IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« . UREJUJ URADNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GKEGOR KOČIJ AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-13» LETO YV KRANJ, PONEDELJEK, 7. MATA 1962 IZHAJA OD OKTOBRA' IMT KOT TEDNIK • OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH* SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO PRED STARTOM OBČINSKIH KOMISIJ ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI DOHODKA Spoštovanje zakonitos KOT PRVA DRUŽBENA ZAHTEVA PRI SEDANJEM IZPOPOLNJEVANJU PRAVILNIKOV O ČISTEM IN OSEBNEM DOHODKU Kranj, 6. maja - Prvo delo ob-i i i Miri h komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega in osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah in ustanovah našega okraja je proučevanje zakonov, raznih uredb, smernic in drugih predpisov v zvezi s to problematiko. Tega dela so se te komisije {e tudi lotile. V tem tednu pa bodo komisije v večini že prešle na svoje osnovno delo, V glavnem so po občinah že ustanovili ali pa je to v teku več podkomisij, tako da bi delo potekalo po dejavnostih. V kranjski občini je na primer 180 podjetij in ustanov in bi ena sama komisija nikakor ne zmogla celotnega posla. Zlasti še, ker njihova naloga nikakor rri administrativna, da bi namreč poslovali z akti in dopisi, marveč morajo kot politično-družbeni organi stvari proučevati na mestu samem, s širšimi družbenimi merili, nakazovati, svetovati in pomagati kolektivom in njihovim samoupravnim organom, da stvari sami uredijo in vricladijo brez kakršnihkoli intervencij. Take in podobne ugotovitve •o bile na današnjem širšem posvetovanju v Kranju, na katerem so sodelovali predstavniki vseh občinskih ljudskih odborov, ZK, SZDL in ObSS. Na posvetovanju je sodeloval tudi član Izvršnega a*eta Slovenije Miran Košmelj. V glavnem so ugotovili, da je fr»ba preko zborov proizvajalcev ia preko imenovanih komisij odpreti v samih kolektivih razprave o sedanjih pravilnikih delitve čistega dohodka in druga njihova lastna določila ter jih vsklajevati 6 sedanjimi zahtevami družbe. Pri tem ne gre toliko za neka nova merila in kriterije, marveč v prvi vrsti za spoštovanje že danih predpisov in smernic. Zaradi pomanjkanja strokovno-pravnih •hizb so sedanji pravilniki polni r^kladr.osti in celo odkritih nezakonitosti. Tudi sedanje zadnie smernice o vsklajevanju pravil- nikov o osebnih dohodkih so v marsikaterem podjetju prevo": ozko, računovodsko razumeli in pustili ob strani vse momente ekonomičnosti, proizvodnosti, stvarnega prizadevanja in uspehov _ kolektiva so se v glavnem ustavili samo ob suhem izračunavanju formule, kar pa je povsem napačno. O konkretnih problemih posameznih občin oziroma kolektivov na njihovem območju bodo še razpravljali zbori proizvajalcev,'a zatem pa sami zainteresirani kolektivi, ki bodo ob podpori občinskih komisij laže odstranili morebitne sedanje neskladnosti. K. M. LETOŠNJI DRUŽBENI PLANI IN LANSKOLETNA REALIZACIJA imi merili PRECEJŠNJA ODSTOPANJA Primerjava letošnjih občinskih družbenih planov kaže, da odstotek predvidenega povečanja družbenega proizvoda in narodnega dohodka po posameznih občinah močno varira. Jeseniška občina na primer predvideva porast družbenega proizvoda le za en odstotek, .škofjeloška pa za 20,2 odstotka. V celoti predvidevajo občine v družbenem sektorju gospodarstva porast družbenega proizvoda za 9,5 odstotka v primerjavi z ocenjeno izvršitvijo v letu 1961. Nihče ne more zarvkati, dn ne Železarni Jesenice. Zaradi takega Obstojajo v posameznih obr-inah planiranja sta bila omenjena ele-razhke v možnostih za razvoj go- menta realizirana le 84,5 oziroma spodarstva. Vendar slednja ugoto- 80,4 odstotno. Slabo sta planirane vilev ne opravičuje omenjenih i postavke izpolnili tudi tržaška in odstopanj v celoti. Pri tem se nam kranjska obilna, vendaT je na od-nehote vsiljuje misel, da niti pod- >topanje v teh dveh primerih ob- jetja in niti občinski organi, ki i30 bili zadolženi za izdelavo družbenega plana, niso bili dovolj kritični, oziroma da niso imeli realnih meril. To domnevo potrjujejo tudi podatki o izvršitvi občinskih družbenih planov za preteklo leto. Tako je jeseniška občina nedvomno previsoko postavila plan družbenega proizvoda in narodnega dohodka za ^preteklo leto pri čutno vplivalo znižanje prometnega davka v tekstilni industriji. Tako so bili v celoti občinski plani za preteklo leto glede družbenega proizvoda in narodnega dohodka doseženi le 93,8 oziroma 92,5 odstotno. Iz občinskih družbenih planov za letos povzemamo, da se bo fizični obseg industrijske proizvodnje povečal letos v primerjavi z Most, ki bo povezoval Javornik z Blejsko Dobravo s. ^ u, betoniranjem cestišča. Potem bodo naredili še urini? *u SV°j° podobo- Te dnl 80 že začcH z s priključki cest veljal 129 milijonov dinarjev l,UJUCke ceste z obeh strani. Predvidoma bo most UVELJAVLJANJE ZAKONA O ZDRAVSTVU IN PREHODNE TEŽAVE Družbeni interes preveč v ozad KAKŠNO IZBOLJŠANJE STE OPAZILI LANI PRI ZDRAVSTVENI ZAŠČITI SPRIČO TEGA, DA STE DALI ZA TO SLUŽBO 575 MILIJONOV VEČ -Le kaj naj jemljemo? Lani smo plačali okroglo 830 milijonov dinarjev več za zdravstveno zavarovanje kot predlanskim. V prvih treh mesecih letos imamo znova 33 milijonov dinarjev premalo, da bi plačali vse račune. Zahajamo v težave in dolgove, v vaših blagajnah pa se kopičijo milijoni. Tu nekaj ni prav. Zavarovanci in kolektivi ne zmorejo takih zahtev.-« -Vaše ugotovitve o cenah zdravstvenih uslug niso v redu, ker niso razčlenjene, ker ne upoštevajo vseh sprememb. Na splošno tudi ne moremo trditi, da so dohodki zdravstvenih delavcev preveliki. Lani so prejemali naši zdravniki povprečno le po 100.000 din (oprostite, 18 din manj!) mesečno. Zakaj ne vidite drugih, ki so šli ie vise.« Prva je zaskrbljujoča ugotovitev Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki je plačnik zdravstvenih storitev, drugo pa je povzetek iz pojasnil Zdrastvenega doma v Kranju. Kolektivi zdravstvenih zavodov so vse preveč razpravljali o dohodku, pravzaprav o delitvi osebnega dohodka; zelo malo pa so razpravljali in dosegli pri izpopol sjevanju organizacije dela, pri izboljševanju kvalitete storitev, pri iskanju oblik za merjenje kvalitete in učinkovitosti dela, premalo je bilo teženj teh kolektivov, da bi izboljšali odnos do Strank (pacientov) in podobno. Take ugotovitve je moč slišati na raznin konferencah in posvetovanjih v zadnjem času, kadar je Deseda o naši zdravstveni službi » o uveljavljanju novega zakona o zdravstvu. Ta je prišel v veljave lani. Toda med zainteresiranimi kolektivi so prišle do izraza najbolj le smernice o delitvi osebnih dohodkov, medtem ko je skrb za formiranje teh dohodkov ostala preveč v ozadju. AMBULANTE V OSPREDJU Ker zdravstveni zavodi v večini niso iskali in Izkoristili notranjih možnosti za povečanje in izboljševanje storitev kot pot za povečanje dohodkov sploh, so v večini primerov iskali kritje v podražitvi uslug. Tako so lani 6kupni izdatki za zdravstveno zavarovanje na Gorenjskem povečali za 41,2 %, kar v številkah pomeni 829,810.000 dinarjev več kot predlanskim. Celotni izdatki za to oskrbo so bili 2 milijardi in 840 milijonov dinarjev. Pri tem se vsiljuje vprašanje - ali so naši zavarovanci tudi občutili za 41,2% večjo pomoč v zdravstvu (bodisi po količini ali