167. Številka. • UuflUinl • torek, ZL iiigi uoi. Mleto. IdULJa ?iak dan »večer laviemšl nedelje in pnumikt ttr velja po posti prejeman aa it K| srn pol leta 12 K, sa četrt teta 0 K, aa so »esct 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača jSia lato SO K. — Na naročbo brca iilodobno vpoill|atva naročnine sa ne ozira. — Za — Dopisi na] s« iavoit franko vati — Rokepisi sa na vračajo. — Ureamiitvo tal UrrtBiiftva Molim it. 84, delale aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJnbliano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, sa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Homčljo celo leto 28 K. Za vsa droge delale in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflovih aUcak it 5. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari uo storilk« po 10 h. L Cpravnišrv* telefon it 85. Stipendisti no počitnicah. Poletno zasedanje državnega zbora je končano in poslanci so se razšli s prijetno zavestjo, da so za počitniški čas dobro preskrbljeni. Ce pogledamo na minole mesece državnozborskega zasedanja in pomislimo obenem, da je ta državni zbor voljen na podlagi splošne in enake volilne pravice, se človeku kar milo stori. L j n d s k i parlament je predvsem strahovito malo storil za 1 j n d-s t v o. Oficijozi ga seveda hvalijo, ker je storil za d r ž a v o , kar je vlada le zahtevala, a to hvalisanje ne spravi s sveta dejstva, da 1 j u d-stvo od tega dolgega zasedanja nima ničesar. »Nene Freie Presse« je te dni bičala državni zbor, da nima nobenega kontakta z ljudstvom, da se ljudstvo nič ne zanima za delovanje državnega zbora in da največ niti ne ve, kaj državni zbor dela. »Neue Fr. Presse« meni, da je temu vzrok, ker se preveč govori, interpelira in predlaga, ker se važne in pozornosti vredne zadeve takorekoč potope med ne-važnimi. Nekaj resnice je že na tem, a glavni vzrok, da se širši krogi nič ne zanimajo za parlament, je nezaup-nost, da bo parlament res kaj izdatnega storil za prebivalstvo, za ljudske interese in zavest, da tudi ta parlament sploh nič dejanjskega vpliva nima. Splošna in enaka volilna pravica je pač napravila konec interesnemu zastopstvu in je postavila parlament na demokratično podlago, ali razmer to ni dosti premenilo. Prej je bilo samo laglje vladati, kakor sedaj, a slej kakor prej se zgodi vendar samo in edino to, kar hoče vlada. Svoje dni je nekdanji goriški deželni glavar grof Coronini napadel v državnem zboru tedanjega ministrskega predsednika grofa Taaffea in nm očital, da je iz državnega zbora napravi] hišo barantanja. Luogo d i traffico! Kako se je ta vzklik tedaj razlegel po celi državi. In danes? Danes se lahko reče, da je bil Taaffe neroden diletant v primeri s sedanjim ministrskim predsednikom. Danes je državni zbor v resnici prava hiša barantanja. Politična korupcija je razcvetela, da bi kaj takega še pred nekaj leti nihče ne bil verjel. Kar hoče vlada, to doseže, ker si kupi potrebno večino; LISTEK. Klasova Tona. (Konec.) »Nace! Nace!« ji je drhtel jezik. Potegnila je z roko po čelu in si zbrisala oči, ki so se ji skalile. Ali ga v resnici nocoj ne bo k meni! Kje hodi, kje se mudi! Ali je zaspan, ali se ne more žrtvovati najini ljubezni? Skoro je že bila huda, ali. .. »Joj!« je vztrepetala Tona. Za-smejala se je in pobožala Načeta po licih, ki je stal nenadoma pod njenim oknom. »Vendar si prišel,« se je oddahnila. »Tako sem te že čakala in mislila sem, da te ne bo.« In potem sta govorila o tem in onem: O rožah, da jih je letos zelo dosti in da prav lepo cveto, o pšenici, ki bo že kmalu zrela in o škrjanč-kih, ki pojejo nad njivami in vale mladiče v žitu. Potem pa sta govorila, da se imata rada, in Nace je dejal, da ima Tona tako rdeča usta kot črešnje, Tona pa je dejala, da ima Nace take oči kot golob. Zelo sta si bila dobra, prisegla sta si, da se bosta vedno ljubila, vedno si bosta zvesta, in kadar se Nace vrne iz vojske, ]>o poroka in ženitovanje. Ženin bo uneh enajst drugov, nevesta pa dvanajst družic. kar hoče vlada preprečiti, to prepreči, ker si zopet kupi dotične stranke. Hiša barantanja in nič drugega ni ta parlament. Korupcija cvete. Kar občudovanja je vredno ,s kako virtuoznost j o se praktiku je ta sistem. Ko je zadnjič finančni minister Koryto\vski plašil državni zbor z grozečim deficitom, se je sklicevali na starega francoskega nacionalnega ekonoma, ki je pisal, da v demokratičnih državah planejo poslanci kakor volkovi na državni proračun in da hoče vsak nekaj cunj odnesti. To je resnično karakteriziranje razmer. Toda pozabil je finančni minister povedati, kak razloček je med tistimi, ki hočejo kaj cunj državnega proračuna odnesti za svoje volilee, torej za ljudstvo in med tistimi, ki nič ne vprašajo za ljudstvo, nego hočejo samo koncesij in denarja za svojo stranko. Ce na primer vlada kapi glasove slovanskih klerikalcev s tem, da dovoli kakemu klerikalnemu podjetju subvencijo, ni s tem za ljudstvo ničesar storila, nego samo za klerikalce. Kar se je v minolem zasedanju državnega zbora za ljudstvo storilo, ni vredno, da se o tem sploh govori. Za ljudstvo je bilo to zasedanje brezplodno. Še poslanci sami so v tem času več snedli, kakor so izpo-slovali za ljudstvo. Ravnali so se pač po načelu: Ljubezen do bližnjega se začne pri samem sebi. Najprej so poslanci skrbeli zase in ker so bili ubogljivi, jih je vlada lepo nagradila. Zbornica je dognala vse točke dnevnega reda. Pravilno in spodobno bi bilo, da se je zasedanje odgodilo, saj zdaj kar tri mesece ne bo nobene seje. Toda, če bi se bilo zasedanje odgodilo, bi poslanci čez počitnice ne dobivali dijet. 