trst, sobota 27‘ septembra 1958 k‘0 XIV.. št. 22 (4075) PRIMORSKI DNEVNIK t.ena 50 lir Tel.: Trst 94-638. 37-338 - Gorica Poštnina plačana v 93-808, 33-82 gotovini "• * 37-338* „ MONTECCHI St. C, II. nad. — TELEFON 93-IM IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA # 2« — °OUŠOV: za Po"ružnTCa GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8, do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — * CENE — ' TCak mm Višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljskalštevilka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, pol'etno 390, četrtletno 195 din — PoSfhl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 referendum v Franciji vseh njenih kolonijah žiriji so referendum začeli že včeraj ter se nadaljuje danes in jutri Abas poudarja pripravljenost na pogajanja — aa mr se Je zaključila uradna propa- ^ViHe eovn erendum ° novi ustavi- Ob 20. uri je De **>. not J?0 radiu in ponovno pozval prebival- nai yy_ Jr *. ZoV,®*1**)* s belikop-S iporoatr °, *■ da sploh h”11** glasui« • aiev- kjer se vil?* krajev ’ v" Pr,?v tako ,u_ k 1 ftasleH«-’ Jer bodo glaso-?°vili dva dni Usta- k* Volil«., 'menovane le-iCdo' komisije, ki se m **• Zatn ■ p°iavijo v nakit' kakšni httn nobenega dvo- *r frebivalu0 rezulla,> tam. Jmaknit tvu ne bo ispe-iL^aijami :-.se pred letečimi !to-$'misi? Pr-ed vojaštvom. ?")> je V Al- Ir v- V p milijone vo-d nc°skih tr?nai.ii in v vseh ..‘“'‘■ionov n‘iah pa *’ih a P^teka Izželo ab je kje prišlo hi^ri v vUh’1 diskovni kontekst dali dn’ Pa'ači v Alžiru toč? Poteka°be?ih Podatkov, U »o že?„ referendum. Poli?* vedeti ?.kopa ‘n ni mote pc‘dentov ‘ Je kje prišl° bh r'sse» 7 Agencija «Fran- ubdtiK*pri ra.n Poroča' da 3e Vil? 84 , operacijah# Mih, uPornikov, 18 pa ie „ bi. »a n«j - a tudi vest, v J luni?H i°oju Suk-Ahras 'iKt*tem i« u-,mpje V07ll°. i«; Sedež , j ‘ »leteči* vo- “kic^teln L- °b mino in 7 štiri « a oseba je bila I.« M>nj, «pVanjene-t»lš!4 nam ,s Journal# iB n7m«AUtvill» medtpm ko bo 'menovan za po- W K»iru . •iiL vlan-3*-, Predsednik ai- k»« M konf bat Abas na ^b«Pgramenci Podal >7-*V«j Javil ■ alžirske vla-Ho110, sm0Jk* vLce je t0 že‘ia 5W, lr*k* , Začasna vla-rih, na , ®Publike je pri Š5K........... -ur . —aZ?feti pogajanja, k • sestati se vsak M.. " ' * >tv„ Vla,^predstavniki fran, f-okj- te °da naše ljud- «ov. r »e br>aP0*0^P° orožja, -V. pr»vic«' ° priznane njc-- **• ;vro^n0s Francozov in iriji ne po- ihvi- Jcev , 1 her»šl •• >*e pv o l!K0r n«JIye6a vprašanja. ?tij|#Cl^ena v Alžirija, ki hiti kolonialistov, pu- ** t.n°v ni(Pri.v'bgiranih dr 1 ihieli * avbanov, ki (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Po včsrajšnji burni seji poslanske zbornice ie prišlo v vladi do hudega spora, ker so nekateri desničarski demokristjani prekinjali — poleg monarhistov in fašistov — socialdemokratskega finančnega ministra Pretija, ko je govori! o škandalu Giuffrč. Preti je protestiral že včeraj po seji zbornice. Danes pa se je sestal z zakladnim ministrom Andreottijem, katerega poročilo o škandalu r.i bilo ravno v skladu s Pre-tijevim. Navzoč je bil tudi Fanfani s svojim podtajnikom Maxio. Preti je že ob samem začetku razgovorov ponovno protestiral zaradi včerajšnjega nastopa nekateiih demokristjanov proti njemu. Nato so se vsi štirje dogovorili, kakšno stališče naj vlada zavzame na današnji stji komisije za finance in zaklad v razffravi o Malagodijevem predlogu za u-stanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o aferi Giuffre. Omenjena finančna komisija je nato začela na svoji seji z razpravo o škandalu. Komunistični člani komisije so zahtevali, naj se takoj izglasujejo vsi členi Malagodije-vega predloga o preiskavi. Demokristjani pa so se uprli, češ da je potrebno koordinirati delo bodoče preiskovalne komisije poslancev z enako komisijo, ki se bo ustanovila v senatu. Očitno je, da so demokristjani hoteli na ta način doseči zavlačevanje imenovanja preiskovalne komisije, kar jim je tudi uspelo. enakopravnosti. I Končno je bilo namreč skle- njeno, naj se zaprosi predsednika poslanske 'zbornice, da vskladi postopek S predsednikom senata. Tudi senatna komisija za finance se je sestala in razpravljala o Malagodijevem predlogu. Toda seja je bila kaj kmalu zaključena, ker so člaui komisije sklenili, da počakajo na sklepe poslauske komisije. Finančna komisija poslancev pa se bo sestala ponovno šele prihodnjo sredo. Medtem pa vladno časopisje, predvsem »Popolo#. z velikimi črkami piše o včerajšnji Andreottijevi izjavi, ki jo ie dal med svojim govorom, kr so ga levičarski poslanci večkrat prekinjali. Andreotti ie namreč izjavil, da tudi komunisti v Emiliji zbirajo prispevke med svojim članstvom in plačujejo obresti podobna kot delajo to tudi banke. Andreotti je pri tem pokazal tako «kreditno knjižico za notranjo uporabo v KPI», ki jo ie izdala pokrajinska federacija KPI v Bologni. Finančni mini-sler je nato pripomnil, da 'če je Giuffrejevo delovanje kaznivo potem bi morala oblast postopati tudi proli KPI Toda dodal je, dn veliav.ai bančni predpisi dopuščajo nabiranje prispevkov. Na Andreottijeve obtožbe je danes odgovorila pokrajinska federacija KPI iz Bologne s ti MH,l"iiiililll„lllllll||||lll|lumH,IIIIIIHi„linmi|llnlll,m,,,,,,!,HimiiiiiitimimiimmiiiHtNHintiMtiHMtMmgnniHmiMm ^langisti ovi libanonske wlje skušajo uprizarjati nerede - Karatni poudarja, da bo vodil 'ivenblokovsko politiko - Naserjeve čestitke in voščila Šehabu «fi -7 čest.?£neralu šehabu ^ Liba^bm "režnmom S i«r!|hiillC(-*‘banonske vla-,av0f ,kou(i..-i?OVoril po rala** « Priiiu da šehabov tSo^^hi k« nh'Kove pri- d *anSke Dol *afto prihodnje %>Ce Polltlke pozyal ,e V Pola* bi *n°,tnost in je t*,bski V-ka, k: saka libanon-J‘h n h g, ■ 1 «e temelji na V 7 r°dov K-. ni Zdru- ^k^^oru , \ Ut0piia' 1**5» ?Sa n . 7 dopisnikom > Jj' Kar‘a . «Daily F,x i< *ištij?°va v,”1! 17iavil, da 7» libanUtn>k ar! zahtevala c i. nona ameriških čet 1,% fto‘rebno °da‘ Pa je 1 I • °,aii *o f .‘Olrani- se ne a h#j angiJ* vprašanja loc°»0zbalj*va sPoročili, da >r ‘‘M proiiSVojo Pas*v-«»i-,t»to* bo v 1 novi vladi-ki Mvj* 1 je Dpdrami odstopil \born P^Pomnil: »Na- bfčtL°st*lbad°hu °^° poli,iko' SCal 7'nese “e b* c*hii nose'J b°m uvesti btiv?*!«! V ,?ied arabskimi M v°dil an)> politiki V*hLI,eodvisno P®- ^•a m. zahodu. Sporočil je tudi, da bodo v soboto začeli razpravljati v vladi o umiku ameriških čet. Kakor zatrjujejo v ameriških poučenih krogih, bo umik a-meriških čel zončan konec oktobra. V istih krogih izjavljajo, da nič ne vedo, ali namerava tudi Velika Britanija v istem roku umakniti svoje čete iz Jordanije. Voditelji ljudskega odpora so se davi sestali na domu voditelja Salama. Sklenili so, da se bodo odzvali včerajšnjemu pozivu predsednika vlade, naj odstranijo barikade in položijo orožje. Odstranjevanje barikad so danes zjutraj prekinili. ker krščanski falangi-sti nameravajo ovirati delo nove vlade. Toda Salam je prepričal svoje pristaše, da je potrebno sprejeti poziv predsednika vlade, ne da bi. se ozirali na falangiste. zalo da olajšajo delo vlade. Zvedelo se je tudi, da je bil vzpostavljen svoboden promet v severnem delu države, kjer je prebivalstvo zahtevalo povratek varnostnih sil in otvoritev javnih uradov. Kakor rečeno, hujskajo fa-langisti še vedno na nerede. Njihovo glasilo «A1 Amal» pi še: «če je za Karamija vstaja končala, se libanonska revolucija učenja danes, Kara- mijeva vlada je izzivalna vlada.