289. številka. Ljubljana, v torek 18. decembra. XXVII. leto, 1HU. Iihaja vuk dan aw«*er, isimli nedelje in praznik, ter velja po posti prejeman aa s v str o-og tri k e deael« aa vas leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., sa jcdta mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano bres pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., aa četrt leta 3 gld. 3o kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr na mesec, po 80 kr. sa četrt leta. — Za tuje dele Is toliko teč, kolikor poštnin* snaaa. I« »sna ni I a plačuje se od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., če se osnanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvom npravoiltvo je na Kongresnem trga It. 12. Opravniltva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila. t. >. vse administrativne stvari. Dr. Ferjanfcič — Klun. Zadnji petek bil je v poslanski zbornici na dnevnem redu budgetni provizorij, ki daje poslancem običajno priliko, govoriti o položaji v parlamentu ter o Bplošnem političnem položaji narodov. Oglasili so se torej kot vestni zastopniki za besedo tudi gospodje Fer jan čič , Spinčie in Laginja. Zadnja dva hrvatsko-slovenska poslanca podala sta jasno sliko o istrskih razmerah in kakor se je govor Spinčieev odlikoval po temeljitih in nepobitnih statističnih dokazih, tako je moralno zmagoval govor dra. Laginje z obilico svoje „atiŠke soli". Gospod Ferjančič pa je omejil svoj govor na kritiko parlamentarnega stališča, katero zavzemajo slovenski koaliranci in drugi Hohenvrartovci, in povedal je pri tej priliki, kakor znano, le tisto, kar so slovenskim koalirancem očitali celo leto vsi nezavisni slovenski časopisi in deloma celo njih časnikarski oproda „SlovenecH sam in kar je izreklo nad 400 veljavnih mož na zadnjem shodu v Ljubljani. Storil je gospod Ferjančič, kar je znabiti za svojo osebo nerad storil, a je po svoji dolžnosti storiti moral: — pribiti konečno tudi na steno parlamenta mnenje, katero ima vse razsodno občinstvo o naših koalirancih, in to čez leto dnij, ko vemo, pri čem smo s koalicijo. Drugi dan izpregovoril je pa tudi koaliranec gospod Klun. Izjavil je kar naravnost, da koali-rana slovenska gospoda ni prav nič mislila oglasiti se v tej debati, in mi se kar nič ne čudimo tej izjavi moža, ki je že pred Štirinajstimi leti, ko je komaj stopil čez prag državnega zbora, nekoč v domovino nazaj zaklical: „Kdo bo z m i raj nergal?a Tudi v soboto bi ne bil gospod Klun torej „nergalM, da ga ni iz utice izvabil dr. Ferjančič. In mi sedaj ne vemo, za kaj naj bi bili gospodu Ferjančiču bolj hvaležni, ali za njegov govor ali pa za Klunov. Ker hočemo tudi svojim čitateljem to dvojno veselje napraviti, zato jim priobčujemo danes kar oba go- I vora. S tem se tudi razlikujemo od sinočnjega „Slo venca", ki je z nenavadno hitrico obelodanil samo govor gospoda Kluna. Čemu to? Le na dan se s Ferjančičevim govorom, tembolj ker je bil Klunov le odgovor Ferjančičevemn t Kaj ima najširše o b • činstvo priliko soditi v tej pravdi in odločiti, kdo je govoril stvarno, ksV> osebno, kdo je dogodke navaja), kdo se j« i frazami izmuza-val, kdo je dostojno zagovarjaj svoje stališče, kdo pa se je z betom razkorakov*!, kdo je napravil resen utis, kdo pa seje o smešil, kol kor je dolg in širok. Mi se nič ne bojimo sa gospoda Ferjan u ča in mu ne hitimo na pomoč s tistimi cepci, s katerimi se včerajšnji „Slovenec" postavlja z o p e t pred svojega Kluna v svesiij si, da je v le tega govoru pač še premalo — cepcev osebnih, nič pa — cepcev stvarnih! Mi ostajamo torej pri tem, da občinstvo čuje gola govora in po tem sodi! Govor g. dra. Ftrjančiča: Visoka zbornica! Točno pred jednim le* tom smo razpravljali o budgetnem provizoriju, aH takrat so bile razmere drugačne nego so danes. Imeli smo sicer tisto vlado in smo se izrekali glede njenega programa, ali situvacijo so vladale notranjepolitične razmere druge vrste. Težišče je bila takrat Praga, izjemno stanje, ki deloma Šf vedno traja, ali tiste ak tu vel n osti, katero je imelo lani, ko se je o njem razpravljalo, je do danes nekoliko izgubilo. Nastala pa so druga vprašanja in sicer na jugu Dot-i m so lanska vprašanja zanimala bratski narod na Češkem, imamo danes opraviti z vprašanji, ki zanimajo nas prebivalce južnih dežel, ker gre za našo kožo, za nas Slovence. Ne bom teh vprašanj obširnejše opisoval, ker so z besedama Celje in Piran povsem določno označena. Odkar so nastala ta vprašanja, je danes prvič prilika, izreči se o njih v tej zbornici. Doslej ni bilo moči o njih izreči besedo, samo interpelovati je bilo možno; za kulisami so se vršila pogajanja. Kako vabljivo je zame, ki sem prvi, kateri se more o teh vprašanjih izreči, da posežem daleč nazaj, podam zgodovino teh vprašanj, pojasnim razmerje mej njimi in državnimi zakoni, posaronimi strankami itd. Temu vabilu pa se ne ndam, vašo pozornost hočem le nekaj trenotkov obračati nase. Kako naj bi tudi j drugače govoril ? Ali naj morda dokažem, da so se tu glede nas Slovencev kršili državni osnovni zakoni, ali naj Vas opozarjam, da so se z nogami teptale najelementarnejše pravice jednega avstrijskega naroda, ali da vlada, v tem slučaju ni varovala stoje avtoritete, da je vlada, ki se je malo prej zavarovala zoper „argumente z ulicu, v Piranu in v Trstu, umaknila se prav pouličnim argumentom? (Jako res! i Naivno bi bilo, ko bi to šele dokazati hotel, in zato bom kar na kratko govoril. Te stvari so vsakomur jasne, vsakdo se jih živo spominja in zato sem si stavil nalogo, izraziti samo čutila, katera so me navdajala, ko se je razpravljalo o teh stvareh. Pred letom dnij sicer tudi nismo bili v koaliciji, a bili smo koaliciji bolj naklonjeni nego danes. Nekateri naš« rojaki so vstopili v koalicijo z obljubo, dano sebi in tudi nam, da izstopijo iz nje, „če jim vlada do primernega roka, to je do razprave o minister -stvih notranjih del, pravosodja in nauka v proračunskem odseku ne da jamstev za ugodno rešitev naših narodnih zahtev". Taka izjava izda nekaj, in lahkega srca smo gledali nase tovariše stopiti v koalicijo. Ali rok, kateri so si sami določili, je letošnjo pomlad potekel. Gospodje niso stavili tistih tirjatev, katere staviti so v tej izjavi obljubili, še manj so jih seveda izposlovali, ker je odpadlo vprašanje o dobitvab, ko se ni zahtevalo. Jedno tirjatev pa so vender oglasili: svoje tirjatve so utesnili na spod • njo gimnazijo v Celji. Tudi to je stvar, o kateri je danes prvikrat možno v tej zbornici govoriti. Govoreč o tem vprašanju se nečem baviti z razločkom mej spodnjo gimnazijo in vzporednicami na obstoječi gimnaziji; omeniti hočem le. da za ustanovitev paralelk je bil potreben samo ministrov podpis in da bi danes že lahko bile ustanovljene. Pojasnjevati pa tega razločka nečem ker bi sicer postal bolj obširen, kakor je moj namen. Tudi svojih mislij glede tega vprašanja nečem omeniti, le na okolnosti bom pokazal, katere sem videl. Omenim, da so na to skromno zahtevo, ki je le minimalen del nsšega programa, odgovorile koalicijske stranke na način, ki mora vsakogar presenetiti. V gozdu nemških listov je začelo šumeti, sklicevali so se vsakovrstni shodi, občinski zastopi so sklepali in sklepajo še danes proteste proti tej tir- LISTEK. Lerka pl. Šramova. Hrvatsko gledališče ne pogreša naraščaja. Vsako leto ae oglaša toliko dam ia gospodov, da aamore intendanci|a vzprej ti aamo tiste, katerih •poaobnost je nedvomna. Če pa se iz tega številnega naraščaja kaka posamna trla popse nad vse druge in si pridobi ugledno mesto mej starejšimi umetniki, mej stebri gledališča, tako mora to biti nenavaden talent, kakeršni ae le red koma porajajo. Gospodična Lerka pl. Sramova, ki nsatopi ta teden kot gost na našem odru, je tak talent. Kot mlado dekletce je stopila I. 1888. prvič na oder in postala v nekaterih letih odi čaa umetnica, a katero se hrvatski oder po »si pravici ponaša, in postala je to, ker je je obsenfiil genij utmtooHti, ker jo je na oder zvabil zgnij notranji poklic Kot hči odlične rodovine — oče