20 kron na dan, to niso mačje solze. Po teh dvajsetih kronah se je skominah) zlasti klerikalcem in socialnim demokratom. »Če že za ljudstvo nismo ničesar dosegli, vsaj sami zase kaj storimo,« so si rekli ti vrli ljudski zastopniki in beračili so okrog vlade toliko časa, da jim je zopet čez počitnice pustila dvajsetkronske dijete. Tri mesece bodo poslanci doma in ves ta čas bodo vlekli po dvajset kron na dan. Zopet izgine na stotisoče ljudskih žuljev v poslanskih žepih. In potem se še čudijo ti ljudje, če se jim reče, da niso ljudski zastopniki, marveč vladni štipendisti. Iz gosooske zbornice. Dunaj, 20. julija. Danes je imel proračunski odsek gosposke zbornice sejo, katere so se udeležili ministrski predsednik baron Beck in ministri baron Bienerth, dr. Kory-towski, dr. Derschatta in dr. Eben-hoch. Odsek je razpravljal o zakonskih načrtih glede prodaje nepremičnega državnega imetja, o izboljšanju plač državnim uslužbencem in o melioracijah. Po kratki razpravi je odsek vse zakonske predloge odobril. Za poročevalca o zakonu glede prodaje nepremičnega državnega imetja je bil izvoljen grof Merveldt, za obe drugi predlogi pa vitez Ske-ne. Popoldne je imel sejo eksekutiv-ni odbor ustavne stranke, da se dogovori, kakšno stališče da naj zavzame stranka napram gori navedenim zakonskim predlogam. Po končani seji Je imela stranka plenarno sejo, na kateri je sklenila glasovati za vse gori navedene predloge. Radi demonstracij proti hrvaškemu banu. Z a d e r , 20. julija. Radi demonstracij proti hrvaškemu banu baronu Rauchu v Kninu bo vlada razpustila tamošnji občinski svet. Za vladnega komisarja bo imenovan bivši deželni poslanec Srb Vujatovič-Šarov. Komisarijat bo trajal šest tednov do pol leta. Namestništvo se sprva ni mnogo zmenilo za demonstracije, šele ko je dobilo strog ukaz z Dunaja, je uvedlo preiskavo proti demonstrantom. Preiskavo vodi na-mestniški podpredsednik dvorni svetnik T o n č i ć , kar izpričuje, da hoče dunajska vlada o dogodkih najstrožjo preiskavo. V tukajšnjih političnih krogih se z vso trdovratnostjo vzdržuje vest, da je poslanec Peric, ki je v klubu »Zveze južnih Slovanov«, pisal kustosu muzeja v Kninu, Marunu, da ga v imenu jugoslovanskega kluba prosi, naj barona Rau-cha sprejme in mu naj bo na uslugo pri pregledovanju muzeja ter obenem poskrbi, da ne bo olx*instvo demonstriralo proti banu. V koliko je ta vest resnična, ni mogoče dognati, dolžnost »Zveze južnih Slovanov« pa je, da to stvar pojasni. Vodstvo muzeja namerava kustosa Maruna radi njegovega uslužnega postopanja proti baronu Rauchu odpustiti iz službe. Baron Rauch odstopi? Zagreb, 20. julija. Iz bližnje okolice bana barona Raucha se je iz- vedelo, da je ban v zadnjem času silno deprimiran. V tem oziru so zlasti vplivale nanj spontane demonstracije ljudstva proti njegovi osebi v Novem in v Kninu. Ban je spoznal in se prepričal, da se ne more nadejati nobene zaslombe v ljudstvu. Ker tudi v Pešti ne najde zadostne opore, marveč je celo poluradnim madžarskim listom predmet neprestanih napadov, se je baron Rauch, tako zatrjuje njegova okolica, odločil, podati v najkrajšem času svojo demisijo. Ta njegov7 korak, ako se uresniči, bo gotovo najpametnejše dejanje, kar jih more storiti. Poset angleškega kralja v Išlu. I š 1, 20. julija. V Išlu sprejmo kralja Edvarda z največjim sijajem in pompom. Sestanku vladarjev bodo prisostvovali vsi nadvojvode in visoki dvorni dostojanstveniki. Ker v cesarski vili ni prostora za veliko število povabljenih gostov, se bo slavnostni obed priredil v veliki letoviški dvorani. Med dinejem prirede dunajski pevci angleškemu kralju serenado. Vojaška konvencija med Avstro - Ogrsko in Turio? čiji Dunaj, 20. julija. List »Ita-lia aH' estero« je priobčil vest, da se med Avstro-Ogrsko in Turčijo razpravlja v zadnjem času o sklenitvi vojaške konvencije. Glavne točke te konvencije so baje: 1. Avstrija jamči Turčiji integriteto sedanjega teritorija in obljublja oboroženo intervencijo za slučaj, ako bi bila Turčija napadena od katerekoli strani. 2. Z ozirom na to daje Turčija dovoljenje, da sme eventuvalno Avstro-Ogrska definitivno zasesti sandžak Novi bazar v svrho, da uduši vsako agitacijo v turških obmejnih pokrajinah s strani balkanskih držav. 3. Turčija daje Avstro-Ogrski v Mace-doniji vse tiste gospodarske privilegije, ki jih tam že uživa Rusija. Po informacijah na kompetentnem mestu je moči konstatirati, da so se v zadnjem času res vršila med avstro-ogrsko vlado in turškim podanikom, oziroma turškim vojnim atašejem na Dunaju tajna pogajanja, vendar pa ni mogoče poizvedeti, ako so se ta pogajanja tikala vojaške konvencije, toliko pa je gotovo, da ta pogajanja in najsi se že tičejo vojaške kon- Tretjo nedeljo potem je bilo v vasi veliko veselje. Toliko gospode je prišlo v vas, da je še v mestu ni toliko. Bila je veselica sredi vasi pod lipo: Čudovito lepo so peli in godli na klarinete in nekake zlate pihalni-ke. Zvečer pa so plesali. Kar pod lipo so žara jal i, in se vrtili in vrtili, da jim je pohajala sapa. Mladi, lepi gospodje iz mesta so znali plesati, da je bilo strah! In govorili so tako sladko, kot bi jim bil jezik iz medu, pa prijazni so bili in silno dobri. Tona je prišla na vas z Načetom, ali nocoj ji ni bil nič všeč. Tako kmečki se ji je zdel, tako neroden in rjav in zagorel, fej! Vse drugačni so bili mestni gospodje. Lepo belih rok in nežnih lic, in jezik jim je gladko tekel. Gospodična so imenovali vsako kmečko dekle, in najsi je bila tudi punca, ki ni vredna počenega groša. Tak sladek in gizdav gospodek je stopil k Toni: »O, gospodična, vi ste pa gotovo zrasli med nageljni, da vam tako cveto lička!« je dejal in ji stisnil roko. »Ali pa pijete samo vince, da dišite kot vinski cvet!« Peljal jo je na ples in ni je več zlepa izpustil. Vodil jo je za roko in govoril in se ji priklanjal, da je čisto zmešal njeno neumno, mlado glavo. »O, draga gospodična!« mu je kar naprej letelo z jezika, in komaj sta bila skupaj nekaj minut, že sta postala iskrena, kot da se poznata še iz paradiža. Nace je vse videl in je bil jezen. Stopil je k Toni: »Ti, kar z menoj pojdi in pusti tega mestnega škrica! Kaj pa je! Nič ni, še manj od mene!« »Ti pa bodi kar tiho!« se je razjezila Tona. Hudo je bila srdita, in njena rdeča lica so še bolj zagorela in zaplamtela. »Kdo te pa mara, rjaveč rjavi! Pojdi po ciganko!« Obrnila se je stran od njega in se še tesneje oklenila mestnega mladeniča. »Kmet je,« mu je odgovarjala na vprašanje. »Za menoj gleda, ali jaz ga ne maram,« se je opravičevala gospođicu. Plesala je in plesala do polnoči, napila se je vina, in njena glava je bila vsa omotena sladke govorice. O polnoči se je mestna gospoda odpeljala, in Tona je šla domov. Na poti je srečala Načeta: »Ali sta se nalizala?