# Falangisti so danes priredili tudi demonstracije pred svojim sedežem. Udeležilo se jih je okoli 3000 mladeničev. Vzklikali so proti Karamiju in proti Naserju ter proti vsem članom vlade. Ni pa prišlo do incidentov, ker so varnostne sile močno zastražile vse področje in niso dovolile demonstrantom, da bi odšli po mestu. V političnih krogih poudarjajo. da bo morda potrebno razpustiti vse stranke, posebno pa falangistično stranko in sirsko ljudsko stranko, ki sta aktivno podpirali Šuma-novo politiko. V zahodnem delu Bejruta so začeli pripadniki varnostnih sil nocoj podirati trinajst barikad. Med delom ni prišlo do incidentov. Na vsem. libanonskem ozemlju je prepovedano nositi orožje. Prepove- dana so tudi vsa zborovanja in manifestacije. N icoj je neka patrulja ubila eno osebo eno pa ranila na področju Basla v Bejrutu. Omenjeni osebi sta ustavili neki avtomobil in sta skušali ugrabiti potnike. Neka patrulja jih ie pozvala, naj položita orožje, toda začela sta groziti. Zato so Vojaki streljali. posebno izjavo, v kateri se poudarja, da nikakor ne gre za »hranilne knjižice#, kakršne uporabljajo bgnke, temveč za dokumente, v katerih federacija beleži odnosne .zdrt ke in dohodke pri poslovanju s svojimi sekcijami, ki ne raz. polagajo s težkimi blagajnami m vlagajo zaradi tega svoj denar pri pokrajinski upravi KPI. Iz tega sledi, da demo-kristjansko časopisje ne poroča točno o nabiranju prispevkov v KPI in ne tolmači pravilno niti Andreottijevih izjav samih. S tem v zvezi pa se danes govori, da so se o tej zadevi pogovarjali na zgoraj omenjenem sestanku Andreotti, Preti in Maxia pod Fanfanijevim predsedstvom. Predvsem je Preti vložil ie en protest proti ravnanju ministra Andreottija, ki Pretija kot finančnega ministra ni -bil prej obvestil o obstoju takih knjižic v KPI. Ta protgst pa hkrati dokazuje, da so —, kot kaže — organi finačnih straž, katerim je »hranilna knjižica# KPI prišla v roke, obvestili o njej Andreottija namesto svojega predpostavljenega finančnega ministra Pretija. Zdi se, da tudi sicer vlada taka praksa v državni upravi: da namreč ministri niso obveščeni o stvareh, za katere so pristojni. Potemtakem ne bi bilo nič čudnega, če je neki minister obveščen o zade. vah, za katere ni pristojen, medtem ko pristojni ministri o istih zadevah ne vedo ničesar. Čeprav se ne more vedeti za vse sklepe tega sestanka štirih članov vlade, se govori, da so sklenili poskušati s predlogom, naj bi v pristojnost parlamentarne komisije vključili tudi zadevo s »hranilnimi knjižicami KP1» v E-miliji. Ta namen potrjuje tudi izjava, ki jo je dal pozneje poslanec Orlandi, ki je govoril o »Anonima Proletaria#, katere poslovanje naj bi raziskovali skupaj z »Anonima Banchie-ri»... Tudi včerajšnje vprašanje demokristjanskega poslanca Elkana dokazuje, da ima vlada podobne namene. On namreč vprašuje, ali so bili o bančnem poslovanju KPI obveščeni pristojni uradi in kakšne ukrepe namerava vlada sprejeli da bi vlagatelji bili zaščiteni v okviru zakonov, ki urejajo kreditno poslovanje. To pomeni, da bi hotela vlada tako parlamentarno preiskovalno komisijo, ki naj bi se ukvarjala na splošno s kreditnim poslovanjem v I-taliji. Na ta način bi bil prvotni predlog za preiskavo mnogo blažji. Hkrati pa bi bilo to v skladu z včerajšnjimi Andreottijevimi izjavami, da bi bilo potrebno revidirati sedanje določbe o poslovanju bank in da bi pri tem dobro služila prav parlamentarna preiskava. Poslanci so na plenarni seji razpravljali o proračunu kmetijskega ministrstva. Socialist Cattani ie dejal, da bi bilo mogoče rešiti vprašanje zaposlitve kmečkega delavstva z načrtnim kmetijstvom in z industrializacijo ter s strokovnim poukom. Komunist Ro-magnoli je kritiziral agrarno politiko vlade, ki je daleč od tega, da bi odstranila protislovja. ki ovirajo obnovo italijanskega kmetijstva. Znači len za to politiko je nedavni ukrep o znižanju cene žitu, ki je škodovala mnogim kmetovalcem prav v trenutku, ko smo pnea eni izmed ponavljajočih se kriz, ki se periodično pojavljajo v kapitalistični družbi. Senatorji pa so nadaljevali razpravo o proračunu trgovinske mornarice. Govoril je minister Spataro, ki je povedal, da znaša tonaža trgovskega brodovja 5 milijonov ton. kar pomeni ltklO ton več kot pred vojno, tako da bo dosegla čez dve leti 6 milijonov ton. Slaba stran tega brodovja pa je dejstvo, da je zelo velik odstotek ladij, ki so starejše od 25 let. Ladjedelnice so podvo jile proizvodnjo, prav tako se je podvojil tudi promet v primerjavi z letom 19.38, tako da je mednarodna bilanca aktivna prvič v zgedovini. Z .novimi pogodbami se je opustil 'Sistem kliringa, s čimer pa je nastala nevarnost, da se bo promet blaga namenjenega na Madžarsko in v CSR preselil iz Trsta na Reko. Vendar pa so sporazumi z Madžarsko in CSR dali zadovoljive rezultate. Glede ladjedelnic je dodal. da so prebrodile krizo s pomočjo vladine podpore, ki je bila povečana v marcu za novih 30 milijard, da bi se s tem pokrila razlika med ceno v Italiji in v inozemstvu. Med osnovne točke programa njegovega ministrstva pa spada izvajanje nove ureditve štirih plovnih družb, ki prevažajo na progah, ki so predvsem v nacionalnem interesu (PIN). Minister Spataro je nato povedal, da se bodo začela pogajanja za sklenitev novega jugoslovansko - italijanskega sporazuma o ribolovu, ki sc bodo verjetno končala že konec oktobra. Pred ministrovim govorom je monarhist Fiorentino dejal, da imajo družbe PIN 50-krat več dolga kot je njihov kapital, ki znaša 1400 milijonov lir. Pripomnil je, da bi bilo bolje, da bi se te družbe za- Posvetovanja zunanjih ministrov v OZN za mirno rešitev^ spo okoli Uoyd izjavlja, da «kna nekaj več upanja* - Nove kitajske obtožbe ZDA, da ovirajo varšavske razgovore - Senator Morse zahteva odstranitev Eisenhovverja in Dullesa - Govor iraškega in tunizijskega predstavnika v skupščini OZN NEW YORK, 26. — V New Yorku se izven uradnega zaseoanja skupščine OZN nadaljujejo razgovori c položaju v Formoski ožini. Ameriški državni tajnik Dulles je imel danes nov razgovor s Selwynom Lloy-dom. Lloyd se je zatem dolgo razgovarjal z voditeljem indijske delegacije Krišno Menonom. Dulles pa se je lazgovarjal tudi z vrhovnim poveljnikom zavezniških sil v Evropi generalom Nor,si a doni, popoldne pa z lao-škim in francoskim zunanjim ministrom in pozneje z norveškim zunanjim ministrom. Nocoj so se zunanji mi- nistri, ki so navzoči v New Torku, sestali skupno s stalnimi predstavniki vseh držav članic na večerji, ki jo je njim na čast priredil tajnik OZN. Lioyd je odpotoval iz New Yorka nocoj. Jutri bo odpotoval francoski zunanji minister De Murville, medtem kc bo Dulles odšel v Boston, kjer bo imel govor. Selwyn Lloyd je pozneje izjavil. da »ima nekaj več upanja# v mirno rešitev spora na Daljnem vzhodu, kakor ga je imel pred desetimi dnevi ob prihodu v Nevv York. Lloyd se je danes raztovarjal tudi s‘ tajnikom o/N Hammar-skjoeldom in s predsednikom skupščine Malikom. Na letališču je Lloyd izjavil; ((Prepričan sem o želji /.DA, da pride do mirne rešitve.. Mislim, da je važno za vsakogar, da skuša prispevati k u-spehu pogajanj v Varšavi.