po kvaliteti). Izdatki za zdravljenje so se povečali za 575 milijonov dinarjev in dosegli milijardo in 915 milijonov dinarjev. Izdatki za zobno nego so se povečali za 22,21 %, izdatki za zdravljenje v bolnišnicah za 38,80%, izdatki za zdravila za 32,49%, izdatki za klimatsko zdravljenje so se povečali za 47,87 % in tako naprej. V ospredju tega povečanja izdatkov pa je vsekakor ambulantno zdrav-, ljeje s 73,18% več kot prejšnje leto. PREVELIKI SKOKI Tako povečane cene uslugam so dovoljevale razmeroma hitTO in dokaj mehanično povečanje dohodkov zdravstvenim zavodom in tudi povečanje osebnih dohod- kov v teh kolektivih. Tako so najvišji celotni mesečni prejemki dosegli predlanskim novembra meseca in novembra lani naslednjo zaokroženo višino v tisočakih: Obratna ambulanta Iskra od 35 tisoč predlanskim na 70 tisoč j dinarjev lani, Obratna ambulanta i Tiskanine od 38 na 125 tisočakov, Obratna ambulanta Sava od 26 na i 66, Inštitut TBC Golnik od 48 na 88, bolnišnice na Golniku od 81 na 101, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju od 76 na 127, Zdravstveni dom Kranj od 85 na lil jn Lekarna Kranj od 72 na 96 tisoč dinarjev najvišjih mesečnih prejemkov. Povprečje osebnih dohodkov na vse zaposleno osebje v zdravstvenih zavodih kranjske občine pa se je povečalo od okroglo 24.000 predlanskim na 36.000 dinarjev lani. Se večji skok v najvišjih osebnih prejemkih je opaziti med predlanskim in lanskim novembrom na območju jeseniške občine, in sicer: v tamkajšnji bolnišnici od 79 na 167 tisočakov, v Zdravstvenem domu od 70 na 139, v ambulanti Železarne od 39 na 153 in v Lekarni od 76 na 132 tisočakov najvišjih prejemkov. Seveda gre pri tem za vodilno, strokovno osebje. Toda povsod so porušili postavljene okvire razmerij navzgor, medtem ko pri najnižjih kategorijah nd opaziti tolike razlike. Tako je v jeseniški bolnišnici nastal velik razpon od najnižjih prejemkov 13,870 do najvišjih 167,300 oziroma 1:11,9. V pravilnikih pa je predviden razpon 1: 4 do največ 1 :6, kar je še utemeljeno. ' OD KOD IN ZAKAJ DOBIČKI Kljub tako povečanim osebnim dohodkom pa so pretežno povečane cene uslugam itd. dopustile lani še znatne presežke v teh zavodih, tako da imajo približno 150 do 200 milijonov viška. Obračun ob koncu lanskega leta je namreč pokazal večje dohodke kot izdatke v Zdravstvenem domu na Jesenicah za polnih 37 milijonov dinarjev, v ZD Kranj za 33, v ZD Skofja Loka za 11, v ZD Radovljica—Bled—Bohinj za 10, v bolnišnici na Golniku za 28, v bolniš-(Nadaljevanje na 2. strani) OBRAZI IN POJAVI O tem mi je omdan povedal predsednik sindikalne organizacije manjšega industrijskega podjetja. V zadnjem času so večkrat opazili sem pa tja določeno malodus-je posameznih delavcev In tudi pikre onaok« na račun vodilnega osebja, češ — saj itak vsi kradejo. Končno se je sindikalna organizacija zavzela za stvar. Zvedeli so samo toliko ,da gre za veliko krajo v podjetju. Za zadnje novoletne praznike, da so si trije vodilni ljudje razdelili dva milijona dinarjev! Ko so zadevo raziskovali, so ugotovili, da je bilo več lanskoletno izvršitvijo za 7,5 odstotka. Predvidenega fizičnega obsega proizvodnje lani razen elektrogospodarstva niso dosegle le kemična in živilska industrija, kjer so nastopili nekateri objektivni pogoji. Tudi indeksi porasta fizičnega obsega močno odstopajo po posameznih občinah. Tudi v tem primeru je nedvomno potrebno upoštevati možnosti, ki jih ima določena občina za to povečanje. Ponekod bodo ti porasti glede na obstoječe pogoje letos verjetno težko realizirani (na primer občina Skofja Loka 20,4 odstotka). Precej odstopa po občinah tudi odstotek izvršitve okrajnega plana fizičnega obsega proizvodnje za preteklo leto, ki je bil v celoti dosežen z 98,5 odstotka. Ob koncu naj še omenimo, da omenjeni podatki veljajo le za družbeni sektor in da v podatkih za občinske plane za leto 1962 ni zajet železniški in PTT promet, okrajno cestno podjetje in Slove-nija-ceste. Okrajnim organom je trenutno uspelo dobiti sumarne podatke le za PTT promet, ki so zajeti v okrajnem planu. TITO v Splitu Predsednik republike Josip Broz Tito je včeraj, 6. maja govoril na velikem mitingu v Splitu. Več desctlisočglava množica je navdušeno pozdravljala njegove besede in ga z vzkliki večkrat prekinjala. Predsednik Tito je svoj govor posvetil nekaterim današnjim težavam v našem gospodarstvu, v notranji in zunanji trgovini, v utrjevanju našega samoupravnega sistema in socialističnih odnosov. Ob tem je govoril tudi o nekaterih ukrepih, ki so trenutno potrebni, da bi zagotovili pravilno pot. Poudaril je potrebo racionalnejših trošenj investicij, potrebo planiranja, potrebo družbenih meril pri delitvi dohodka in nagrajevanja, potrebo po večji družbeni kontroli v naši trgovini in podobno. Pri tem je zlasti poudaril pravice in dolžnosti delovnih kolektivov pri odklanjanju posameznih slabosti, zlasti pa je poudaril veliko odgovornost komunistov, ki so bili in so Se zmeraj v prvi vrsti odgovorni za uresničevanje naprednih teženj delovnih ljudi in za Izgradnjo so-eialističn'h družbenih odnosov. Na koncu svojega govora je poudaril dve osnovni nalogi ob da-na-njih težavah, in sicer: maksimalno štednjo na vseh področjih ter enotnost naših narodov. AKTUALNO VPRAŠANJE NA PRAGU DOPUSTOV Vsi hkrati ali posamezno? »Kdaj boš šel na dopust?« Taka vprašanja se te dni večkrat slišijo v pogovorih mod znanci, sotovariši itd. Samoupravni organi oziroma njihove ustrezne komisije po delovnih kolektivih vsako leto razpravljajo o organizaciji letnih dopustov. Pri tem gre v glavnem za časovno razporeditev. Javljata pa se navadno dve skrajni stališči: vsi hkrati oziroma kolektivno na dopust ali — dopuste posameznikov razvrstiti skozi čim daljšo dobo, t. J. skozi vse leto. Kot je moč ugotoviti, so delovni kolektivi zelo različno reševali to stvar oziroma se prilagajali potrebam, željam in razmeram podjetja. To je tudi edino pravilno. Toda ob tem je vendar zanimiva ugotovitev, da vsako leto julija meseca, zlasti pa avgusta opažamo v raznih statistikah rahlo upadanje proizvodnje. Ce boste zahtevali v svojih podjetjih pokazatelje o proizvodnji po mesecih v zadnjih letih, boste verjetno ugotovili te pojave. Ob takih ugotovitvah pa se je treba zamisliti. Ce se včasih nismo tako zavzeli, ko je proizvodnja »šepala«, pa je zdaj v novih pogojih vse drugače. Prizadeti bi bili namreč sami kolektivi, delavci, ker bi ob tem imeli tudi nižje osebne prejemke. To pa zanima vsakogar. Treba je torej poiskati obliko, ki nikakor ne bo prizadejali proizvodnje, zagotoviti je treba nemoteno poslovanje podjetja. Vse je odvisno od značaja in stanja podjetja, od tehnološkega procesa, od surovinskih in tržnih razmer, od pogodb in naročil, od kooperacijskih obveznosti med podjetji, od sodelovanja med ekonomskimi enotami itd. V nekaterih primerih jo kolektivni dopust povsem upravičen — če gre ru pr. za remont določenega oddelka itd. Vendar pa so dosedanje izjkušmje pokazale, da so samo posamezni primeri. V večini pa kolektivni dopusti niso dokazali prednosti* marveč obratno — prizadejali bo (Nadaljevanie na 2. str.) Kokrški odred v Begunjah Danes dopoldne so prebivalci Begunj in okolice nadvse slovesno in prisrčno sprejeli nekdanje osvobodi tel je — borce Kokrskega odreda, s čemer je bilo zaključe-no praznovanje krajevnega