« je dejal. Tona ni odgovorila. Bilo jo je sram in kes se je drainil v njenem srcu. Po tistem dnevu ni bila več prav vesela. Ni več govorila z Načetom, ki se je je nalašč izogibal in hodil k drugim dekletom v vas. Njenega znanca iz mesta ni bilo več, in tako je bila Tona sama in zapuščena. Jeseni je odhajal Nace v cesarsko službo. In predno je odšel, se je še poslovil pri Toni. Stopil je v hišo in se skoro ustrašil. Pri peči je sedela Tona, zavita v veliko ruto in vsa se je tresla po životu. Zajokala je, ko je zagledala Načeta. »Tona, kaj ti je?« »Zakaj te ni nič k nam,« je segla vmes Tonina mati. »Kar samo cd sebe ji je prišlo. Veš, ko so bili poleti iz mesta pri nas, takrat mislim se je prehladila.« Sedel je k njej na klop, zatisnila je obraz v roke in tiho ihtela. » »Ne jokaj, saj ozdraviš,« je dejal Nace in tega sam ni verjel. In prav se mu je zdelo tako, zakaj pozabil je, da sta se kdaj ljubila. Hladno se je poslovil in šel, dekle je gledalo za njim in bilo je srečno. Nace jo ima še rad, še je njen! Radovala se je in čut veselja je rastel v njej do kipečega zmagoslavja. In tako se je zgodilo, da je Tona ozdravela. Lica so ji začela zopet rdeti, moč ji je lila po žilah in v prsi. Ali Nace ni pisal nič, kje je, in kako je. Povedali so ji njegov naslov in pisala mu je: »Dragi Nace! Jaz te pozdravim čez vinske gorice in zelene stezice in pošljem goreče želje na tvoje srce!« — Tako je začela pismo in potem je objokavala svojo nezvestobo, da ga je pustila tistb noč samega, ker še vedno ji srce krvavi, kadar ji spomin o tem govori. Prosila ga je, da naj vse drugo pozabi, in samo njo zop«-t rad ima, ki je zdaj zdrava in ki hoče ostati njegova ljubica prava. Tako mu je pisala in potem čakala odgovora. Ali tega ni bilo. Cez vencije ali česa drugega, še niso definitivno zaključena. Ministrska kriza v Srbiji. B e 1 g r a d , 20. julija. Imenovanje novega ministrstva Velimiro-vič se še ni obelodanilo, ker se Popov i ć, ki je določen za finančnega ministra in ki biva sedaj v inozemstvu, še ni izjavil, ako sprejme ponuđeni portfelj. B e 1 g r a d , 20. julija. Velimi-rovieev kabinet se ima še pred jesenskim zasedanjem izpopolniti s tremi samostalci. V kabinet bodo baje vstopili Savčič, Glavinič in Timo-tijevič, in sicer bi inženir Miloš Savčič imel prevzeti ministrstvo javnih del, bivši belgradski Župan Kosta Glavinič trgovinski portfelj, Kosta Timotijevič pa pravosodno ministrstvo. Revolucija na Turškem. Solun, 20. julija. V okolišu Skopi j a se je uprlo 7000 turških vojakov. Vzrok uporu je, da je dala vojna oblast zapreti 37 častnikov, ki so na sumu, da so v zvezi z mladotur-škim gibanjem. Vojaki so izjavili, da bodo umorili vse generale, ako zaprtih oficirjev ne izpuste iz ječe. Sultan je izdal ukaz, naj se postrele vsi vojaki in častniki, ki so v zvezi s tem uporom. Vlada je poslala 32.000 mož iz Male Azije v Macedonijo, da udu-še upor. Sofija, 20. julija. Močna grška četa je 18. t. m. napadla bolgarsko vas Ribarci ter pomorila 25 oseb, vas pa upepelila. Dopisi. Iz Novega mesta. Zegnani »Slovenec« je pokazal v svoji 162. štev. t. 1., pod notico »Dolenjske Novice«, zopet enkrat svojo nesramno in podlo nizkost, ki je pač mogoča, le takemu dnevniku, kakor je on! — Pomen njegove notice naj je ta: Tukajšnji list »Dolenjske Novice« je priobčil namreč parkrat v svojih zadnjih številkah različne izlete in veselice, ki sta jih priredila novomeški »Sokol« in »Ciril in Metodova« podružnica. — To pa nedolžnega »Slovenca« grozno v oči bode, posebno ker »Dolenjske Novice« niso prinesle raje mesto teh vrst, (ki so po njegovi bistri butici brezpomembne), kake dve straui dolgo notico o izletu svete »Krščan-sko-socialne zveze« v Škofjo Loko ali o pretegavanju njihovega »čuka« nekaj časa pa so začeli govoriti po vasi, da je Nace pisal svoji sestri in ji povedal, da ima v mestu zbrano nevesto. »Toni pa povej,« je pisal, »naj me pusti pri miru, ker jaz zanjo več ne maram in po njej ne- pobaram. Moja sedanja ljubica je lepa kot nagelnov cvet, zato jo pa hočem za ženo vzet.« Tono je to pismo speklo, kot bi ji nasul goreče žrjavice v srce. Tiho je sedla v svojo kamrico in se zamislila. Sram jo je bilo, in zdelo se ji je, da bode odslej ves svet za njo s prsti kazal, češ, gospoda je hotela imeti za moža, pa je še kmet ne mara. Ko jo je prišla klicat mati, ji je dejala, da ji ni dobro. Drugi dan je rekla, da hoče v mesto služit. Branili so ji, a nič ni pomagalo. Šla je in se izgubila. Cez nekaj let je prišla v vas o njej govorica, da se je Zidom prodala, da jo imajo nekje zaprto in ponoči pijejo njeno kri. V njihovo vero se je zapisala, in za to so ji dali polno mošnjo denarja.. Ali to menda ni bilo res, zakaj Nace je pravil, da jo je srečal v mestu. Peljala se je v imenitni kočiji, in drobno zlato verižico je imela okoli vratu, in na prstih vse polno prstanov, kar so se kar bliskali. Debel dedec je sedel kraj nje in se ji vsiljivo smejal in govoril. Na zimo pa je prišla Klasova Tona nenadoma domov. Bila je suha in razcapana. Tretji dan je umrla. G. istotam!— Na koncu svoje notice pa pristavlja (dobesedno) : »Če nekateri ljudje vkljub svojemu poklicu in stanu nimajo smisla za krščansko-soei-alno organizacijo, naj tega vsaj tako javno ne kažejo! Će ne bomo prihod njič bolj na glas zaropotali.