# Vedno bolj pa prevladuje mnenje, da bodo formoško vprašanje predložili čez nekaj tednov Varnostnemu svetu. V krogih blizu zahodnih diplomatov pravijo, da bi se zadeva utegnila takole razvijati; 1. Neuspeh pogajanj v Varšavi, zaradi česar bi 7,DA predložile zadevo OZN. 2. Zasedanje Var. nostnega sveta v zvezi s For-mozo. 3. Sovjetski ali (ormoški veto v Varnostnem svetu. 4. Predložitev zadeve glavni skupščini kjer velike države nimajo pravico veta. Prevladuje mnenje, da bi skupščina v tem primeru u-stanovila nekak posredovalni organizem in s tem v zvezi bi poverili novo pomirjevalno nalogo Hammarskjoeldu. Namesto tega pa bi skupščina lahko priporočala konferenco, kakršna je bila leta 1954 v Ženevi. Na konferenci naj bi sodelovali Dulles, Lloyd, Cuen-laj, Gromiko in De Murville. Nadaljnja možnost pa je v pogajanjih po diplomatski poti. Agencija Nova Kitajska je tudi danes obtožila ZDA, da sabotirajo razgovore v Varšavi. Agencija pravi, da se po krivdi /.DA pri teh razgovorili ni napredovalo. »Ameriški delegat postavlja raznovrstne predloge z edinim namenom, da vsili tako imenovano ustavitev ognju na Kitajskem#. A-gencija dodaja, da »umeriška zahteva nima nobenega smisla, ker do sedaj pi bilo spopada med Kitajsko in ZDA#. Predstavnik Foreign Officea je izjavil v zvezi z včerajšnjim govorom Selwyna l-loy-da v skupščini OZN, da je britanska vlada že večkrat poudarila da se spor ne sme rešiti z uporabo sile. V zvezi z govoricami o pripravah za sestanek zunanjih ministrov v Nevv Yorku, če ne bi uspeli varšavski razgovori, poudarjajo v krogih OZN, da sta indijski delegat Krišna Menon in britanski zunanji minister Selwyn Lloyd bila zadnje dni zelo aktivna. Na sinočnjem sprejemu, ki ga je priredil indijski delegat Krišna Menon. so bili poleg izjavil; «Formozo bi morali najprej postaviti pod oblast OZN. Pozneje bi morali razpisati plebiscit in dovoliti prebivalstvu Formoze, da odloča o svoji usodi. To pomeni, da bi moral Cangkajšek oditi, ker bi na Formozi bila vlada Organizacije združenih narodov. To tudi pomeni, da bi morali Kitajsko sprejeti v OZN#. Na vprašanje, ali bi ZDA imele pravico upreti se kitajskemu napadu na Formozo, je Gaitskeli odgovoril: »Ne verjamem v tako nevarnost. Formoza je oddaljena 130 km od kitajske celine. Kvemoj pa je oddaljen 6 km. Po mojem mnenju je malo verjetno, da bi Kitajska napadla Formozo. Jaz ne sprejemam tega, kar trdijo Američani, t.j. .la je Kvemoj nujno potreben za obrambo Formoze. Jasni? sem že povedal, da bi ameriška intervencija na Kvemoju, ki bi lahko povzročila tretjo svetovno vojno, bila velika blaznost#. Ameriški demokratični senator Morse pa je danes izročil tisku izjavo, v kateri pravi, da bi morali Eisenhowerja in Dullesa odstraniti z oblasti, če bosta nadaljevala sedanjo politiko glede kitajskih obalnih otokov. Morse dodaja, da sta Eisenliovver in Dulles postala neodgovorna človeka zaradi vojnohujskaštva, ki ga kažeta glede otokov Kvemoj in Macu. Morse zaključuje; »Nimamo nobene pravice do tega ozemlja in postali bomo napadal rekla »štirinajsto resno opozo-i dou ZDA zaradi kršitve kitajskih teritorialnih voda. A-gencita »Nova Kitajska# javlja, da je šest ameriških ladij danes kršilo kitajske teritorialne vode na področju pokrajine Pukjen. Prvi govornik pri današnjem nadaljevanju splo.ne razprave v skupščini OZN je bil i-raški predstavnik Javad, ki je izjavil, da bo njegova država sedaj, ko je bila rešena zatiranja, znala konstruktivno sodelovati v OZN. Obsodil ie politiko kolonialnih držav ter pozval OZN, naj posreduje, da napravi konec vojne v Alžiriji. Poudaril je, da je naloga skupščine OZN v sedanjem napetem mednarodnem položaju zavzemati se za nov red, da se jlpveštvo resi vnev., most i atomskega uničenja. Iraški delegat je tudi izjavil, da so /,DA in Velika Britanija nezakonito!, ravnale, ko so poslale svoje čete v kanon in Jordanijo Nizozemski zumiaji minister r.Uns je govoril’ o »ogromni škodi#, ki da je bila storjena nizozemskim ppdietjkni in državljanom v Indoneziji, pripomnil je, da bi to utegnilo znatno zavirHti pomoč industrijskih držav nezadostno razvitim državam. Vendar pa je izjavil, da bo njegova država še dalje prispevala v OZN zn tako pomoč. Luns se je izrekel za ustanovitev stalnih policijskih sil v OZN. Izrekel se je tudi za prekinitev jedrskih poizkusov ob primernem nadzorstvu. Glede obravnavanja alžirskega in ciprskega vprašanja v OZN pa je izjavil, da bi oilo bolje, če prizadete države same rešijo spor. Tuniški delegat Mokadem je izrekel prepričanje, da bo sestava alžirske vlade odločilni činitelj, ki bo pospešil rešitev francosko - »IjSrskega spo- nju in na svobodnem sodelovanju med Arabci in Francijo. Pripomnil je, da tuniška vlada še vedno želi prispevati, da se francosko - alžirski spor sporazumno re.ši. Mokadem je dalje izjavil: »Svečano izjavljam, da namerava moja vlada spoštovati svoje obveznosti do Francije in okrepiti vezi svobodnega sodelovanja in prijateljstva s to državo.# Zatem je Mokadem omenil, da sta Tunizija in Maroko lanskega novembra ponudila dobre usluge za pravično rešitev alžirskega vprašanja in ja dodal, da je ta ponudba vedno veljavna. Govoril je zatem o jedrskih poizkusih in je poudaril, da njegova vlada svečano izjavlja, da nasprotuje jedrskim poizkusom v Sahari. Glede Srednjega vzhoda j* Mokadem izjavil, da je sporazumna rešitev med prizadetimi ali pa v tesnem sodelovanju z njinti najboljše sredstvo za zmanjšanje napetosti in za normalizacijo na tem področ-ju- Minister je končno priporočal. naj glavni tajnik skupno z glavnim štabom OZN prouči ustanovitev stalnih sil miru OZN. Popoldne so govorili še gvatemalski zunanji minister, malajski državni minister in voditelj portugalske delegacije. Govorili so predvsem o gospodarskih vprašanjih in o veliki razliki med industrializiranimi državami in nezadostno razvitimi državami. Malajski delegat je glede alžirskega vprašanja obsodil francosko vlado, ker ni do sedaj rešila zadeve v skladu z listino O/.N in v skladu z resolucijami skupščine. Malajski delegat je obsodil sovjetski dumping s kositrom na svetovnih trgih in je pripomnil, da gre to v škodo nezadostno razvitih držav. Sploš. na razprava se bo nadaljeva- ra. Dodal je, da je, Tunizija na država, če bomo začeli I priznala vtados toda to ne no-vojaške operacije na tem pod-1 meni -spremembo tradieional- rocju#. _ I ne tuniške politike, ki teme- . __ ____ Pekinška vlada je danes iz-|iji na medsebojnem spoštova-1U v ponedeljek zjutraj. MllltMMnilltMIHIIimillMIIIIIIfmtHtlimimtIttlllllllliMiMmillltllllUMIHIIIIIIMIIIHIIHIIIIIIIItllimilHIIIIHIttimiHIIIIIIMtIllllllfllllllMIlimilHi Razgovori Kardelj-Gerhardsen V svojih zdravicah sta aha državnika poadarila mir, varnost in mednarodno enakopravnost (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Pri današnjih jugoslovansko-norve-skih razgovorih so bili navzoči z norveške strani predsednik Gerhardsen, funkcionarja predseuništva vlade in člana ministrstva Andersen in Algar in veleposlanik Norveške v Beogradu. Z jugoslovanske sirani pa Kardelj, Viadimir Popovič. Slavko Komar. Vladimir Velebit, Anton Vralu-ša in veleposlanik FLRJ na Norveškem Romovič. Opoldne je Edvard Kardelj priredil kosilo na čast svojemu gostu. V zdravici med kosilom je Edvard Kardelj poudaril. da sta prijateljski občutek jugoslovanskega in norveškega ljudstva in njihova privrženost stvari miru osnova medsebojnih prijateljskih odnosov. Ko je med drugim omenil fazne težave, ki se pojavljajo v mednarodnih odnosih, je Kardelj poudaril, da sodoben razvoj človeštva, njegove proizvajalne sile in sredstva za uničevanje zahtevajo, radi tega imenovale »Compa- j Commonwealtha, gnie di previde-nte disavanzo Voditelj britanskih laburi-nazionale#. A. P. 1 stov Gaitskeli je po televiziji . da se iz mednarodnih odno-Selwyna Lloyda in Dul esa na. sov odstrani praksa oslanja vzoči tudi voditelj delegacije nja na sj]Q jn vmešavanje v ŽAR Lufti, avstralski zunanji minister Casey, kanadski zunanji minister Smith, pakistanski predstavnik, indonezijski predstavnik ter predstavniki a. friškili in azijskih držav in nja na stio in vmešavanje v notranje zadeve drugih. »Jugoslavija je socialistična država, ki gre po laslni poti notranjega družbenega razvoja. Mi ne mislimo nikomur vsiljevati svojega stališča in pogledov, prav tako ne dovolimo. da vsiljuiejo drugi nam svoja stališča in poglede. Mi .I......m ........ Silen tajfun na Japonskem menimo, da pot k sodelovanju in miru ni v tem, da drug drugemu vsiljujemo svoje družbene in poiitične poglede. temveč da sodelujemo, kjer je sodelovanje mogoče in neobhodno v interesu ohranitve miru#. Kurdelj je poudaril. da je treba narodom dovoliti, da sami rešujejo svoja notranja vprašanja, kajti postavljati take in podobne oblike družbenega življenja kot pogoj za mednarodno sodelovanje, predstavila samo razlog za nove spopade in ogroža mir. Edina pot za o-hranitev miru je politika aktivne koeksistence med narodi," postopno in sporazumno reševanje vprašanja razorožitve. razvoj vsestranskega so- iiiiiiiiiiitiiiiidiiiiMiMMiiiiiiii m i milni umili Nič se ne ve o izstreljenem Vanguardu CAPE CANAVERAL, 26. -Danes ob to!38 (pdsreun^evropskem času) so v Cape Ca-naveraiu izstrelili raketo Meh faz s satelitom Vanguurd. V satelitu so bili razni instru- menti. Satelit je tehtal 9,5 kg sv«*tu Zato je neobhodno po-in je imel premer u0,B cm trebno. da obe državi po svo-*r«i,----------:.-.i- jih možnostih in stopnji svo- lMnogo mrtvih in ranjenih, več sto tisoč hiš poplavljenih Angleška ladja z 31 mornarji v nevarnosti TOKIO, 26. — Na področju Tokia je divjal močan tajfun, kakršnega ne pomnijo zadnjih 24 let. Po dosedanjih vesteh je med tajfunom zgubilo življenje 67 oseb, 125 jih je bilo ranjenih, 66 Pa jih pogrešajo. Tajfun z imenom «Ida» je divjal nad vzhodnim delom Japonske. Samo v Tokiu je bi'o 15 mrtvih. 80.000 ljudi je o-stalo brez strehe, okoli loti hiš je bilo uničenih in 300.000 poplavljenih. Na več krajih je prišlo do zemeljskih usadov. Vse večje trgovske ladje, ki so bile v pristaniščih, so pozvali, naj odplujejo na odprto morje. Gospodinjam so svetovali, naj si preskrbijo konser-virana živila in pitno vodo. Na področju Tokia se je potopilo 55 ribiških ladij, pogrešajo 12 mornarjev. Britanska trgovska ladja »Lskcliffe# je sporočila, da je ostala Jarez goriva na razburkanem morju 17 milj od polotoka Ciba v središču p< dročja, kjer divja tajfun. Na ladji je morje in veliki nalivi onemogočajo da bi ladji šli na pomoč. ■ »»------ Laburisti so proti aiiglfiškrmu predlogu za Ciper NIKOZIJA, 26. — Ciprski župani so se izrekli za podporo Makariosovemu načrtu za Ciper, po katerem naj bi otok ne bil vezan ne na Grčijo ne na Turčijo. Telegrafi-rali so tudi Mac Millanu. naj sprejme Makariosov načrt, ki ga soglasno podpirajo Grki na otoku, ki predstavljajo pet šestin prebivalstva. V posebni resoluciji pa priznavajo Ma-kariosa za edinega svojega glasnika o ciprskem vprašanju. Grški kralj, ki se sedaj nahaja v Avstriji na počitnicah, je posla’ Eisenhowerju posla- 31 mož posadk«. Razburkano j nico, v kateri ga prosi za podporo v ciprskem vprašanju. Predstavnik Foreign Officea je potrdil, da namerava Velika Briianija uvesti svoj načrt o Cipru, po katerem naj sedem let otok upravlja vlada predstavnikov grške in turške skupnosti pod Veliko Britanijo. Izvršni odbor britanske laburistične stranke pa je na današnji popoldanski seji odobril resolucijo, ki zahteva, naj angleška vlada odloži uvedbo svojega načrta, du se tako napravi konec sedanje krize na otoku. IJo mnenju laburistov nudijo zadnji Makariosovi predlogi ponovno upanje, da je mogoče s pogajanji doseči rešitev. Zato bi morala angleška vlada te predloge takoj proučiti. O ciprski krizi tako kot o krizi na Daljnem vzhodu bodo razpravljali takoj po otvoritvi na letnem kongresu laburistične stranke, ki bo v ponedeljek zjutraj v Scarboroughu. Glede Daljnega vzhoda so laburisti spet poudarili svoje znano »tališč«. (meteorološko oku> 8.45 bi se bilo mo-t. ali je satelit na- Tehniki umeriš so ta satelit inv ther Eye» (mei Okrog 18, ralo vedeti _ stopil svojo krožno pot ali Obvestilo o tem bi bili dni' istočasnu v Cape Canaveralu in Waslnngtonu. Satelit se je naj. prej počasi odmikal od zemlje] nato pa je dobil vedno večjo hitrost ter | o približno dveh minutah izginil v oblačnem nebu. Izvedelo se je, da je izstrelitvi prisostvoval ‘udi Duncan Sandys, britanski o-bramhni minister, ki je pivšel v Cape Canaveral preteklo noč iz VVashingtona. Toda čas, ko bi se moralo o satelitu že kaj vedeti in ka bi moral začeti delovati radijski oddajnik, je že davr, * potekel tooa o satelitu se ne ve še nič, razen tega, da so se radijski znaki iz satelita .'dišali po izstrelitvi le malo časa, nakar so utihnili in j>h ni bilo več slišati. Ob 10. uri ?.v-.*-čer (po srednjeevropskem času) je ravnatelj načrtov Va.,-guard dr. John Hagen izjavil, da še ni točnih vesti. .Treot bo še dan ali d . a, preden ho mogoče reči. ali je satelit na krožni poti ali ne. Dostavil je: »Ne ugaja nam tak položaj] toda najboljša domneva, ki jo lahko napravimo v tem tte nutku, je ta da je verjetnost, da Vanguard ni nastopil krožne poti, večja od nasprotne možnosti.# Trenutno sc torej sploh nič ne v« kaj j« z Vanguardom. delovanja in priznanje vsakemu narodu pravice do neodvisnosti. V naporih za uveljavljenje teh načel daje Jugoslavija velik pomen medsebojnim stikom in izmenjavi misli med državniki. Zato je tudi prepričana, da bo obisk Gerhardsena prispeval ne le k okrepitvi sodelovanja in prijateljstva med obema državama. temveč da ho tudi pomemben prispevek k omenjenim naprom. Gerhardsen je v svojem odgovoru poudaril, da je že kratko bivanje v Beogradu zadostovalo, da občuti, da je v gosteh pri prijateljih. Potem ko je omenil skupno borbo narodov za neodvisnost, j« dejal, da je hrabra borba jugoslovanskih partizanov dala pobudo tudi norveškemu ljudstvu ki je z globokim spoštovanjem spremljalo borbo jugoslovanskega ljudstva, kate-rpga sinovi počivajo danes tudi na Norveškem. V zvezi z mednarodnimi vprašanji j« Gerhardsen izjavil, da bi bilo iluzorno misliti, da se bodo ta vprašanja hitro rešila, mir. varnost ih mednarodna enakopravnost so smotri nor-i^ke in jugoslovanske politike. Ohe državi želita prispevati k m>rnemu razvoju v jegn vpliva storita vse, da se okrepijo Združeni narodi, ki imajo danes vedno večjo vlogo, Sodelovanje na mnogih področjih med Norveško in Jugoslavijo lahko služi za zgled. Temu sodelovanju posveča Norveška veliko pozornost in želi, dn se to sodelovanje še bolj razširi. Nocoj Je Edvard Kardelj priredil v zveznem izvršnem svetu sprejem v čast svojemu gostu. B. B. -■ -- *• __ Ni k sklepa o Wilsonovi pomilostitvi MONTGUMKLč. 