praznika. Nekaj minut pred deseto je odred vkorakal v Begunje, kjer so ga sprejeli predsednik ZB in predstavniki ostalih družbenih in političnih organizacij. Na tribuni v parku pred bolnišnico so bili predsednik ObLO Radovljica; Franc Jere, sekretar OO ZB Franc Konobel j-Slovenko, predsodniik krajevnega odbora SZDL Begunje Jože Kejžar, ki je pozdravil osvoboditelje, nakar je nekdanji komandant Janko Prežel j-Stan% opisal potek borb za osvoboditev Begunj pred 17 leti. Nato je sledil kulturni program, ki so ga izvajali tržaška godba, oktet A. T. Linharta, tržiSki pionirji in drugi. Popoldan pa je bilo na športnem igrišču partizansko kosilo, po katerem se je razvilo veselo rajanje. delavcev obveščenih o tem. Stvar je postala zanimiva. Večalo se je število tistih, ki so o tem kaj vedeli, toda vsebina informacije ni šla iz ozkega okvira. Kaj več, kaj konkretnega — ni vedel nihče. Da bi se stvar razčistila, so v podjetje povabili inšpekcijo. Ta je pregledala vse račune, vse blagajniško poslovanje, skladišče itd. In.. - ničesar niso našli. Znova so se obrnili na izvor teh vesti. Našli so ga. Bil je to stanovanja, je brez pomislekov in iskanja pojasnil izračunal, da sta izginila dva milijona dinarjev. Kdo si jih je prisvojil? To je bila stvar domišljije, kar pa se je postopoma spremenilo v trdno prepričanje, da je to res. In vsakemu, ki mu je to pripovedoval, ga je navadno poklical na stran in vedno zaupno končal: »Samo tebi povem!« Ko so mu pokazali vse račune, pojasnili stvari in dokazali, da ni Samo tebi povem eden izmed delavcev sumljivega obnašanja. V nobeno organizacijo ga niso mogli privabiti, na noben sestanek ga ni bilo in večkrat je dokaj »po svoje« tolmačil posamezne stvari. Tako je bilo tudi tokrat. Po nekih Informacijah, koliko je bilo sredstev na razpolago in koliko so na delavskem svetu končno odobrili za nova imel prav, je skesano prosil, naj mu oprostijo. Ničesar niso ukrenili proti njemu. Toda delavci njegovega oddelka, zlasti pa tisti, ki jim je »zaupal« tak? izmišljotino, so mu zelo zamerili. Delavci ga prezirajo kot lažnivca, ruši tel j a enotnosti kolektiva in ga ocenjujejo kot skrajfco neresnega človeka. — K. M. TE DNI PO mmm * OBISK V BRAZILIJI Državni sekretar za zunanje zadeve Koca Popović bo v torek zjutraj prispel na uraden obisk v Brazilijo. V petdnevnem obisku bo imel Koca Popović uradne razgovore z brazilskim zunanjim ministrom Danlasom, sprejela pa ga bosta tudi predsednik Goulurt in premier Neves. Državni sekretar bo s svojim .spremstvom obiskal tudi glavno mesto Brazilio in glavno gospodarsko središče Sao Taolo. * UPOR V VENEZUELI Predsednik Venezuele Betanco-urt je poslal ultimat vojaškim voditeljem uporniškega garnizona v pristanišču Campano in ji., pozval na predajo. Ze pred tem so vladne sile dvakrat bomban-diralo položaje upornikov. Uradni vladni predstavnik v Caraca-su je sporočil, da je »upor delo levičarskih progresivnih elementov«. Pravi pomen vojaškega upora pa v bistvu še vodno ni dovolj jasen, kajti v deželi vlada že skoraj dva meseca zelo negotov položaj. Pojasnilo 7 Bralce prosimo, da nam oprostijo neljubo tiskarsko napako v članku ob Tednu rdečega križa v drugem stolpcu. Stavek, ki govori o gradnji komunalnih naprav tod se moral v zadnjem delu pravilno glasiti: »... moderna kuhinja z zmogljivostjo 600 obrokov dnevno itd.« Vsi hkrati ali posamezno? (Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnjo in s tem tudi interes podjetja. V nekaterih podjetjih so zadnja leta uvedli tudi princip opredelitve s pomočjo referenduma med kolektivom: za kolektivni dopust ali proti njemu. Vendar je tak referendum zelo Sablonska, pravzaprav slepljiva demokracija, če delavci ob tem ne vedo, kakšne so ekonomske posledice za tako ali drugačno opredelitev. V raznih pravilnikih o regresih za dopuste, ki ko jih delovni kolektivi letos sprejeli, je v večini predvidena večja stimulacija Za dopuste v predsezoni ln posezoni. Se pravi, pravilna težnja, dn bi čas dopustov razširjali na daljšo dobo. Pri tem pa so seveda tudi težave, starši s šoloobveznimi otroki na primer želijo dopust zgolj v času šolskih počitnic. Vendar pa to ne sme ovirati osnovne in pa pravilne težnje, da se delavci razveste z dopusti v daljšem obdobju. O tem morajo seveda razpravljati Kami kolektivi. Vsekakor pa mora veljati pravilo da so z dopusti ne sme ogrožati potek proizvodnje in poslovanja, ker bi to prizadejalo skupnost, a v prvi vrsti sam kolektiv - delavce. - K. M. * IZREDNO STANJE V ŠPANIJI V treh severnih pokrajinah Španije, v Asluriji, Biskaji in Guiposcl je španska vlada uvedla »izredno stanje«. Do tega ukrepa je prišlo zato, da bi preprečili val stavk, ki so zadnje dni zajele asturski rudarski bazen in vrsto drugih industrijskih panog v teh pokrajinah. Ukrep o .•izrednem stan.Hi« je podpisal sam Eranco in daje vladi trimesečna posebna pooblastila za ureditev položaja v teh pokrajinah, zakaj po španskih fašističnih zakonih so stavke prepovedane in zalo tudi »ilegalne«. ^ GLOBOKA NESOGLASJA Glasovanje za predsednika italijanske republike je potrdilo globoka in načelna nesoglasja med posameznimi strankami in strujami glede osebnosti voditelja države. » U TANT NA ŠVEDSKEM Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tant je dopo-toval na tridnevni obisk na Švedsko. llllllllllllllllllllllllllllltU""'!"!!!1!'!^^!!!'!!!!!!!:.....i|!i|;,!i:j|U||::!||!l|!HiniHITO^ in gibanje med francoskim pre- rem in je nova smer francoske ne oblasti v Alžiriji, ki •» I* bivalstvom preusmerili sebi v alžirske politike bolj podobna prišli do spnnanja. di intt ••- prid. Od vsega -začetka je de mlinu na veter, ki pač melje ta- trpežljivost alžirskih ljudi MP Gaullovi realni računici naspro- krat, kadar zapiha veter. Urad- emje. Daljše odlašanje Franc/ Sodni obravnava proti nekda njemu generalu Jouhauf.u je po Mesarji z ulice tovala skupina skrajno nepo- no zatiranje desničarskih tolp v puslljivih francoskih priseljen- alžirskih mestih je preveč po-k'/. la. kako povezana so bila cev, ki se niso sprijaznili in se časno. Zadrževanje f-ancoske dejanja fnmcoskc vlade s počet- tudi še danes ne morejo sprijaz- vojske je podobno znani otroški ji delničarskih skrajnežev v al- niti z ločitvijo Alžirije od matic- igri »slepe miši«. Ob mrtvaških žirskh mestih, posebno v Alžiru ne države. Debre je francoske listih, ki jih vsak dan izpišejo in Oranu. Pravniki, ki so branili naseljence lovil z zvijačo, z zna- francoski uradniki v Alžiriji, se razvpitega voditelja tajne teroristične organizacije, so namreč z dokazi v rokah pobijali osnovne točke obtožnice, češ francoska vlada 7. Debrejem na čelu je pravzaprav začetnik državnega udara, i/, kalcresra je izšla poznejša dejavnost OAS. Sam nekdanji predsednik francoske vlade »Michelieu« Debre naj bi zasnoval alžirsko zarolo in upokojenega generala nagovoril, da opravi svoje »zgodovinsko poslanstvo««. Po Debrejevi zamisli, ki jo je spretno skrival pred generalom de Gaullom, naj bi državni udar. ki ga je skoval ne služil alžirskim skrajnežem. To bi naj bilo samo sred sivo. s katerim bi predsednik vlade pri- da uredi razmere, ki jih je i pa- | godbo prevzela na svoje not, | lahko bistveno spremeni pakuj i v Alžiriji in privede do spiošn« | zmešnjave. Obljube, ki jih iz Pariza sliši- f mo, namreč ne zadostujej« \«č. I ko, v katero se ne bi zapletli vsak človek nehote vpraša: Ali tudi najbolj otročji politični ne- niso morda dvomi v francosko vedneži, Z udarom, ki bi bil na- »držanje besede« povsem upra- perjen $>i vidi, da danes delovni ljudje rili ljudi nase, če bi poprar:.; praznujemo: naš znoj, naše tr- tista dva drogova, če ž« taks. pijenje in naše zmage. kakršna sta, ne motita jftMr Kar obstal sem, ko sem pri- benca LM. ki takoj pod lajat šel proti središču mesta. Ob ureja promet na križišču. Koroški cesti so tri hiše, kjer Na Prešernovi ulici so M ni bilo niti ene zastave; samo čisto pozabili na zastave: kaj.