« (Tako »Slovenec«). — Na vse to naj si pa »Slovencev« ata tole zapomnijo: »Dolenjske Novice«, kot lokalen list, naj raje priobčajo lokalne notice, ne pa agitirajo za gorenjske prireditve in slavnosti (!), ki so za nas Dolenj ce, posebno pa za novomeško okolico čisto brezpomembne! (Sicer pa ni nikjer zapisano, kaj sme ali ne sme urednik dajati v list). Naj pripomnim, da gotovo ni v Novem mestu človeka, ki bi nameraval iti v nedeljo poslušat in gledat tisto farŠko zver-jad tja gori v Škof jo Loko! Ako bi se pa le kdo tako daleč spozabil, da bi šel, bo pa že, ne da bi »Dolenjske Novice« ravno za njega navedle cel vozni red, pogruntal, s katerim vla kom naj gre, saj vozijo iz Novega mesta v Ljubljano le trije, in še ti tako počasi, da lahko enega ali dru gega doteče, če bi ravno katerega za mudil! — To naj bi bilo eno! Drugo pa je, da naj take prireditve omenjajo tisti listi, kjer se nahajajo kake podružnice tega »vrlo potrebnega društva, ki je za razvoj in napredek vseslovenske omike pač »prvi« na suhi zemlji!! In take v Novem mestu ni, in je tudi ne bo!! — Naravnost nesramno in ostudno pa je, kar omenja tisto človeče s svojimi, gori dobesedno omenjenimi besedami! Bodi povedano, da toliko smisla za eno ali drugo stvar, kakor ga ima pisec tistih vrstic, ima tu v Novem mestu vsakdo; pa tudi nekoliko vec olike kakor on! To sme verjeti! — S tisto grožnjo: »da bodete prihodnjič bolj na glas zaropotali«, pa najbolje storite, da molčite, kajti sicer bomo tudi mi prihodnjič bolj na glas zaropotali in še kaj več prinesli izza kulis vaših nesramnosti! Zapomnite si to! Gradiva dosti! A uvideli boste vedno, da Novomeščani, (razen 5%), še ne trobi v vaš »rjavi rog« in tudi nikoli ne bo! Se zastopimo? NovomeŠean. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. julija — Neuspehi kaplanske in Brej-čeve klerikalne politike na Koroškem. Iz Preval j nam piše odličen slovenski narodnjak: Kako »delajo« slovenski klerikalni politiki, odkar sta prišla na krmilo Brejc in Pod-gorc, po vsej sili iz Slovencev proti-narodne nemškutarje vslecl svoje ze-lotske gonje proti vsemu, kar hoče biti napredno, je že davno natančnejše opisoval v podlistkih vašega lista g. dr. Oblak. Nikdar pa se pogubno delovanje klerikalne struje ni tako jasno pokazalo, kakor ravno v zadnjem času. Ko je začel izhajati »Korošec«, se je zagnala »Mirova« gospoda z vso silo na g. dr. Miillerja, dr. Oblaka, prof. Scheinigga in druge rodoljube, kateri so gotovo boljši narodnjaki kakor »Mirovei«. V »Miru« in na shodih je ta čudni kričavi mož začel udrihati proti svojim rodnim bratom, in ravno na zadnjem zborovanju katoliških backov koroških v Celovcu je zmerjal zopet čez slovenske naprednjake in proglašal, da je »s temi ljudmi vsaka zveza nemogoča«. In tako gre klerikalna gonja na Koroškem v tem duhu naprej. Gospod dr. Oblak je moral celo nastopiti pot tožbe. V svoji nadutosti proglaša Brejc in njegova kaplanska tovaršija vsakega slovenskega naprednjaka, ki ne trobi v »Mirov« rog, za izdajalca itd. In temu zgledu seveda sledijo tudi klerikalci na deželi. Posledice te brezvestne gonje proti vsemu, kar je napredno, se že kažejo. Ena slovenska trdnjava za drugo pada v nemške roke, ker slovenski klerikalni zelot odžene iz slovenskega tabora vsakega, ki si upa samostojno čeprav narodno misliti. »Vse naprednjake proč od nas, zveza z njimi je nemogoča,« — tako kričijo zelot je zdaj ne le sebi samim v škodo, nego tudi celemu slovenskemu narodu. V slovenskih Prevaljah sta nprizorila »kaplana po celovški komandi gonjo proti naprednemu slovenskemu županu g. Pristovu, in kaj se je zgodilo? Da je prišlo zdaj v odbor toliko »hajlovcev«, da so odločilni v njem. Kaplanovi kandidati pa so sramotno pogoreli. Propadel je, kakor je razvidno iz sobotnega telegrama v »Slovenskem Narodu« tudi neki Žagar, ki jim je popolnoma udam dasiravno je bil poprej socialni demokrat; tega so hoteli imenovati za župana in izpodriniti prejšnjega naprednega župana g. Pristova. Ker je Žagar pri kmetih in Preval-čanih skrajno nepriljubljena oseba, in ker se kaplana nista ozirala niti na obrtnike niti na trgovce, je njih lista propadla na škodo slovenske stvari vobče. Zdaj so prišli v odbor po zaslugi kaplanov tudi »hajlovci«. Zanimivo je, da je celo stari g. župnik bil proti Žagarju, ki sta ga postavila proti njegovi volji mlada ka- planska petelina. Prejšnjega župana g. Pristova se ni posrečilo strmoglaviti, ker so ga vendarle tudi sedanji odborniki izvolili pa le zaradi njegove splošne priljubljenosti. Na tak način se dela narodna politika na Koroškem po gotovih ljudeh, ki potem jokajo, da gre slovenska politika nazaj, in da se »Štajerc« vedno bolj razširja! Le tako naprej, vi klerikalni zelot je in grobokopi Slovenstva na Koroškem! Tužna nam majka! i »Roman iz župnišča«. Tako je naslov brošuri, ki jo je izdal bivši župnik na Lipoglavu pod Ljubljano, Janez Godec. Župnik Godec se je pod to svojo brošuro podpisal s polnim imenom, in če so nekateri odstavki neresnični, bo moral pač dajati odgovor pred sodiščem, ker si cer pade na škofijski ordinarijat, oziroma na škofa in na njegove svetovalce taka senca, da se bo morala stvar od drugih faktorjev vzeti v roke. Brošura župnika Godca je naperjena, zoper lipoglavske farane vobče, zlasti zoper dve kmečki tercijalki imenoma Habetovo Franico (Frani-co Predalič) in zoper Jerinovo Franico (Franico Zupančič), ki hočeta komandirati v farovžu. Komur ni znan farovški milje, kdor ne pozna razmerja med župniki in med terci-jalkami, ta se sploh ne more zamisliti v situvacijo župnika Godca in ne umeje »bojev«, ki jih je imel z lipo-glavskimi babami in njih sorodni-štvom. Godec je bil prej v Ljubljani. V svoji brošuri pravi, da ga je škof poslal na Lipoglav, ker ni hotel biti urednik »Slovenskega Lista«, ki je od tedaj že poginil. To je izpoved, ki je gotovo jako karakteristična za ljubljanskega škofa in nam, čeprav prepozno, razodeva razmerje med škofom Jegličem in »Slovenskim Listom«. Na Lipoglavu sta Godcu grenili življenje dve babnici, ki jih Godec s prav duhovsko maščevalnostjo imenuje »nezakonski materi«, ki pa sta bili vendar v Marijini družbi in ena celo prednica. To Godčevo prekljanje s temi babnicami je za širše kroge samo smešno. Zaradi dveh tercijalk s kmetov, ki bi radi komandirali v farovški kuhinji, doslej menda ni še nihče spisal posebne brošure. Župnik Godec mora biti nekam — originalen mož. To pričajo tudi razna razni išljevanja, s katerimi je prepletel svojo brošuro. Toda nekaj je v brošuri, kar ne spada med čenča-rije in med župnikove prepire z lipo-glavskimi babami, nego je javnega interesa. Prejšnji lipoglavski župnik Fr. Marešič'je bil jako bogat mož. Ko je ležal na smrtni postelji, je napravil testament. Župnik Godec pravi v brošuri, da je iz škofije dobil ukaz, da mora premoženje bogatega Fr. Marešiča ujeti za šentviške zavode. Ujeti! Ta edina beseda govori cele knjige. Marešič ni v svojem testamentu n i č e s a r volil za šentviške zavode. Godec je pa imel naročilo, naj poskrbi, da se testament ne izpolni. Izrecno pravi župnik Godec v svoji brošuri, da so ga hoteli spraviti na pot, ki je vodila v zapor. Kaj se to pravi? Ker je imel Marešič testament spisan, župniku Godcu se je pa naročilo, da mora Marešičev denar ujeti za škofove zavode in to na način, ki vodi v zapor, ne more Godčeva trditev pomeniti nič drugega, kakor da je imel Godec ali naročilo, falsificirati testament, ali pa testament in denar ukrasti na korist škofovih zavodov. Kaj drugega bi ga v tej stvari ne moglo »spraviti na pot, ki je vodila v zapor«. Godec se je ognil pota, ki vodi v zapor, a Marešičev denar je vendar, kakor pravi, »ujel« za škofove zavode. Na kakšen način je to storil, ni iz brošure natančno razvidno, gnusi se mu pa ta zadeva še danes, ker piše: »To ni bilo lepo, nikakor ni bilo lepo, ker volja umirajočega mora vsakomur biti sveta.