26. — Gn-verner Alabame je danes poslušal prošnjo za pomilosti-!e.v. cfn,ca Jimmyja Wilsona, ki )e bil obsojen na smrt, ker je ukradel neki stari beli ženski, in sicer ponoči, 1,95 dolarja. Za pomilostitev ni prosil sam Wilson temveč njegov odvetnik, ki je dejal, da bi Wilson gotovo ne bil obsojen na smrt, če bi bil bel, ter njegova dva brata. Govoril je tudi tožilec. Na avdienci pa je bil tudi Wilson sam. Guverner se o svoji odločitvi se ni izrekel. V Tevarlcani. na meji med Tevasom jn Arkansasom, j« kakih 200 belih študentov napadlo na športnem igrišču nekaj avtomobilov, ki so pripadali črncem, ker sta se na enem teh avtomobilov nahajali dve beli ženski. Policij« je potem napravila red. PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: Najvišja temp« ra-Uira 23, najnižja 18,3, zračni tlak 101(1,4, veter jugozahodnik 4 ten na uro, vlaga S8 odst., dežja 30,1 nam, morje skoraj mir. no, temperatura morja 2»,2 — 2 — 27. septembra 1958 ržaški dnevnik Danes, SOBOTA, ^ Damijan, Dalja one ob Sonce vzide ob 5.37 m g Lu„a 17.53. Dolžina 5.J5. vzidi od 17.36 m zatone op Jutri- NEDELJA. 28- septembra Venčeslav, VeQKa]e^a CajanM. 13*00 Oddaja a ^ Pertot: »Prav.j.ca^, 13 45 DebU»sy: ta- 19.00 Orkester lt! 15 Sestanek s ^o.OO 19.30 Pestra sla51?**.,,, go.45 S#; 20.30 Teden V,» "ramati?1^ zgodba; Heinricti von A, h a el K©hlhaas>v nato ^ m a n do Trova-jon,Ji- orMjter, Iiuuiuv lino in orn.v-;-,u Koncert za vicUpo 22.30 Orkestra Franc ^ KRITIKE IN POROČILA Skupščina uslužbencev Delavskih zadrug Drugi jesenski koncert v Avditoriju Sinoči je bilo enotno zborovanje delavcev in uslužbencev Delavskih zadrug, na katerem je bilo govora o odpustu štirih delavcev in drugih kršitvah delavskih pogodb, saj nameravajo predati nekatere prodajalne v upravo privatnikom. Na skupščini so sklenili na poziv urada za delo počakati iitiittiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiitiitiitiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiifiintiiiiiiiiitiiiinniii S skakalne deske padel na glavo plavalke Oba sta se pri tem ranila Do svojevrstne nezgode je ] como in Monte, ga je podrl na prišlo včeraj popoldne okoli tla neki fiat 600. Šofer je t»-16. ure v pokritem kopališču * koj izstopil, naložil ponesrr- na Nabrežju T. Gulli. 15 let stari Luigi Pirona iz Pendice Skoljeta št. 5 se je povzpel na skakalnico in se vrtel na deski, da bi skoči), v vodo bazena. Toda nesreča je hotela, da je fant zgubil ravnotežje v nepravem trenutku in tako je priletel najprej na glavo 19 let stare Giuliane Buffon iz Ul. Monte Gengio 13, potem pa sta se oba potopila. No. kmalu sta bila spet pa površju, a le s težavo sta prišla iz bazena. Pirona se je namreč pobil po glavi, Buffonova pa je bila ranjena na glavi in je dobila tudi lahek pretres možganov. Oba so z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so Pirona sprejeli na o-pazovalni oddelek s prognozo okrevanja v dobrem tednu ali največ# 10 dneh. medtem ko so Buffonovo odpeljali na l. kirurški oddelek s prognozo o-krevanja v 10 do 15 dneh. seveda najbolj občutili trgov- i ljen kos ceste pred palačo INA , maj. Trotto, ki naj bi imel tu--i in stanovalci pritličnih | na Trgu Dalmazia. *i motorni žoln m uporabljal f j J ~TT*)i * %ust 40 uslužbencev v splošni bolnišnici čenča v avto in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so mu zdrav, niki ugotovili -ano na zgornji ustnici, ozdravljivo v enem tednu. Potem ko je Sigonija predal zdravnikom, je šofer zopet sedel v avto in se odpeljal, ker ga pač ni nihče vprašal za dokumente. Koncerte, ki jih prireja gledališče «Verdi» s Tržaškim filharmoničnim orkestrom v Avditoriju, moramo ljubiteljem glasbe zares priporočiti. To pa ne zaradi tega, ker bi tern koncertom (za katere so, mimogrede povedano, vstopnice zelo poceni) manjkalo občinstvo, saj je bil n. pr. včeraj zvečer Avditorij popolnoma zaseden, temveč zaradi tega, ker so zanimivi v mnogih pogledih. Včerajšnji koncert je nudit tri-zanimivosti: mladi dirigent Zedda, 14-letni violinist Uto Ughi in neka v Trstu prvič izvajana skladba. Alberto Zedda; ki je iz Milana in je tam tudi študiraj, spada s svojimi 30 leti v generacijo najmlajših dirigentov, a je stalni dirigent simfoničnega orkestra v Cincinnatiju (ZDA). Deluje pa tudi kot operni dirigent. Z veseljem lahko ugotovimo, da moremo videti v Zeddi enega izmed bodočih velikih dirigentov, če bo napredoval in še izpopolnil to, kar je že dosegel doslej. Violinist Uto Ughi ima kljub svojim 14 letom za seboj že kar majhno kariero. Včeraj je igral prekrasen Beethovnov Koncert op. 64 za violino in orkester. Mladi virtuoz izvablja iz svojega glasbila čiste melodije in pogosto mu uspe dobro posredovati plemenitost Beethovnove glasbe. Njegov nastop je siguren, čeprav se je vendar zgodilo, da se je v prvem stavku za nekaj taktov tonil z orkestrom. Poleg Schuberta, Beethovna in Mendelssohna je bil na sporedu tudi Giutio Confalonieri svojo Hilaria Suite, ki se je Trstu prvič izvajala. Delo, v katerem avtor slika nekatera duševna razpoloženja, je bi. to simpatično sprejeto. Koncert se je začel s Schubertovo uverturo Rosamunda, zaključil se je pa z bravurozno izvedeno Mendelssohnovo IV. simfonijo. Razen dirigenta in solista je treba pohvaliti odlične orke-straše. vetje v kakšni veži, toda na mokrem tlaku ji je spodrsnilo in je padla. Očividci so ji takoj priskočili na pomoč, medtem pa je nekdo že poklical postajo RK in nekaj trenutkov za tem so jo z rešilnim avtom odpeljali v splošno bolnišnico Tu so jo sprejeli na ortoped ski oddelek s pridržano pro gnozo. Baletna šola SNG Vpisovanje od 2. do 12. oktobra 1958 v prostorih SNG Ul. S. Vito 17 od 9. do 12. ure Sprejemajo se otroci od 6 let dalje. Poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta dalje. «#------------------ DOKUMENTARNI FILMI VLAD. KOMISARIATA Jutri ob 11. uri bodo na pobudo vladnega komisariata v Avditoriju predvajali naslednje dokumentarne filme; Trst in njegovo pristanišče, Trst in njegove industrije. Letalska šola. Prva dva dokumentarna filma je pripravil tiskovni urad vladnega komisariata in so ju predvajali tudi na mednarodnem dunajskem velesejmu. Vstop je prost. «»----- Odobritev posojil iz rotacijskega sklada Sinočf je tajništvo nove Delavske zbornice poslalo pod-prefektu za upravne posle dr. Pasinu telegram z zahtevo, da pride čimprej do sestanka s predstavniki prizadetih kategorij o odpustih v splošni bolnišnici. Kot je znano, so v splošni bolnišnici odpustili 40 oseb, češ da nimajo potrebnih sredstev. Položaj je namreč tak, da bolnišnica stvarno ne more kriti izdatkov, ker prefektura ni odobrila proračuna in ni pristala na povišanje hra-narine, s katero naj bi pokrili proračunske izdatke. Sindikalne organizacije pa ugotavljajo, da osebja še zdaleč ni preveč in da je vsega obsojanja vredno poskusiti reševati proračunske težave z odpusti. Vendar pa prav tako ne bi bilo pravilno rešiti to vprašanje s povišanjem hra-narine, kar bi prizadelo vse bolnike. Pred kratkim je zakladno ministrstvo odobrilo 7 posojil iz rotacijskega sklada za Trst in Gorico v višini 2 milijard 375 milijonov ir. S temi posojili je bilo do sedaj odobrenih v okviru rotacijskega sklada 03 posojil za 6 milijard 456 milijonov lir. Večino posojil je bilo odobrenih za modernizacijo in razširitev že obstoječih podjetij, saj so samo 