-v oknu srednje, najvišje, je garna »Simon Jenko«, proi stanovalec v prvem nadstrop- jalni Planika in Alpin*. Nt-ju izobesil majhno papirnato hovim delavskim svetom av<-zastavico. Bil sem je prav ve- tujem, da si jih do prihodnost1!, ker sem pomislil, da mogoče nima denarja za večjo. Pomislil sem: Ali morajo vi-_seti zastave res samo tam, kjer jih obesijo uslužbenci ObLO nem javnem tožilstvu in sod ali pa povsod, kjer se zaveda- šču nimajo toliko dela. da k jo, zakaj jim visijo? To me mso opazili prečudovite* je napotilo na daljši sprehod, droga, ki jim stoji nekaj ox- Ne vem, ali kolektivu re- trov proč od vhoda, ki je stavracije Park še ni prišlo na dan kar kričal po nečem, h: misel, da bi bil njihov lokal bi moralo viseti na njem. Ope-še lepši, če bi imeli kje za- zoril bi rad frizerje na Mi stavo, posebno pa se na tak strovem trgu in stanovalce dan kot je 1. maj. Prav tako prvem bloku izza Dijaška se mi zdi, da so stanovalci v doma na- Zlatem polju, da )» zgornjem nadstropju te stavbe že precej časa, odkar je u-že kdaj stopili na balkon in stava ZKJ nekoliko drugače* zapazili tam dva lepa podstav- kakršne imajo oni. ka za zastave, ki pa sta ta dan Ne vem, če se motim al ,š ostala prazna. Verjetno so se res. da na Orehku ne stanu? že v soboto kam odpeljali, kar "tti en delovni človek, ni: jim prav privoščim, « da so en član SZDL ali ZKJ, ker n» pozabili na zastavo, je prav naš najlepši praznik njsent t tako, kot da bi pozabili izklju- ceste tja opazil niti ene sam-čiti električni tok, zapreti ok- ve. Le za spoznanje bolj*e > na ali pregledati gume pri av- bilo v Naklem, tomobilu. Ce zapuščamo svoje Veliko je bilo malenkosti, mesto, moramo vedeti, da bo KO nam po nepotTebnerr. i tudi naše mesto kdo obiskal, ^le- praznično razpoložene Nihče ne vidi rad, da ga daj- prav tako pa je bilo mM* de v neredu. prijetnih stvari. Mnogi Rran> Severna stran stavbo G o- čani so prav z veliko domM renjskega tiska je imela 18 nosti okrasili svoje domove» podstavkov za zastave praznih delovne prostore. Z mak* v« in ne vem čemu naj 6lužiJo. volje in veselja lahko nan>c Prav žalostno, vsakdanje so mo Kranj prijetnejši se> bili videti SPOMENIKI RE- obiskovalcem. VOLUCIJE na tem trgu. Ni- Vinko Strga- smo jim mogli podariti niti Kranj Delavci Gradbenega podjetja »Bled« so začeli pred dnevi z zemeljskimi deli za novo šoto v Garj* Torej kaže, da bo naposled rešen dolgoletni »šolski problem« v Gorjah Foto: F. ftr* 19. Naslednji dan zjutraj je razprostrl po ledu močno pojavo, naložil nanjo tri četrtine tone in začel vleči. Ledenik je postajal vedno bolj strm in tovor je polzel vedno hitreje. Izpodnesel mu je noge. Kriš je padel vznak na vrh tovora in vse skupaj je zdrvelo navzdol. Začel je divje kričati. 20. Tovor je vrglo s shojene steze in v hipu Je zagledal majhen šotor. Zdelo se mu je, da leti preti njemu, tako se je večal. Kriš je treščil obenj, ln vezi enega vogala so popokale. Tovor In njegov voznik, ki je še zmerom sedel sredi vreč z živili, sta naenkrat obstala v šotoru, ki se je pi|ano zibal 21. Pred seboj je zagledal na odejah osuplo dekle. Prav tista je bila, ki jo Je srečal na obrežju. Na pečici se je grel lonec kave, zraven pa je stala mlada Indijanka. »Me ne poznate? Tisti čičeko sem!« je dejal, »vse vam storim, kar hočete. Samo nalijte mi skodelico iz tiste posode!« mali oglasi • mali oglasi prodam Nov polavtomatičen fotoaparat in inozemski tranzistor, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 1750 Prodani drvarnico, krito s strešno opeko, primerno tudi za garažo. - Frančiška Plajbes, Križe it. 38 1811 Sadni mošt prodam. - Ješe, Stražisče 1812 Prodam gumi voz - 14 col. -Franc Jerše, Senturška gora 5, Cerklje 1813 Prodam televizor »Panorama«. - Jože Cadež, C. Kokrškega odreda 17, Kranj 1814 Prodam pisce in pohance za rejo (tudi »leghorn«). - Okroglo 24, Naklo 1815 Ugodno prodam »NSU-Lambret-te-. - Naslov v oglasnem oddelku 1816 Prodam peso. - Zg. Duplje 37 1817 ostalo Našel sem fotoaparat na Go-renjakem. - Miloš Miščevič, Koroška 16, Kranj 1818 Na zalo« imam več gostilniških vrtnih sklopnih nu>, po 4000 din za komad. - Mizarstvo Novak. Medvode 94 1819 Opremljeno sobo oddam solidnemu moškemu v centru mesta. -Naslov v upravi lista 1820 Podpisani Rudolf Ropert, Vele-sovo 25, obžalujem in preklicu-jem. kar sem žalj'vega govoril o pokojnem očetu Franca Jagodica te Velesovega št. 28. Preklicujem tudi, kar sem neosnovanega govo-rfl glede meje v gozdu 1821 Preklicujem avtobusno vozovnico Kranj-Bela. - Jože Naglic. 1822 5. maja sem se od »Agrarie« -2 do Terčona izgubil denarnico z osebno izkaznico in ostalimi dokumenti. - Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne Prav-Bt-i. Hrastje 29, Šenčur 1823 Iščemo samostojno kuharico m pomožno moč za naš Počitniški dom v Piranu, od sredine junija dalje, za dobo treh mesecev. Kapaciteta doma je 25 postelj. Ponudbe pošljite Sindikalni podružnici zdravstvenih delavcev Kranj — Zdravstvena dom Kranj p. p. 42. tržni pregled V KRANJU Fižol 130 do 160 din, ajdova moka 120 do 130 din, koruzna moka 56 din, koruzni zdrob56din, ješprenj 70 do 90 din, kaša 130 do 140 din, krma za kokoš 50 din, oves 30 din, proso 15 din, krhli 60 do 100 din za liter, motovileč in regrat 50 din, smetana 18 din za merico, korenček 60 din, sir .skuta 160 din, maslo 640 do 720 din, čebula 200 do 300 din, krompir 35 do 45 din, špinača 250 din, kislo zelje 100 din, kisla repa 40 din, solata 330 do 400 din, pesa 60 din, redkev 60 din, jabolka 60 do 120 din, suhe 6live 220 din za kg, zelena 10 do 30 din, jajca 22 do 26 din za komad. gibanje prebivalstva V TR2ICU Po-očili so se: Viktor Falle, tkalec, in Marija Bešte, tovarniška delavka; Franc Ivnik, uslužbenec, in Marjeta Polajnar, medicinska sestra; Anton Kralj, čevljar, in Amalija Ambroš, tovarniška delavka; Vincenc Ovsenek, mizar, in Marjeta Pretnar, tovarniška delavka; Albin Košir, kovač, in Mariia Brišar, laborant; Franc Ahačič, gozdni delavec, in Anto-n:;a Meglic, tovarniška delavka; Stanislav Meglic, električar, in Marija Škul, uslužbenka. Umrli so: Anton Dobre, pre-vžitkar: Jakob Meglic, kmet: Frane Križaj, upokojenec; Janez Kronik. invalidski upokojenec; Iti. ka Stefe. gospodinja; Antonija AhačiČ. gsopodinja; Antonija Jezerc, osebna upokojenka; Jeseniška „nova smučina" Na Jesenicah je smučarski klub Športnega društva pred leti na žalost preživlja veliko krizo — jn to po »zaslugi« tedanjega neodgovornega strokovnega vodslva. - Smučarski šport je zato kljub prejšnjim tradicijam skoraj povsem zamrl; odlični alpinci, ki so med obema vojnama segali p0 najvišjih lovorikah na domačih, mednarodnih in celo svetovnih smučarskih tekmovanjih, so nekako izginili, ne da bi poskrbeli