« Tu se vidi, da se Marešičev denar za škofove zavode sploh ni dobil na ho-neten način, ker obsoja ta lov na Marešičev denar celo tisti, ki je denar »ujel« za škofove zavode. Najbrž je Godec umirajočega Marešiča na različne načine pripravil do tega, da je svoj denar »med živimi« — »daroval« za škofove zavode, dasi ni imel tega namena in je, ko je bil še pri pravi pameti, napravil testament, v katerem ni za škofove zavode ničesar volil. Škof je vedel in ve na kakšen način je Godec »ujel« umirajočega Marešiča denar za šentviške zavode, a vendar je denar sprejel. A kaj naj šele rečemo o tistem škofovem svetovalcu, ki je župniku Godcu naročil, ujeti Marešičev denar na način, ki vodi v zapor? Kdo je ta škofov svetovalec, žal, ni rečeno v God-čevi brošuri, a to je naposled vse eno. Škof je odgovoren za svoje svetovalce. Zadeva smrdi do neba in je nujno potrebna vsestranskega pojasnila pred sodiščem. »Škofov svetovalec« mora tožiti župnika Godca; če tega ne stori, bo to dokaz, da je župnik Godec pisal resnico in s tem bo moral ično obsojen škof z vsemi svojimi svetovalci. — Kje naj stoji Trubarjev spomenik? Kakor vse kaže, utegnemo post tot discrimma rerum vendarle dobiti v Ljubljani Trubarjev spomenik. Ustvarja ga mojster Berne-kar. Kje bo stal spomenik? Ljubljana nima ravno veliko takih primernih krajev za spomenike. Govori se, da hočejo Trubarju odmeriti prostor pred »Narodnim domom«. Po našem mnenju tam ni pravega trga, kajti tisti prostor pred vhodom v »Narodni dom« je koniaj tolik, da se na njem lahko ustavljajo fijakarji ob kaki veselici ali ob koncertu. Najboljši in najprimernejši kraj za Trubarja bi bila »Zvezda«. Pa tam stoji že stari Radecki, poreče marsikdo. Ništa zato! Radecki se lahko preseli pred in fanterijsko vojašnico na »Tabor« v novi park! Ta park bo eden največjih v Ljubljani. Pred vojašnico tudi spada feldmaršal Radecki, kjer bo komandiral vojaštvo. Saj to je dandanes nekaj naravnega, da se spomeniki prestavljajo in obračajo, kadar to zahteva kaka nova regulacija. Tudi na Dunaju delajo tako. Torej: Radecki naj maršira na »Tabor«, na njegovo mesto, ali pa kam drugam, v »Zvezdo« pa naj. pride prvi slovenski književnik Trubar! Amen! — Na Gradu se priredi, kakor smo že poročali, 6. septembra t. 1. velika veselica na korist zakladu za Trubarjev spomenik. Slavna narodna društva naj se blagovolijo na to ozirati, da ne bodo z eventuvalnimi prireditvami delala nepotrebne konkurence tej veselici. Pri tej priliki bi prosili cenjeno narodno in napredno občinstvo, naj bi marljive je prispevalo za Trubarjev spomenik, ker bi bilo za slovenski narod pač malo častno, ako bi se vsled indolence slovenskega občinstva ne mogel v jubilejnem letu odkriti spomenik prvemu slovenskemu književniku in narodnemu prvoboritelju. — Razvitje zastave »Narodne delavske organizacije v Trstu. Dne 9. avgusta, in sicer o priliki svoje obletnice, razvije »Narodna delavska organizacija v Trstu« svoj prapor, pod kojega okriljem se bode odslej zbiralo na narodni podlagi organizirano delavstvo. Taisti dan se bodo zbrali narodni delavci, kakor tudi drugo s to, za narodno stvar velepo-membno org-anizacijo simpatizujo-če slovensko občinstvo iz Trsta, Pu-lja, Goriškega in drug-od, da trenutek razvitja zastave »Narodne delavske organizacije« primerno proslavi. Slavnost bode prirejena v velikem stilu in se je že, dobil za to primeren prostor. Na sodelovanje bodo povabljena vsa narodna društva, tako, da bode ta dan v Trstu pravi vseslovenski delavski in narodni praznik. Podrobnosti o prostoru in sporedu se bodo zavile svoječasno. Gori omenjenega dne izide v Trstu tudi prva številka lista »Narodni delavec«, ofici-alen organ »Narodne delavske organizacije«. — Protestni shod društva »Fa-scio« v Trstu. V nedeljo je imela »Fascio«, društvo državnih uslužbencev, v gledališču »Fenice« v Trstu velik protestni shod radi discipliniranja predsednika in podpredsednika istega društva, sodnega ofi-cijala Pasija in carinskega asistenta Sestana. Predsedstvo »Fascio«, katero je popolnoma pod vplivom socialne demokracije, je namreč v decembru lanskega leta organiziralo sprevod poštnih uslužbencev po mestu in na shodih, kakor tudi raznih sestankih zelo rezko napadalo vlado. Disciplinarna vladna komisija je vsled tega sklenila, predsednika Pasea kazenskim potom premestiti v Ajdovščino in mu za dve leti odvzeti četrtino plače, a podpredsednika Sestana je komisija odpustila iz državne službe. Shod, na katerem je govoril tudi državni poslanec Pagnini, je ostro obsodil brezobzirno postopanje vlade in protestiral proti takemu terorizmu. SI?TemTose"je, da se napove za dan, ko bod£ odhajal Pase iz Trsta splošen štrajk. Zborovalci so bili namenjeni *iti demonstrirat pred namestništvo, so pa to misel opustili, ker se je namestnik odpeljal s trgo-vinkim ministrom Fiedlerjem. — Kako se dela na razširjenje katoliške misli. V petek so imeli šolski otroci iz Most prvo obhajilo pri Sv. Petru. Po obhajilu so bili obdarovani, in sicer je dobil vsak eno štruco in enega »S 1 o v e n c a«. Za razširjenje klerikalnega časopisja store naši klerikalci vse in porabijo vsako najmanjšo priliko za to. Nekoliko gnjusno je pa že, da celo šolskim otrokom vsiljujejo klerikalne liste. — Velika narodna veselica na prostem na Pristavi pri