gospodične Sratnove je bil saborski podpredsednik, državni poslanec in jeden prvih odvetnikov v Zngrebu — ni bila vzgojeni ia umetniško kariiero; izvolila si jo je mud« ia ni se jej treba keaati, zakaj danes, ko j- atara komaj dvajaet let, je že jedna prvih igralk na »lovanakem jugu, čislana in priljubljena v Žigi ebu, v Spletu in v Belemgradu. Tekom jednega leta je gospodična pl. Šramova iz začetnice postala umetnic, za kar si je mnogo zaslug pridobil sje učitelj, Zagrebškega gledališča zaslužni ravnatelj gospod Masdrotič Kakor smo rekli, je gospodična pl Šramova nastopila prvič I. 18*8. a že I. 1889, ko je nastopile kot Toaka v Kumičćivi igri .Sestre", je mogla »Hrvatska* o njej pisati: .Gospod čaa Šramova je igrala Toako tako krasno, da smo ae kar čudili, kako je tako spretno mogla rešiti avojo ulogo. Ta uloga je največja v celi drami, gospodična je bila akoro neprenehoma na odru, ia neprenehoma imela predstavljati aajpre-treal|ivejše duševno trpljenje; za to treba jako mnogo telesnih ia duševnih močij tudi močnejšim nilam, nego bi človek mislil, da jih v sebi krije n» žna in mlada devojka. Kes, ned« stnje sam besed, da gospodični nn ne prekrasnem napredku tako čestitamo, kakor bi to iskreno ieleli. Čestitamo pa tudi našemu gledališču, da je s meso oaebo pridobilo nadarjeno ailo, ki ho danes ali jutri brez dvoma prava umetn ca, a katero bi ne a*«glo vaško gledališče ponašati To slutnje odličnega hrvatskega lista ao ae v polni meri uresničile. Gonpodičaa Sramova je od takrat napredovala od leta do leta in kaj je sedaj hrvatskemu gledališču, to se je videlo pred kratkim, ko je sa aplošao občudovanje igrala naslovno ologo v igri »Madenv Sena Gene*. „Hrvatske" je takrat piaals: Junak njo je predstavljala marljiva umetnica gospodična Sramova, ki je s to ulogo pokazala, kako znamenito ]e »opet napredovala. Ona :e, kakor se je videlo iz krasnega, sijajnega predstavljanja, ustvarila to ulogo s prav nenavadno ljubeznijo. In take uloge ao tudi primerne njenemu temperamentu. Zoala je svoji ulogi dati očarujočo živahnost in pravo umetniško ognie-vitoat; predstavljala je Katarino kot dete prirode, obdarjeno od narave z dobrim, phmenitim in požrtvovalnim srcem in vrh tega s pogumom, ki je nerazdružni spremljevalec prave plemenit« ati in požrtvovalnosti. Ž* v predigri je navdušila občinstvo, a njen uspeh je proti koncu čedalje bolj rasel*. .Narodne Novine" ao o tej isti ulogi pisale: BIgrac> so se trudili, da avoje uloge rešijo koliko^ mogoče najbolje, a vsem na čelu gdč. Sramova, k je zaljubljeno, prostodušno in pikantno, neustrašno, brezobzirni; in duvtipno Katarino predstavljala uprav briljantno, da je bila milota gledati jo ia poalušati. Kot igralka je sinoči poskočila v vrednoati vaaj za 50 odstotkov — naj ae nam oprosti ta trivijalni iz-raz — ia 80 odstotkov vsega burnega aplavza je šel njej, ki ne lahko ponaša, da v doalovnem pomenu beaede „nosi* celi komad. Sodimo, da je odveč z analizo njeaega predstavljanja dokazati to trditev, ker ue verujemo, da bi kdo zamudil to priliko, videti jo v nieni nnjnovejši ulogi". Gospodična Šramova ima jnko bogat repertoar klasičnih ia modernih iger. Ko bi navedli vae in dotične kritike, kar bi bilo za ilustracijo razvoja in I .Vi j; 11 v i Slovencev, ali, kakor sem rekel, ne mislim nič svojega izreči, dovoljeno mi bodi samo navesti nekoliko stavkov iz časopisa, kateri mi je prišel v roke prav takrat, ko so se valovi zaradi Celja najbolj penili; iz tega lista boste razvideli, kateri način je najprimernejši za presojanje Celjskega vprašanja. List pravi (čita) : „Slovenska spodnja gimnazija v Celji in notranji mir v koaliciji: ali si je, po trezni sodbi, misliti umetnejših nasprotstev ?" Jean Paul je to, kar je komično, definoval kot to, kar je neprimerno majhno; no, z ozirom na politični pomen je slovenska spodnja gimnazija celo v Celju res jako majhna stvar, in s pomočjo matematične natančnosti se najde samo merilna formula za še manjšo stvar, za tiste, ki imenujejo tak učni zavod narodno izdajstvo nemštva. To so po svoji politični vrednosti ničle, katere je poslanski mandat povzdignil v drugo vrsto — impotence. V vseh kulturnih državah na svetu je za ustanovitev kakega učnega zavoda v prvi vrnti merodajna pedagogična potreba, vzgojevalna korist. Ako te v kakem okraju dovolj pouka željne mladine, potem se mora tak zavod ustanoviti v tistem kraju, kamor vodi največ komunikacijskih sredstev; Celje samo je nemško mesto, obdano na vseh straneh od slovenskih občin, katerih pa ni nobena taka, da bi se mogla tam ustanoviti srednja šola". V istem listu se čita tudi to-Ie (čita): „Stvar je čisto notranja, pristno avstrijska, ali način, na kateri se o njej obravnava, zabava ves svet. Ni-li res zabavno, da so po odkritem ali hlinjenem strahu nemških nacijonalcev nekateri spodnjegimnazijci nevarni ne samo nemštvu v Celju, ampak sploh na vsem Spodnjem Štajerskem in da bi je s časoma, morda kot višjegimnazijci, mogli uničiti? To bi bilo res nekaj interesantnoga, povsem novega; doslej je večina srednješolcev zmagovala komaj učno tvarino — na Spodnjem Štajer skem pa so baje slovenski fantiči v stanu premagati narodno kulturo velikega naroda in jo zmetati na kup. In tako svedočbo narodne slaboeti m one-moglosti dajejo nemški možje javno svojim lastnim rojakom." Okolu lista, kateri je to pisal, se zbirajo politiki, kateri stoje vedno na Vaši strani, kadar se imajo odločiti za Vas ali za nas. Tako piše .Pester Lloyd.tt Sodim, da je na ta način Celjsko vprašanje najbolje karakterizovano. Ali pa je Celje danes že parlamentarno zagotovljeno ? Pravim: Ne; in če se dobi to, kar smatramo sami za pridobitev, tako se bo to dobilo s pomočjo nekoaliranih strank. Naši tovariši, ki so svoj h tirjatve tako zelo utesnili, so v strahu tudi za ta minimalni del našega programa in vrh tega skrbe še vladni organi za primerno roganje. Neki okrajni glavar se drzne s to gimnazijo k ros nj ari ti. Ponujal jo je v Žalcu, in ker so ga tam odvrnili, šel je ž njo v Št. Jurij. Srd in sramota, katera je s tem združena, sta napotila naše koalirance, vprašati vlado, v čegavem imenu je okrajni glavar tako postopal in če vlada to ve in odobrava; na to pa še odgovora niso dobili. (Čujte! Čujte!) Nobene besede več o tem vprašanji. To vprašanje se še ni bilo razkadilo, ko so nas živo zani-majoča druga vprašanja stopila na njegovo mesto ali poleg njega. To je vprašanje o uradnih napisih v Istri. Še pred jednim letom in sicer pred ustanovitvijo koalicije je pravosodni minister ukazal, da je v slovenskih in v mešanih okrajih napraviti na sodnih poslopjih dvojezične napise. To se je naročilo višjemu deželnemu sooišču. Ne bom preiskoval, napredovanja gospodične Šramove potrebno, raztegnilo bi se nam to poročilce na popolno razpravo. A ledno na) fl« navedemo, kar je namreč letos pisala »Bu-dućuoet" v B:lemgrudu o priliki gostovanja gospodične Šramove na arbskem gledal šči; na\edomo deloma zategadelj, ker |e gospodična v igrala tisto ulogo, katero bo v igri „Naš prijatelj Nekljuirv" igrala ua uašem odru, in deloma zategadelj, ker je notorično, da uodijo srbski listi hrvatske umetnike s vso dopustuo strogoatio. R čeni list je torej pisal: Kako lepo, kako naravno je goapodična Šramova igrala Natalijo. Ali se more ta uloga še prirodnejše igrati ? Ne, aodim da oi mogoče. Gledati njeno lahko kretanje, njeno živahnost v igranju, iu ono velečsstnu naivnost, to vzoese gledalca. Njen glaa ju mil, smeh zvonek, prijeten . . . Hvaležni amo jej za ta Natalijo, zskaj ona je storila, da nam Nekliuzev ni bil dolg; bdi smo s njenim igranjem nad mero zadovoljni. Kakšna je bila gdč. Šramova kot Natalija, to more vedeti samo t sti, kdor jo je videl, zakaj v kraki recenziji ni moči pop sati njene igre. Umetniškemu uspehu gre na roko tudi prelepa unanjoet; umetnost je seveda višje črniti od lepote, ker sama lepota nič ne pomaga, če ni talenta in inteligentnosti, a to je oso, kar prav gdč. Sramovo tako zelo povzdiguje. Vidi se torej, da je gospodična Š amova rea