za naslednike. Tudi imena Smolej, Knific, Pogačnik in drugih smučarjev - tekačev niso mogla več privabljati in navduševati delavske mladine iz Železarskega mesta. Komaj sta še Jože Langus in Zidar dobila v mladem Ludviku Zajcu mnogo obetajočega naslednika. Toda j€Seniški športniki So kmalu odločno in uspešno premostili težave in odstranili kvarne Posledice slabe in neodgovorne 2S7« rekSmu*arji aIpi*ci' 2£ kale m tekači so se pričeli zbrati okoh starega in požrtvovalne' športnega delavca Jožeta Zupan! M je v delo pritegnil še vrsto d^ H*. .zau?anJa vrednih športnih aktivistov. ^ ini11 Za Jožetom Zidarjem je prevzel vadbo in vzgojo skakalcev Langus, ki še vedno posreduje SSJLJ!?8aV>..nanjo in dol*°letne tw mla^emu rodu skakalcev. vr^T Vn °blak 8ta zapustila vrste aktivnih smučarjev tekačev sriktivnV a, VZg0ji,a vret° Pcr" 11?2 J*' ki trenutno predstavlja mlad, vrh v našem tekaškem *POrtu. Za tem per-iTmS-") ,tekm<>valcem prihaja L l *l «ka* ~ kombinator Viki;' Podl€«nikom in drugimi nrvV^S Utegne ****** v hoj za iL, -^ta med Mladinci. Jeseniški alpinci pa so iz šole Črnega vrha in Rožce že od ne-Kdaj med najboljšimi v Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Peter Lakota se vedno oblači in vedri na našem alpskem nebu. Jože Kunšič in Luka Frančiška Bečan, gospodinja; Va-,pnma Primožič, osebna upokojenka; Pavla Ribnikar. osebna upokojenka; janez Primožič, osebni upokoejnec; Jernej Perko, delavec. Rodili so se: Oliver Ogris. Bar- I bara Stangl, Marko Ribnikar. I Pristov pa sta v preteklih letih vzgojila še močno vrsto mladih alpskih smučarjev, ki že nekaj pomenijo v jugoslovanskem smučanju. Med njimi zasledimo brate Kl ina rje, dva Copa in od tekme do tekme — nenehno napredujoče mladince s Petrom Boškinom, Petrom in Blažem Jakopičem, Smitkom in Zmitkorn na čflu. Za temi mladinci pa prihajajo novi, še mlajši - Jože Svetin in drugi. Smučarski šport je torej na Jesenicah pravilno usmerjen - iz množičnosti v kvaliteto. Letošnja sezona, ki 6icer še ni zaključena, zakaj posebno alpinci 6e še vedno pripravljajo na nekatera tekmovanja (med njimi na prvomajski smuk na Okrežlju in poletne slalome pod Srcem in za Akom v Martuljku), je bila za jeseniške smučarje še prav posebno uspešna. Morda malo manj za tekače, ker so še premladi, toda Zaje je -segel po največjem, alpinci pa so bili zmagoviti kot posamezniki in kot moštvo na števT,nih domačih in tujih tekmovanjih. V znak priznanja dobiva smučarski klub Športnega društva Jesenice vso moralno podporo pri vseh. ki se zanima io za napredek ln zdravo rast športa med delav- sko mladino, prav tako pa tudi znatno materialno pomoč od matičnega društva, občinske zveze za telesno vzgojo, razen tega pa še od IO sindikalne organizacijo Železarne, ki se v polni meri zaveda, da je delovnemu človeku po napornem delu in mladini po intenzivnem učenju potrebno razvedrilo, ki krepi in obnavlja psihične in fizične kvalitete. Smučarji na Jesenicah tudi poleti ne bodo prekinili z načrtnim kolektivnim treningom. Pod vodstvom svojih trenerjev bodo gojili dopolnilne razgibalne športe, razen tesa pa bodo sodelovali tudi pri gradnji manjše smučarsk" skakalnice iz umetne mase, medtem ko bo nova žičnica sedežnica na Crni vrh to šolo alpskega smučanja še bolj približala delovnim ljudem in mladini kovinarskega centra Gorenjske. - Ui Zupančič To je najboljši alpski smučarski kolektiv v državi. Od leve proti desni — stoje: Ciril Cop, Andrej Klinar, predsednik SK Jože Zupan, Peter Boškin, Stanko Klinar, trener Jože Kunšič; čepe: Peter Lakota, Janez Cop, Jože Klinar ln Mirko Klinar NESREČE OBSTRELIL SE JE V četrtek, 4. maja, zjutraj se je odpravil na lov na Frčkovo planino v Radovljici 36-letni italijanski državljan Antonio Como-gliano iz Torina. Spremljal ga je lovec iz uprave gojitvenih lovišč. Ko pa sta lovca okrog 4. ure zjutraj čakala na divjega petelina, se je Comoglianu po neprevidnosti sprožila puška. Strel mu je prebil sredino stopala. Prepeljali so ga v bolnišnico na Jesenice. Zaradi hude poškodbe bo moral ostati v zdravniški oskrbi okrog tri tedne. IGRAJL SE JE Z BOMBO V četrtek, 4. maja, dopoldne se jo primerila hujša nesreča z ročno bombo italijanskega izvora.' Našel jo je 11-letni Janez Knific iz Podiljubelja in se z njo igral. Pri tem je bomba eksplodirala in dečka hudo poškodovala po rokah in nogah. Odpeljali so ga v ljub-ljnsko bolnišnico. »Ne gre pri tem za mojo pohlepnost,« sem ostro odgovoril. »Tukaj pri teh najdiščih rude, je dela za tisoče ljudi — seveda kolikor obstajajo. In to moram ugotoviti. Jilli tega ni treba vedeti. Ce pa bo že zvedela, bo imela, vsaj tako upam, dovolj razumevanja za to nujnost. Nikakor pa ni nujno, da bi moral imeti ti s tem kaj opraviti, če te je groza mrtvih trupel.« »Curtis se je smejal. »Mene ni groza,« je dejal, »mislim samo na dekle. In Če hočeš vso to zgodbo izpeljati, ji moramo povečVti in ona mora v to privoliti.« »Ne bom je vprašal,« sem dejal kratko. »Toda pravico ima, da jo vprašaš.« »Pravico?« sem vprašal. »Pravice pri vsej tej stvari sploh nima nobene.« »In jaz pravim, da jo ima. Ima pravico —« Prijel sem ga za roko. »Cuj mc, Curtis,« sem dejal, kajti bil sem sit njegovih smešnih ugovorov. »Kdo je na tej ladji kapitan?« »Obotavljal se jc. »Ti,« je odgovoril. »In kdo vodi to podjetje?« »Ti,« je odgovoril z odporom. »Prav,« sem dejal. »Zdaj spusti čoln v vodo. Najdemo se ob 11.30 tukaj na palubi: ti, Dick in jaz, oblečeni v toplo obleko in čevlje 7. gumijastimi podplati. Jaz bom poskrbel za dekle.« Nekaj časa sem še mislil, da bo kaj odgovoril. Toda dolgoletna navada, izpolnjevati ukaze, je zmagala nad njegovimi nenadnimi pomisleki in pekočo vestjo. Obrnil se je in se pripravil za spuščanje čolna. / Pri večerji smo bili vsi kot zajeti v nenaraven molk. Jill je jedla, rte da bi spregovorila eno samo besedico, in ves čas gledala na svoj krožnik. Le Dahlcr je bil razpoložen za pogovor. Hotel sem vedeti, komu je telefoniral iz hotela. »Kam nameravate sedaj, gospod Gansert?« me je nenadoma vprašal. »Čakam na Sundcjevega družabnika,« je bil moj odgovor. »Prava Škoda je, da gospod Sunde noče govoriti brez svojega družabnika.« Najina pogleda sta se srečala. V njegovih črnih zenicah sem videl rahel porogljiv smehlaj. Pogledal sem Sundeja. Potapljač je naglo dvignil pogled, potem pa ga je zopet spustil na svoj krožnik. Bil je videti nervozen. Dahler se je smehljal, toda od njega sc je širila prava nenavadna napetost. Po večerji sem poslal vse spat. Dan je bil dolg in vsi so bili PO pravici utrujeni. K temu jc prišla šc nenadna sprememba zraka v tem goratem kraju, ki je vplival še bolj uspavajoče. Tudi jaz sem odšel v svojo kabino in iegel. Sunde, ki jc spal v kabini z menoj, je prišel takoj za mano. Dolgo časa se je premetaval po ležišču. Jaz sem preganjal spance; ležal sem in strmel V temo. Vsa ladja je bila kot zakopana v globok molk. nič sc ni premaknilo in niti voda ni pljuskala ob naše boke. Ta popolna tišina je imela v sebi nekaj neresničnega. Tedaj je Sunde pričel smrčati. Mislil sem na grob sredi majhnega pokopališča pod gorami. Bilo je nekaj grozljivega ob misli, da ga bom odprl. Morda je imel Curtis vendarle prav. Morda bi bilo res bolje, če bi našo namero opustili. Rop trupla je vendar zločin. Toda to, kar smo nameravali mi, le ni bil rop, mi smo zgolj iskali resnico o smrti nekega človeka. Zaspanost me je minila, in ko sem tako ležal v temi, sem sa otepal z razmišljanjem, kako naj ugotovim, ali je Farnell umrl naravne smrti, ne da bi imel pri sebi zdravnika, ki bi lahko preiskal truplo. Toda bil sem odločen, da si ogledam Farnellovo truplo Ob 11.30 sem tiho vstal in si obul gumijaste čevlje. Dick me je že čakal na Palubi. Za bregovi se je kazala slabotna luč, mesec se je pripravljal na vstajanje. Na ladji smo imeli samo eno lopato in kramp. Prinesel sem ju U skladišča in zlo/.il v čoln, ki ga je Dick že pripravil, Tedaj je prišel tudi Curtis in se nama pridružil. Iz navigacijske kabine sem vzel še svojo ročno svetilko. »Vstopita,« sem dejal Dicku. Tiho se je spustil ob boku ladje v čoln in Curtis mu je sledil. Tedaj se je dotaknila moje roke neka tuja roka. Ko sem se obrnil je stal poleg mene Dahler. »Čakal sem na vas,« je zašepetal. »Tudi jaz bi rad videl truplo.