenj je izSruhnil na angleški križarki »Are-thusa«, ko je bila ladja kakih 8 milj od Malte. Kri-žarka se je morala vrniti v pristanišče. Nenadno je zbolel nemški maršal Mackensen. ki je bil kakor pokojni Ludendorff eden vodilnih generalov v svetovni vojni. Mackensen bi moral na Ludendorffovem pogrebu zastopati bivšega nemškega cesarja. Program za ameriško pomorsko oborožitev znaša 557 milijonov dolarjev, to je 27 milijard dinarjev. Velike demonstracije proti mirovnim pogodbam so bile v Budimpešti pri predavanju francoskega političnega časnikarja Julesa Sauerweina, ki je spremljal zunanjega ministra Delbosa na njegovem potovanju po Srednji Evropi. Policija je šele po dolgih naporih omogočila, da je predavatelj prišel do besede. Za novega voditelja nemškega Rdečega križa je Hitler imenoval brigadnega poveljnika narodno socialističnih bojnih oddelkov dr. Granitza. 0 pokojnem generalu Ludendorltu pišejo francoski listi, da je bil dober vojak, toda slab politik in velik domišljavec, kar je Nemčiji ob sklepanju miru prineslo veliko škode. V konkurz je prišel češki general Gajda, voditelj češkili fašistov. Novoizvoljeni vrhovni sovjetski svet bodo sklicali na prvo sejo 12. januarja. Na šest mesecev ječe pogojno je bil obsojen ujsokojeni francoski major Renauld, predsednik razpuščene bojne organizacije sSoiidarite Fran-caise«, ker je dejal, da je njegov politični program, če bi pnsel do oblasti, iztrebljenje komunizma in protizidarstva, poleg tega pa bi dal takoj obesiti voditelja ljudske fronte Leona Bluma. Božična odda;a vatikanskega rad a Rim, 22. decembra. Vatikanska radijska postaja bo prvi dan božiča med 19 in 20 srednjeevropskega časa oddajala velik koncert pod vodstvom skladatelja Lorenza Perosija, člana italijanske akademije in voditelja sikstinskega zbora, 6 sodelovanjem tenorja Giglia, soprana Federzinijeve in ubora sikstinske kapele. Koncert bodo prenašale vse italijanske radijske postaje, švicarske, belgijske, irske, holandske, avstrijske, češkoslovaške, madžarske, romunske in poljske postaje, postaja sPetija Parisienai v Parizu. »Radio Normandiet. ameriške postaje, vse argentinske, urugvajske no-staje iu postaje drugih držav Južne Ameriko. Smešno preuranjena smuška samozavest Ljubljana, 22. decembra. »Vreme« prinaša dne 21. decembra članek sarajevskega dopisnika Walterja M. Čuka: »Na Jahorini je počela smučarska sezona«. Iz tega sestavka lahko razberemo, kako škodljiva utegne postati za ugled našega smučanja in za naš domači, slovenski zimski tujski promet svoje-časna, na _s'epo pretirana in neosnovana izjava dr. Marušiča, predsednika Zimskošportne zveze (Slovenca!), da je »doslej bilo središče smučanja v Sloveniji, v bodoče pa se bo premaknilo v Bosno«, kjer da so pogoji za razvoj boljši. Že, ko je južno in vzhodno časopisje prineslo to — ne vemo kakšnemu smotru služečo — brez dvoma nepremišljeno in napačno izjavo, so bili slovenski smučarji-praktiki na vso moč nejevoljni, saj so začutili, da je ta prognoza krivična (pri nas je smučarstvo že tako razvito, da nas južnja-ki ne bodo mogli nikoli dohiteti, saj imamo edine tekmovalce iz leta v leto pa povrhu tudi boljši naraščaj, ki ima priliko za vežbanje vse dalj časa kot pa Bosanci in Srbi: pri nas se drži sneg v gorah mnogo dalje kot v Bosni in Srbiji, razen tega so naši tereni tehnično neprimerno težji, tako 'za teke kot za obe alpski disciplini; razen tega pa prava alpska lega sama in z njo zvezana ostra alpska klima garantirata stabilnejše ugodne snežne razmere). Rezultati te čudne dr. Marušiče ve izjave se na našem jugu že kažejo: zadnje čase je zagrebško in belgraj-sko časopisje začelo povsem zanemarjati smuško Slovenijo, vso pozornost pa je vrglo na Bosno, kjer dela prav orientalsko reklamo za Jahorino. Kakšne so bile priprave in kakšen red je vladal na zadnjem državnem prvenstvu na ]a-horini, so nam že v pretekli zimski sezoini usino sporočili naši smučarji. Tudi VValtru M. Čuku v ^Vremenu« ni neznano, da je bila organizacija slaba, da »nateeanje ni prošlo u najboljem redu,« da je bila temu kriva slaba organizacija itd. Jahorina planina, doslej znana samo iz sevdalink, je brez potrebe dvignila mnogo snežnega prahu Čukova reportaža kaj kmalu pokaže orientalskega duha, ki se nagiba — kadar mu kdo le inailo polaska (kakor se je Bosancem polaskal dr. Marnšič) — v namišljeno mogočnjaštvo in rano samozavest. Kar v začetku pravi: »Do sada je Slovenija nosila rekord, što se tiče sinučar-stva uopšte. Ali izgleda, da joj Bosna iz zime u zimu sve više od slave oduzinia.« Čujte, čujte, kako hitro so ti možje nataknili koturne in skočili na hodulje! Kdo bi si bil mislil, kaj ne? Nadalje poroča g. Čuk, da mu je izjavil g. Štokhamer, zakupec doma na Jahorini: »Nadam se, da cemo ove godine tuci Sloveniju « (štiri pikice ali pomišljaj stoje tudi v reportaži!) V nadaljnjem toku reportaže nas g. Čuk seznani »sa poznatim našim učiteljem smučanja« g. Jovom Banjaninom, takole nam ga predstavi: »Banjanin dolazi svake zime na Jahorinn. Zimi je učitelj smučanja, a leti tenisa. U Crikvenici (!, ki smo ga napravili mi) Banjanin je svršio nekoliko smučarskih kurseva, zatim u švajcar-skoj, Austriji... Na Jahorini je več cetvrtu go-clinu. Svi ga smučari znaju. A naročite — smučarke. Zbog njegove lepe gradnje tela, sport-skog izraza lica (»Vreme« prinaša tudi njegovo sliko) i večitog smeška, koji se krije iza gustih brkova.« G. Čuk nadaljuje: »Upoznajemo se sa «sinom belih brda».« »Vi več došli na smučanje?« »Moja je to dužnost, doči pre smučara. A * sem toga došao sam nešto ranije i radi toga, što mislim da reorganizujem svoju smučarsku ško-lu. Naime, poučavaču početnike u smučanju po najnovijoj ineiodi, koju sam naučio u Davosu, u Š vaj carsko j.« Rcportpr nadaljuje: »Vi ste bar obišli najpoznatije smučarske centre, pa nam recite, šta mislite o Jahorini?« G. Banjanin odgovarja: »Prirodne lepote i budučnost smučar-skog športa kod nas, bezuslovno pripadaju Jahorini. Slovenija se ni ukom slučaju ne može meriti sa bosanskim i srbijanskim planinama.« Ta ie pa dobra: Svetovne smuške marke, kakor so Markuš Maier in drugi elitni Avstrijci, nam z zavidanjem kar ne morejo prehvaliti naših terenov, neki g. Banjanin, ki slovenskih smuških terenov najbrž še videl ni — ali pa, če jih je, jih je skoji okna raznih nižinskih smuških domov, sicer ne bi govoril tako — pa trdi, da se Slovenija »ninkom pogledu ne može meriti sa bosanskim in srbijanskim planinama. Ta njegova iziava je v jedru generalni napad na zdravi človeški razum — ali pa hote zagnan kamen! Na koncu se g. Banjanin še enkrat »izjasni«, ko pravi o Jahorini, ko pravi, da bo dobre smučarske terene, poceni hrano in prometna sredstva ter uživanje v lepoti planin ter sneg našel vsak na Jahorini: »pre ovde, na Jahorini, nego drugde ...« Nadalje omenja gosp. Čuk, kako je na Jahorini vse poceni: Pension 28—42 din dnevno. Ne bo dolgo! Tudi pri nas je bilo, ko pa se je tujski promet razvil, se je vse podražilo — in tako je bilo povsod ter bo, če se bo tam tujski promet res razvil — tudi na Jahorini! Slovenskim gostinskim podjetjem pa kljub temu — ob rastoči propagandi za bosanske smuške terene — priporočamo, naj že v tej sezoni znatno znižajo cene oskrbi, ki so ponekod res že previsoke!!! Slovencem pa, ki dajejo izjave, priporočamo, naj se v bodoče ne izražajo nepremišljeno, ker nam prenagljene izjave utegnejo škodovuti, tako kot nam utegne ona dr. Ma-rušičeva. Podivjanost brez primere KINO UNION Klic življenja (L'appel de la vie) Življenje na kliniki za ženske bolezni. V glavnih vlogah priznana igralca Telefon 22-21 Victor Fr e n ter. in Suzy Prim. Predstave: ob 16., 1915. in 21*15. uri. ■JON. Stanje naših rek Belgrad, 21. dec. AA. Poročilo vodno tehničnega oddelka gradbenega ministrstva o vodnem stanju na glavnih rekah in o poplavi ob Savi dne 21. decembra t. L: Donava v svojem gornjem toku v glavnem stoji na stari višini, v mejah naše države pa raste povprečno za 9 do 13 cm. Drava pada povsod. Tisa raste v mejah naše države še vedno povprečno za 18 cm. Sava v gornjem toku do Zagreba in še na- grej pada, pri srednji višini. Pri Sisku pada, pri rodu neznatno narašča, od Samca do Šabca pada, pri