neuavudna umetnica in da ae smemo nje nastopa veseliti, ker smo gotovi izrednega umetniškega užitka. v kateri meri se je ta ukaz izvršil, a to je gotovo, da je višje deželno sodišče v tej stvari malomarno postopalo, tako, kakor se z nevšečno stvarjo ravna. Nastal je, kakor Vam je znano, upor v Piranu. Ne mislim popisati dogodb, saj se jih vsakdo živo spominja. Koalicijska vlada pa se je silila, da nekaj prekliče, kar je jeden koalicijski minister ukazal, in kdo je vlado k temu prisilil? Koalicijski prostovoljci, zakaj gospodje, ki so to dosegli, so v koaliciji prostovoljci v tem zraislu, da jih koalicija ne potrebuje neobhodno, da bi mogla tudi brez njih prav dobro izhajati. Ti gospodje so premagali konservativni klub, ki je steber koalicije, in naši rojaki v koaliciji, ki zavzemajo v njej važno stališče, niso bili toliko možje, da bi bili iz tega postopanja koalicije izvajali konsekven-cije. Ali je preklicana stvar malenkostna. Res, da sama na sebi ne izgleda tako, kakor bi bila posebno važna, ali nje princip je jako važen. Že 27 let velja člen o ravnopravnosti in 27 let že čakamo, da se ravnopravnost izvede- Nikjer ni izve* dena, po 2 7. letih pa se stori slovenskemu narodu sramota, da se celo zunanja znamenja ravnopravnosti odstranijo. Pravim, ni dostojno države, ki ima ravnopravnost 27 let zapisano na svoji zastavi, pa je ne izvede, da, po preteku tega dosti dolgega časa, še zunanjih znamenj te ravnopravnosti ne trpi. Ta odprava je ponižanje slovenskega naroda in tega bi ga bili njegovi v koaliciji stoječi sinovi lahko ubranili in ubraniti morali, ako bi bili dovolj možati v to in ako bi bili svoj upliv na koalicijo porabili. Znano je in ni treba šele omenjati, da brez grofa Hohenvvarta ni koalicije, ali prav tako je resnično, da bi ga ne bilo grofa Hohenvvarta v koaliciji, če bi tam ne bilo slovenskih poslancev. Ako bi bili torej naši poslanci svoj položaj v koaliciji izkoristili in svojo veljavo porabili, tako bi se to ponižanje našega naroda ob Adriji ne bilo primerilo. Še v tem pa, ko so zaradi uradnih napisov valovi še močno penili, nastalo je novo vprašanje, in sicer ne samo narodnega, nego tudi verskega značaja. Mislim, da slovenski ljudski m i s i j o n v Trstu. Ta misijon naj bi se bil vršil v neki cerkvi v mestu Tržaškem, kjer no se taki misijoni že vršili. Galerijska publika v občinskem svetu Tržaškem pa je grozila s silo, namestnik je te grožnje drage volje uslišal (Tako je!), šel k škofu, mu prigovarjal in iziavil, da javne varnosti ne bi mogel vzdržati (Čujsel ČujteI), ikof je odpovedal misijon, v slovenskem narodu je nastala velika ogorčenost, tu se je interpelovalo, a odgovora se do danes ni. In katoliška žurnalistika pri nas doma, ki je radi teh razmer žveplo bljuvala, ki je rekla, da neče o koaliciji nič vedeti, če se vprašanje o uradnih napisih za nas neugodno reši, in ki je potem izjavila, da zahteva od poalancev najo dl očnej šo opozicijo, če se misijon ne bo vršil — ta ista žurnalistikaje danes povsem krotka. Pravi: Sedaj je jasno! Škof lahko skliče misijon, kadar hoče (Smeh), namestnik ni silil, naj se odpove. Ubogi škof! Danes je mož sam kriv, da se misijon ni vršil! Torej, gospoda moja, škof, v čegar palačo so se vrgle bombe, katerega so kamenovali, ko se je peljal po cesti, ta škof naj nekaj stori potem, ko mu je namestnik naznanil, da ne more vzdržati „Te punice, te punice . ..!" (Izvirna novela, spisal Fr. Kosec.) V. (Dalje) Ni mu odgovorila, ampak le še bolj preble-dela. V glavi jej je gorelo in po vsem životu jo je spreletavalo sedaj vroče sedaj ledeno. Mrzlično so se jej tresle ustnice in roke so jej vztrepetavale, da jih je morala skrivati. B la |e sila razburjena. „Kuko si bleda, lrma!" — začudila se je sedaj Vida, ki je do tedaj govorila a povabljenkami, do-čim en je nocu) lrma družbi odtegovala. — .Ali si bolna?" .Ah, ne, ne I — A jezi me vse, p isebno pa..." .Ni, kaj te jezi, ljubica, povej I" — silil je prof Mor, ki je ljubil hčerko nad vse. Ima je bila v zadregi; sama ni vedela, kaj naj reče, saj v svoji vznemirjeaoati ai vedela, kaj govori, ker njene misli so ne vrti le v divjem plesu le okoli dogodka pred malo urami . . . »Ua, jezi me, ker vabite vedno ta lajtnanta 1" rekla je potem. .Irma, kako si čudua in — nehvaležna!" — zavrnila jo je Vida z glasom, ki je jasno izražal njeno srčno užaljenost. »Moj Bog, ni li goBpod Mrak izobražen mož in gospod Koder galanten in vesel družabnik!-- Pomiali vsaj, da te je Koder potegnil izpod ledu!' »Da, da vse prav . . . toda —" kako naj se javnega miru? Škof se bo zahvalil za podporo, katero je dobil z Dunaja in, ako seje oziral na konec vprašanja o ister-skih napisih, je prav storil, da se ni zanašal na pomoč z Dunaja. Nikakor ne gre pripisati opustitev misijona škofovi popustnosti. Misijoni pod varstvom bajonetov so čudna stvar: nihče jih ne more Želeti. Če pa se misijon ni mogel vršiti, bila je, gospodje konservativci — apostrof njem vse konservativce — Vaša dolžnost, izvesti drugo konsekvenci jo, Vaša dolžnost je bila zahtevati, da se odpravi namestnik (Odobravanje), v čigar provinciji se take reči gode, namestnika, ki je uzrok nezadovoljnosti slovanskeg prebivalstva na Primorskem. Gospodje konservativci! Stopili ste v koalicijo sklenivši resolucijo, katero nam je lani kolega gospod poslanec Klun naznanil in ki se glasi (čita): .Konservativni klub si v tem važnem tre-not k u šteje v dolžnost, očitno izjaviti, da se vseh svojih verskih, političnih, narodnih in gospodarskih načel nepremično drži in da hoče vlado le v tem zmislu podpirati." In dalje: „ Konservativni klub izjavlja, da se nepreme-njeno drži ustavno zajamčene ravnopravnosti vseh avstrijskih narodnostij in da hoče vse storiti, da tej temeljni pravici avstrijske ustave pomore do praktične izvršitve." Gospodje konservativci! V i se niste držali verskih načel, najmanj pa „ne premično;" vi se niste držali narodnostnih načel, najmanj pa ste .vse storili", da jim pomagate do veljave. Zatajili ste ta načela: verska načela pri vprašanju o misijon i h, narodnostna načela pri vpraša njo o uradnih napisih. Tako je s to stvarjo in težko bi bilo jo pojasniti drugače in jo premeniti. Kršenje narodnih in verskih načel ni zamoglo ogreti ribje vaše krvi. Morda zamore to vprašanjo o premem bi volilnega reda, in jedino naše upanje je, da potem, če bi se rešitev tega vprašanju poskusila v zmislu drugih dveh koalicijskih skupin, se boste spominjali govorov Dipaulija, Morseva in Klnna v odseku za premembo volilnega reda in se tudi po njih ravnali. Končam z besedami, katere je lani izrekel posl. Klun: da boste v tem slučaju končno vsaj vedeli, kaj smete pričakovati od koalicije, in da sejboste tudi po tem ravnali. (Odobravanje.) Govor g. Klnna: Slavna zbornica! Jaz in moji ožji somi-šljeniki v začetku nismo mislili udeleževati se razprave o budgetnem provizoriju, ki prav za prav le malo koristi. Ali govor g. poslanca dr. Ferjančiča me je pripravil poprijeti besedo, da z vso odločnostjo zavračam neosnovane napade svojega gospoda sorojaka, ako je po svojem včerajšnjem govoru sploh še vreden tega priimka. Jaz z g. dr. Ferjančičem ne maram polemizo-vati, ker po našem prepričanju nikakor ne more hasniti koristim slovenskegu naroda, ako se njegovi zastopniki v parlamentu na radostni prizor njegovih sovražnikov mej seboj napadajo in koljejo. (Prav res!) Zato je bilo že skozi desetletja glavno načelo naše politike, da morebitna osebna različnost mej mnenji slovenskih poslancev ne sme kaliti njihove skupnosti in vzajemnega delovanja. Mi smo se res Dalje v prilogi. izvije iz te zadrege? — .toda, saj veš, papa, da nimim rada družbe mladih gospodov, ker . . ." H uavsko je povesila ibrazek in krčevito vila svoje prste. »Oh, te punce, te punice!" — hitel je smehljaje profesor, — »kdaj ae je še to čulo, da se boje" tako mlade gospel lepih gospodov! Ob, ti na-jivm otrok!" Ves je bil srečen radi Irmine nedolžue sramežljivosti in otroške preprostosti. .Taka sem pač! — Moških ae bojim in sovražim jib, vse, vae . . ." »Glej jo! — la se li ne omožig . . .?