« »Od kod ste vedeli, kaj nameravamo?« Smehljal se Je in v temi sem lahko razločil njegove zobe. »Vi ste človek, ki ve, kaj hoče, gospod Gansert,« je odgovoril. »Vse te dolge vožnje do Fjacrlanda niste naredili zaman.« Pokimal sem v smeri proti čolnu. »Vstopite,« sem dejal in mu sledil. Dick in Curtis sta privezala vesla. Odrinil sem čoln in medtem ko je jermen je škripalo v ritmu udarcev vesel, so izginjali obrisi naše ladje v temi. Ko smo tako veslali proti Fjaerlandu, se je pred vedno bolj svetlim nebom v črni črti jasno kazal rob gora. Obšli smo rt in se bližali obrežju Fjaerlanda. V vasici ni gorela več nobena luč. Vse je bilo popolnoma tiho. Edini glasovi so prihajali od škripanja jermenja in šumenja vode, ki je pritekala s hribov. Nebo se je vedno bolj jasnilo in naše oči so se privajale na temo, lako da smo mogli prav razločno videti obalno črto in peščico hiš v Fjaerlandu, ki so se tiščale K pomolu. Tudi šumenje vode jc postajalo močnejše, ko smo se bližali potoku, ki se je zlival v fjord nekoliko niže od cerkve. In potem smo videli tudi cerkev samo kako je stala, črna in molčeča na svojem griču. Privcslali smo s čolnom do obale. Govorili smo le šepetaje. Kljun čolna je nenadoma zadel ob kamen in potem zaškripal na pesku. Splezali smo i/ čolna in ga privezali z vrvjo na skalo. Potem smo odšli po pobočju do pokopališča. Pokopališče — da, težko je opisati tiste občutke, ki smo jih imeli tedaj v poltemi ob pogledu na visoke gore, ki so sc dvigale vse naokrog. V bistvu je bilo pokopališče takšno, kot vsako drugo, toda ... razlika je bila v tem, da smo prihajali kot tatovi, sredi noči. In slaba vest gotovo ni najboljši spremljevalec na pokopališču ... Brez težav smo našli sveže pobarvani križ in griček nad Far-nellovim grobom. Prijel sem za lopato, izdrl križ in pričel odlagati rušo. Potem se jc začelo kopanje. Takoj pod površino je bila » zemlja trda kot kamen. Potili smo sc in stokali, medtem ko smo s krampom sekali zamrznjena tla. Zelo počasi se je odpiral ozki grob. Bilo je trdo nevšečno delo. Slekli smo se do pasu in se potili v ledeno mrzlem zraku, medtem ko se nam je iz ust kadil sopuh. Tedaj se je za gorami dvignil mesec. Sneg je svetil belo in hladno. Ko sem tedaj odstopil in predal kramp Curtisu. sem pogledal dol k cerkvi. Vse je ležalo tiho in mirno. In vendar me je obšel neprijeten občutek, da nas nekdo opazuje, in vsak hip smo mogli pričakovati razbesnele vaške prebivalce, kako bodo planili na nas in branili svoje malo pokopališče pred tem skrunjenjem. G I, A ,., .m«..... i. Namizni tenis Triglav : Ilirija 9 : 4 Kranj, G. maja — Včeraj in danes se je zopet začela slovenska namizTDOtenriška liga, v kateri nastopajo tudi gorenjska moštva: Jesenice ter Triglav in Mladost iz Kranja. Oslabljeno moštvo kranjskega državnega prvaka je danes v avli šole Simona Jenka premagalo ljubljansko Ilirijo z 9:4. Potek dvoboja: 0:1 Marušič : Sazonov I 0:2 (19:21, 7:21) 1:1 Janškovec : Sazonov II 2:0 (21:10, 21:18) 2:1 Frelih : Petročnik 2:1 (18:21, 21:15, 21:8) 3:1 Janškovec - Frelih : Sazonov I - Petročnik 2:0 (21:11, 21:15) 4:1 Klevišar : Keisesberger 2:1 (18:21, 21:19, 21:17) 5:1 Cadež : Kokalj 2:0 (21:10, 21:19) 5:2 Klevišar - Cadež : Kokalj ■ Keisesberger 0:2 (11:21, 19:21) 5:3 Janškovec : Sazonov I 1:2 |17:21, 21:9, 9:21) 6:3 Maružič : Petročnik 2*:1 (21:17, 19:21, 21:14) PO RT • SPOR DRUGA ZVEZNA LIGA PORT .ŠPORT K o š a r k a Naf težji nasprotnik - sodnika TRIGLAV : RADNIČKI (SLAVONSKI BROD) 64:74 (33:38) Sazonov II 2:0 Kokalj 1:2 (15:21, Kiesesberger 2:0 7:3 Frelih (21:19, 21:18) 7:4 Klevišar 21:19, 13:21) 8:4 Cadož : (21:10, 21:12) 9:4 Cadež - Frelih : Kokalj -Sazonov I 2:1 (17:21, 21:17, 22:20) Prvoimenovani ko igTavci Triglava. LOGATEC : MLADOST 4:9 LJUBLJANA : FUZlNAR 9-7 ILIRIJA : FUZlNAR 8:8 R O k KRANJ, 6. MAJA — V prvenstveni tekmi II. zvezne košarkarske lige je sinoči na igrišču v Savskem logu Radnički iz Slavonskega Broda premagal domači Triglav z rezultatom 74:64 ( 38:33). TRIGLAV: Petrič 28, Belehar II 6, Belehar I, Rus II 12, Bohinc 12, Sok-llč 4, Klavora 2, Stružnih, Lampert; prosti meti 28:18; izključeni: Sokllč, Belehar I, Rus II, Klavora. RADNIČKI: Vojak 26, Grgič 19, Holus 8, Bračun 9, Takač 10, Gaster 2, Birindžič; prosti meti 41:25; izključeni: Grgič, Bračun. ° m e t GORENJSKA LIGA Triglav : Tržič B 22:14 (9:7) Kranj, 6. maja - Triglav: Lam-pret, Stružnik 3, Košnik 1, Chva-tal, Rus 9, Sotcljšek I 3, Sotelj-sek II 2, Rebolj I 1, Rebolj II 3 Nadižar; - Tržič: Hafnar, Ude 3 Teran, Slapar 2', Jane 2, Dovžan 3, Lajbahcr 4, Ošabnik. Dobro je sodil Jcruc iz Dupelj. Mladost B : Duplje 18:14 (7:8) Kranj, 6. maja - Mladost: Bernard 1, Jaklič 5, Ankele 5, Cuk 3, Leskovec 1, Bašar 3; - Duplje-Kenda 2, Grašič I 3, Grašič II 1 Jeruc 7, Gradišar 1. Sodil jc So-telšok iz Kranja. Križe : Sava 12:25 (7:12) 'Hržič, 6. maja - Križe: Teran I 3, Uzar 4. Markun 5; - Sava* Močivnik 2. Horvat 4, Pirih 6 Dolšak 1, Todorovič 1, Rebolj 2', PJ* 9. Sodil je Sparovec iz Dupelj. Izenačenost moštev v zahodnem delu druge zvezne košarkarske lige je tolikšna ,da je zmaga gostov precejšnje presenečenje, domači ekipi pa že en sam spodrsljaj precej zmanjša možnosti za obstanek v ligi. Kaže, da sta se tega na sinoćnji tekmi še posebno zavedala ljubljanska sodnika Tršar in Lavrič II, ki sta precej pripomogl agostom k zmagi in s tem spravila Triglav ob 2 dragoceni točki. Menda ob tem ni treba še posebej poudarjati, kakšno uslugo sta s tem storila ljubljanskim ligašem v tem tekmovanju. Košarkarji Triglava miso bili tokrat prvič deležni ne-Športnega sojenja, ker se žal še vedno najdejo sodniki, ki sojenje tekmo podredijo svojim interesom. Sodnika nista bila edina krivca za poraz domačih, toda njun delež je bil vsekakor tolikšen, da bi bil rezultat ob koncu prav lahko obraten. Medtem ko sta Kranjčanom za vsak malenkosten prekršek piskala osebno napako, je ostala njuna piščalka v akcijah domačinov pod nasprotnikovim košem nema, čeprav so se tudi gostje posluževali nedovoljene obrambe. Igralci prve petorke Triglava so se naglo nabrali osebnih napak, tako da so že v začetku 2. dela igre začeli odhajati z igrišča zaradi 5 osebnih napak. Rezervni igralci, ki so jih nato zamenjali, seveda niso mogli proti najboljša postavi gostov storiti čudeža in nadoknaditi razliko 10 točk. Skozi vso tekmo sta sodnika prisodila domačim kar 36 osebnih