Tržiču se vrši, ker je bilo dne 19. t. m. deževno vreme, v nedeljo, dne 2 6. julija. Veselica bode nudila vsem po-setnikom vse, kar pač zmore dati narodna veselica. Odbor se je kar najbolj potrudil in preskrbel ob navadnih cenah najboljša vina iz Pavlino-vih kleti, izvrstno pivo, vina v steklenicah, jestvine, slaščice, kavo itd.; tako se zadovolji vsakdo, naj bi bil še tako razvajen. Program izkazuje: Sprejem gostov in bratskih društev pri vlaku ob polu 2. na tržiški postaji; nato pohod z godbo na čelu po Tržiču in na veselični prostor v Pristavo. Začetek veselice ob 3. uri, katero otvori koncert popolne »Društvene godbe« iz Ljubljane, nastop bratskih društev na orodju, proste vaje, narašča jeve proste vaje, petje, šaljiva pošta itd. itd. Kogar zanima naša krasna, romantična okolica, naj se odpelje iz Ljubljane s sedmim vlakom zjutraj. Vsi vlaki iz Kranja do nas imajo ugodne zveze. Vozne listke v Tržič vzemite v Kranju, najbolje tja in nazaj. Iz Tržiča odpelje ob 10. uri 10 minut zvečer poseben vlak, ki bode imel zvezo z vlakom v Ljubljano in na Jesenice. — Slovenci, komur je do tega, da pokažemo s svojim nasto-poni in pohodom, da čutimo vsi za enega, eden za vse, pridite v prijazni naš slovenski Tržič. Naj zatrepeta naš oholi sovražnik pred slovensko narodno armado. Rojaki, storite svojo narodno dolžnost; proč z vsemi pomisleki in izgovori! Le en namen imejte za nedeljo: na sokolsko veselico v Tržič. — Sokolski zlet v Hrastnik. Opozarjamo vnovič občinstvo na ta zlet telovadnih društev brežiški, celjski in zagorski Sokol v Hrastnik. Čitateljem našega lista je znano, kak boj se bije za slovenski značaj Hrastnika in želeti je, da vse čuti s tamošnjim! narodnjaki in jih moralno podpre v njih boju. Ljubljančanom in drugim priporočamo, da se odpeljejo z brzovlakom ob 11. uri 20 minut ali ob 11 uri 41 minut do Zagorja in potem (čaka se tam dobre pol ure) z lokalnim vlakom dalje do Hrastnika. S tem se pelje tudi zagorski Sokol in zagorski pevski klub v Hrastnik, kjer se jih slovesno sprejme ob 2. uri 16 minut. Na pomoč našim! Velika ljudska slavnost se vrši na vrtu gospe Marije Logar v Hrastniku in se prične ob 4. uri s telovadbo. Na sporedu je: telovadba, godba, petje, ples, sreeolov itd. Kot se euje, se udeleži izleta tudi žalski Sokol. Dalje: »Paz-niško in delavsko podporno društvo« iz Trbovelj, gasilno društvo iz Trbovelj. Skupno je priglašenih že 12 društev. Slavnost obeta biti velikanska. Pridite tudi gostje iz Ljubljane — sprejeli vas bomo z veseljem. — Novi finančni ravnatelj Alojzij Kliment je v soboto prevzel vodstvo tukajšnje finančne direkcije. — Iz justiene službe. Premeščeni so sodni pristavi dr. Frane Cvetko iz Metlike v Trebnje, Anton N a-gode iz Radovljice v Ljubljano in dr. Ivan P o 1 e c iz Trebnjega v Radovljico. Avskultanta dr. Franc V i-d o v i c in dr. Franc P i c h 1 e r sta imenovana za sodna pristava za Lož oziroma za Metliko. — Premešeenja. Evidenčni geo-meter v Črnomlju g. Adolf G 6 t z 1 je dodeljen v službovanje finančnemu ministrstvu na Dunaju. — Aspi-rant drž. železnic v Gorici g. Raj ko B e r 1 a n je premeščen v Kranj. — Prva matura na mestni realki v Idriji je bila 16., 17. in 18. t. m. pod predsedstvom dež. šolskega nadzornika g. Fr. H u b a d a. Delalo jo je 19 rednih dijakov in ena eksterni-stinja; vsi so jo izvršili z dobrim uspehom. Imena prvih gg. idrijskih maturantov so: Rupreht B r o v e t z Bleda, Avguštin D e ž el a iz Idrije, Kormelij Ferjančič iz Celovca, Karel T u x iz Metlike, Matej H a b e iz Vojskega pri Idriji (z odliko), Rafael lp a vec iz Idrije, Evgenij Kavčič iz Idrije (z odliko), Franc Kavčič iz Žirov, Ivan K o 1 e r iz Idrije, Ernest K r u 1 e j iz Laškega, Adolf L a p a j n e iz Idrije, Srečko L a p a j n e iz Idrije, Ivan Legat iz Lesc, Matija L i p u ž i č z Gor pri Idriji, Josip Princ z Reke, Anton T u r k iz Novega Kota pri Dragi, Josip Urbančič iz Ljubljane, Franc Vodopivec iz Brestovice, Franc \V e i s s iz Idrije, gospa Marija Š t e b i iz Ljubljane (ekstemisti-nja). Mestna občina je maturantom na čast priredila v nedeljo zabaven večer. Zatišje. Da primerno proslavi cesarjev 601etni vladarski jubilej, nakupila je mestna občina ljubljanska posestvo »Sangrad« pri Cerkljah na Gorenjskem ter ga pretvorila v dijaško počitniško naselbino »Zatišje«. Tjekaj je pred dobrim tednom dni odšlo nad 100 ubožnejših, deloma obenem slabotnejših otrok ljubljanskih mestnih ljudskih šol, da se v svežem planinskem zraku, ob tečni hrani, v zdravem stanovanju odpočije jo in okrepe. Peščica se jih je — veliko jih je šlo še le prvič v svojem življenji od doma — vsled domotožja vrnila domov. Velika večina bo pa pod umnim nadzorstvom prebila on-di cele počitnice, kjer dobe v obili meri vsega, česar so doma občutno pogrešali. Na razpolago je za raznovrstne igre velik, nalašč za to najet travnik. Naselbina prireja pod nadzorstvom izlete v bližnjo okolico. Tudi krepilna kopel je tu. Žalibog se je pa pokazalo, da je »Zatišje« za marsikaterega naseljenca tudi še vzgojnega pomena, ker — doma za- nemarjen ali celo brez vsakega nadzorstva —- ni poznal reda in snage, katerima ga je šele priučiti. Namen, ki ga imajo dijaške počitniške naselbine vobče, bo torej »Zatišje« dosezalo v polni meri in morajo biti starši in otroci občinskemu svetu za dobroto, ki so je deležni, le opravičeno hvalo dolžni. — To se nam je videlo po informacijah, ki smo jih dobili na najmerodajnejšem mestu,treba povedati osobito v odgovor na napade »Slovenčeve«, ki opsuje in oblati vse, kar ukrene mestni občinski svet, pa naj bode še tako koristno in človekoljubno delo. — Is deželnega šolskega svete- Imenovani so: sa Spodnji Se-mon nadučitelj Ivan Šuligoj in Amalija Trampuš; sa Suhor Klo-ti Ida Kun ase; sa Vrabce Anton Knap; sa Tunjice Antonija Albreht; sa Komenda Šent Peter Pavla Potočnik; sa Brusnice Marija Hab e; sa SenturŠko goro France Kermelj; za Šent Pater pri Novem mestu naduČitelj France M1 a k a r; za Goreuji Logatec Štefanija Kokalj za Stari trg pri Ložu Frančiška Va-1 e n č i 6; sa Valto vas Josi pina Veroe; sa Col Ludo vika Č r e t n i k; sa Žu-žemperk Frančiška Mikec. — Upokojeni učitelji. V