Belgradu pa narašča. V zadnjih 24 urah je Sava pri Sisku padla za 17 cm pri vodni višini, ki je 73 cm pod maksimalno. Pri Brodu je narasla za 5cm in znaša vodna višina 846cm, to je 18cm pod maksimalno. Pri Samcu je padla za 1 cm pri vodni višini 19 cm pod maksimalno. Pri Rači je padla za 9 cm pri vodni stopnji 40 oni ped maksimalno. Pri Mitroviči za 8 cm pri vodni stopnji 42 cm pod maksimalno, pri Šabcu za 4 cm pri vodni višini 47 cm pod maksimalno. Pri Belgradu je pa narasla za 15 cm pri vodni višini 518 cm, to je 136 cm pod maksimalno. Kolpa, bosanske reke [n Drina padajo. Na nasipih do Bosanskega Samca in še naprej teko obrambna dela v redu. Nasip Jašič—Bara—Lesko-vac je poplavljen, nasip pri Ivanjkovici pa še vedno drži. Na drugi ogroženih krajih je položaj nespremenjen. Glavni nasip Bosanski Šamac—Orašje— Brčko—Rača se še vedno upira vodovju. Nasipi Črna Bara— Ravnje in mačvanske vodne zadruge se še vedno branijo pred poplavo. Nasip Mrdje-novac— Dragojevac je ppplavljen na šesiih krajih in je tod voda poplavila okrog 800 ha. Vasi Mrdje-novac, Dragojevac in Mi jokaš 60 delno poplavljene. Na nasipih, zgrajenih od vodnih zadrug vzdolž levega in desnega savskega brega in Dunava do Belgrada. so nedotaknjeni. Zaradi padanja temperature se je položaj na izlivu Save in njenih desnih pritokih zboljšla. Položaj se bo tudi prihodnje dni popravil, če me bo novih snežnih padavin in večjega deževja. Nesreča v Slovenjivasi pred sodniki Maribor, 22. decembra. Pred okrožnim sodiščem se vrši danes razprava zaradi znane nesreče pri Slovenjivasi, ko je avtomobilist zavozil v skupino motociklistov ter je bil pri tej priliki mariborski trgovec Josip Smeh težko poškodovan. Zaradi te nesreče se je zagovarjal danes 28-lelni šofer Alojz Kancler pred sodniki zaradi težke telesne poškodbe. — Dne 9. maja t. 1. se je peljala večja skupina motociklistov iz Maribora z izleta na Dravsko polje nazaj v Maribor. Pri Slovenjivasi jih je dohitel obtoženi Kancler a svojim avtomobilom ter jih je skušal' prehiteti. Pri tem je s hitrostjo najmanj 70 km zadel najprej v motorno kolo, vendar ee je posrečilo motociklistu obdržati vozilo v ravnotežju, samo njegova partnerica je vsa prestrašena skočila s sedeža ter padla na ceslo. Takoj zatem je obtoženec zadel v prikolico motornega kolesa, na katerem se je vozil trgovec Josip Smeh s svojo soprogo in sinčkom. Zaradi udarca je motocikel udaril v drevo ob cesti ter se je prevrnil in razbil. Smehova foproga in sinček sta pri tem zadobila samo lažje poškodbo, Smeh sam pa si je zlomil nogo in roko ter je dobil tudi druge poškodbe. Zaradi te nesreče še danes boleha ter se more gibati samo na bergljah. Tudi mu je noga ostala znatno skrajšana. Obtoženec ee zagovarja, da se je peljal pravilno in z zmerno hi-trosMo, kar pa priče zanikajo. Razprava ob času pomočila še irai» Izletniški vlaki na Gorenjsko v zimski sezoni Pričenši od 25. decembra dalje vozi ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana glav. kol.— Jesenice—Rateče—Planica, odnosno Bistrica Boh. jez. izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 6 zjutraj s postankom samo v Ljubljani gor. kol., 'Kranju in Lescah-Bledu, s prihodom na Jesenice ob 7.35, Rateče-Planico ob 8.39 in Bistrico Boh. jez. ob 8.39. Od Jesenic do Bistrice Boh. jez. in Rateče-Planice ima vlaik postanek na vseh postajah in postajališčih. V obratni smeri vozi izletniški vlak z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 19.11, iz Rateč-Planice ob 19.14, iz Jesenic ob 20.27 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 22.12. Nadalje vozi ob nedeljah in praznikih na progi Jesenice— Rateče-Planica potniški vlak z odhodom iz Jesenic ob 21.07 in prihodom v Rateče-Planico ob 21.56, zato pa izostane ob nedeljah in praznikih na progi Jesenice—Fusine Laghi mešani vlak z odhodom iz Jesenic ob 6.15. Zapora ceste Stahovica-Kamniška Bistrica Zaradi dolgotrajnega deževja in skrajno vlažnega vremena se je od kamnoloma inž. Dedeka dalje proti Bistrici na dveh mestih udrl zemeljski plaz, ki je porušil dva oporna zidova, zaradi česar je tudi močno poškodovano cestišče, tako da je cesta za vsa vozila nedostopna. Pod tako imenovanim kraljevim hribom pa je tudi plaz zemlje zasul cesto. Zaradi teh nepričakovanih nezgod ostane omenjena cesta od inž. Dedekovega kamnoloma dalje proti Bistrici za vsa vozila zaprta. Nujno potrebno je, da kraljevska ban. uprava odredi potreben kredit in poškodbe temeljito popravi, čim bodo nastopile ugodnejše vremenske razmere. Kamnik, 21. dec. Idilična gorska cerkvica v Stranjah je doživela zadnje dni preteklega tedna nekaj — kar je pričakovati le od ljudi, ki imajo povsem iste nazore, o kakršnih slišimo iz »boljševiške Rusije«. V hladni noči od četrtka na petek so neznani podivjanci storili zločin, kakršnega naše verno in dobro ljudstvo ne more razumeti. Udrli so v mrtvašnico farnega pokopališča v Stranjah, kjer ]e bilo nekaj orodja. Oborožili so se s krampi ter odšli na nadaljni posel. Močna vrata, ki vodijo v zakristijo, so vrgli iz tečajev, ter jih močno poškodovali. Odtod pa so imeli lahek vstop v notranjščino cerkve, kjer so se spravili na tabernakelj v glavnem oltarju. Vratiča tabernaklja so s krampi razbili in vzeli iz njega monštranco, iz katere so sneli lunico s sv. hostijo. Sv. hostije, ki so bile v ciboriju pa so razmetali po cerkvi. Vse drugo kakor tudi cerkvene nabiralnike so pustili pooplnoma v miru. Prebivalstvo občine Kamniška Bistrica je zvedelo za zločin podivjanih skrunilcev takoj zjutraj, in pokazalo svoje največje ogorčenje nad tem bogoskrunstvom. Celoten aparat kamniške orožniške postaje je neumorno na delu, da zločince izsledi in vtakne na varno. Tudi ljudstvo skrbno pomaga po svojih močeh pri iskanju zločincev r. željo, da osebno spozna te junake sodobnega boljševizma. Filmi Celjske novice c Božičnica na II. drž. deški ljudski šoli v Celju je letos prav lepo uspela. Obdarovanih je bilo 217 revnih učencev s čevlji, suknom in perilom. Za božičnico so prispevali: Banska uprava v Ljubljani, ki je poslala sukno in flanelo, krajevni šolski odbor za II. šolski okoliš s 3000 din, g. Westen s 1000 din, g. Rakusch s 300 din; po 200 din so darovali: Cinkarna Celje, g. Brauns, Hranilno in posojilno društvo v Celju in drugi dobrotniki, ki so toliko darovali, da se je nabralo 6790 din. V blagu so darovali večje količine: gg. Weinberger, Weren in Hladin. Ko predlagamo javnosti to poročilo, smatramo za prijetno dolžnost, da izrečemo iskreno zahvalo vsem darovalcem, ki so pripravili s tem ubogim otrokom prav v božičnih praznikih, ko občutijo najbridkejše svoj položaj, nekaj božičnega veselja in zadovoljstva. c Brezposelnost narašča. Število brezposelnih stalno narašča. V evidenci celjske javne borze dela je bilo 10. dec, 415 brezposelnih, med temi 349 moških in 66 žensk. 20. decenibra pa je število brezposelnih narastlo že na 651, in sicer 573 mo-sfeih in 78 žensk. Na novo se je prijavilo 282. Delo dobe: 2 hlapca, mizar, frizer, 4 dekle, 2 natakarici, 5 kuharic in 3 služkinje. c Opozarjamo, da bodo mesnice in stojnice ter prodajalne v pekarnah v Celju 26. dec. ter v nedeljo 2. januarja dopoldne odprte. e Brivsko-frizerski lokali bodo na sv. večer 24. dec. odprti samo do 7. Na božič bo zaprto, na Štefanovo dopoldne in 2. januarja pa bodo lokali odprti do 12. dopoldne. c Otrok v plamenih. Na Brnici pri Hrastniku se je vžgala pri peči obleka 4 letni Zore Mariji, hčerki kurjača. Punčka je bila naenkrat v plamenu in so jo komaj rešili goreče obleke. Dobila je pa težke opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu umrla. c Avtomobilska nesreča pri Petrovčah. Ko je šel 27 letni mehanik Zupanc Herman na delo, ga je na cesti pri Petrovčah dohitel avtomobil nekega avtoprevoznika iz Ptuja in ga podrl na tla. Zupanc je dobil težke poškodbe na glavi in so ga morali takoj prepeljati v celjsko bolnišnico. c Jamska vozička sta mu zmečkala prsni koš. V rudniku v Zabukovcih se je pripetila v ponedeljek huda nesreča. 