napak, gostom pa le 24, od tega dobršen del v zadnjih minutah, ko sta hotela nekako popraviti 6voje napake, vendar je Wla tedaj usoda že odločena. Mimo sodnikov pa so gledalce to pot razočarali tudi domači igralci, 6aj so pokazali eno svojih slabših iger. Trenerjovo navodilo: ofenzivna igra in koš za vsako ceno so hoteli izpolnjevati preveč dobesedno in šablonwko. Nekaj uspelih protinapadov v začetku so bile edine svetle točke skozi vso tekmo. Manjkalo je duhovitih in učinkovitih potez v napadu ter sploh več skupne igre. Omejevali so se le na akcije posameznikov in mete od daleč, v čemer pa je bdi uspešen le Petrič .S podajami Kranjčani že dolgo niso izgubili toliko žog kot na sinočnji tekmi in zaradi tega dobili koše iz protinapadov. Se slabša kot napad pa je bila obramba, katere nepazljivost so gostje izkoristili že v prvih minutah. Tudi odlični skoki pod košem, ki so bili doslej močno orožje triglavanov, so bili tokrat redkejši, tako da so visoki gostje dobili precej odbitih žog po napadalnim košem. Ko sta stopila v akcijo še sodnika, gostje niso imeli težke naloge zmagati v sinočnji tekmi, saj je bila večina sil na njihovi strani. Gostje so se v začetku hitreje znašli in po zaslugi svojega najboljšega igravca Vojaka kmalu povedli s 7:2. V nadaljevanju so domači uspeli doseči 6 točk zapored, nakar se je rezultat stalno menjaval. V zadnjih minutah prvega polčasa so gostje spet povečali razliko na 5 košev. Tudi začetek 2. dela igre je pripadal igravcem Radničkega, ki so že po petih minutah vodili za 10 košev. Kranjčani so se približali šele 7 minut pred koncem, ko je bil rezultat 56:53 za Radnički. V zadnjih petih minutah pa so gostje v finišu spet prešli v vodstvo za 10 točk in ga obdržali do konca tekme. Trener in tehnični vodja Triglava Kamdus je v sinočnjem srečanju izbral taktiko strogo ofenzivne igre, kar je z ozirom na prednost domačega terena in kvaliteto gostov vsekakor pravilna. /al pa sta sodnika s svojimi odločitvami močno posegfc v razvoj dogodkov, ki so potekali drugače, kot si jih je zamišljal tehnični vodja, pa tudi gostje so ob slabi obrambi domačih svojo fizično premoč odlično izkoristili. Z mirnejšo in premišljeno igro bi se tempo zmanjšal, domači igravci bi lahko v napadu bolje izkoristili vsako žogo, zaradi manjšega števila napadov gostov pa bi si najboljši ne bi nabrali toliko osebnih napak. Toda triglavam so se skozi vso tekmo držali iste taktike, s katero Pa žal . niso uspeli. - L. Stružmk , N a m i z n i tenis Riki Frelih (levo) in Vlado Tome, ki tu igrata v dvojicah, sta raun Janeza Terana stalna člana namlznoteniškega moštva Triglav, ki Je letos osvojilo najvišji naslov v državi Govore državni prvaki Sport v Dupljah Prvi topli pomladni dnevi so I ru so igralci ponovno pričeli s si zvabili na igrišča precej mladine ki se želi razvedriti s športom Uvod v letošnje letne igre so bili prvi krosi, med njimi tisti, ki ga je organiziralo TVD Partizan Duplje. Tekmovanje je bilo zanimivo tembolj, ker je bila to hkrati izbira kandidatov za okrajno prvenstvo v krosu. V dupljanskem društvu je letos zaživel namizni tenis. Po premo- Od b O j k L republiška liga - ženske TRIGLAV : JESENICE 3:0 II. republiška liga — moški <3lMNAZIJA (K) : JESENICE 3:1 'ematičnimi pripravami. Izvedli tudi že turnir posameznikov, na katerem so domači tekmovalci pokazali že precej izpopolnjeno znanje. Za nameček so tesno premagali ekipo Kovorja s 5:4, medtem ko so pionirji podlegli borbenim gostom s 3:5. Ker je športna dejavnost v društvu ponovno vsestransko zaživela, so tudi letos organizirala prvomajski turnir v namiznem tenisu. Na tekmovanje za prehodni pokal so povabili vsa društva na Gorenjskem, ki so že pred leti tekmovala na turnirju, in tudi tista, v katerih so letos pričeli gojiti namizni tenis. Društvo iz Dupelj je ustanovilo tudi nekaj novih sekcij. Tako bo- do pričeli gojiti mali nogomet in kolesarstvo. V počastitev Dneva mladosti bodo razen drugih športnih iger priredili tudi kolesarske dirke in pionirsko tekmovanje s skiroji. Edini problem je prostor, zakaj društvo trenutno gostuje na hodniku osemletke, pa tudi igrišče ni last Partizana. Ce bodo v Dupljah dobili še igrišče, lahko upravičeno pričakujemo še večjo aktivnost v športu. — T. M. Pred kratkim so namiznotenlSki Igravci kranjskega Triglava zabeležili uspeh, ki je v zadnjem času uspel le redkim gorenjskim športnim kolektivom: osvojili so naslov moštvenega prvaka države. Po zmagi v slovenski ligi, so brez poraza zmagali v prvem delu državega moštvenega prvenstva v Kranju ln uspeli tudi v Zagrebu, kljub porazu proti domačinom; tako so osvojili najvišji naslov. Po osvojitvi prvenstva so bila mnenja o moči mladih Kranjčanov deljena, posebno Zagrebčani so trdili, da jim je zmago prinesel novi sistem tekmovanja, v katerem se bori mešana ekipa, sestavljena iz treh tekmovavcev ln dveh tekmovavk, vendar so državni prvaki na »prvomajskem kupu Jugoslavije« v Sarajevu ponovno potrdili svoj primat. Ženske so zmagale v vseh srečanjih z nalvišjim Izidom, moški pa so v polflnalu premagali favorizirani Zagreb, v finalu pa nesrečno podlegli beograjskemu Partizanu. S tem so Kranjčani dokazali, da so najboljši, ne zaradi sistema tekmovanja, ki mu nelzenačene ekipe tako nasprotujejo, ampak zaradi izenačenosti in načrt ""»a treniranja. Obiskal sem Kranjčanom dobro liko pionirjev ln mislim, da se bo poznane triglavove igravee in vsakemu zastavil vprašanje. LILJANA KNAP se pripravlja na maturo in ni prišla na trening, zato sem jo kar na ulici vprašal, kaj misij o gledavcih in kako so Kranjčani pozdravili njihov uspeh. »Damača publika na nas ne vpliva ohrabrujoče, saj imamo doma več treme kot na tujem, Pač pa so zagrebški n^vijaći veliko pripomogli k uspc*m svojega moštva. Kranjčani so nas, ko smo se vrnili iz Zagreba, navdušeno pozdravili, v petek pa nas bo tudi sprejel predsednik občinskega ljen. saj je Frelih v borbi z Mar-ljudske&a odbora Kranj. kovičem po prvem dobljenem sc- t»t . „ j„i ijtvt i tu vodil v drugem in tretjem že Na treningu sem srečal RIKI- ] "" _ ,______,____ JA FRELIHA in Mirka Janškov z njih, kljub pomanjkanju prostorov (vseh nismo mogli sprejeti), če bodo resno trenirali, razvilo nekaj dobrih telflmovavcev.« VLADIMIR TOMC mi je povedal tole, potem ko sem ga vprašal, kaj sodi o ponovnem uspehu Kranjčanov v Sarajevu, »v Sarajevu smo dokazali, da ženska ekipa le ni tako odločilna za uspeh vsega moštva, sicer pa smo že v izgubljenem dvoboju z Zagrebom moški bolje igrali in so igravke krive za poraz. Dvoboj s Partizanom je bil zares nesrečno izgub- Caj Frelih mi je na vprašanje, Kaj kot bivši državni mladinski prvak, meni o preplavljenem tandemu Veeko - Korpa. »-Vzrok temu, da sta onadva bolj znana, je njun boljši uspeh v seniorski konkurenci, medtem ko so sile v juniorskih dvobojih nekako izenačene. Upam, da bom na bližnjem državnem prvenstvu za posameznike in na julijskem evropskem mladinskem kriteriju na Bledu, kjer bom poleg njiju član mladinske državne reprezentance, dokazal, da nisem slabši.« MIRKA JANSKOVCA sem vprašal, kaj meni o možnostih razvoja namiznega tenisa v Kranju. »Prvi del namlznoteniškega državnega, prvenstva v Kranju je močno poživil zanimanje za namizni tenis. V klub jc prišlo ve- z 19:17, pa je vendarle izgubil. Porav.a je nekoliko krivo tudi nase tehnično vodstvo, ki je pri stanju 2:2 odšlo domov in nas pustilo same.