* »Nikdar... pri tebi ostanem in pri Vidi!1 Glas jej je vibriral in oči so se jej lesketale v steklenem svitu. — Lagala je, ker čutila je potrebo, da zatare vsak najmanjši sum o svojem vedenji, — ker se je sramovala, da bi obstala reanico same j aebi! »Ti s< angelj, lrma, — — angelj!" — solze ao mu pnšle v oči, gisjen jo je poljubil na čelu... V tem je došla nasprotna atranka ter predstavljala nemško prišlo v ico »Alter achu>zt vor Thor* heit nicht". Bsš tedaj pa ata vstopila Mrak in Koder. Profesor je tekel k njima ter jima prijateljski stiskal loke, saj so bili že dolgo znanci in častnika sta bila tudi že parkret na posetu. Weigstein predstavil ju je naglo nekaterim uezuanim damam in gospo- Prfltgi nSltveMskemn Narodi" St 289, M 18. decembra 1894. tudi zmerom držali tega načela in Se le dr. Fer-jančiču je bilo pridržano prisvojati si dvomljivo zaslugo, da je napravil razpor mej slovenskimi po slanci. Dr. Ferjančič se sklicuje na neki načelni sklep, katerega hoče zdaj obračati proti nam. Mi smo ta sklep v istini storili, ali ne zaradi tega, da bi g. dr. Ferjančiča prosili milostnega dovoljenja, ostati v konservativnem klubu, ampak da bi nam bil vodilo za naše politično delovanje. Ta sklep nas tudi zdaj de vodi, ali g. dr. Ferjančič bi moral kot jurist vedeti, da se ta sklep nikakor ne more tolmačiti v tem smislu, kakor da bi bili zahtevali povoljno rešitev vseh naših narodnih teženj do gotovega prav po mesecih odločenega obroka, ne, gospoda moja, mi smo zahtevali le poroštvo, da bode vlada blagohotno rešila naše pritožbe. Tu sem spada tudi silno važna Celjska zadeva, s katero se je obširno pečal dr. Ferjančič. Tega vprašanja se trdno držimo in se ga moramo držati, pa ne zaradi tega, kakor da bi pomenjalo razširjate v naše narodnosti, ampak z ozirom na kulturni razvoj na.šega naroda in na najsilnejše praktične razloge. Visoka zbornica bo imela definitivno rešiti to vprašanje, vlada pa je svoje že storila, ker je potrebni znesek postavila v državni proračun, in Slovenci nimamo nikakega vzroka soditi, da bi se hotela centralna vlada, ki je vendar proračun izročila zbornici z Najvišjim cesarskim dovoljenjem, ravno pri tem znesku na nevreden način šaliti z narodom slovenskim in njegovimi poslanci. Naravnost povemo, da jaz in moji ožji somišljeniki svoječasni odgovor g. učnega ministra na dotično vprašanje v budgetnem odseku in sprejem potrebnega zneska v državni proračun tolmačimo v tem smislu, da se naš pristop k koaliciji nikakor ne more smatrati kot odpoved na naše tirjatve. Dr. Ferjančič pa nam ne očita samo narodnega izdajalstva, ampak on je v najnovejšem času našel tudi nekak verski čut v svojem srcu in nam in celemu konservativnemu klubu, v katerem smo z nemškimi konservativci združeni, očita tudi to, da smo zanemarili 'svoje verske dolžnosti. Tema napadoma nasproti usojam si tukaj očitno vprašati, ali smo zaradi tega, ker smo v koaliciji, kedaj le za pičičo odstopili od svojih verskih in narodnih zahtev? Na pričo pokličem celo zbornico, ki nam gotovo ne bode odrekla spričevanje, da tudi v koaliciji v zagovarjanji obojnih teh zadev, to je verskih in narodnih nismo bili zamudni in leni. Če pa dr. Ferjančič ni imel prilike opazovati našega delovanja v obeh od njega omenjenih vprašanjih, ker ga v kritičnem času ni bilo tukaj in se mu ni zdelo potrebno hiteti na bojišče dasi ravno je bil kot glavar izstopiih poslancev, ki zastopajo prizadete dežele, v prvi vrsti dolžan krepko poseči v to reč, bi bili mislili, da bode po svoji vrnitvi na Dunaj skesano trkal na svoji prsi in se nam zahvalil, ker smo prevzeli od njega zanemarjeno za stopstvo primorskih Movencev, ne pa nas tako neviteško napadal. Toda vidimo njegov namen, pa se zaradi tega ne jezimo. Dr. Ferjančič s celim svojim govorom ni druzega nameraval, kakor sumničiti v konservativnem klubu ostale slovenske poslance, kakor da bi bili malosrčui in zaspani, ter jih po vsaki ceni ■praviti iz konservativnega kluba- Kaj še dalje čakate v koaliciji? to je ščuvanje, s katerim pa ni hotel pritiskati na visoko zbornico, ampak na prebivalstvo v naši domačiji. (Prav res!) Ali ravno ta njegov klic kaže, da logičnega mišljenja pri njem ni iskati in da je Že pozabil govor, ki ga je imel dne 27. oktobra t. 1. pri splošnji razpravi o novem kazenskem zakonu. Zato ne bode škodovalo, ako dom, potem ju je postil aama hiteč k skupini, prepirajoči se, kako bi uprizorili narodno popevko .Slovo*. Koder je pristopil naglo k Vidi, mej tem ko ■e je Mrak poklonil Irmi ter govoril ž ojo o nocojšnji družbi. „Papa no se le bali, da ne pridete!" — je dejala Vida. .In Vi?* — proseče jej je srl v oči. .Jas?" — začudila ae je ona, a v tet ui jo je oplalilo to drzno vprašanje. .Saj veste, da so Bi vsi očetovi gostje dobrodošli.■ .Ah, vsi jednako? — Glejte, gospica, haš radi tega sem bil sklenil odtegniti se danes in vedno vaši družbi, s Mrak me je pregovoril . . »Gospod lajtnant Koder 1" — zaklical je tedaj profesor; — »svetujte sam Vil" »Pozneje Vam povem v s s, gospics, — me bo-dete H poslušali?" — šepnil je le naglo, potem pa ne pridružil skup m Vda se je približala lrmi z Mrakom. »Ako sprejmete moje povabilo, prepričali ae bodete nama, da je grad mojega očeta prav zanimiva, skrivnostna stavba, vrt in log pn, ki ga obdajata, zares krasen. Gospod profesor mi je že obljubil, da napravimo spomladi tjakaj izlet — Ej, tisti srak, tisto zelenje . . . kdor je sdrav, mora po-pevati in vriskati, bolnik pa mora ozdravetil" (Dalja prib.) mu v spomin pokličem ta govor. Ko je bil naštel meritorične razloge, ki priporočajo novi kazenski zikun, rekel je proti koncu svojega govora: „So pa tudi še nekateri drugi razlogi. Gospod dr. Schoin je priporočal čakati, da se utrdijo razmere mej raznimi strankami. Jaz pa ravno nasprotno povdarjam, da imamo danes koalicijo, in da nikdar več ne bodemo imeli tako ugodu ih razmer za sprejem kazenskega zakona, kakor danes, ko so vse stranke delale pri sostavi njegovi. Koalicije morda ne bodemo več dolgo imeli in potem nikdar več ne. Danes so liberalci in konservativci vprežeui v jeden voz, mi tudi, mala četica, jim s priprego po moči pomagamo. T.t ugodni trenutek bode zginil in prišel bode čas „ka-koršnega smo v Avstriji že imeli in katerega še danes obžalujemo, ko stranka postave kuje proti stranki, kar se zdaj ne godi." Gospoda moja! Sijajnejšega spričevala nihče — tudi nobeden koaliranec ne bi mogel dati koaliciji, kakor ga ji je dal s temi besedami gosp. dr. Ferjančič. (Prav res!) Če je pa koalicija tako iz -vrstna, kakor jo je proslavljal g. dr. Ferjančič v omenjenem govoru; Če je zmožna tla pripravljati za vspr jem velikih zakonskih del, kakor za kazenski zakon, za civilno-tožbeni red, za preosnovo davkov in za druge postavne določbe, katere prav nujno zahteva ljudstvo, potem bodete umeli, gospoda moja, da z ozirom na naše prebivalstvo, ki hoče imeti pozitivnih vspehov, izvršujoč svoje poslanstvo raje ostanemo v koaliciji, kjer se da vendar le kaj pridobiti za naš narod, kakor da bi se oklenili načelne opozicije, katere pristaši brez prekrivanja naznanjajo, da nečejo nič doseči. Ako 8e toraj stavlja vprašanje, ali se hočemo še dalje zaupati vodstvu jako skušenega in razumnega državnika grofa Hohenvvarta, ali pa bi morebiti ne sledili raje voditeljstvu g. dr. Ferjančiča, je za nas že dognano to vprašanju. Od postrežnosti vlade in tudi koaliranih strank pa bode odvisno, ali bodemo mogli vztrajati v svojem dosedanjem blagohotnem razmerju proti koaliciji; zlasti bode v tem oziru merodajna konečna res tev celjskega vprašanja. Tedaj bodemo vedeli, kaj nam je storiti in po katerih potih hoditi, vedeli bodemo, kaj dolžu-jemo svoji vesti in svojemu narodu. Ako bi pa tega ne vedeli ter potrebovali kakega dobrega sveta, potem gospoda moja, bode pa poslanec dr. Ferjančič gotovo najzadnejši, pri katerem bodo slovenski poslanci konservativnega kluba iskali poduka o svojih verskih dolžnostih, o namerah in o potih svojega političnega postopanje in svojih patrijotičnih dolžnostih. (Odobravanje). Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18 decembra Klasično. Koncem včerajšnje seje drž. zbora — poročilo smo morali odložiti — je posl. dr. Lueger omenil, kar je pri razpravi o budgetnem provizoriju očital naučnemu ministru Madevikemu glede imenovanja dveh uradnikov, katerih jeden je ministrov zet, drugi soprog ministrove oetjakinje. Lueger je vprašal predsednika, neče li to stvar preiskati, ko se je o ojej te govorilo v časnikih, na kar je Chlumeckv klasično odgovoril, dn ga to ne briga, kar pišejo časniki in da ni povoda kaki preiskavi. Viiaiije države« Italijanski škandali. Mnogo po Giolittijevih papirjih kompromito-vanih poslancev in uradnikov toži Giohttijs radi obrekovanja, s njihovim protestom ne veruje nihče, kakor tudi ne Criapijevim. Vse kaže, da se Crispi ne umakne, dasi so njegove manipulacije dognane; najbrž pride do razpusta poalanake zbornice, kar žele vsi pošteni elementi v delali. Jfem&fei dr&avni »bor je včeraj začel raspravljati o zskonskih predlogih, nap >rjenih zoper socijaliste, a razprave so bile kaj kratke, ker je moralo predsedstvo zaradi nesklepčnosti državnega zbora zaključiti predbožični del zasedanja. Razprave o prottsocijalističnih predlogah se bodo nadaljevale po novem letu Socijalisti demonstrujejo v tem pridno. V obč. svetu Mona-kovskem je socijalist Birk obsedel na svojem mestu, ko je župan klical .Slavo" princ regentu. Ker obč. svetnikov ne varuje imuniteta, je javno mnenje rado* vedno, kaj poreče drž. pravdnik. Kitajsko-japonska vojna, Japonci so 14 t. m. pri Feng huang-čengu rasgnali kitajsko vojsko 4000 mož. Drugi kitajski vo) se je zbral blizu Ninevanga, tretji pa v Hiro-štm*, iz česar se sklepa, da nameravajo Japonci vzlic hudemu mrazu takoj korakati proti Pekingu. Tudi K tajci pričakujejo to in ne pripravljajo na obrambo stolnega mesta. Hrvatska pisma. Zagreb, 14. decembra. Razmerje mej oposicijo ter mej banom in vlado sploh je postalo zadnje dni nekoliko napetejše, nego je navadno. Ker so poslanci, ki so ob jednem člani proračunskega odseka in Člani državnega zbora v Budimpešti, bili tja pozvani, da pomagajo glasovati za indemniteto gospodu Wekerlu, ni bil proračunski odsek polnuštevilen, pa je vender nadaljeval svoja posvetovanja. Proti temu je seveda ia s popolno pravico proteatoval opozicijonalni poslanec gospod Jakčin, ker lega igranja s parlamentarizmom ni mogel dovoliti. Isti poslanec je tudi predlagal, naj vlada predloži proračunski provizorij in je obljubil, da opozicija ne bo proti njemu govorila. Sosebno z dvema razlogoma je opozicijoualni poslanec podpiral svoj nasvet. Prvič, ako se hoče proračun v odseku vsestransko pretresti, kakor to zahteva važnost predmeta, potem je trt ba za razprave še nekaj dnij. O J dne, ko se v odseku zvrši razprava, pa do dne, ko se naj v plenumu začne razprava, je po obstoječi parlamentarni praksi dati poslancem osem dnij časa, da preuče proračunsko poročilo. Pa tudi za parlamentarno razpravo je treba več Časa, ako se boče, da bodi taka, kakeišna bi imela biti. Ako se še upoštevajo bližajoči se prazniki, potem je nemogoče zvršiti razpravo do konca leta. Ban je gospodu JakČinu odgovarjal ne bom rekel razžaljivo ali z osornim tonom in vrgši svinčn k sredi mize. GoBpod Jakčin se je čutil razžaljenega; pobral je svoje spise in izjavil, da se neče več udeležiti odsekovih razprav. V saborski seji v aredo pa je dr. AmruŠ izjavil, da opozicija se ne bo udeležila proračunske razprave, ako ban poslancu Jakčinu ne da satisfakcije. A to ni jedini razlog napetosti V predvčerajšnji seji je posl. Ružič interpeliral grede udufipran a hrvatske zavednosti v Slavoniji in gojenja s1 vo >arv», nemštva in srbstva. To interpelacijo je v -.sAnu oziru odobriti, Bamo zdi se mi, da bi bil mo al ve levestui gospod poslanec glede srbetva soditi nekoliko mileje, da bi se obstoječe nesrečno razmerje ne puoatrovalo čedalje bol). Ko je interpelant svojo interpelacijo utemeljeval, mu je predsednik vedno pre-atrigavai besrdo, tako, ko je rekel, da je Slavonija proviueija Hrvatske, in ko ;e tekel, da nagodba utesnjuje pravice svetle krone. Ni mu dovolil, da čita neki zapleujeni članek .Hrvatskega Branika", a končno mu je sploh govoriti zabranit. Ko je interpelant kr t:koval postopanje sodišča v M trovici, mu je ban ugovarjal. Pozneje je ban izjavil, da ni imel namena, žaliti g. Jakčina, na interpt 1 ctjo |>a je rekel, da odgovori nanjo drugikrat, protestoval ps je proti trditvi, da se v Hrvatski razobtša zastava tuje države in da bo pod varstvom oblastev gode protizakonitoati. Interpelant se b tem ni zadovoljil. Včeraj, i o prcČitanju zapisnika, oglasil se je, sklicuje ee na opravilnik za besedo in se pritožil znradi tmnovega in predsednikovega postopanja. Predsednik je opravičeval svoje postopanje kakor je vedel in znal, priznal pa ie, da ban ni imel pravce ugovarjati in obljubil skrbeti, da se to več ne primeri. K r je dr. Ruž'ć v svoji pritožbi rabil, seveda v okviru parlamentarne pristojnosti, jako ostre besede, da označi na škodo domovine vladajočo strujo, je več:na ntrašuo vpila. Dr. Ružič pa se ni dal preplašiti. Danes nima sabor seje; v ponedeljek se začne najbrž proračunska razprava. Na našim gledališču bo te dni kot gost igral vrli češki umetnik g. Šmaba in sicer v teb-le igrab: v drami Stroupežuickega .Baron Hrotčicki" ulogo kmeta Vaclava Vrbe; v Šubertovi igri »Jas Vvravn' naslovno ulogo, a v »Madame Sans-Gdoe" Napoleona. Ne bom Vam govoril o njegovih umetniških vrlinah, ki so v gotovih momentih ne ssmo nenadkriljive ampak celo nt-dosežne; ne morem pa zf molčati, da je njegovo nuanciranje v podrobnostih res izredno. Včeraj sem zapustil gledališče ganjen od ovacije, katero je naše občinstvo priredilo velikemu umetniku in bratu Čehu. To je bilo pravo slavlje slovanske vzajemnosti. Predsinočnlm je naša akademična mladina darovala češkemu umetniku krasen lovorov venec, danes pa naše dramatično društvo. Predvčerajšnjim je imela naša akademija svojo naznanjeno sejo. Predsednik Torbar je lepo govoril o resnici in na koncu povdarjal s srčnimi besedam', kako je bila resnica vedno pred očmi pokojnemu Račkemu, ki je bil vse svoje življenje posvetil cerkvi, znanosti in narodu. Izvestje o akademijinem delovanju je sestavil dr. Šulek, a Čital je je dr. Vrbanić* Letos so izšle štiri kniige »Rada", peti zvezek zbornika »Monumenta historico iuridica" in šestindvajseta knjiga zbornika »Monumenta spec tsntia historiam Slavorum meridionalium". To zadnjo knjigo je priredil pokojni dr. Rački. Knjiga prinaša Solinsko zgodovino Tome srhidijskonn, Spletskega fSFl li 1R9 e clB*fPI\Av>* 4fJS|»»Il i J Škofa. Vrh tega je akademija izdala „Zidarski in Ranjinin lekcionar" in nadaljevala bvoj veliki .liječnik", ki je prišel do besede .jasla". Do zdaj je akademija za slovar izdala 40 000 gld. Od vseh vlad hrvatskih in srbskih je jedina BrbBka viada naročena na .Rječnik", in sicer na 32 izvodov. Ker je Račkega knjižnica postala last akademije, tako je ta zdaj, odštevši duplikate, dobila 1213 novih del vseh strok. Dr. Vrbantć je izvoljen drugim tajnikom akademije, a izmej novih članov naj omenim dra. Lozaniča, profesorja na veliki Šoli v Belem-gradu. Koncem seje je dr Vrban ć Čltal zanimivo razpravo o osmem mejnarodnem kongresu za higijeno in demografijo s posebnim obzirom na Hrvatsko. Naša trgovinska zbornica se je obrnila na statistični urad v Budimpešti in protestovala proti temu, da se za imenovanje mest in krajev na Hrvatskem rabijo največ nmljarska imena, kakor Zagrab (Zagreb), Ka>o'yva os (Karlovac), Kooi (Križevac), Kaproncju (Koprivo ca) in tako dalje. Domače stvari. — (Krokodilski gnev.) Zopet Bklepajo .Slovenčevi" uredniki ročice na svoph praib in zavijajo poglede gori na ko/. • • * f i, pa objokujejo naš — .verski čut!" Jojmeni ! zopet smo mi zakrvili .netaktnost", zopet smo .prevzvišenega buezoškofa blatili pred Svetom" in zopet »kalili verski čut!" Da naši čtatelji ne bodo predolgo iskali, k|n je