35 letni rudar Srebotnik Karol je prišel med dva jamska vozička, ki sta ga stisnila in mu zmečkala prsni koš. Belgrad, 22. dec. m. Na dvorišču kaznilnice na Ciganskem otoku na Donavi je krvnik Hart davi izvršil smrtno obsodbo nad dvakratnim morilcem Borivojem Rističem iz Knežice. Belgrad, 22. dec. m. Finančni odbor narodne skupščine je sinoči sejal pozno v noč. Zadnja 6ta fovorila opozicionalna poslanca Voja Lazič in Fr. lorvat. Seja je bila nato prekinjena in 6e nadaljuje danes dopoldne. Pred sejo plenuma finančnega odbora se je ob 8 zjutraj sestala večina finančnega odbora ter govorila o raznih vprašanjih, ki so v zvezi s proračunom za prosvetno ministrstvo. »Amigo« (Kino Sloga). Za ta film pomeni vse ime slavnega baritonista Lawrenca Tibetta, odnosno njegovo petje. Pevca, ki ima krasen glas in izpolni s svojimi točkami precejšen del filma, so , ? za«uda nesimpatično vlogo, ki je za naš okus daleč preveč amerikanska. V dejanju se pojavi ze slaven pevec, potem njegov tajnik in njegov menazer. Slednji porabi pevca za vse, kar vrze kaj denarja: peti mora za plošče, nastojia v operi (krasna partija iz »Fausta«), a v isti sapi mora pred fotografe, ki pevca slikajo, kako zadovoljno spi na blazinah te in te trgovske firme, si cisti zobe s to in to pasto itd.... Seveda prinaša časopisje velikanske slike, ki delajo reklamo za tvrdke m tudi za pevca. Da je efekt reklame še večji, »zaplete« manažer pevca v zakonolomstvo, ki se obravnava javno z boksarskimi vajami, čeprav pevec ni imel pojma o zakoncih. — Take in podobne neokusnosti polnijo film. Škoda, ko bi Tibetta šli kaj radi poslušat ne samo enkrat, temveč večkrat. »Klic življenja« (Kino Union). Ko človek odhaja iz kina, nosi s seboj vtis, da ga film prepričuje o nujni resničnosti tega, kar se odigrava na platnu, čeprav bi ne mogli reči, da se razvija vse po zakonih dramatske nujnosti. Ženska klinika, več lepih bolničark, nekaj mladih zdravnikov in slaven šef zdravnik. V ospredju tiha pritajena tekma med mladim asistentom in že priletnim šefom za roko mlade bolničarke. Dejanje se razvija, zapleta in odvija po nepričakovanih ovinkih. Nad dejanjem pa dominirajo ljudje — igralci. Bolj kot beseda in scena ustvarjata močan vtis mimika in izredno izdelana igra vseh, kar jih vidimo na platnu. Močna igra je tista sila, ki gledalca potegne za seboj in ga do zadnjega hipa vklepa. Režijsko je osnovna zgodba vselej poudarjena z novo domislico, z novo situacijo, ki napetost brez utrujanja podaljšuje. Vse je tako skladno, igra in ljudje, režija in slika, da je mogoče govoriti le o eni celoti, ki kaže Francoze kot nedoseg-'jive mojstre v vsakem oziru. Film mora biti našemu občinstvu dostopen kljub francoščini že zaradi tega, ker obravnava vsakdanji dogodek brez nedoumljive problematike. Zato ga velja videti. Razprava proti kokainistom preložena Ljubljana, 22. dec. Včerajšnja celodnevna obravnava je pokazala marsikatere priče v zelo čudni luči. Tako je državni tožilec predlagal proti priči Edvardu Kolesu takoj preiskovalni zapor, kar mu je senat ugodil. Pričo Edvarda Koleša so takoj nato po vseh sodnijskih formalnostih odvedli v zapor, ker je krivo pričal. Na procesu se je videlo, da ljudje niso hoteli pojx)lnoma odkrito izpovedati, kar so imeli na srcu. Obravnava je bila preložena, ker je državni tožilec prinesel nove dokaze, da so jih še več osleparili. V interesu javnosti je, da se osebe ne imenujejo, ker bodo te dni aretirane in bodo izročene sodišču zaradi roparskega napada in tudi zaradi obrtno prevare. Gre pa za velikansko razpredeno afero, ki je glavni obtoženci še nočejo izdati. Zveza gre ix Nemčije skozi Jugoslavijo v Malo Azijo. Glavni obtoženci so v bistvu priznali vse manipulacije zaradi kokaina, nočejo pa izdati velikih gospodov, ki jih naš kazenski zakon ne | zadene, ker so se ti gospodje vedno krili pod dolociii mednarodnih kazenskih sankciji) Naj-brže pridejo tudi gotovi Goldsteini, Goldbergi itd. pod paragraf, ki ga določa mednarodna sankcija. Izza naših meja V Slepem potoku blizu Kopra se je zgodila težka nesreča. Mlekarica Antonija Hrvatin se jo vračala z osličkom. Ko je hotela prebroditi Slepi potok, ki je zaradi zadnjega deževja zelo na-rastel, je voda spodnesla oslička. Ko ga je hotela rešiti, je pri tem utonila. Zapustila je poleg moža še h majhnih otrok. V Gorici so pričeli zbirati volneno obleko in sploh toplo perilo za vojake in delavce v Vzhod-* ni Afriki. Del darov pa bo šel menda tudi v Španijo za italijanske legionarje, ker vlada tam sedaj zeloliud mraz. V Idriji so z velikimi svečanostmi proslavili praznik z a ščit niče rudarjev sv. Barbare. Po svečani maši se je vršila pod okriljem fašističnih organizacij, zlasti Dopolavora, velika ljudska veselica. izpred obrtnega sodišča Hlapec je pretepel štatljivega konča Prevoznik je odpustil hlapca iz 6lužbe brez predhodne 14 dnevne odpovedi. Hlapec je vložil tožbo za 14 dnevno mezao ter za nadomestek na hrani in stanovanju. Pri razpravi &e je prevoznik branil plačati; imel je namerč zakonit razlog za takojšen odpust. Hlapec je trdosrčen, nekega dne Konec »tekstilnega tovarnarja ff Maribor, 21. decembra. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je danes vršila razprava, za katero bi bilo v Mariboru gotovo veliko zanimanje, če bi bili ljudje vedeli, kdo sedi na zatožni klopi. Zaradi prestopka prevare se je zagovarjal pred sodnikom 28-letni bivši mariborski' tekstilni tovarnar in trgovec s tekstilnim blagom Matija Sečko iz Krogov pri Murski Soboti. Sečko je bil pred nekaj leti, ko so v Mariboru začele rasti tekstilne tovarne i* tal kakor gobe po dežju, zelo znana osebnost. Bil je najprej navaden trgovski pomočnik, ki si je pridobil nekaj denarja. Iz Murske Sobote ga je zaneslo v Maribor, kjer je kmalu imel »tovarno«. V mariborskih »višjih« krogih je začel vzbujati pozornost, živel je kot kavalir, vozil se je v luksuznem avtomobilu in kmalu so ga vzele mariborske mamice na piko kot nadebudno partijo za svoje hčerke. Hitro je njegova slava prišla, jia je hitro zopet prešla. Naenkrat je iz tovarnarja zopet postal trgovec, ustanovil je tvrdka »Sečko 'lestik za trgovanje s tekstilnim blagom mariborskih tovarn na veliko. Za trgovino pa mu je zmanjkalo denarja ter je stopi! v družbo s Sitar Alojzijo, ki je viožila 75.000 din. Kmalu pa je izstopila iz koinpanije zaradi nekih nepravilnosti. Sečko ji je njen delež vračal v obrokih, sam pa je zašel v denarne stiske, ki so ga spravile na spolzko pot. Začel je sklepati kupčije tako, da si je pustil plačati blago vnaprej. Pri tein pa ni bil vedno v položaju, da bi naročeno blago tudi dobavil, ker je knjuiino porabil za druge namene. Tako je ostal dolžan znatne vsote raznim trgovcem, ki so naročili pri njem blago, Največji dolg je na- pravil pri trgovcu Katunaricu Josipu iz Imotskega, ki mu je poslal za naročeno blago 6585 din, blaga pa ni nikoli dobil. Sečko je namreč koncem 1933, ne da bi poravnal svoje obveznosti, odšel na Dunaj, kjer je od neke Marije Ogris izvabil pod obljubo zakona 5000 šilingov. Radi tega je bil obsojen na 6 mescev ječe, katero je na Dunaju odsedel. — Danes se je zagovarjal pred sodiščem, da ni imel namena svojih odjemalcev oškodovati. Njegov izgovor mu ni prav nič pomagal. Obsojen je bil na 6 mescev strogega zapora nepogojno. f je neusmiljeno pretepal štatljivega konja, prevoznik sam pa je bil zelo mehkega srca. >-Bramček« se mu je zelo 6muil. Da bi ee konju v prihodnje več kaj takega ne zgodilo, je gospodar hlapca spodil. Ugotovilo se je, da je bil konj res štatljiv m s a je hlapec pri neki priliki, ko konj nikakor ni hotel potegnit1, res nekajkrat udaril z bičevnikoni, kar je toliko pomagalo, da je konj potegnil in potem mirno m lepo peljal naprej, kakor drug normalen konj; na konju se je zaradi udarcev poznalo nekaj »klobas«, sicer pa konj ni bil poškodovan. Sodišče je bilo v zadregi, kako naj razsodi. Nikakor ni lepo, če hlapec trpinči žival, to je celo kaznivo; v § 239. obrt. zak. 60 našteti važni razlogi za odpust, med drugimi: če službojemnik namerno poškoduje 6lužbodavčeve 6tvari; toda konj ni bil poškodovan; če službojemnik ne vrši svoje dolžnosti, je tudi razlog za odpust; lahko bi se reklo, da hlapec ne vrši pravilno 6voje dolžnosti, če živai trpinči; toda to je bilo 6amo enkrat; 6odišče je reklo, da hlapec ni ničesar takega zagrešil, da bi ga bil