13 posojil v višini ene milijarde 708 milijonov lir odobrili za nova podjetja. Večino posojil so odobrili za kovinsko industrijo. Zanimivo je tudi, da je demokristjanska agencija «Giu lia» prisiljena kritizirati delovanje zakladnega ministrstva, češ da prepočasi" izdaja dokončna dovoljenja za posojila, ki so jih že podrobno proučili in odobrili lokalni organi in navaja kot tipičen pri mer posojilo za podjetje «FILSNIA», ki bo zaposlilo precejšnje število delovne sile in katerega nameravajo ustanoviti v okviru žaveljske-ga industrijskega pristanišča V bolnišnici si je zlomila nogo Avto podrl pešca Ko je hotel sinoči 39 let stari Antonio Sigoni iz Nabrežine 41 prekoračiti Ul. Si Gia- Včeraj dopoldne ob 11,15 so na ortopedski oddelek spiošne bolnišnice sprejeli s pridržano prognozo 75 let staro Ello Herdmann por. Bertolino iz Mi ramarskega drevoreda 57, kateri so zdravniki ugotovili zlom levega kolka. Herdmannova že dalj časa le ži v nevrološkem oddelku bolnišnice pri Sv. Ivanu. Pred. včerajšnjim ponoči je vstala s postelje, da bi odšla do stranišča, ko je nenadoma izgubila ravnotežje in padla na tla, NOVI FILMI Bonjour, tristesse Prui hip se nam včasih zdi, da prisostvujemo dobremu filmu spričo odlične igre vsaj nekaterih igralcev. Tako tudi pri filmu »Bonjour. tristesse#, ki ga je po znanem romanu Franooiae Sagan napravil Ot- to Preminger — epet eden od ln’ Armando ^ciascia, • ^ Baion El-liot; 2*3° IIADIO T*1- * 12.10 11.30 Komorna gj. , 'ganit-. Igi ajo orkestri 3* Tretji 16.30 Fek'iva-1 M'e/istofele^ 1z.w1.aui v.—--------- Arriga Boita, .,!.9:°c,e‘rg0li jrfJJ daja; 19.30 Gujao virju: 21 povesti Ver* irarti prizori iz U. PROGHAM 9.30 Igra . or^f 16 00 svetal 19.00 F^'«,«lil**1 Vorku; 21.00 Rossini- v AlžirUnADio KOPER J30, poročila v sl°v- 13,30, 15.00. . Poročila v It*1- 6.3°. jjjd, 17JŠ"I9U5, 3"ž-3°;7]5 Pren^^o 5.00-6.19 in 7.00-7. jutro, i,i 715 GlaSl>ažel1ari° 13-40 Glasba po vte "‘-l oti. nasveti; 13.45 PpP? KuJtudUj, od tu in tam; 14-30 n Joh3nno* in od tu in tam, Jona"’",. 14-40 VT * Straussom 10 ^ TnsKe mf‘G!as-lem; 15.20 Cigansk' % CB> 15.40-17.00 Prenos Rb. pl beni variete: 18.50 RL; ^ ščah; 19.30-22.15 Pn® Piesna glasba SLOVENIJA 327.1 Ul, Poročila: 5.00 10.00, 13.00, lj.°°- ...jv 22.00. 22.55. 8.30 ^ 8.05 »Mladina poj ’ensKa dtlssohn-Barthold.v. .. . 9.0°Jjl( ba k «Snu kresne n^j«; Z«, diiska šola za nižJ® ^ »» .,j oranže; 9.30 IzbraU iz arhiva zabavne s -g «18 -j Iz opernega svetaj,30 Pi®,2oi pihalne godbe»; ! • v0Ki; Ljj tednik: 11.45 Havajski D-/ ■ skladbi F-. c 25 i, Kmetijski nasveti; ’^ napevi izpod -zeleneja ,r»(’ 13.30 Zvoki rcmantiin«? pjjj? lO.dlt ‘ r stra: 14.00 Pet Pevc*Lti it.> uic -zanimiVOBU^jSi P». pevk; 14.15 Zanimi nostf in tehnike; J4^dra^5i slušalci čestitajo m tTUpov; 16.00 Uira popevk n? r V Z našimi soUsL ‘n : ijAji; 18.00 Radijski lek^L j ugasi*, j) pesmi in plesu P° 18.45 Okno v svet. 1 jfi t Zabaven sobotni vece , ki za konec tedna. .jj TELEVIZIJA^; K 17.00 Spored za & tV:,1«. Poročila; 19.15 Popevke- 20.00 Potovim trolej v' Sahari; f0;121.00 % ltaly; 20.30 Poroč'1*;', in U chiere; 22.00 «P°n|zarom3fl» ^ žaljeni*), priredba iz stoje vsk ega. OD VČERAJ DO DANES Dne 26 septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 14 oseb, porok pa je bilo 13 POROČILI SO SE: kemik Gior. g-io Berlot in študentka Anna- ia S; " ---------* --------- avstrijskih Američanov — fci nastopa to pot tudi kot producent. Za film je režiser izbral dober »ca*t», toda predvsem pojava in igra mlade Jean Seberg dela film vreden ogleda. Naj kar omenimo še Deborah Kerr, Mylene Demon. geot, Davida Nivena in Goef-frega Horna, ki — če že niso nenadomestljivi — so vendar taki igralci, da drže film po igralski plati ves čas na dostojnem povprečju. Da je pa Premingerju uspelo narediti dober film, se ne da trditi. Vprašanje je, ali je bila srečna zamisel, delati iz romana Saganove film. Zdi se, da se je s prenosom na platno izgubilo vse tisto, kar daje krhkemu literarnemu proizvodu svojo veljavo, in zgodba, ki je ostala je preneznotna, preveč banalna, da bi mogla na gledalca učinkovati s prepričljivostjo oelikega filmskega dela. Ostala je sicer režiserjeva bravuroznost, ki dominira nad filmom. Dvomljive vrednosti je simbolika v črno-belem v nasprotju z barvnim delom filma. Kljub vsemu je film vreden ogleda. • «#------- maria feanti, agent finance Luigi Tazzeri in uradnica Ned-da Mi-cheli, industrijski izvedenec Vir-gilio Mezzetti in gospodinja Li. lana Carpami, električar Bruno Rossetti in gospodinja Giovanna Barbo, barist Silvio Giagodi in baristka Laura Sferco. mizar Marcello Krecic in baristka Emi-liana Martella-ni, uradnik Angelo Ciambrone in gospodinja Ange. lina Mosconi, arhitekt Benno Drioli ln gospodinja Maria Gra-zia Sorrentino, električar Mario M-a-rcon in prodajalka Albina Ba-cer, poštni uslužbenec Claudio Fonda in prodajalka Leonilla Du-setto, električar Innocente Trenta in gospodinja Silvana Magajna, uradnik Silvio Covi in učiteljica Egle Terrazzani, uradnik Pasqua. le Pilo in gospodinja Rita Foddai. UMRLI: 64-letni Mario Pisani. 73-! etn i Viittorio Bressan, 53-ietna Cisira Battiston, 60-letni France-sco Pittia, 71-letni Bortolo Fonda, 74-letna Emma Tommasini por Tornada, 40-letna Ana Mozetič por. 2ivec, 89-letna Giovanna An-na Ronzel por. Glinscaheg, 53 ]“tna Eleonora Ive por. Rossi, 82-letna Amelia Vesdier por. Romano, 34-letnl Roman Sfiuka, 36-letni Milan Starc, 11 ur stari Marino Zadkov ič, 15 ur stari Luciano Zadkovič. r »fi&Ž Encelsior. 16.00: Cooper, Diana Var*1^.«; -g, Fe-nice. 14.45, 18.15» p srečniki)), J. G'a^> rv4cl*115!! V* Nazionale. 16.00; 5 ziv», H. Fonda, **. Mature. ^ Arcobaleno. 16.00: q\j ter», A. Magnani, * Franciosa. _ igft«* Supeicinema. 16-0|J n J#* orožje», Rock p Jones. Filotirammatico. 15-0” v*r tlj na policist#, T. tfpPPŽf, Grattacielo. 16.00. gepent' stessen, D. Kerr, J- p. Chiari. pfv _ Cristallo. 16.30: «N®g V Martin in J. H** ‘ 90**’ Capttol. 16 30: «Z1^ to in Rossella 30; ^ Astra Roiano. 1°. vel f Cordi), J. Mac cr®ajno I" Alabarda. 16.00: s-i tretjega Reicha«. r/ase Italia. 14.30, I8-°0L.rn, U in mir#, A. Hepbo^ja#, k Moderno, 16.00: Luca, 'M, Arena. ^ 18.00: »DA-tis 1 S. Marco. 18.00: Franciscu#, T-Pavan. Usodne posledice včerajšnjega naliva Najbolj usodne posledtce včerajšnjega naliva nosi prav gotovo 79 let »tara Marianna Borri iz Ul. San Michele 5, ki si je zlomila levi kolk. Bor-rijeva je bila okoli 10. ure na Trgu Ponteiošo, ko se je nenadoma vlil dež. Pohitela je do pločnika, da bi dobila za- NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitemburg, Trg San Giovannl 5: dott. Praxmarer, Trg Unitš 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24: ItAZNA OBVESTILA Tržaški filatelistični klub »L. Košir#. V nedeljo 28. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., sestanek od 10. do 12. ure. Delile se bodo zadnje dospele novosti. Valute ■ ~ Miian Him Zlati funt 5.900,— 6.150,— Marerigo 4.500.— 4.750.— Dolar . . . 624 — 626 — Frank franc. 132.— 137.— Frank Švicar 144.— 146.— Sterhng 1.720.— 1.750.— Dinar , 76.— 79,— Šiling 23.75 24.25 Zlato . . 1 . 705.— 707.