greh, ki obuja tak krokodilski gnev spomnijo naj se naPe notice v soboto, v kateri poročamo, da jo ekscel knezoškof L ubljanski baje druzth misli;, kakor pa deželni predsednik — glede kraja, k|er naj v bodoče kandiduje mladi knez Hugon Wind:schgr£elz, in tudi glede sedanjega glavarja g. Drftele. »Slovenec* pravi, da je to izmišljeno, pri tem pa pozabi, da njemu samemu gre sploh jako malo vere. Mi smo o tem priobčili dopis od zanesljive strani in to š*le potem, ko nas je splošua govorica po Ljubljani (glej tudi zadnjo »Scčo!") primorala, vzeti stvar na znane. Pa o verodostojnosti nobene besede 1 Kajti vprašanje je le: kaj smo .uetaktnega" pisali, kje je »blato* in kako to zadeva »vtrski čut?" Ali se eksc. knezoškof res nič ne briga za kandidature, in če se briga, ali je to zaoičljivo? Ali je posebe zaoičljivo, da ga govorica spravlja v dotiko s knezom Windiscb • graetzom? la Če to mi golo zabeležimo, ga lis tem »blatimo?" Mi bi dejali, da le tisti, ki so iz naše notice sami v »Slovencu* »blato* napravil*, so ga tudi najbolj .oblatili 1" In to se ni zgodilo sedaj prvi pot, da se zažene viharen krik, kateri ravno pozornost obrne na eksc. koezoškofi tako, kakor da ga je sploh »blatiti" mogoče 1 Temu pa ne moremo — mi kaj, ampak pomagati se da le tako, da si eksc. knezoškof olagovoli izbrati bolj pametnih in treznih zagovornikov, če jih je res tako siluo potreba! Bilo bi to že davno na vse strani prav! — (Osebne vesti.) Geumeter gosp. M a-tešič v Krškem je premeščen v Ljubljano; na njegovo mesto pride g. P r e š i r e n. — (Seja občinskega sveta Ljubljau-sskega) bode jutri v sredo 19. t m ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Duevni red: I. Oznanila predsedstva. II. Šolskega odseka poročilo a) o prošnji odbora okrajne učiteljske knjižnice Ljubljanske za podporo v svrho naprave posebnih strokovnih katalogov; b) o mestnega Šolskega svćta dopisu glede zvišanja redne dotacije okrajni učiteljski knjižnici in dovolitve doneska za vezanje knjig; c) o prošnji šolskega vodstva na Barji glede" dobave pitne vode. III. Stavbinskega odseka poročilo: a) o prizivib v stavbinskib stvareh; b) o deželnega odbora ponudbi glede nakupa jedne občinske parcele ob Tržaški cesti; c) o J. Acetta ponudbi glede sveta za razširjenje ceste. IV. Stavbinskega odseka predlog, da se mestna občina pogajaj s sosednimi občinami, zlasti z Vodmatsko in Dolnješišensko v to svrho, da bi se ujemale stavbioske črte pri novih poslopjih v omenjenih občinah z mestnimi regulacijskimi črtami na občinskih mejah. V. Finančnega odseka poročilo o mestne občine računskih zaključkih za 1893. leto Tajna seja. — (Ljubljanskega gledališkega društva) občni zbor bo dne 20 t. m. ob 7 uri zvečer v Čitaluiških prostorih Na dnevnem redu je poročilo predsednikovo oziroma tajuikovo in blagajuikovo, ia pa volitev novega odbora ter slučajni predlogi. — (Božičnica gasilnega društva.) Kakor druga leta, priredi prostovoljno gasilno društvo Ljubljansko tudi letos botičnico za svoje člane in to v kazinskem steklenem Stlouu. Božičnica se vrši 26. t. m., to je na sv. Štefana dan zvečer ob G. uri z vojaško godbo. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo po 30 kr. za osebo. — (Skladni koledar za leto 189 5.) je ravnokar izšel. Oblika mu je ukusna in prikupna. Urejen je, kakor sploh skladni koledarji, a poleg datuma se n&vaja še kak posebno znamenit dogodek iz slovenske zgodovine. Tega doslej Se nibie-polju ŽandarmeriJ8ko postajo ustanoviti, kakor ono na Grosupljem pomnožiti. — (Povožen lisjak.) Sinočoi kočevski osebni vlak dol. železniee povozil je bli<-u Grosupeljske postaje košatega lisjaku. Prej ko ne sta ga glad in mraz prignala tako blizu poslopij ns patruljo za kuretnino. — (Davica.) Iz Logaškega šolskega okraja se nam poroča, da se je v vaeeh ZtberŠe in po onih Rovtarske fare, pojavila zadnje dni mej šolsko mladino davica, vsled katere leži že mnogo otrok bolnih doma. Da se bolezen ne razširi, storili so se v sanitarnem oziru VBi potrebni koraki. — (Zdravstveno b t a o j e ) V kočevskem okraju je ponehal večinoma legar, ki je bi razširjen epidemično. V občini Sušie je ponehal popolnoma. V občinah Mozelj in Koprivoik pa je zbolelo v poslednjih dneh več osob. *g9a — (Razširjenje Šole ) Dosedanji tri razredna ljudska deška šola okolice Celjske se bode razširila v štirirazrednico. Deželni odbor štajerski je na toplo priporočilo okrajnega šolskega sveta dovolil, da te šola razširi. — (Čitalnica Šaleške doline) v ŠoStaoji bo imela dne 26. t. m. ob 3. uri popolndne svoj redni občni zbor. — (Oo. trapisti v Rajhenburgu) pripravljajo zgradbo tovarne za »čokolado". Zgrsdba bode stala več stotisofi gld., in voda k tovarni se iz brestanskega potoka, kateri po trgu Rajhenburg v Savo teče, napelje 760 metrov visoko s pomočjo električnega stroja. Tudi bo trgu ta električna moč za Bvetlobo na razpolago. — (Slovenske starinske najdbe.) V Beljaški okolici so izkopsli nedavno več starinskih stvarij iz 6. in 7. stoletja. Resnico je torej pel prvi pesnik slovenski: »Od nekdaj prebiva že tukaj moj rod, čo ve kdo za druzga, naj reče od kod?" — (Umor ali samomor?) Pri Kantridi blizu Opatije so našli te dni trnplo neke ženske. Dve kmetici sta opazili mrtvo sa nekim grmom in sta vse preplašeni takoj obvestili oblaitvo v Voloski. Komisija je prišla kmalu na lice mesta. Okolu mrtve so bila tla krvava in se sodi, da je bila umorjena, ker so se na vratu našli sledovi sile. Pri mrtvi se jo našel robec s črkama L. P., zavitek pisma t naslovom »Moj ljubi Henrik" in mošnjiček z 37 nov* čiči. Stara je bila kakih 25 do 28 let, oblečena je bila v črno krito, imela jako fine nogavice in laka-ste čevlje. Perilo je tudi zaznamovano z črkama L. P. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Mateju, kjer se je fotografovalo, da se dožeae identiteta. — (R a z p i s a n a s I u ž b a.) Pri okrajnem sod'šču v Tržiču mesto kancelistn. Prošnje do dne 20. januvarija predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani. Slovenci In Slovenke! ne s&blte družbe ■▼. Cirile ln Metode 1 Razne vesti. * (Nova carjeva jabta) .Standard", ki se izdeluje v Kodanju, bode največja ledja svoje vrste, kar jih je kdaj bilo sgradjenib. Dolga je 425 čevljev, »Sjevernaja Zviezda" jih meri samo 860, ima dva mogočna stroja z 10 000 konjskimi močmi in bo vozila 20 angleških milj v jedni uri. Na Indiji bode 20 častnikov in 350 podčastnikov in pomor ščakov. Notranji prostori ladije so sajbugateje okrašeni. Lidija je veljala 10 milijonov frsokov. * (Silen vihar v Jaffi) Primorsko mesto v sveti deželi Jaffa je te dni silno trpelo po več dni trajajočem viharji in dežji. Dvanajst biš se je že zrušilo, nad 50 ps je tako poškodovanih, da ae vsak hip utegnejo podreti. Več ljudij je našlo smrt v deročih vodah. "(Zaprte tovarne.) Vsled predloga, da se bodo obdačile vžigilice so prenehale z de om tri največje tovarne, dve v Turinu in jedna v Empoli. OUala tovarne ae hočejo pridružiti omenjenim trem. Mej delavci je nastala velika razburjenost. V Turinn je pršlo 500 delavcev vnled tega ob zaslužek. "(Samomor v sodni dvorani.) V Moskvi ae je uitrelil v sodni dvorani mej obravnavo bivši načelnik orožnikov polkovnik Serpin Obtožen je bil zarad nenravnosti. Ko so porotniki izrekli, da je kriv in so se sodniki oddaljili, da določijo kazen, je Serpin potegnil revolver in ae je uatrelil v desno sence. * (Človeško meso kot medvedjs krma.) Grozen zločin je baje izvršila neka felu maška družba v južni Rusiji Kmetje so privedli na policijo v Odesi 12letuega, strašno zanemarjennga dečaka, ki je beračil. Dečak je povedal, da ga je njegov oče prodal za 10 rubljev glumačem, ki so ga pa ostavili, ker se ni mogel naučiti glumaškib iger. Dalje je pravil dečak, da glumači v zaboju vozijo skrivaj soboj medveda is da so oropali nekega potnika ter mu vaeli 60 rubljev, put m ga pa ubili in obleko zakopali. 