pokoj sta stopila Anton Pegam v Ma-tenji vasi in L u d o v i k Fettioh-Frankheim, nadučitelj v Mokronogu. — Šolski sluga na nemški gimnaziji v Ljubljani je postal Josip Sperner. — V 7. činovni razred bodeta pomaknjena profesorja dr. Bezjak in Virbnik. — Novi predsednik Lloyda. Za predsednika avstrijskega Lloyda je imenovan član gosposke zbornice grof Karel S t u r g k h. Novi predsednik je bil višji uradnik v naučnem ministrstvu in se seveda ni imel nikdar prilike baviti s pomorskimi stvarmi. Marsikak navaden kapitan bi bil stokrat sposobnejši sa to mesto, a mi smo v Avstriji! Novi prispevki Ciril in Meto do vi družbi. Precej je že prišlo med Slovenci v navado, da se mesto venca na grob kake ljubljene osebe daruje dotični znesek Šolski družbi; toda vendar so Še ti le bele vrane in večina ostaja Še pri stari navadi ter prinaša na grob sveže vence, ki se tam posušijo ter počasi zginejo brez sledu. Ali ne bi tu posegla družba vmes ter se ravnala po vzgleda češke „Matice Školske"? Ta je vpeljala male črne listke, katere ob vsaki priložnosti razprodaja med dru-Štva, med dijake itd. in ti jih potem porabijo za svoje vence. Lepo je bilo videti pogreb pesni sa Čeoha, ko so posamezna društva in razredi tekmovali med seboj, kdo bode imel večji venec iz teh listkov in ko je bil veliki pesnik v grob položen, pokrivalo je njegov grob nešteto vencev, ki so obstojali iz samih črnih listkov in na njih se je lesketal napis v zlatih črkah: „Matici Školski". Lepše se pač ne more počastiti spomin velikega pesnika. In tako naj bi tudi slovenski narod častil svoje zaslužne može ob njih smrti — ne veneo iz cvetlic, ampak iz malih Črnih listkov z napisom „Druibi Ciril in Metodovi" naj spremlja od sedaj naprej zaslužnega moža k zadnjemu počitku. — nMatica školska-razprodaja sedaj tudi lične zastavice, katerih proda zelo dosti, posebno pri kaki slavnosti. To bi storila lahko tudi družba, gotovo bi imela pri tem dobiček. ,,Akademično ferijalno društvo Sava11 javlja, da se vrši letošnji občni zbor dne 1. avgusta 1908 ob 8 uri zvečer v „Narodnem domu" 1 Ker je spored in dnevni red jako važen, opozarjamo nanj že sedaj vse Čast. starejšine in tovariše člane, da se ga udeleže v največjem Številu! — V nedeljo dne 2. avgusta sjutraj sestanek v Švicariji, kamor so vabljeni starejšiue, Člani in prijatelji društva! Natančni dnevni red sledi pozneje. — Odbor. Slavnost ljubljanskih gasilcev. Dne 15. avgusta t. 1. zboruje na Vrhniki zveza gasilnih društev. Po sborovanju pripeljejo se društva in deputacije v Ljubljano, kjer je s večer vojaški konoert v prejšnji Hafnerjevi pivovarni. Drugi dan t. j. 16. sjutraj slavnostni sprevod, maša pred nMestnim domomu itd. Popoldan velika tombola in na to veselica v zvezdi in na Kongresnem trgu, kjer bodo postavljeni razni paviljoni ter nebroj drugih zabavišč. Ker so dohodki namenjeni za invalidni in podporni sklad društva, želeti je le, da se občinstvo kar največ mogoče udeleži te slavnosti ter s tem izkaže simpatije do društva. Stroški orožnih vaj. Reservist je navadno siromak in ga boli vsak izdatek bolj kot druge ljudi. Zdaj se čuje prav Čudna stvar, na katero opozarjamo pristojno vojaško oblast naj dožene, kaj je na njej resnioe. Reservisti iz Istre, ki so služili pri 1. bataljona 27. domobranskega peš-polka pripovedujejo — kar se nam sdi skoro neverjetno — da so 12. julija, predno so zopet oblekli oiviluo obleko, morali plačati po 40 in 4>0 in tudi 80 vinarjev za — obrabljenje monture in zopet toliko od pušk, čeprav so bile snažne. Govori se, da se je to zgodilo ne le pri 1., nego tudi pri 2., 3. in 4. kompaniji. C e seje to res zgodilo, je bilo to gotovo nepravilno in se je zgodilo, ne da bi sa to vedeli pristojni predpostavi]enoi. Prav s ozirom na to pa si štejemo v dolžnost, opozorili na to pristojno vojaško oblast. Most čez Gradasčico. Čenčavi „Slovenao" je naenkrat našel, da most čes G-radaŠčioo pred -trnovsko cerkvijo ni v dobrem stanju. Ta most je bil predlanskim tememljito popravljen in je danes kakor se lahko vsakdo prepriča, v popolnoma dobrem stanju. Tudi brv čez Gradasčico med obema mostoma je bila letos popravljena tako, da se ni bati, da bi se razrušila. rSlovenecu najbrž ne razloči med mostom in med brvjo. Ta brv stoji že veliko iet in bo v doglednem času misliti na to, da se napravi nova. Kakor smo se informirali na pristojnem mestu, ima stavbni urad to zadevo v evidenci in pripravlja kar treba, da se napravi nova brv iz lesa, železa ali iz betona. ipPrpsveti" so darovali: Gosp. dr. Ivo Šubelj na Dunaju 100 K, si. notranjska posojilnica v Postojni 50 kron, g. Primožič, učiteljica v Črnomlju in g. Milan IvanČič, posestnik parne mlekarne na Svetju pri Medvodah, več kniig. Iskreno zahvalo izreka odbor „Prosvete". Državna subvencija. Za gradnjo vodovoda v vaseh Borje Št. Lambert in Senožet v občini Št. Lambert pri Litiji je dalo poljedelsko ministrstvo 12.400 K državne podpore. Prostovoljno gasilno društvo v Škofljici priredi v proslavo 60-letnice cesarjevega vladarja in 10-letnioe društva v nedeljo, dne 2. avgusta na senčnatem vrtu gospoda V. Ogorelca v Škofljici veselico. Spored: 1. Od 2. do 3. popoldne sprejem došlih društev. 2. Slavnostni govor. 3. Ob 4. pričetek veselice s godbo na pihala, srečolovom, korijan doli. prosto zabavo, plesom, umetal-nim ognjem itd. 4. Ob 9. s večer se-renada. Vstopnina: k veselici 40 vin., gasilci prosti; k plesu na plesni oder 10 vin. Čisti dobiček je namenjen v pokritje dolga na gasilnem orodju in se bodo preplačila hvaležno sprejemali. Sap le zadela v Trstu 271etno delavko K a r m e 1 o Vidovi č. Bila je takoj mrtva. Nogo si (e zlomila v Trstu 65-letna M a r i j a V i t e z, ki je padla na oesti. Zblaznel le davčni oiicijal g. I. D. v Litiji. Zaradi nesrečne ljubezni je skočila v Trstu v morje 321etna T e-r e z i j a S u s t e r š i Č, a so jo še pravočasno potegnili na suho, da ni utonila. Izselniki so vračajo V nedeljo se je s parnikom „Panonia" pripeljalo iz Amerike 828 oseb. Izkrcali so se v Neaplju, Trstu in Reki. Večinoma so Italijani in Hrvatje. Strela ubila moža in tono. K Radatoviču v žumberškem okraju na kranjsko-hrvaški meji je ubila strela