smel gospodar takoj odsloviti, nasprotno je hlapec konju celo trmo izbil iz glave, aa je bil potenj voljan voziti. Prevoznik je moral hlapcu plačati, za kar je bil tožen. Potreba po rednih gospodinjskih tečajih Slov. Konjice, 12. decembra. Velika potreba j>o čim popolnejši izobrazbi kmečkih deklet in novodobni način gospodinjstva kažeta čimdalje bolj, da bo treba našemu okraju gospodinjske šole, kjer naj bi bilo nekakšno osrednje vzgajal išče naše ženske mladine z vsega okraja. Tečaji, ki so se neredno od časa do časa prirejal^ v posameznih krajih, so bili le nekakšno manjše nadomestilo važne kulturno-gospodinjske šole, ki postaja vedno bolj aktualna za naše zen-stvo. Ne mislimo danes na gradnjo šolskega poslopja za gospodinjstvo ali na nameščenje učnih moči. Zadostuje gospodinjska šola v obliki rednih lelnih tečajev v zimskem času, ko imajo kmečka dekleta najlepšo priložnost in sorazmerno tudi največ potrebščin na razpolago. Ker «o posamezni kraji v okraju precej oddaljeni od Slov. Konjic ter često zaradi dolge poti in vremenskih nezgod ni misliti na velike gospodinj-sko-naučne prireditve v središču okraja, naj bi se tukaj osnoval posebni odbor, ki bi po navodilih in s podporo oblasti prirejal redne gospodinjske tečaje pozimi v vsakem večjem kraju. To vsako leto v Oplotnici, Prihovi, Tepanju, Ločah, Špitaliču, Zrečah in Vitanju, kjer bi bil vsako leto en tečaj, dočim naj bi ee bil v Slov. Konjicah poleg vsakoletnega rednega še vsako drugo leto en izredni tečaj zaradi večjega števila mladine. Kakor bi za udeležence tečaj ne zahteval večjih gmotnih žrtev, tako bi tudi oblast ne bila preveč obremenjena. Povsod v navedenih krajih so namreč primerni prostori in ljudje, ki bi gotovo z veliko vnemo šli tej zamisli na roko. V učiteljstvu in duhovščini bi gotovo na-ša kmečka dekleta našla najboljše sotrudaike i iv pospeševatelje izobrazbe pri' delu za napredek našega gospodinjstva.. MATICAH Za pomoč našim akademikom Vremensko poročilo »Slovenska doma« Po stanju danes ob 7 zjutraj Kraj Barometer sko stanje Temperatura v O1' II % A IUtU|A X O 5c š“ Veter (smer, jakost) Pada- vine , >X č? c S 35 ■ n C > m/m j vrsta Liiubtjana 772-6 •8-4 -1-4 79 0 sw, - Mariboi 768- -2-5 o-i 80 10 Ns. — — Zagreb 766-6 o-o 6-0 80 10 ESEa — Belgrac 763'0 o-o o-i 95 10 W, 1*0 sneg Sarajevo 765-5 -3-0 o-o 95 10 0 — — Skoplje 762 ‘2 1-0 5-0 80 10 0 — — Split 762-3 2-0 io-o 50 4 SE, — — Kumbor 759-5 40 — 30 3 NNE, — — Rab 761-e 2-0 — 30 3 NEEi — — Vremenska napoved: Jasno in mrzlo vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bila dopoldan do 10 precej gosta megla, ob 10 je prodrlo meglo sonce, vendar pa je ostala redka megla do 16, nakar se je pooblačilo. Tako je ostalo pozno v noč. Proti jutru pa se je zjasnilo in je bilo ob času opazovanja popolnoma jasno, le pri tleh je bila redka megla. — Minimum na aerodromu —10 stop. Celzija. Ljubljana danes Koledar Danes: sreda, 22. decembra: Demetrij. Četrtek, 23. decembra: Viktorija. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in inr. Koinotar, Vič. Velikodušen dar. Gosp. Vokač Karel iz Ljubljane je naikazal mestnemu socialnemu uradu 200 din za božičnico. Mestno poglavarstvo se darovalcu za velikodušni dar najlepše zahvaljuje. Opozarjamo na zborovanje Slomškove družbe, ki bo v dneh 27. in 28. decembra v frančiškanski dvorani s predavanji dopoldne in popoldne. Lfubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Sreda, 22. decembra: »Svedrovci« (Fric-frac). Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 23. decembra: »Šimkovi:. Red Četrtek. Petek, 24. decembra: Zaprto. Sobota, 25. decembra: ob 15: Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene cd 22 din navzdol. — Ob 20: »Bela bolezen«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Nedelja, 62. decembra: ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ob 20: »Svedrovci«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. ¥ Opozarjamo na premiero Bourdetove komedije »Svedrovci« »Fric-frac), ki 6e vrši v 6redo za premierski abonma. Pisatelj je orisal v svojem deilu na lahkoten in zelo zanimiv način življenje pariških svedrovcev in okolje, v katerem žive. Pelo je zrežiral inž. Stupica. , < Božični prazniki v Drami. Golijeva madineka igra »Peterčkove poslednje sanje« 6e uprizori v letošnji sezoni saimo trikrat, na kar posebno opozarjamo. Igrali jo bodo na božični dan, na novega leta in za sv. Tri kralje popoldne ob 15, vselej po znižanih cenah od 22 din navzdol. — Na božični dan zvečer se ponovi epohalna Čapkova drama »Bela bolezen«, ki spada med največje uspehe sezone ter razgrinja sodobne probleme in boj zdrav-nika-pacifista z avtokracijo. — Na Štefanovo jx>-poldne je mladinska predstava Goljeve pravljice »Princeska in pastirček«, ki je dosegla tudi letes najlepše uspehe. — Zvečer pa bo repriza Bourde-tove komedije »Svedrovci«, ki bo gotovo pritegnila mnogo občinstva v gledališče, ker je originalno zamišljena in učinkovito postavljena na oder. Opera. — Začetek ob 20 Sreda, 22. decembra: »Prodana nevesta«. Red Sreda. Gostuje g. Josip Križaj. Četrtek, 23. decembra: »Evgenij Onjegin«. Premiera. Premierski abonma. Petek, 24. decembra: Zaprto. Sobota, 25. decembra: ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Evgenij Onjegin«. Izven. Nedelja, 26. decembra: ob 15: »Ančkac. Opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. * Letošnja premiera Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin«, ki po vsej pravici spada v tako zvani železni repertoar vsakega opernega gledališča, bo imena naslednjo zasedbo glavnih vlog: Tatjano poje ga. Oljdekopova, Olgo — ga. Španova, Filipjev-ho — -ga. Kogejeva in Larino — ga. Škerjančeva. Naslovno vlogo Evgenija Onjegina poje g. Primožič, odnosno tudi g. Kolacio, Lenski bo g. Banovec, v vlogi Gremina pa nastopi ravnatelj Betetto. Opozarjamo, da se poje opera v novem prevodu, ki ga je oskrbel kapelnik Niko Štritof, ki ima tudi muzikalno vodstvo opere. Režija je prof. Še6tova. Premiera bo v četrtek za premierski abonma. Vse gledališke obiskovalce v in izven Ljubljane opozarjamo, da se bodo dobile vstopnice za dramske in operne predstave tekom božičnih praznikov od jutri dalje pri dnevni blagajni v operi. Pismena naročila je nasloviti na upravo gledališča. Rezervirane ystopnice pa se hranijo samo do 12 dopoldne dotičnega dne, ko je potem popoldne ali zvečer predstava. Dijaško podporno društvo prosi za podporo Ljubljana, 21. dec. .»Dijaško podporno društvo« v Ljubljani sporoča vsem čč. gg. duhovnikom, gg. starešinam in ostalim dobrotnikom, cla smo meseca decembra razposlali novo nabiralno akcijo. Društvo vrši že od ustanovitve ljubljanske univerze dalje prevažno karitativno delo v podpiranju revnih akademikov; zato je društvo zašlo v težke denarne stiske. Trdno upamo, da naše prošnje ne boste prezrli. Zlasti apeliramo na vse one, ki še niso stopili v krog naših dobrotnikov: Prispevajte nam, kolikor je v vaši moči, zakar že vnaprej iskren Bog plačaj! Obenem pa se v imenu vseli podpirancev iz srca zahvaljujemo vsem, ki so se v prejšnji kakor tudi v tej nabiralni akciji tako velikodušno odzvali! Vsem dobrotnikom in prijateljem slovenskih katoliških akademikov želimo vesel božič in srečno novo leto! — Odbor,, Na univerzi v Ljubljani že četrto leto uspešno deluje Jugoslovansko akademsko podporno društvo, ki mu že tretje leto predseduje g. univ. prof. dr. inž. A. Kral. JAPD je osnovano ob složnem sodelovanju gospodov univerzitetnih profesorjev in akademikov, ki so po delegatih vseh strokovnih in kulturnih društev pravično zastopani v upravnem odboru. JAPD stoji pod pokroviteljstvom g. rektorja univerze v Ljubljani, g. bana Dravske banovine in prevzv. g. knezoškofa ljubljanskega. Lepo sodelovanje z gospodi univerzitetnimi profesorji, složnost akademikov vseh 6truj, kakor tudi visoko po-kroviteljtsvo dovolj jamči za strogo objektivnost pri razdeljevanju vsakovrstnih podpor. JAPD skuša podpirati revne akademike z vsem, kar ima na razpolago: predvsem brezplačno hrano, z obleko, preskrbovanjem z instrukcijami — za kar skrbi Akademski urad dela, ki je podružnica JAPD — v izrednih primerih pa tudi z denarnimi podporami. V poslovni