« -JANEZA TERANA, evropskega prvaka v dvojicah, nisem dobil, kajti te dni v Sarajevu zastopa svojo fakulteto, prav tako tudi nisem mogel govoriti z MARJANO PLUT, ki se največ zadržuje v Ljubljani," kjer študira in trenira, vendar — izgleda — premalo, da bi lahko ponovila uspehe iz preteklih let. Na tekmovanju z Ilirijo sem srečal tudi vodjo in trenerja ekipe inž. STANKA REBOLJA ter ga vprašal, kaj meni o novem sistemu in o ponovnem tekmovanju v slovenski ligi. »Novi sistem je namiznoteniška zveza Jugoslavije sprejela že leta 1958, s pogo- jem, da se z njim začne leta 1961. klubi pa imajo čas, da se nanj pripravljajo. Tekmovanje je pokazalo, kako so se klubi pripravljali. Novi sistem bo v veljavi ui leta; šele tedaj bomo videli vse njegove prednosti, to je izenačenost ekip in napredek jugoslovanskega ženskega namiznega tenisa, ki danes zaostaja na lestvici, preizkusili tudi nove, mlajše moči.« EMO CADEZ sem vprašal o načrtih za prihodnost, povedala pa mi je. da nerada prognozira. »Za sedaj mi je najvažnejše uspešno opraviti maturo, vendar vseeno upam na dobro uvrstitev na državnem prvenstvu za posameznike, ki bo od 25. do 27. maja v Zagrebu, in na uspeh v slovenski namiznoteniški ligi.« To dvoje in še veliko uspehov želimo simpatičnemu kolektiv-., kranjskih državnih prvakov. M. Jeza 'v o :Vq 'o m' e Jrofais v Ljubljani Ljubljana, 6. maja — Na stadionu »Ljubljane« sta se dopoldne pomerili izbrani mladinski moš.. vi kranjske in ljubljanske nogo-metne podzveze. Po enakovredni igri je mladim nogometašem ljubljanskega okraja uspelo zmagati s 3:2. Za Gorenjsko so nastopili U-igravci Triglava iz Kranja in Pr*. šerna iz Lese, moštvo pa je fe. gledalo takole — Zor man (T) — Stravs (P), rnienko (T) - Jurkovič (T), §4^ (T), Vidic (P) - Simnovee (T). Ismajlović (T), Franc (P), kovski (T), Pavlin (P). Prvi so prišli v vodstvo nxla. dinci reprezentance Gxvrenjskt-ko je v 23. minuti BinkovskS MJ del mrežo. Domačini so izenačili že v 28. minuti, sedem minut kasneje pa so tudi povedli. Vendar tudi ti ne za dolgo - v 37. minuu je prešernovec Pavlin izenačil rezultat. Sc pred koncem prve; polčasa pa so igravci Ljubijo dosegli zmagoviti zadetek. - 1 To so mladi atleti Partizana iz Dupelj na startu pred letošnjlr spomladanskim krosom J Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla naša ljuba MICI PLANINA roj. Tišler Pogreb bo v torek 8. t. m. ob 16.30 uri na mestno pokopališče v škofji Loki. Skofja Loka, 6. maja 1962 Žalujoči: Lovro, mož in ostalo sorodstvo Glas ši V 38. številki lista ste v rubriki »Glas bralcev« objavili dopis Lovra Strgarja iz Bohinjske Bistrice pod naslovom »Telesna vzgoja ni rentabilna«. Ker avtor potvarja resnico in tendenciozno obravnava določenee probleme, kar bolj škoduje kot koristi telesni vzgoji, je vodstvo Telesno vzgojnega društva Bohinj dolžno odgovoriti na nekatere trditve. Vodstvo društva je obravnavalo skupaj s predstavniki občine vprašanje vselitve industrijskega podjetja v telovadno dvorano v Bohinjski Bistrici. Pri tem se je zavedalo daljnosežnih posledic, če bi za dobo petih let ostali brez ustrezne telovadnice, ČepTav bi se problem zasilno rešil s šolsko učilnico. Vendar pa je vodstvo društva imelo to, da je v bohinjski posredovalnici za delo prijavljenih kar 120 žen, a tudi za svoj problem, za problem, katerega rešitev bi morda tudi mnogo prispevala k razširitvi telesne vzgoje (saj bi marsikatera mati ob zaposlitvi odrinila prenekateri dinar za nabavo smuči ali sank svojemu sinu). Vodstvo društva ni enostavno odklonilo predlagane rešitve, ki jo brezobzirno napada avtor, temveč je vztrajno razmišljalo, kako bi zadevo rešilo. Privolitev ni prodaja telovadnice, ciljev telesne vzgoje ali celo otroškega zdravja, ampak poskus, da se pereči problem zaposlitve, za katerega avtor ni zainteresiran, vsaj začasno reši. Sicer pa telovadno orodje še niso zamenjali stroji, kar tendenciozno trdi avtor. Telovadnica se še vedno pripravlja za to, kar naj služi: temeljno vadbo. V dvorano, ki jo je podedovalo združeno društvo pred pičlim letom, je bilo treba vložiti 80.000 dinarjev, da se je uredila, saj je bilo v njej pra- mali rokomet in odbojko. Osnovo v programu dela pa zavzema temeljna vadba, zaradi česar so bile do sedaj vložene investicije v ureditev obstoječe telovadnice. V to »brezperspektivnost« spada tudi načrt izgradnje objektov, od katerih namerava letos društvo s prostovoljnim delom graditi umetno sankaško progo, atletske naprave, v prihodnje pa tudi skakalnico, Kako je s telesno vzgojo v Bohinju? vo razdejanje (razbita vsa okna, vlomljena vrata itd.). Popraviti je bilo treba porušene dimnike, društvo je nabavilo kurjavo za več let in naročilo novo peč. Zal ni moglo zaenkrat rešiti problema sanitarij. Kakor hitro bo tudi to urejeno, se bo v telovadnici ponovno pričela vadba, seveda pa bo društvo moralo vzgojiti najprej vaditelje, ki so 6e vodstvu Partizana, katerega tajnik je bil avtor članka, enostavno porazgubili, ker jih ni koristil. Brezperspektivnost vodstva društva, ki jo očita avtor, naj se oceni na široko zasnovanem načrtu dela, v katerem ni zajeto samo ozko delovanje na področju smučanja, ampak široko delo v raznih panogah. Letos prvič uvajamo v Bohinju (kar Partizan ni nikdar storil) atletiko, izmed iger pa smuk progo in druga igrišča. Odbor sodeluje tudi pri urejevanju Vogla, ker pričakuje od njegove ureditve tudi koristi zase. Uspavanost vodstva društva pa naj demantira dejstvo, da lahko takoj jutri posije na te-movalno stezo vsaj 30 dobrih sankačev in prav toliko, če ne še več, dobrih smučarjev. Letošnjega prvenstva občine Radovljica v smučanju se je udeležilo kar 30 mladih Bohinjcev, ki so prinesli večino najboljših mest, čeprav posamezniki, zaradi katerih (t. j. njihovih uspehov) naj bi se uspavali, sploh niso nastopili. Naj omenimo še intenziven trening skakalcev, ki je t^aj^i celo jesen in pa tečaj za mlade smučarje-tekače, ki jim je vodstvo nabavilo kar 15 novih tekaških smuči. Mu.^cui z.ma jc preprečila, izvedbo petih tečajev za mladino v smučanju, ki jih je organiziralo društvo. Vodstvo društva Partizan še vedno ni razrešeno, ker ni iz-vedlo letne skupščine, kar so ostali klubi napravili. Morda to ne stori zato, ker se boji predložiti skoraj mizeren obračun dela pred svoje članstvo, ali pa meni, da to ni potrebno. Razen tega pa je pri vodstvu društva obstajal tehnični odbor, katerega predsednik je bil žal zopet avtor članka in ki ni storil nič drugega kot razpored koriščenja telovadnice. Brez komentarja! Občinski ljudski odbor je letos iz svojih proračunskih sredstev namenil za telesno vzgojo skoraj trikrat več kot lani in v preteklih letih. Zato je namigovanje o rentabilnosti telesne vzgoje zopet tendenciozno in odveč. Tudi ono o vzdrževanju telovadnice s strani ljudskega odbora n« drži, saj so nekatera sredstva, ki so bila namenjena telovadnici pri vodstvu Partizana porabili za povsem druge namene. Končno vodstvo društva želi tesno sodelovanje slehernega Bohinjca in tudi drugih, želi dobronamerno in osnovano kritiko, želi pametne pobude in predloge, odklanja pa ten-diciozni način obravnavanja problemov, kritiziranja, »lasti če prihaja od nedelavnih telesnovzgojnih delavcev. Upravni odbor Telesno-vzgojnega društva Bohinj SWZ