— Zah. n. marka 148,— 149,— RADIO SOBOTA, 27, septembra 1958 IIADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Izleti po gorah: (13.) «Ravasclet-to»; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kultur®: 12.55 Glasba Franza Lebarja; 13.30 Lahka glasba- 14.45 Pojejo »Plattersi# 15.00 Koncert čelista Pierra Four niera, pri klavirju Ernest Lush 15.20 Ritmične zasedbe; 15.45 Harmonikar Rajmund Hrovat; 16.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: (8.) »Leibnitz#; 16.15 CUlti* ^ ravan. Savona. 16.00: eZgom" g . O stello#, J. CravvforJjteiJ«! (F ViaTe. 16.00: iiFrante^pSijlh'5 kol», WhTt Russeh SteS' - Vštloiio Veneto. kri#, A, G-uinnes, Belvedere. 1530: «2»^. Destryja», A. r;ške . Marepni, 20.00: F. VViUard, L- -J&.moI ‘ i, assitno. 1530: Konga#. a-atj® vv-: Novo cine. 1530: sB p -c niki#, Richard Ega 'gltU*-fct Odeon. 16.00: «ToW' 310. zdravnica#, V. De J ,1K'‘ A Lane. m PjJ Radio. 16.00: itPn^.^oro4- T 7311»!«. tv. M. 1V* 3 iSTEM F L. Olivier in _____________ NA P>!OSl tJjjiit,i Atena dei fiori. * ali pusti me», Dy ., Arena Diana. l913“' G tun, G. Grant 10 , Paradiso. 19.30, 21■3°'0)(^elt-)|t^, nežno#, Willlam ‘ Pon/.iana. 20.00. "Lje-služba#, Clark o -30: Secolo Sv. Ivan. 10 mlada cesarica#. ■■ pF Stadio. 19.45: «KraJ . Kathryn Graysbr e te= -.ir.,.-,, iq45: Vaitnaura. 19.45: E. 0’Brien. i!«*1 kino m:lJ^, p*1 EurOpa; «La rag#zza j, Gassma-n. Verdi: «Lazzarella» A t j Roma: »Angel ^'gpira*' Volta: »Bandit son N O V O S Zsolt; Galileo lilei . -w- , Sfeinbeck: Vz ^ 2-1 1 no od raja J -JjU khjk^P TRŽAŠKA l'rst-111. Sv. I Telelmi Jmorski dnevnik — 3 — 27. icptembra 1958 o DOSEDANJEM DELU GENERALNE SKUPŠČINE ZASKRBLJUJOČE tendence »SlneetAuil£ zasedanjem cij* 7a . P80106 Organiza- •*Vt l*?T\ narodov je vUd.1 P da bo duh, ki je lupj .* nedavnem izrednem •fiSHal* *upičlne- k°*° Bje.a u vPrašanje Sred- «£h, da' Vsai e"a °d D> tem ZQ*cdnosti debat tudi °ceajujemoSediniU' Ce danes b«ede ^ PrV* koruke' Prve *eine n- PrVe skdePe te skup- do t3žk° Pri« splavalo p^6 rodr3"" tekiost°r st°h^ krat v pre' tou ■’ “ala ton letošnje- Prtdst«f,SefSkemu zasedanju Z&sj, j”1 a dveh velesil: Dulles n ZD^’ Gromiko in tidno ’ Jn bil° P0vsem lo- '»kovali3 S° te *°vore pri-"j'«. Nin, Vehkim zanimala raj«* . u=;nek P8 Je razočaranje. ** katsSt° duba Pomirijivosti, teinja h?83 nai bl izhajala *'aia ’nn^-se Za veli’Ka vpra-Ve, stn scelo razsodne rešit-Zlruže * 8ovorniške tribune sede ti narodov slišali be- in PolarV° ,dlšale P° nasilju blt*e. nasprotujoče si pokg^i —to da bi trezno Utvanj!. z3 nuinost sporazu-sploiai 'v.0* Se t>oče>no ogniti pf°Paeana 3&t.rofi’ so iskali hude »■ učinke, izbirali so "tušal, °S,t0. žaljive besede, Sobe JY na katerega NoroY.lJen Malik, uživati •k v..0 *’ste8a področja sve-tei^ preinu pripada tudi de-Pl , J° on sam predstavlja. U * neki drug moment b* skp ante8a dela generalen, klPSd‘Be značilen za ^tere1 8* skušajo vsiliti ne-*»1 do dežele. Ta duh je pribo^ *zraza v glavnem od-• «pj . 0 se je vodila debata Kit. Ljudske -republike Prigjt a v OZN. Stalni trud *l»yije nikov Indije in Jugo-b*°kt>v.w? yrste drugih izven-dežel, da bi končno d» n*normalen položaj in #f*dsta^ ■t*ew York poklicali b» ®e«Vn‘ka Pekinga, je trčil ^nemosti j iv ameriški od- por. Ta gesta Washingtona je toliko bolj negativna, ker je prišla v času, ko položaj na Daljnem vzhodu grozi z novimi komplikacijami in ko so tudi ZDA same v tem poslednjem času gogosto govorile, da bi se morali ogibati nasilju, iskati poti za sporazumevanje in se izogibati vsega tistega, kar bi moglo privesti do novih komplikacij in nadaljnje zaostritve položaja. Atmosfera negativnih tendenc in upornega vztrajanja na sklepih, ki ne prispevajo k pomiritvi v svetu, je bila vsiljena tudi v debati v generalni skupščini, ko se je odločalo o sprejemu Kitajske v članstvu Združenih narodov. Ameriški predlog, da se o tem vprašanju ne diskutira sedaj, ampak eventualno prihodnje leto, je sicer dobil potrebno večino, a to le zaridi vzdržanih glasov, kar je najbolj prepričljiv dokaz o nelogičnosti ameriške politike Jugoslovanski delegat Dobri-voje Vidič je jasno podčrtal odgovornost, ki jo ZN prevzemajo nase s tem, da podpirajo prav tako nelogično, kakor tudi nevarno potezo ameriške diplomacije. Dokler bo Wash:ngton podpiral Cangkaj-ška in se upiral sprejemu Ljudske republike Kitajske v to veliko mednarodno organizacijo, bo nosil pretežni del odgovornosti za nevarni položaj na Daljnem vzhodu. Vključitev tako imenovanega »vprašanja Madžarske* na dnevni red letošnjega zasedanja generalne skupščine SšN — in to v trenutku, ko ves svet upravičeno pričakuje pozitivne pobude in izogibanje vsemu tistemu, kar more še v večji meri zastrupljati že itak mučno atmosfero, ki te dni označuje debato v New Vorku — predstavlja prav tako slab korak, novo manifestacijo negativnih tendenc. Prepričani smo, da bo debata o tem vprašanju dala povod za nove nekoristne propagandne dvoboje, za obtožbe in protiobtožbe i-n da na kraju ne bo koristila nobenemu, najmanj pa duhu, ki bi moral vladati v Združenih narodih. Podcenjevati negativne tendence, ki so se odrazile v prvih dneh bi bilo prav tako nevarno, kakor tudi precenjevati jih in na njihovi osnovi dajati oceno o celotnem zasedanju. Vendar se nahajamo šele na začetku dela, debate so se šele začele. V današnji konfiguraciji sveta, ne glede na pogosta insistiranja velesil, da vsilijo svoja merila kot edino veljavna, svoje poglede kot edino pravilne, svoje interese pn -kot - interese vsetr — predstavljajo veliko silo predvsem one dežele, ki zanikajo tak« poglede in ki se bore za načela, ki najbolje^ ustrezajo sodobnemu človeštvu: načela mirne koeksistence, razumevanja in vzajemnega spoštovanja. Pomen in veliko vlogo teh dežel pikakor. ne zmanjšuje dejstvo, da predstavniki velesil-niso našli mesta v svojih uvodnih 'J, govorih za manifestiranje konstruktivnih tendenc. Nasprotno, v tem moramo iskati slabost njihovih koncepcij in težnjo, da se položaj v Združenih narodih še nadalje Zaostruje. Toda moč argumentov izven blokovskih dežel leži v naporih, da se ohrani mir in v globokem pre. pričanju, da se velike težko-če, ki jih preživljamo, morajo reševati z miroljubnimi sredstvi, s pogajanji, brez žvenke-tanja z orožjem, brez groženj. Zato smo kljub vsemu prepričani da bodo v nadaljnjem* delu generalne skupščine prišli do izraza konstruktivni, pozitivni napori, in da bodo protagonisti zaostritve mednarodnega položaja sami uvideli, da so take težnje nesmiselne in nevarne. V. DJUKIC v*. 