3 truplom ubitega so krmili medveda. Dečak je rekel, da pokaže mesto, kjer je zakopana obleka in je imenoval zločince Policija preiskuje zdaj to skrivnostno stvar. KnJiteraoBt. — Muzikalije .Olasbene Matice" za 1. I 8 si d. Dva zvezka muzikalij sta nam letos kot redno letno darilo „Glasbene Matice" vzmnOžila naše glasbono slovstvo. Društveniki „Glasbene Matice" ju imajo sedaj že v rokah, kot mirno Miklavževo darilo. To leto nam je naša glasbena založnica priredila le skladbe za petje. Kakor že na novih BNarodnih pesnih", katere je priredil zaslužni t koncertni vodja gosp. Matej Hubad toli srečno, nahajamo tudi tu spremembo, da so priloženi partituri tudi posamni glasovi. Kar ne izhaja več priljubljena „Lavorika", je bila ta ustanovitev uprav potrebna, ker se s prepigavanjem glask ob nizki ceni tiskanih glasov pač ne bo več ukvarjati. Oba zvezka je prav lično natisnila tiskarna Eberle-jeva na Dunaji. Prvi zvezek, št. 24. obseza sedem molkih zboro/ P. Hugolina Sattnerja. Tu zbrane pesni so že po vsebini, takisto pa tudi po kompoziciji kaj mične, priproste in ob tem tako jasno-naivne, da bodo izvest.no ugajale širšemu občinstvu, sosebno naSa dijaška mladež, kateri so bile uže iz početka posvečene in namenjene, je pridobila z njimi primerne napeve. Prva skladba „zjasni zvezde mu temne/" ima kaj zanimiv temeljni motiv, žal le, da ni nadalje razpleten. Pesen sama je zložena, kakor 3, 5. in 7. v isti zbirki, v jedni melodiji za oba odstavka. — Sledeči četverospev .Kakor nekdaj' je prav ljubek, nedolžen, s kratka „Amahile" kakor njegov tempo. — „Pogled v nedolžno oko" se lepo pridružuje uže omenjenemu četverospevu. Z blaženim brezstrastnim čutstvom nam krasno slika mojster-ske besede S. Gregorčičeve. Zbor „Za dom mej bojni grom' se je uže mnogo proizvajal in je zelo priljubljen kot efektna koračnica. Vrednost mu je tedaj v našem glasbenem slovstvu uže določena in iivestno se bode še mnogo prepeval mej slovenskim 8vetom. Sklepna pesem „Na planine" je zložena v prostem narodnem duhu. Dasi proizvedena v doslej priljubljenem odstavnem slogu, bode našla veliko odobravanje. Sosebno pa bode ugajala melodija prvega basa, v katero je skladatelj položil težišče skladbe. Drugi zvezek, št. 25. nam donaša izza »Gl. M." koncertov znano Anton Foerster-jevo »Ljubica" na besede Krilanove. »Ljubica" je doslej najdovršenejši mešani Zbor mej vsemi našimi skladbami. Uže dvakrat se je proizvela v velikih koncertih s sijajnim vspehom. To nam je pravi zbor „a capella"! Ponosni smemo biti nanj, kajti pokazati ga smemo tudi najstrožjemu kritiku in proizvesti ga je možno z velikim vspehom, kjerkoli bodi. Stavek je popolen in strog, enov pa je krasna in resna. Oboje skupno popolnoma jednotno upliva na poslušalca. Reče se lahko, da besedilo in skladba stojita na jednako visoki stopinji dovršenosti. Odstavek »V sobici ženice sive jagode prebirajo" je skladatelj, kakor vidimo spremenil. Vender smo mnenja, da prvotna oblika, v kakor-sni je pesem .Slov. p e v. društvo na Ptujem" svojim članom priredilo iu kakor jo je tudi „GI. M." v koncertu proizvajala, radi boljše deklamacije bolj ugaja. Želeli bi zato, da bi se proizvajala vender-le v stari, prvi obliki. Dal Bog, da naša slovenska glasbena vila tako še nadalje proč v i ta! jz. — .Vienac" ima v At. 50 nasltduio vsebino: K. Solvejgs: Crveno ruho; — P. Bourget: Steeple-chase; — V. Dukat: Bvronov Manfred u hrvatfrk.m prijevodu; — Jubilej biogradskog pozo rifita; — Svečana besjeda predsjednika Jon pa Torbara; — M I ton i Dante; — Pabirci po kajkavskoj literaturi; — L mak — 1 usttacija : Seljačka svatb*, slikao Jaroalav Vč*in. — .Vatrogaaae" ima v št 24 naslednjo vsebiao: Okru2ajo nno-vite|ši 11 udje. Z* koroške posojilnic« )« bi poseben nh"d v C'lovci. Poročal )« prvosedmk o zgradbi »Narodnega doma v Cehi", ki na| bode priča slo-vtnske marljivosti in delavnosti. Sledojič je apeliral na one posojiln ce, ki še niao vposlale svojih do-ne-tkov Ako hoće zveza uspešno delovat', potrebuje gmotne podpora zato naj vsaka poMOjilnica stori nvojo dolžooKt. Revizorja gg. P S moo in F Lapajne sta pregledala razne poaojilnicM in naša, da s« splošno uraduje pravilao Glede nekatorih pomaD)kljivustij pa sta pf učila d«t čnike. Potem se |« razgovarjalo o nekaterih zavezmti in posojilniškib stvareh. Izdala se bodo nova uzorna pravila za snovame posojilnic. .L"topu* slovenskih posojilnic" se hode izdaial tudi še naprej, vender se bode nekoliko predrugsč 1. Mei n* aveti je izrekel g N. Ribnikar željo, naj hi .Zveza" uplivala na Kraoi-kem, da bi poanplnice daiale podporo društvu »Narodna šola", ki oskrbuie tevno d ero a lolak mi potrebam*. Za prebivalo« mest, uradnike itd. Proti te*-kotuin prebavl)«n)H in vsem rmalerikoin mnogega sedenja in napornega duševnega ilela je nprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-pra^ek", ker upliva na prebavljeni« traino in uravnovalno ter iuia olajSevalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld P« poAtnetn povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan l.kar A. MOLb, 0. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tnehiauben V. V lekur-nah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnoatno znamko iu podpisom. 3 (It—14) Od medicinskih avtoritet priporočevan utesi Bc»iel|, rHZtvarja *lea9 krepllcu, neobhodno (1366—2 potrebeu za r«konvale»i;ent«i (latiO-3) GRE Dobiva Be većinom*, v vaeh lekarnah. Glavna zaloga v Ljubljani: Jos. Maver, lekarnar. „LJUBLJANSKI ZVON" ■ton na vse leto 4 gld. 60 kr.; na pol leta 2 gld. 30 kr.; sa četrt leta 1 gld. 15 kr. ■•sns S" eeeeean Umrli no v l,jiil>IJ«tn.: 14. decembia: JoŽel Merjasec, branjevec, 51 let, Žab-jnk it. 6. 15. decembra: Henrik Mi/-rili. pivarjev sin, 4 leta Florijan.ke ulice *t. 48 — Lu nuiia Čolnik sprevodnikova hci 3 uje^ece, Kriievniske ulice st. 2 — Anton Kadunc, delavcev s:n, 2 leti, I lovca 48. — Janez Založnik, pekov sin, 1 dan, St«ji tig fit 21. — V deželni bolnici: Marija GtbrovAek, gostija, 54 let' Meteorologičiio poročilo. Ca» opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve t rovi Nebo Mokriti« v mm. i «* premestili. — Ponudbo naj hh blagovolijo poslati upravn.fitvii „Slov. Naroda* pod ,,l»iaiar»*. (1389-2) C. ir h v si r Url. iele»ii Srednja temperatura—0'4°, za 11" pod noru alom. Izvod iz voznega reda vel'avnai'a odt 0.. oktobra 1894 Nftatopno omenjeni prihajal ■! Iti n.ih»j»lnl 6mI oantoanl m t •rMi^iTopilir»»t ritmu. Hr«daJ«aTropiki ću J* kr*Jn*mii iuu w Ljub b« t minuti oapraj. Odhod ls LJubljane (juž. kol.) Ott 1». mH a min. |>o nori niiitmt TUk t Trblt, Puulabel, H«l]ak, ()• ln»oc, Krauaauifetta, lilulnio, <.•« Salathal t Auaaaa, In-M, (imun-den, Hnlnn«r»(l, Ijand-Oaatein, /ell n* jeinru, 8t«/r, Lino, Hu Ujavloa, Pitanj, Marijina vara, K^it, Karlova var<<, Kratioov« Tara, Frago, Iilpaljo, nunaj vim Amitatten. Oh H. uri JO min. tjutrnl maiani vlak r Noto m«ilo, KoOnvje. Ob 7. atvf tO hiIh. tjutrut oaahnl vlak T Trl.ii, Poiitabal, HaMak. O*- lOTao, KraiiBanifaite, l.jm....., Duuaj, Aa* Salathal t Soluograd, Dunaj ▼Ia Araatottau. Oh I?, uri .7,1 min dojtolurfnn moaanl Tlak t Noto mm to, Ko6e*ja. Ob ti. uri 60 rtiin. HujhjIuhIh* imciitii Tlak t Trbli, Pontabal, Haljak, OaloTna, Krati/.i>ii«fi>>i, l.iur, Utniin lan, Iiohl, Hudajevios, PlaanJ, Marijine vara, Kaor, Kr»......»« rar«, Karlova vnra, Prano, l.iimko, Dunaj via Amatatteu. Ob 7. uri '-o »/lin trrrrr maiani Tlak t Noto m«ito, Kmivji Prihod v LJubljano (ju2. kol.). Oh 5. Mri nH min. tjutno* ote>ml Tlak a Dunaja Tla Aroitetleu, l.lp. ■ije, 1'rnK«, KrauooTlh v a rov, Karlovih v aro v, Kura, Marijinih Tam«, Plauja, Hudej«Tio, Solnoifrada, binca, htcyra, (tmundana, lauhla, Aua, •aaa, Zalit ua Je*i>ru, l.ond-Oaaleitia>, I.julniaua, Oaluvaa, Haljaks>. Fraiiaanafnata TrbUa Oh H. uri m min. mjutrn) tnetanl vlak it Kouovja, NuTena maata. Oh 11. uri H7 min dujmt%*dnm oasbui vlak a Duuakja Tla Amaiaitaa, Llpaije, 1'miiu, Kr»ncovili varuv, KarluTih viruv, K«ra, Marijiulb varoT, Pl»iiJ», HiuIhJpvIc, Soluograda, Iituoa, Hiejrra, 1'anaa, Oaugra, Ourilia, Bragrulits, Inomoita, Z«lla na jeaaru, I<0iid-O)ait«lua, UJubDeff*, ('»lovca, Lieuaa, Poiitabls, Trhiia Oh V. Mri .