dobi šolskega leta 1936-37 je JAPD prejelo 221 prošenj: od filozofov 61, od juristov 81, od medicincev 30 in od tehnikov 49. Ugodno smo jih rešili 165: od filozofov 48, od juristov 56, cd medicincev 24 in od tehnikov 37. Podpore smo dajali v hrani, denarju, perilu, obleki in čevljih. — Nakazali smo 97 akademikov 6871 kosil, ki so društvo stala 20.880 din. Filozofi so dobili 25 hran, juristi 31, medicinci 14 in tehniki 27. Denarne podpore smo dali 42 akademikom v znesku 10.290 din. Dobili so jih: filozofi 13, juristi 12, medicinci 6, tehniki 11. — Perilo smo dali 50 akademikom, in sicer: 16 filozofom, 5 medicin-cem, 6 tehnikam, 23 juristom. Dajali 6tno 6rajce, robce in nogavice. Obleko so dobili trije folozofi, čevlje pa dva. JAPD je pa še vedno v razvoju. Zlasti 6e opaža to v nabiranju prispevkov. JAPD si skuša po seznamu podpiralcev društva zagotoviti stalne podpore, ki bi nanje moglo vsako leto z gotovostjo računati. V majhnem obsegu se je društvu to po dosedanjem delovanju sodeč že posrečilo. Vendar ne še toliko, da bi smelo biti s tem zadovoljno. Večje podpore so mu skoraj vsako leto poslali Predzadnjemu predavanju vzgojnega tedna, ki ga prireja Pedagoško društvo na Viču, je prisostvovalo rekordno število obiskovalcev, ki so po končanem izvajanju predavatelja nagradili s toplim aplavzom. Predavanje je obsegalo odgovore na vprašanja, kako naši mladini pomagati iz različnih vzgojnih kriz. Staršem je vse premalo poznano, kako naj svojini otrokom pomagajo. Če namreč ne dosežejo takoj uspeha, tedaj obupajo, da z njihovim otrokom ne bo nič in prične se tisto žalostno očitanje, češ: e teboj ne bo nič, ti nisi za nobeno rabo. In otrok začuti, da nima nikogar, ki bi mu podal rešilno roko, začuti, da je sam, kakor majhna ladja na širokem, razburkanem morju. Valovi življenja ga mečejo sem in tja, da tako postane izgubljen sam zase kot za družbo. Če pa starši že hočejo otroku pomagati, naj ne začno e pomočjo takrat, ko so napake ali težave očitne, temveč naj njihova pomoč 6ega daleč nazaj, najbolje kar v prvo leto. Ne s kričanjem in ne 6 tepežem, pač pa z lepo besedo in z ljubeznijo naj starši pomagajo, da bo tako otrok začutil, da ni sam in da bo s prepričanjem, da ima nekoga ob sebi, ki mu bo v težavah pomagal, šel življenju nasproti. Najbolje pa je, da skrbimo že zgodaj, da do vzgojnih kriz sploh ne pride. Pri današnji vzgoji je vse premalo doslednosti. Koliko starši greše, ker ne pomislijo naprej, kako se lahko pregreše, ako otroku ne dajo čutiti, da je tudi on človek, torej vreden vseh pravic, ki mu po naravnem zakonu gredo. Vzgoja naj bo dosledna in harmonična, naj ne bo razlik med očetom in materjo, strici in tetami. Kolikokrat se ti slednji le preveč vmešavajo v vzgojo 6vojih nečakov. Najbolje je, da se vzgoja prepusti 6taršem samim, saj le oni pred Bogom in ljudmi nosijo odgovornost za svoje otroke. Prva kriza, ki se pojavi prav zgodaj, je trma. sledeči: Banska uprava v Ljubljani, Narodna skupščina, Senat, Mestno poglavarstvo. Mestna blagajna v Mariboru, Mestna blagajna v Ptuju, Občina Kranj, Mestna blagajna v Novem mestu, Občina Murska Sobota, škof dr. Gregorij Rožman, g. A. Heller (Kranj), minister dr. Fran Novak, univ. prof. Kral, univ. prof. dr. A. Ušeničnik, univ. prof. dr. Slavič Matija, prof. dr Nardin Julij, univ. prof. dr. Cankar Izidor, univ. prof. dr. Kansky, dr. Šarič (Slatina Radenci), Hubad Ivan (Škofja Loka), inž. Evgen Štern (Ljubljana), A. Jakil (Krmelj), Narodna banka, podruž. Ljubljana. KID, Westen d. d., Tovarna strojil d. d. (Majšperk), The General Evropean Mineš 'Limited (Mežica), Tovarna pletenin D. Hribar, Semperit (Kranj), Merkur (Ljubljana), Tovarna gumija (Borovo), Celjska posojilnica (Celje), Vzajemna zavarovalnica (Ljubljana), Medic in Zanki, tovarna (Ljubljana), Wo6chnagg Fr., tovarna kož (Šoštanj), Društvo slušateljev filozofske fakultete (Ljubljana), Društvo jugoslov. akademikov (Kranj), Društvo jugoslovanskih akademikov (Maribor), Akademski orkester Ronny (Ljubljana), Zveza strokovnih klubov tehnične fakultete (Ljubljana), Ferialna zveza, akademska oblast, Ljubljana. Upravni odbor JAPD si dovoljuje vsem darovalcem, zlasti zgoraj navedenim, izreči ob tej priliki najiskrenejšo javno zahvalo. Z dosedanjimi vsako leto nabranimi prispevki je JAPD moglo ugoditi le najrevnejšim prosilcem. Ua bi društvo moglo ugoditi vsaj vsem nujnim prošnjam, katerih število zaradi slabih gospodarskih razmer v Sloveniji vedno narašča, 6e 6 tem obrača na vse dosedanje darovalce, da mu ostanejo zvesti, javno pa prosi tudi vse tiste, ki še niso pristopili k tej podporni akciji, da društvo v čim večjem številu in čim izdatnejše podpro. Upravni cdbor JAPD naproša vse darovalce, da izvolijo denarne podpore pošiljati na poštno čekovni račun štev. 10.072 z oznako JAPD. Darove v naturalijah pa naj izvolijo pošiljati na naslov: Jugoslovansko akademsko podporno društvo v Ljubljani, univerza. Vsem naj že vnaprej velja naša iskrena zahvala! Za upravni odbor JAPD, podpredsed. Škofič Fr. Toda odrasli vzamemo to trmico za nekaj vse preveč hudega. Vedeti pa moramo, da trma v otrokovem življenju mora bili! Gorje tistemu otroku, ki trmast ni bil. V življenju ne bo odločen, ne bo imel hrbtenice, da bi kljuboval težkim časom. Gotovost, da bo trma prej ali slej prešla, naj nas vodi, da v svojih izvajanjih do takih otrok ne bomo prestrogi. Predvsem pa je potrebna velika uvidevnost in požrtvovalnost. Otrok začne lagati. Laže pa le takrat, kadar misli, da ne sme povedati tako kot v resnici je, sicer bo kaznovan. Kadar pa je v starših in vzgojiteljih toliko širokogrudnosti, da bodo vse otrokove izjave sprejeli kot pozitivne, tedaj otroci ne bodo več lagali. Naj jim starši dajo čutiti, da je resnica nad vse. Otroku dom nič več ne pomeni dom. Zahoče 6e mu prostosti, prične se iztezati, iskati si družbe. Starši mu niso več kar bi jim morali biti. Ko pa bodo dali otrokom čutiti, da je družina res družina, ko jim bodo nudili družinsko življenje, tedaj bodo otroci dom vzljubili po pregovoru: Ljubo doma, kdor ga ima. Težko krizo občuti mladina v letih, ko dozoreva. Poprej vesel deček in živahna deklica postaneta otožna, zamišljena in zaprta sama vase. Nič več ne sprejemajo tega kar prihaja od zunaj, ampak'hočejo vse doživeti. Otroci postanejo neverjetno samostojni in čudovito brihtni. Neprestano sprašujejo je res ali ni res, in besedam nič več ne verjamejo. .Sprašujejo se po smislu življenja in sami sebi pripisujejo velikansko pomembnost. V teh letih postajajo brezkompromisni. Tedaj pa pridejo v nasprotje s svetom, ki je poln kompromisov. Spoznajo ga, postajajo resnejši in ee mu prilagode. Te otroške napake so neobhodno potrebne, ali neobhodno potrebna pa je tudi pomoč. Blagor staršem in vzgojiteljem, ki znajo otrokom v pravi meri in o pravem času pomagati. Robert Taylor in Janet Gaynor v velikem senzacionalnem filmu Devetnajstletna Predstave ob 16., 19*15 in 21*15 uri Dopolnilni spored: Havajski otoki — Honolulu Od tu in tam 400.000 dinarjev za prvo pomoč poplarljencem je včeraj na svoji seji odobrila vlada. Podporo bo razdeljevalo notranje ministrstvo po svojih podrejenih organih, odnosno preko odbora za pomoč popljavljenim, katerega so ustanovili v notranjem ministrstvu. 1 udi med Srbi bodo začeli pobijati nepismenost. Prvi pridejo na vrsto Srbi, ki žive na hrvaškem ozemlju. »Seljačko kolo«, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je sklenilo izdati abecednike, ki bodo sestavljeni P° najmodernejših vzgojnih načelih. — Abecedniki bodo v cirilici. Po razpisu, ki ga objavljajo zagrebški časopisi se zdi, da ti abecedniki ne bodo zgolj ponatis Hercegovega abecednika, ki ga je za pobijanje nepismenosti med Hrvati izdala »Gospodarska Sloga«. Nepismenost med Srbi gre v visoke odstotke: med liškimi in bosanskimi Srbi je je okroglo 72%. Trije otroci so se zastrupili z — gosko. Žena somborskega trgovca Nagy Hevesija je kupila na *vPj reieno gosko in jo pripravila družini za obed. Popoldne pa je hčerkici nenadoma poslalo slabo. Ko je žena stopila k zdravniku in se z njim vrnila domov, je našla še drugi dve hčerki, ki sta se zvijali od bolečin. Zdravnik je hitro odredil prevoz otrok v bolnišnico, vendar je prva hčerka umrla še preden so jo pripeljali v bolnišnico — ostali dve pa bodo zdravniki najbrž ohranili pri življenju. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove, kako je prišel strup v ineso goske. Italijanska jadrnica je nasedla v reki Neretvi prav blizu Metkoviča. Neretva še vedno ni poglobljena, zato morajo biti krmarji, ki vodijo morske ladje po reki proti Metkoviču, zelo vešči in previdni, da ladjo ne zapeljejo preveč iz sredine struge v stran in s tem v nevarnost, da nasede. Predvčerajšnjim pa se je nekaj takega zgodilo italijanski jadrnici »Carmela«, Tok narasle reke je jadrnico vrgel proti bregu, da je nasedla. Jugoslovanski parnik »Hvar«, ki je jadrnici prišel na pomoč, pa je imel to smolo, da mu je valovje odtrgalo krmilo in nato ladjo vrglo proti obrežju. Morali so naročiti iz Spiita vlačilec, da bo obe ladji potegnil- spet v sredo reke. Več kot 100 orožnikov zasleduje zloglasnega morilca in razbojnika Ignatijeviča Korejo, ki je bil pred tedni pobegnil iz zaporov sodišča v Ja-godini, kjer je čakal na izvršitev smrtne kazni. Prve dni za hajdukom niso mogli dobiti niti najmanjše sledi, ker se je vzdržal vsakega ropa iu napada, šele pred dnevi se je neki oboroženeu oglasil pri neki kmetici in kupil 2 kg sira. Potem pa jo spet potegnil v gore. Ko so kmetici pokazali s.. °. hajduka, je v neznancu takoj spoznala Igna-lijeviča. Sedaj zasleduje nad sto orožnikov hajduka po gozdovih okrog vasi Strugar. Sava je pri Brčkem v Bosni dosega včeraj sedem metrov in 68 centimetrov nad normalo. — Čeprav so se tudi tam kmetje trudili, da bi ojačili nasipe, niso mogli preprečiti strašne poplave. Sava je vdrla na bosansko stran in preplavila vasi Krepšeč, Vučilovac, Kopanič, Vidoviči in še nekaj manjših. Voda sloji v teh vaseh tako visoko, da se ne vidijo več niti strehe hiš. Večje število hiš je voda izpodkopala in jih bo odnesla, še preden se odteče. Nesrečnike, ki so ostali brez strehe in hrane, rešujejo kmetje sami s pomočjo vojakov, ki jih je poslala na kraj nesreče oblast. Noč in dan se kmetje trudijo, da bi zajezili vodo. Enaki glasovi se slišijo iz Like. Reka Lika, ki je ponikalnica, je preplavila daleč na okoli vso okolico, da se je naredilo pravcato jezero. Ker se rečni ponori še niso odprli, se voda nateka in je na nekaterih mestih globoka tudi do 36 metrov. Poplava je prebivalce v vasi Donje Kosinje presenetila," da si večina ni mogla rešiti niti potrebnega živeža niti dovolj obleke. Ljudje so bežali v cerkev in prebili tam noč kljub mrazu. Ljudje se hudo boje možnosti, da bi voda ostala dalje časa, saj je leta 1879 ostalo jezero nespremenjeno celih 7 mesecev, ker se odtočne jame niso odprle. Še drugo veliko nevarnost povzroča narastla Sava v Slavonskem Brodu. Predvčerajšnjim je reka nekoliko popustila, včeraj pa se je spet dvignila. Meščani v Brodu so začeli opažati, da voda že sili v stanovanja iz tal. Sava namreč pritiska vodo v svoje podzemne odtoke in ti silijo skozi betonska tla v stanovanja. Če bo pritisk še nadalje močan, bodo imeli tudi meščani v Brodu hude ne-prilike s Savo. Pet ur ,je trajala bitka med cigani v Vlasetin-eih zaradi mlade in lepe ciganke. 18-letni cigan kovač Jovan Nikolič se je bil zaljubil v 13-letno ciganko Savko Jovanovič in jo zaprosil. Dekle je bilo v začetku še nekam zadovoljno, dokler se ni v vasi pojavil 14-letni muzikant Kosta Stojanovič ia Vla-setincev in zmešal štrene. Starši mlade ciganke niso hoteli o novi ljubezni nič slišati ter so dekle odpeljali k šivlji, da ji naredi poročno obleko. Ko se je dekle v spremstvu staršev pravkar mudilo pri šivilji, se je pred hišo zbrala skupina ciganov in med njimi mladi muzikant. Čim ga je Savka zagledala, je hotela pobegniti na cesto. Še preden je dekle prišlo do svojega ljubčka, sta ee že spopadli obe skupini. Motike, gorjače, palice, noži, vse je igralo v borbi veliko vlogo. Bojna sreča ee je nagibal sedaj na to, sedaj na drugo stran, dokler ni 14-letni muzikant dekle odvedel. To se je zgodilo po petih urah težke borbe. V Bačkem Petroven je zaljubljeni krojač Branko Bugarski ubil svojo ljubico, ženo najboljšega prijatelja in se nato sam ustrelil. Branko Bugarski je bil oženjen, vendar se je zaljubil v ženo svojega prijatelja Uroša Topalskega. Topalski za te skrite simpatije ni nič vedel, čeprav je njegova žena ved-no*rada hodila na sprehode z Brankom. Ko so pa predvčerajšnjim pri Bugarekem praznovali krstno slavo, sta prišla tudi Topalski in njegova žena. Sredi veselja pa je Bugarski potegnil samokres in ustrelil najprej ženo Topalskega, nato pa še sebe. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem pravi, da je moral narediti konec taki ljubezni, ker ni bilo upanja, da bi se z ženo Topalskega kdaj poročil. Več pozornosti našemu vinogradništvu Gornja Radgona, 21. dec. Vinogradništvo leto za letom bolj propada, kar pospešujejo posebno še številne vremenske nezgode. Peronoepora je posebno lani najhuje prizadejala naše vinogradnike in je vkljub škropljenju ni bilo mogoče zatreti. Letos je bila letina nekoliko boljša od lanske, a kljub temu ni dosegel pridelek zadostne višine. Velika ovira za napredek vinogradništva je v nezadostni pomoči od strani banovine. Dohodek na trošarini je v primeri s podporami za pospeševanje vinogradništva ogromno večji in dosega letno v v vsej banovini okroglo 14,000.000 din, dočim je banovina dajala na razpolago v banovinskem proračunu za vinogradništvo le 225.000 din, kar je vsekakor premalo. Skrajni čas je, da se posveti našemu vinogradništvu ona pažnja, ki jo zasluži. Javna uprava bi naj to delo primerno usmerila in preskrbela sredstva. Potrebno bi bilo, da se pri banski upravi osnuje sklad za obnovo vinogradov, iz katerega bi se dajala brezobrestna posojila revnim vinogradnikom na dobo 10 let. V vseh vino-gradnih centrih bo sčasoma potrebno ustanovili zadružne vinske kleti. Trenutno je največja potreba za tako klet v Ljutomeru. V prihodnji proračun bi naj kmetijsko ministrstvo stavilo potrebno vsoto. Malim vinogradnikom naj se omogoči nadaljnji obstoj v vzdrževanju vinogradov na ta način, da se jim stavi v proračun potreben znesek kot plačilo obresti za posojilo pri nakupu modre galice. Enako je potrebno ukiniti carino na škropiva. Važno vprašanje postaja tudi vinarska strokovna izobrazba vinogradnikov in tudi viničarjev. Tukaj so potrebni krediti za vinarske šole in kletarske tečaje. Banovinska šola na Kapeli naj se spremeni v enoletno kmetijsko šolo, ki naj bi jo obiskovali samo sinovi malih posestnikov in viničarjev, ker jo sedaj posečajo skoroda edinole premožnejši. Za viničarje je potrebno po okrajih organizirati viničarske tečaje v zimskem času (14-dnevne) ter ob raznih sezonskih delih (enodnevne) ter jim tako dati priliko, da se strokovno izobrazijo. Z uredbo o sanaciji vinarstva naj se čimprej prepove nastajanje vinogradov v ravninah. Zato naj se izda v finančnem zakonu tozadevno pooblastilo ministrskemu svetu. Enako bi bilo potrebno, vnesti v finančni zakon kazenske sankcije proti zakotnim trsničarjem, ki jih sedaj ni mogoče zatreti. Za izvedbo zaščite »Ljutomerčana« je potrehna do-: ločiti v proračunu potrebna sredstva, t. j. najmanj ! 7000 din letno. Za pospeševanje vinogradništva bi bilo potrebno v Mariboru osnovati za vinorodne okraje poseben odsek Kmetijske zbornice za vinogradništvo. Radi pospeševanja prodaje vina so potrebne i vinske razstave združene z vinskimi sejuii. Spo- mladi ob priliki kongresa vinogradnikov naj bi bil v Gornji Radgoni vinski sejem. Za razstavo v Gornji Radgoni in Ljutomeru je potreben znesek 4000 din. Banovina naj posveča tudi več pažnje v podpiranju vinarskih organizacij. Iz športne krošnje Tajnost Sclimelingove fizične kondicije. Po borbi z Thomasom je Schmeling izjavil časnikarjem: »Še nikoli ee nisem počutil telesno tako slabega kot ravno v borbi proti Thomasu. To se mi e zgodilo že večkrat, da nisem bil popolnoma it in razpoložen. Nemogoče je namreč, da bi mo gel športnik ohraniti 6talno svojo kondicijo tudi pri najboljši volji. Toda nikdar si nisem dovolil, da bi se mi nabirala maščoba in da bi zanemarjal svoje mišice, da bi postale mehke ali pa da bi očiva'1 tako dolgo, da bi mi potem nagajalo di-anje. Dokler se bom boksal, si kaj takega ne bom dovolil. To je pa tudi vsa umetnost, kako človek lahko ostane mlad.