zakonska Bulic. Strašna toča je padala v sredo v Posavini v Bosni. Bila je debela kot golobja jajca, razbila je pa prav vse. 30 centimetrov na debelo se je je nabralo. Veteransko društvo z nemško komando se je ustanovilo na Ljubnem v Savinski dolini. Umrla Je na Vranskem gospodična Fani Šentakova iz znane odlične narodne rodbine. Uspeh Koroščevih šolskih resolucij. Za realko v Fiirstenfeldu na Štajerskem je finančno ministrstvo že dovolilo potrebna sredstva. Štajerski Nemci bodo imeli zdaj 5 realk, Slovenci nobene! Mrtvond Je zadel v Celovcu branjevca Glančnika, ki je takoj simrl. Električno razsvetljavo je dobil Karlo vec. Ogenj V Paljugi v okraju Jaška na HrvaŠkem je udarila strela v hišo. Vsled vetra je pogorelo 7 hiš z gospodarskimi poslopji. Škode je 60.000 »on. Hov slovenski list v Ameriki. V Newyorku je začel izhajati ilustrovan slovenski list z naslovom „Vest-aik*, ki bo, kakor piše v prvi Številki, prinašal pred vsem slike o nesrečah v rovih, Štrajkih itd. in da bo posebno pozornost posvetil delavskim razmeram. List izdaja dražba in ostane na leto en dolar. Me v Ameriko I V slovenskih ^nieriških listih beremo svarilo, naj ljudje ne hodijo v Ameriko. Tako piše Anton K u k o v i č iz Louis-Ville Colorado „Glasu Narodu" med z Kočevja, Straža Toplic, Kudoltovega, Grosuplja. 8-40 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Tr«t» drž. žel. Gorice drž. žel Jeseni r, Tržiča n-oo ponoot. osebni vlak iz Trbiža, Ca lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsi, drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v L|ual|ano dri. kolodvor i 0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. io 59 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnika 6 i o zvečer. Osebni vlak iz Kamnika, o 09 ponoOl. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih (Odhodi in prihodi io označeni v srednjo ovropejakem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. Za barvanje sivih las svetlo, chataln. rjavo in črno. Edino pristno barvo za lose ki se izdeluje iz zelenih orehovih lupin. Učinek, stanovitnost, prirodnost neprebojna. Navodilo in izpričevalo o neškodljivosti je priloženo 2048—5 vsaki steklenici. Velika steklenica Izvleoka Iz orehovih lupin 3-00 K, karton s 6 malimi stekleni oa m I 7*— K, polzkuona steklenica 1-20 K, steklenica olja Iz orehovih lupin 2*— K, koa pomade Iz orehovih lupin 2-— K. linajdlteij N. & F. Longln Dunaj, L Mrtaeratraaao 10. | livarski u ao apreji Kranju. nec pri Rudolfu Rusu v 2265 19 JOS- ArkOa instalater za acetvlensko razsvetljavo v Ribnici, sprejme v službo instalaterja Plača po dogovoru. 2453-3 Odvetniška pisarna dr. Mat Protnerja in dr Fr Brnčića v Trstu, Via Nuova 13 sprejme a t septembrom 1908 ali tudi prej 2460 2 koncipijenta ki razume italijansko in spretnega stenografa Stenografi strojepisci imajo prednost. Pozor krčmarji in trgovci! Izvrstno Istrljansko belo vino razpošiljam od 600 litrov naprej po nizkih cenah. Od 1500 1 naprej zelo znižane Cene« Za pristnost jamčim. 2463 - 2 IVAN ČEH, ROČ, IStro. Topoloue plohe 6—7 cm debele, 21 — 4 m dolge produ 2495 2 Franc Cvek Moate s»«-l JL. | srn i»l Jamami. Pozor! Brivol! Pozor! Brivnica v LJubljani z mesečnimi dohodi čez leto in zimo 300 do 365 kron, aa takol proda aU zameni z brivnico na deželi. Vsak lahko dela prej čez en mesec v brivnici, da se sam prepriča o višini zaslužka. 2483—2 Naslov pove npravništvo „SIov. Naroda". Jako lep lovski pes (Vorstehhund) se le zatekel v Mokronog ter je že več dni brez pravega gospodarja. Lastniku daje pojasnila brezplačno Peter Strel, trgovec v Mokronogu. 2492—3 s d s 4 sobami in pritikllnami -se odda- mirni stranki brez otrok takoj ali za prihodnji selilni termin. Kje, pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". 2354—3 „pri Bobenčku" na Alineah na oglu državne in nove ceste v Rožno dolino, z novimi restavracijskimi prostori, lepim kostanjevim vrtom, z ac etili n-sko razsvetljavo, skoraj popolno opravo in lepim stanovanjem s koncesijo vred se odda takol v najemi oziroma s 1. avgustom ali pozneje. 2439-6 Natančneje se izve na Gline afc it. 37. Električko družba A. L G. Union Tehnična pisarno v LJubljani, Knoflooe ulice 5. Popolne elektriške naprave vsake vrste za razsvetljavo in prenos moči. 2512 1 1 , U1UUUU1UU1U1J1, itd. za enakomerni, izmenični in vrtilni tok. Stroji za vse industrijske svrhe. Inštalacijski materijal, žarnice, obločnice. Št 110. 2475 -3 Radi oddaje zgradbe enorozredneso novega šolskesa poslopja u Stari Lipi razpisuje se ofertna obravnava na dan 29. julija 1908 ob II. dopoldan v občinski pisarni na Vinici oziroma ob 10. dopoldan na liou mesta v HovI Upi. Pismenim, z 1 K kolekovanim ponudbam naj se priloži 10% varščina stroškov tega dela ali pa vseh del, na katere se ponudba glasi, ter se ima ponudba zapisati s črkami in besedami, kakor tudi naj te obsegajo izrecno opombo, da so dotiČnemu oferentu vsi pogoji, stroškovnik in načrti dobro znani in da se jim brezpogojno podvrže. Stavbna dela so naslednje proračunjena: 1. Zidarsko delo na....... 9 265 K 94 v 2. kamnoseško delo na..... 435 „ 04 n 3. tesarsko „ „ ..... 3.797 „ 23 „ 4. mizarsko „ „ ..... 1.030 „ — n 5. ključavničarsko delo na .... 1.343 „ 19 „ 6. kleparsko „ „ . . . . 386 n 32 „ 7. pleskarsko „ n . . . . 229 „ — „ 8. slikarsko n B . . . . 68 „ 83 „ 9. steklarsko „ „ .... 202 „ 25 „ 10. pečarsko „ „ . . . . 305 „ — „ 11. notranja oprava na ... . . . 430 w 20 , Skupna vsota ... 17 493 K — v Take ponudbe se bodo sprejemale pri o. kr. okrajnem Šolskem svetu v Črnomlju le do dneva obravnave, na pozneje došle ponudbe se sploh ne bo oziralo. Navedene dele stavbnega elaborata in stavbne pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih urah pri podpisani oblasti. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju dne 8. julija 1908. podružnica o Mleto. Ljubljanska kreditna banka t Ljubljani — sprejema 1 vloge na knjižioe In na tekodl račun ter jih obrestuje od ll Podružnica u Celovca. dna vloga po 4 Kupuje tn pgotinjn vrednoutne pmplrjo vseh vget po kulantnem 1kii-xii, izdajatelj in afeozaca! nzaanlB Bapta SnaAaelaelaK. iiaotala* i* tlak »Narodna tiskarne*« 27 SZ^A