**■»' min. ;».•;.o/i4(>m^ mmul Tlak i« Kora vi., Nuv«*a rneata Ob 4. uri 4H min. pojHtluiln* oaabui vlak i Duuaja, l.juouaga, Halathala. Beljaka, OaloToa, Kraiiaeiicfsate, PolitaMa, Trbiia. Ob O. Uri »»lin. n-rrrr metani vlak il Konivj., NoTdffa Mmta. Oh W. Mri HI mita. nw>r oaebni Tlak a Oiiuaja preko Aniatiitlona Ia LdubUBir*. Heljaka, OaloToa, Pontalila, Trbiia. Odhod ia LJubljane (drv kol./ Oh 7. uri v.* min »Jutr.tJ t Kamnik. . a. ■ oa . f.itjmin.iitf . n . a ■» SO . mvr err . , Prihod v LJubljano (drž kol.). Oh a. Mri Mi min. mjutruj ia Kamnika B II. , 15 « ilopultfln* „ ,, „ ,, HO „ ii»or ,, (4—286) Igre za društva ulio zaltaviio v.it »at.iii-o in >iil«i4>itlt iit znltii vo po f j obel-ovetn sistemu priporoča (1387—7) Fr. Stampfel v Ljubljani 14.oii|Erei*iii trg, Toiiluslle. CHINA SERRAVALL0 z železom neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast do jedij, krepi živce, izboljša kri. Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mojnarodna razstava Benetke 1804. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Kiel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894. Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. baron liralli-l.l»in^. prof dr. \iivd: 91oi»«»li|r-7looB*li»f', prof. dr. Notianta, prof. dr. klonil, prof. dr. ?V«»iiN*ei% primarij dr. vile*. IKloolIch, najbolje pripor oče van itd. itd. To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (1257—1$) Prodaja se v steklenicah po Hi litra in I liter v vseh lekarnah. Lekarna Serravallo, Trst. Razpošiljal ni ca medicinskih stvarij na debelo. Ustanovi juna 1848. Glavna snloga v Ljubljani: l/karna i*i«-«-oiu. Dunajska cesta, dalje lekarne Mnjer in i-. Oro*.n<'1ii»i. 333194 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. a N O i-O IH e8 G E k-3 Sirup iz planinskih zelišč Muli prsni, pljučni in kašljev sok imeuovart, prirejen i« planlnmklh seli 16 ln lahko raztoplji-vega vapnenega železa. Steklenica z navoililum o p rabi 5G kr., 12 steklenic 6 jrlil. Dobiva ho pri (1230-8. I b;i I ti u pl. Trnlio in 1'retkovee n<* Hrvatikein r«/.- ^^i**^^I»I»čmIo ae Je snvsro. » aneeni, oilUur por*lu |e društvo ...... lftO:t frank. Specijalno jamstvo za avstrijske zavarovance 1.021,124 krone v dodstotni zlati renti depo-no ani pri c. kr. ministerski plačilnlci. Natanriieifl« podatke in inforiuacije daje glavno ravnateljstvo za Avstrijo: Wien, L, Lobkowitzplatz 1. I I ► Natakarica starej&H, poštena iu pridna, se takoj vsprejme. Ponudbe naj se blHgovolijo poslati upravniitvu ,,Slovenskega Naroda". (1409_3) I Efrazril«. Jako prikladna za katerokoli si bodi priliko! Popolna granatna ali amatistna garnitura obstoječa iz (1 03—14) 1 prekrasno broie, 1 moderno naroonioe, 1 par lepih, uhanov s pristnimi srebrnimi kaveljčki, vse v elegantnem kartonu, najfineje in najsolidneje izdelano, no da bi ne dalo razločevati od pristno garniture, pofiilja postu ne prosto na v*e kraje- monarhije proti tema, da se vpošlje znesek 2 gld. ali pa proti povzetju Leon Flaum razpoSiljalnica draguljev Oablonz n. N. (Čeiko). ItŠT Preprodajalcem popusti ~2fc-U Primerna "božična darila ceneje nego v vsaki razprodaji kakor poflratMiiIkt*« |»r<».i*|»in* robec, kravate, sittjrr. iiofgovlcc. roko-vlcc Ittl. Itd. priporoča '1414 1 Karol Recknagel cestni trs- št. Lekarna , k zlatemu državnemu jabolku". J. PSERH0FER 9JA Dunaj, I., Singerstrasse 15. kri čistilne kroglice, preje univerzalne kroglice imenovano zaslužijo to slednje ime po vsi pravici, ker so te kroglice v mnogih boleznih izkazovale svoje zares izborno učinkovanje. — Te kroglice se splo&no rabijo že mnogo desetletij in je bržkone le malo obitelji, kjer bi ne imeli malo zaloge tega izbornoga domaćeg i sredstva. — Mnogi zdravu ki priporočevali so in priporočaj ejo te kroglice kot domače sredstvo, zlasti proti vsem boleznim, ki nastanejo vsled slabe prebave in vsled zaprtja. Od ti h kroglic stane: 1 tkatUloa s 15 kroglloaml 21 kr., 1 zvitek s 6 tkatljioami 1 gld. 5 kr., če se posije nefrankovaua proti povzetju pa 1 gld. 10 kr. Če se poprej vpofilje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., ■'. zvitka 2 gld. 30 kr., a zvitki 3 gld 3f> kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 6 zvitkov 5 gld 20 kr., 10 zvitkov 9 gld 20 kr. (Manj ko jeden zvitek se ne movo pošiljati.) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu v*akc Skatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Paer-~™~***~ hofer m sicer z rudeoimt črkami. Bernhardinski liker iz planinskih ..1::; W. O. Brrahard-a v Bregencu (Tirolsko) SclluC potna^a vi>elt»f, Če želodec ni v redu. '/t ate-klenica 2 gld. SO kr.j '/, steklenice 1 gld. 40 kr., '/4 nteklenir« 70 kr. Balzam zoper ozeblino f^ff&fi poštnine prosto posiljatvijo 65 kr. Sok od ozkega trpotca i^SKB; Američansko mazilo zoper protin, 1 lonček 1 gld. 20 kr. Balzam zoper golšo, prosto posiljatvijo 65 kr. Angleški balzam, 1 steklenica 50 kr. cena škatljici 50 kr., s pofit- 1 škatlja 35 kr., a Prašek zoper potne noge, nine prosto posiljatvijo 75 kr. Življenjska esenca (Praške kapljice), 1 steklenica 22 kr. Fijakerski prašek za prsi, poštnine prosto posiljatvijo 60 kr. Tannochinin-pomada najboljše sredstvo aa rast lasij, 1 pusica 2 gld. Univerzalni obliž W^7^Šbi posiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol "& mače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi fie vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farma-cevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. — Poiiljatve po polti izvršujejo se najhitreje proti temu da se prej vpošlje denar, večje narofibe tudi proti povzetju zneska. — Če so preje v pošlje denar (najbolji« s postno nakaznloo), potem Jo polt-nlna mnogo oenejia, nego pri poliljatvab. proti povzetju. (12»1-6) ■H^on«^enoenBle«BVoeH^a«MeeMeesjnioosniO ™ !\'aj v i kJ «» prlznaiajr Njene c. in kr. visokosti prejasne gospe # x--- X | cesaričinje-vdove nadvojvod In Je Štefanije. | Zobne kapljice ; l»reiuovaae ■ lekarne PICCOLI ..pri angelju" f v Ljubljani, Dunajska cesta. | m 1 ♦ Nekoliko kapljic se kane na bombaž in se dene v votli zob; i ■ kakor bi trenil, mine potem najhujša zobobol. ■ ■ Stelcleraica. IO Icr. * ■ssi«>osBio«ans»«Bnnoennie«BB ♦«s)Vsnioosnne«nvooBnne>< (1283-6) p »«H»4njni inooooooooooooooooooo»oo Z najraznovrstnejbimi, Štirikrat na dan svežimi, đkusnjmi, /.(Iraviini in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt sp;i(lajorijni izdelki pOStresa točno tvrdka Jakob Zalaznik Stari trg št. 21. Tu dobiti je vsakovistna (1888—4) b o / 1 6 n *\ darila If^fT domačo potvico TjfečU vseh. ls:x"a.lx 3a.e< Tra.gro ržen kruli in prepečenec (Vaniile-Zvvieback). 51 Flllj.l. Avstrijo: ! Filijala sa Ogersko: Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, Franz - Josefsplatz ftt. 1, v hiši društva. št. 5 in b*, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 189.1.........kron 131,43\657'— Letni dohodki na premijah iu obrestih dno 31. decembra 18113 . „ 23,912.149'— Izplačirve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).................. 2*7,152.809 - Mej letoui 1893 je društvo izpostavilo 91533 polic t glavnico . . „ 73,<)23.«75— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predlogu daje brezp ačuo lilavua agentura v Ljubljani, na Tr/aške.j cesti št. 3, II. nadstropje pri CjS vidoma lr^OM«*liU'o-t.n. (10»V-4) I Za božične praznike jj -K M M $ M t M M treba je poleg pratca tudi dobro kapljice dalmatinca, ki ga je moJ.no dobiti pri tvrdki bratje Markovina, Reka pod aledecimi pogoji : Rel«» |»o%n« lino vino . . . po glil. !i4*— hektoliter Nauiolok (Nohlllrr) .... „ M — •* (rno uisnilsiio vino....., „ aO* — 99 postavno na kolodvor Keka, s pov7.etiein, sodček se dobi brozplaČno. Kdor ga nam vrne poštnine proito in v dobrem stanju, more uanj povzeti 8 tri) gld. Naročbtne so vzprejemajo In izvršujejo od 30 litrov neprej. Keka, dnč 9. decembra 1*94. (i385-r>) Bratje Markovina. >f w 1 >f l.ilaiatelj in odgovorni urednik: Joaip No 11 i. Lsatoms m tiak .Narodne Tiskarne*. 11 5K 1994 7072 08