« V primeru e Primom Carnero. ki je leto mlajši kot Schmeling in ki je danes že prava telesna razvalina, je znal Schme-ling ohraniti s 6vojim solidnim življenjem to svojo mladeniško moč. — Istega mišljenja o Schme-lingu je tudi Gcnne Tunney, ki tudi pravi, da je Schmeling kljub svojim 32 letom še vedno na višku svoje moči. O sebi pravi Tunney, da je prostovoljno odstopil pri svojih tridesetih letih, in da je tedaj čutil, da ni še dosegel svojega viška. Zato Tunney tudi pripisuje Schmelingu mnogo izgiedov v borbi proti Joe Louisu, o katerem danes trdi, da še daleč ni več oni strahoviti nasprotnik, kot je bil nekdaj. Olimpijske igre v Tokiu bodo po sklepu organizacijskega odbora v dneh cd 24. avgusta do 8. septembra 1940. Slovesen začetek in svečan zaključek bosta v olimpijskem stadionu v Tokiu. Taris v Rusiji ponovno premagan. Francoski prosesionalni plavač Jean Taris, ki sedaj nastopa v Rusiji, je bd v Leningradu ponovno premagan od Vasiljeva, ko je preplaval 300 m prosto v 3:42.8, dočim je Taris plaval 3 sekunde več. Na 800 m je zmagal Golubjev z 6:28.5 pred Tari6om z 6:34.8. Lep čas je postavi'1 na 200 m prsno Bričenko z 2:39.3, kar je samo tri desetinke 6ekunde 6labše od evropskega rekorda. Vstopnina za borbo med Schmelingom in An gležem Ben Fordom, ki bo 30. januarja v Hamburgu, je zelo visoka. Slabši sedeži bodo veljali od 6 do 40 mark. boljši ob odru pa od 50 do 100 mark. Ljudje, ki imajo dobre pesti, znajo tudi prav dobro zaslužiti. Karte za to srečanje so že v predprodaji. Hamburg računa na velikanski obi'?k kljub visoki vstopnini. Pomagajte otrokom dokler je še čas ■ večnim ledom in pričavo Bodoče lice zemlje Zmaga nad Pred nekaj leti bi se nam zdelo gotovo še kot bajka ali šala, če bi brali v časopisu recimo med vremenskimi poročili: »Vremenska postaja na severnem tečaju javlja... itd.« Danes pa to ni več šala, ampak je postalo ob sodelovanju pogumnih letalcev in učenjakov že dejstvo, ki mu ni mogoče več oporekati. Na ledeni plošči severnih polarnih krajev so ruski raziskovalci postavili vremenske opazovalnice, odkoder gredo v ostali svet brezžična poročila o teb in onih spremembah, ki jih »pre-zimovalci« opažajo v teh krajih. O vsakokratnih vremenskih spremembah na najskrajnejšem severu bomo kmalu prav tako natančno poučeni, kakor vemo n. pr. za to, kdaj govori ta ali oni poslanec v kakšnem parlamentu. Polarna puščava pa se človeku tudi nič več ne zdi tako grozotna, kakor si jo je prej predstavljal. Vsaka stvar se namreč zdi, dokler je ne poznaš, hujša in nedostopnejša. V kraljestvu bele smrti brne motorji Pesem neizmernih gozdov daljnje mrzle Sibirije se je že zlila z brnenjem motorjev v službi, ki jo jim je poverila najmodernejša tehnika. Že danes dela nad 50.000 ljudi na negostoljubnih tleh severnih, neznosno mrzlih pokrajin. Najmodernejši stroji vrtajo zemljo in postavljajo temelje neštetim vremenskim opazovalnicam. Mreža radijskih postaj se je razprostrla tudi po teh severnih krajih kot skrita pajčevina, ki jo je spredel človeški um in ki jo deloma še kar sproti trgajo nepre-računljive sile. Ne bo več dolgo, ko bo iz teh pokrajin, ki veljajo danes še za kraljestvo bele smrti, zrastel gozd tovarniških stolpov, ob katerih bo prihajalo na dan dozdaj le sluteno zemeljsko bogastvo. Ogromna letala, pravi zračni tovorni vlaki, bodo prevažali petrolej s fantastično hitrostjo proti jugu... Coxd naj ustavi potujočo puščavo Kakor je zasegla človeška roka mrtve ledene pokrajine skrajnega severa, tako se je spravila tudi nad neizmerne puščave sredi velikih zemeljskih celin. Tudi te se bodo nekoč, tako prerokuje nemirni človek, ki nikdar ni zadovoljen s še tako velikimi uspehi, spremenile v rodovitno zemljo, kjer bodo našli dovolj prostora vsi oni, ki jim je danes domovina pretesna. Brali smo že, kako so se Amerikanci vrgli z vso vnemo na to, kako bi rešili svojo domovino pred bližajočo se puščavo, ki 'je z vso resnostjo že zapretila severnim ameriškim pokrajinam. Pred lastnimi očmi so doživeli pojav, kakršen se je nekoč pred davnim /davnim časom odigral v veliki afriški Sahari. Edino orožje, s katerim se je mogoče ubraniti pred nastajajočo puščavo, je pogozdovanje. Gozd je v Severni Ameriki zastavi! [x>! vse odnašajočemu vetru, ki je začel spreminjati najrodovilnejšo ženijo v pustinjo. Ta pojav se je sicer vršil v 'olikšni meri, da 6e mu je človek še lahko zoperstavil. In če. bi takrat, ko je v Afriki nastajala največja puščava sveta, živel tam človek in bi v spoznanju velike nevarnosti, da se rodovitna zemlja spreminja v puščavo, skušal z gozdovi zastaviti pot sili vetra, bi danes najbrž nikdar ne imeli 6redi Afrike te velike puščave — tako menijo učenjaki, posebno tisti, ki se jim zdi pametno, da so pred kratkim v Ameriki posadili na razdalji 1600 km v širino 160 km velikanski gozd, ki naj ustavi silo puščavskega vetra. Počrnjeni ledeniki Pa še tretje polje je, kjer namerava človek napraviti prostor zase. Na prvi mah se zdi to sko- Poleg nekaterih drugih znanstvenikov si je pridobil zaslužen sloves s svojimi raziskavanji po morskem dnu tudi ameriški učenjak Charles Sno\v-den Piggot. Posebno velike uspehe si je priboril pri zadnjih raziskavanjih. Posrečilo se mu je, dokazati to, o čemer je že pred nekaj leti slutil, da utegne biti res, namreč, da se v velikih morskih globinah nahajajo velike množine radiuma. Za svoja znanstvena raziskovanja si je Piggot izbral severnj del Atlantskega morja in sicer oni del, ki leži med Novo Fundlandijo in Irsko. Svoja merjenja morskih globin je izvršil na mnogih mestih ter tu in tam ugotovil tudi globino do 5000 m. S posebnimi pripravami je tudi preizkusil, kakšno je na teh mestih morsko dno. Dognal je, da je v teh globinah morsko dno na debelo pokrito z usedlino fine gline. Tudi to se je po najnovejšem načinu dalo ugotoviti, koliko je ta usedlina stara. Neštete majhne morske živalce, ki so seveda že davno okamenele, najraznovrstnejše kamenje, fin kremenov pesek, pa tudi okamenele rastline razodevajo, da je ta usedlina na tem kraju že milijone in milijone let. Piggot trdi, da v teh morskih usedlinah ni nič manj radio-aktivnih snovi, kakor raj kot aprilska šala, pa je vendar resnica. Neki učenjak, ki se je letos mudil v visokem gorovju srednje Azije, je sklenil po vseh ledenikih natresti črno barvo. Učenjak je prišel na to misel zaradi dejstva, da črna barva vpiva toplotne žarke (pozimi nosimo vendar temno obleko!). Že nekaj prvih poskusov mu je prineslo potrdilo, da ima prav. Tisti ledeniki, po katerih je natresel črne barve, so se mnogo hitreje začeli topiti, kakor pa se sicer tope. (Kmet spomladi natrese pepela po snegu, če predolgo leži!) Če se mu posreči — tako misli — v izdatnejši meri pospešiti taljenje ledenikov, bodo obilne količine vode, ki jih bo na ta način dobil iz ledenikov, zadostovale, da se bo lahko stalno namakalo obširno ozemlje med rekama Arnu in Sir. Te pokrajine so po njegovem mnenju nekoč tudi morale biti zelo rodovitne, kajti tam so našli izkopanine, ki pričajo o visoki nekdanji tamkajšnji kulturi. Te pokrajine pa je zadela potem ista usoda, kakor n. pr. Mezopotamijo (nekateri smatrajo, da je bil tu raj prvega človeka). Pokrajina se je spremenila v pustinjo, ponekod celo v puščavo. Če se človeku posreči, da zasadi pustinje in puščave z rastlinami, potem bo to rastlinstvo skrbelo za to, da bo zadrževalo vlago, padavine bodo možne prav tako, kakor danes v naših krajih, človek pa bo v pokrajinah, kjer je danes še puščava, dobil širnih novih bivališč in polje za svoje vsestransko udejstvovanje. pa v kameninah na suhem zemeljskem površju. Celo več jih je na morskem dnu. Ta znanstvenik dalje misli, da bi se dalo iz morskega dna na mnogo bolj cenen način pridobivati dragoceni ra-dium, kakor pa so to dosedaj delali iz kamenin suhega zemeljskega površja. Z novim načinom pridobivanja pa bi tudi cena radiumu lahko precej padla. V oči je padlo učenjaku tudi to, da je radiuma mnogo več na tistih mestih, ki so bolj oddaljena od suhe zemlje. ; Poleg te dragocene rudnine, pa je v tako imenovanem morskem blatu še vse polno drugih rudnin, med katerimi zavzemajo prvo mesto kovine. In sicer celo najdragocenejše, kakor so n. pr. zlato, srebro, .baker, železo in cink. Piggot je pri teh svojih raziskovanjih tudi neprestano poudarjal, da morsko dno hrani v sebi še mnogo več skrivnosti, katerim ne bodo tako kmalu prišli do konca niti najduhovitejši učenjaki, kakor pa jih je ostalo nepojasnjenih v plasteh kopne zemlje. Rodil pa se mu je pri tem tudi pomislek, če so bile te plasti, ki imajo v sebi toliko radiuma, vedno pod vodo, ali pa so bile nekdaj na suhem. In če so bile nekdaj te plasti res zunaj morja, ali niso morda prinesle s seboj, na morsko dno tudi ves radium, kar ga imajo danes v sebi? Najdragocenelše rudnine v morskem blatu Z razstave igrač v Parizu: Dva, ki sta dobila prvo nagrado. Škoda, da se ne zavedata svoje »važnosti«! Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 22. dec.: 12 Venfcki (plošče) — 12.45 Vreme, poročila, — 13 Čas, spored, obvestila — 13.20 Domači zvoki (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: O sodobni nemški mladini (g prof. E. Kocbek) — IS.20 Mladinska ura: Opazuj in poslušaj (g. prof. Miroslav Adlcšič) — 18.4« Načrtno gospodarstvo sodobne Nemčije (inž. ltado Kregar) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Anton Foerster ob 100 letnici njegovega rojstva (Karel Mahkota, Ljubljana) — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored. Drugi programi Sreda, 22. decembra; Belyrad: 19.50 Nar. pesmi, 20.30 Ilumor. 21.30 Narodna glasba, 22 Komorna glasba — Zagreb: 20 Plošče, 20.30 Ljubljana, 22.20 Plesna gl., 22.35 Mandoline — Dunaj: 19.25 Vojaške in brambovske pesmi, 20.05 Keithova dramatska pesnitev »Pravljica 1001 noči«, 22.8i Koncert po željah — Budimpešta. 19.30 Opera, 23.10 Plesna glasba — Italijanske postaje: /. skupina (\2l, 301 in 283 m). 17.15 Plesna glasba, 21 Igra, 22.30 Variete, 23.15 Plesna glasba — II. skupina [360, 369 in 263 m): 17.15 Čelo, 21 Simfonični koncert, nato plesna glasba — III. skupina (192, 272 in 221 m): 19 Pestra glasba, 20.30 Gledališki koncert. 21.30 Romance, 21.50 Zbor, nato plesna glasba — Praga: 19.25 Kubinov »Pastoralna, 20 Novakov koncert, 22.35 Brahmsove skladbe — Varšava: 20 Plošče, 21 Chopinove klavirske skladbe, 22 Orkestralni in vokalni koncert — Sofija: 19.45 Klavir, 20.15 Vokalni koncert, 21.05 Nočna gLasba, 21.40 Lahka in plesna glasba, 22 Narodne pesmi — Berlin: 19.10 Otroške božične melodije, 20 Iz italijanskih oper — Konigsberg: 19.10 Lortzingove skladbe, 21 Zabavni koncert — Hamburg: /9.10 Pfitznerjeva opera »Božična vila«, 21.10 Plesna glasba — Vratislava: 19.10 Iz nemških oper, 21.25 Lahka in plesna glasba — Lip-sko: 19.10 O božičnih igračah, 20 Zabavni večer — 21 Paradne koračnice — Kol n: 19.10 Lahka in plesna glasba — Frankfurt: 19,10 Orkestralni in vokalni koncert, 21.15 Božična legenda iz Seh\vorzwalda — Stuttgart: 19.15 Narodna glasba, 20.15 Vojaški božič, 21.15 Hayd-nov oratorij Sire, zdaj je vrsta na meni.. .« Polkovnik mu ni na te besede odgovoril. Okleval je. Vickers je bil njegov najboljši častnik. Če zdaj izgubi še njega? Geoffrey je čakal njegovega sklepa. Nekdo je moral v J Loharo. Zdaj je ta pot postala dosti nevarnejša, ker so bili Suristanci zaradi streljanja opozorjeni, da Angleži poskušajo priti iz trdnjave in se splaziti do Lohare po pomoč. Zato se je Viekersu zdelo, da ne bo zdaj več tako lahko priti do čolnov. Premišljal je, potem pa se je odločil, da se bo preoblekel v Indijca in kljub vsemu šel. Ta svoj sklep je povedal tudi Campbellu, toda poveljnik se je še vedno obotavljal. »Sire, moram takoj na pot! Saj se mi ne bo nič zgodilo! Ne smemo izgubljati časa!« Campbell ga je hvaležno pogledal, potem pa mu je stisnil roko: »Pojdite, Vickers!« Prevzela ga je ginjenost, da mu ni več mogel gledati v oči in se je naglo obrnil. Prav tedaj, ko je Vickers hotel oditi in se pripraviti na pot, se je spet zaslišalo streljanje. Iz daljave je donelo zamolklo udarjanje na bobne. Vickers je obstal na pragu barake. »Zdaj ne morete več nikamor, prepozno je. Zdaj bodo Suristanci spet napadli..,« V barakah je spet vse oživelo. Bližina nevarnosti je v ljudi prinesla novega življenja. Celo ranjenci so se vzdigovali s svojih ležišč in prijemali za puške. Zenske so se stiskale v kote. Čez čas je zamolklo bobnanje, ki je prihajalo do njih iz nočne daljave, prenehalo. Vsepovsod je zavladala mrtva tišina. Campbell je stopil k Viekersu. Geoffrey je gledal skozi založeno in zavarovano okno, tako da ni videl poveljnika, ki je prišel do njega. Šele, ko ga je Campbell nagovoril, se je obrnil. Polkovnik mu je dejal: »Vse se mi' tako zdi, da Suristanci vendarle ne bodo zdaj napadli trdnjave.« Prav ta trenutek se je spet oglasilo bobnanje iz daljave... Ni bilo nič bližje kakor poprej. Campbell je zamišljeno popravil svoje prejšnje besede: »Ali pa bodo le naskočili. Res je, da vi zdaj ne morete oditi iz trdnjave za nobeno ceno!« ' Geoffrey mu je ves nemiren dejal!« »Ne bodo napadli. Zdaj je zadnji čas, da krenem na pot!« »Hočejo nas samo prestrašiti! To je njihov bojni načrt: najprej skušajo nasprotnika izmučiti duševno. Dobro vedo, kako to bobnanje ubijajoče učinkuje na naše vojake!« Nastopil je molk, ki ga je spet presekal polkovnik: »Morda ne bodo napadli... toda jaz vas zdaj ne morem pustiti od sebe —« Vickers je hotel nekaj ugovarjati, toda Campbell mu je odrezal besedo: »Vickers, vi ostanete tu! Randallu se je morda vendarle posrečilo pobegniti v čolnu! ... Do jutra moramo vzdržati in to noč mi je sleherni vojak potreben!« Vickers je skomizgnil z rameni. To moreče, zamolklo bobnanje je trajalo ure in ure. Polagoma so se ga ljudje navadili. Pol jih je spalo, drugi pa so bili pripravljeni in so ob oknih čakali morebitnega napada. Oblaki so se razbežali. Mesečina je zdaj pošasto jasno osvetljevala zidove dvorišč in gomile trupel. Zdaj, ko je bilo nebo docela jasno, Suristanci zatrdno ne bodo več napadli, ker bi dajali v mesečini Angležem predober in previden cilj. Bobnanje se je oglašajo zdaj močneje, zdaj šibkeje, v neenakih razmakih. Ure so minevale. Mesec je vse bolj bledel... Vickers je zadremal sede ob oknu. Tudi njegovih moči je bilo konec. Moral se je oddahniti za nov boj, ki bi lahko izbruhnil sleherni trenutek. Zrak je bil zadušen in smrad od trupe! je postajal močnejši in močnejši. Zdaj pa zdaj je Geoffreya prebudilo bobnanje ... Kadar je zaslišal boben, se je zdrznil in planil pokoncu. Hotel je oditi do barake, kjer je bila Elizabeta, a se je brž premislil. Niti malo ni bil sposoben, da bil bil zdaj mogel koga tolažiti. Kje naj bi pomagal njej! Ni mogel! Ni mogel je tolažiti!... Čim trudnejši je bil, tem bolj sta ga zapuščala pogum in upanje. Čutil je strašno trudnost... Spati in se nikdar več ne prebuditi!.., To je bila v teh urah glavna in edina misel, ki ga je prevzemala ... Napol v snu, napol čuje je prebil noč ob oknu, ne da bi se v nemirnem polspanju kaj oddahnil.., Polkovnik Campbell je pred jutrom še enkrat obšel vse barake. Njegova mirna in samozavestna postava je vlivala vojakom v srce nekako divjo odločnost in pogum. Ko je hodil mimo vojakov, se jih veliko sploh ni prebudilo. Zdelo se je, da sanjajo težke sanje, iz katerih se ne marajo prebuditi, ker bi prebujenje zanje pomenilo smrt... Ponoči je prišel k polkovniku Campbellu poročnik Pearson ter ga prosil, naj ga pusti v Loharo, ker je slišal, da je Randall padel.,. Campbell mu je dejal z odločnim glasom: »Neumnost! Randall je zdaj gotovo že prišel v Loharo. Vrnite se k svojim ljudem!« Pearson je pozdravil in šel, 2e se je danilo, ko se je Vickers prebudil iz zmedenega spanja. Pogledal je skozi okno: zidovi v trdnjavi so bili pusti j kakor v mestu, v katerem je divjala kuga. Vse je bilo pošastno sivo, samo daleč na vzhodu je bilo slutiti prvo zarjo od solnca, ki je lezlo na obzorje. •Slovenski dom* izhaja vsak delavnih oh !i Mesečna naročnina 1J Din ca inozemstvo 8f Din rtrodniStvo Kopitarjeva olica (VTI1 Telefon in 2996, Uprava: kopitarjev* t Telefon 2991 Za Jugoslovansko tiskarno • Ljubljani) & Ceč Izdajatelji Ivan Rakovca Urednik; Juže liožiček.