1 trn * Mili®;: lia! Nemško časopisje je napovedalo, da bo v kratkem prišlo do zaroke med bivšo iransko cesarico Sorayo in nemškim baronom Dieterjem von Malsen Ponickau. Na sliki vidimo oba, nihče od njiju pa ni hotel dati glede tega nobene izjave VPRAŠANJE, 0 KATEREM JE VREDNO RAZMISLITI Ali bi se pri nas izplačalo gojiti trto za namizno grozdje ? Pred približno tridesetimi leti sem si pripravil večji trtni hasad, ki 'niti je bilo cilj vino. Poleg teh trv sem nasadil trideset takih, ki so bile namenjene samemu zobanju. Med temi je prevladovala bela žlahtnina, ki sem jo smatral za nekako posredovalko med obema vrstama, ker se jo lahko porabi za vino a vudi za namizno grozdje. Kakor vsakemu se je pri. petilo tudi meni, da se je med belo žlahtnino vrinila ena trta druge vrste, ki je že v svojih prvih letih vzbujala ne samo mojo pozornost, ampak tudi vseh hišnih zobačev. Pri nas se je zobalo že okrog dvajsetega julija in to vsako leto. Ker je trta izredno dobro rodila in je bilo grozdje glede na zgodnji čas še precej sladko, se mi je vzbudila že takrat misel, ali bi se ne •iliiiMiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiitKiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiilililliiiiiiiiiiiliiiitiiilliliiiiiiiiiiiiiiiin ............................................................................................................................................................................................ im GRUENBERGOVA STF.Ki.KNA -tUMETNA MATERNICA* Kot v nekakšni epruveti se bo zarodek razvijal in normalno rasel pred nami Po načelih, ki uravnavajo «parazitsko sožitje» zarodka v materi, je izdelal dokaj enostavno napravo, ki je veliko več kot inkubator Skoraj vsako večje mesto | te dosedanje osnovne zahta- ima v svoji bolnišnici tako imenovani inkubator, ki pride prav tedaj, če neka mati predčasno rodi. Toda tudi ta inkubator pride v poštev le tedaj, če je predčasno rojeni otrok že toliko razvit, da že delujejo njegovi glavni organi in sicer srce, pljuča in prebavni trakt. Sicer ni nujno, da so ti organi povsem razviti, morajo pa vendarle samostojno delovati. Po navadi je veljalo, da zmorejo vse to le tisti predčasno rojeni etroci, ki tehtajo najmanj 1000 g. Po mnenju pediatrov bi torej vsak predčasno rojeni otrok, ki bi ne tehtal niti en .kilogram, bil obsojen na smrt. To je veljalo le doslej, ker zdi se, da bo naprava, ki ju je izdelal ameriški znanstvenik dr. Emanuel Gruen-berg, če ne zrevolucionirala, pa vsaj močno spremenila """'“'i...........n .............. „.... DROBNE KULTURNE VESTI šilita Ekberg v Zagrebu ^eks ter j ere «Kraljice...» ■ a j . e^aUnjim popoldne ima v tujini velik uspeh. Do- sameznih dežel. Poleg tega je ’’** p g*0rn Prispelo iz Ri- slej je bilo prodanih v 38 bila sklenjena ustanovitev '»KUJ* °9reb 2nano filmska detel že 50 filmov, od kote- posebne komisije za organi-hriRa g j*1**8 Ekberg, ki je rih je Poljska odkupila kakih ziranje trienale likovne umet-> ijfaj u0oslavijo zato, da 20». eTribuna Ludu» posebej nosti Jugoslavije, ki se bo 0 *k*terjerih. nove- poudarja «to je brez dvoma začela 29. novembra prihod- «2nam*^ral^c“ Pu^6ave9 velik uspeh, te se vzame v njega "-J- •* "heno.*71?* ^'ma» kot so poštev, da se je jugoslovanski n°vali v Rimu. Film film rodil Sele pred 14 leti*. L* I"h«ta ' v Rimu■ Film irhiko <\ek° italijansko in LPr°*Ukric ,° P^jatje ” ,Ve Be- k v njem sode- ‘kib znanih evropskih “9#>e»0 3TnCtni,cou- Tudi ju-fbbrava.a,,filrns*a vodjetjn * *** in * «Zayreb- 0r«je»>- Eniški studio» iz ^dukej;18 ie sklenila s ko-,0»°dbo Ima podjetjema 0 in t-j*a določeno strokov-"ttučno sodelovanje. jug. filma na ^oljskem *i se ie začel ki ^•iovanskega fil- C V ‘em /a3al d0 2■ okt°- in času bodo v Var-C*'*1 »t-telil?Vnifl P°liskih ic; ,'elon.s ‘ jugoslovan- Prihodnje leto jug. trienale Pod predsedništvom Rodoljuba Colakoviča je bila predvčerajšnjim v Beogradu seja upravnega odbora sklada za pospeševanje likovne umetnosti. Tu je bilo sklenjeno, da bodo proti koncu letoš- leta v Beogradu. Renata Tcbaldi na turneji po ZDA Renata Tebaldi je včeraj .zjutraj odpotovala v Neto York na daljšo turnejo po ZDA, tako da se bo vrnila v domovino Sele prihodnje leto spomladi. Najprej bo pela v Chicagu, kjer bo nastopila v «Falstaffu» in «Mu-datne Butterfly», nato bo 27. njega leta poslali v inozem- oktobra pela na otvoritvi se- stvo na študij večje število zone v Metropolitanski ope- bolj talentiranih m vidnejših ri, kjer bo nastopila v «To- umetnikov, da bi se spozna- sci». Ob njej bo v istem li z likovno ustvarjalnostjo po- delu pel Mario del Monaco. in mrJ soboto zve-bti .Dol‘t fcriitko e “*• .*^0,ina miru* ter (i«J~"*ent» k°metražnih in yraf*keHdU tUdi V k'' Bi tk me.t dnorane pode- * 0* film jugoslo- h *^«0.kZa *a Poljskem* lo „' ,°»kua» • k,nematoora-i>. °e*iko Je prisostvova- tij* itvne! tavnikov P®1’* sto^ja t°a ,n kulturnega br.^^i t„ - l itevilni za-*t>«i|t diplomatskih f"> ^li' m0liS,k' ^QOSloWinskl Ul ;0j prikZHhuna L,udu» je 0 ingoslovanski l*i £l*Osti ^•““•lovanskt jiltn f zaključila Nemška filmska igralka Hildegard Kneff v nemškem filmu »Magdalena in legionar« ve pediatrije. Naprava ameriškega pediatra omogoča obstanek in razvoj tudi o-troka izpod enega kilograma teže. Po svojem bistvu je ta naprava nekakšna u-metna maternica, torej vse kaj drugega od dosedanjega inkubatorja. Ta naprava o-mogoča razvoj in rast tudi komaj 200 gramov težkemu plodu. Princip, po katerem aparat deluje, ni prav nič kaj preveč zapleten, pa čeprav je izdelan tako, da o-ponaša fiziološke zakone, ki vladajo v organizmu noseče ženske. Da bi laže razumeli princip, po katerem Gruenbergova umetna maternica deluje, moramo prej omeniti nekatera dejstva. 2e zdavnaj je znano, da se kri matere in ploda ne meša, seveda zaradi funkcije, ki jo ima posteljica, ki iz materine krvi izbira le one snovi, ki so za razvoj ploda, zarodka potrebne. Posteljica torej popušča v krvotok zarodka le določene neobhod-no potrebne snovi, ostale odklanja. Plod ali, zarodek živi v materinem organizmu kot nekakšen parazit, ki niti ne diha niti ne prebavlja hrane, ki sploh ne skrbi zase, ker dela to le materin organizem. Dr. Gruenberg se je svoje zamisli lotil s teh dejstev in prišel na idejo, kako ustvariti plodu pogoje, k’ bi ustrezali gornjim načelom, to se pravi kako izdelati napravo, ki bi omogočila razvoj ploda tudi izven materinega organizma in to tako, da bi plod, popkovino in posteljico, ki bi jo potegnili iz matere, prenesel v posebno izdelano napravo, ki bi oskrbovala plod z ustreznimi količinami krvi in potrebno toploto. Načrti dr. Gruenberga. so se mogli izvesti zaradi tega, ker medicina že razpolaga z umetnim srcem, z umetnimi pljuči in umetnimi ledvicami. Sposobnost in učinkovitost teh umetnih organov je bila že dodobra preizkušena, to se pravi, da je Gruenberg imel na razpolago že cel sistem umetnih organo-, ki so bili spo-zobni zamenjati ves ustrezen sistem organov materinega organizma. Da bi ugotovil, ali bo izolirana posteljica moglt delovati prav tako dobro kot tedaj, ko je št* bila del materinega organizma, je dr. Gruenberg izvedel vrsto zelo zanimivih poizkusov na morskih kuncih. Z operacijo je iz samic potegnil zarodke in pri tem pazil, da ne bi kakor koli poškodoval popkovine in posteljice. Nato je vse to položil v neko tekočino, v kateri so bile razkrojene neke radioaktivne snovi. Cez pet minut je s pomočjo Geigerjevega števca že ugotovil, da je ves tn sklop — popkovina, posteljica in zarodek — postal radioaktiven, kar je dokazovalo, da je posteljica pro-puščala določene soli, v tem primeru radioaktivne soli, prav tako kot bi to bila storila, če bi bila ostala v »voj e m naravnem položaju, v naravnih pogojih. Iz tega je torej, sklepal, da posteljica, čeprav v nenormalnih pogojih, normalno deluje. S tem je bil prvj del naloge opravljen in lotil se je zato konstruiranja umetne maternice. V ta namen je dr. Gruenberg izdelal stekleno posodo, pregrajeno na dva dela, ki je bila povezana s celim sistemom raznih dovodnih in odvodnih cevi, ki so spajale umetna pljuča, ledvice in srce. Zarodek je r.ato položil v en del, posteljico pa v drugi del steklene posode, to se pravi umetne steklene maternice. Pred tem pa je stekleno maternico napolnil s tekočino,, ki je bila po svoji sestavi enaka tako imenovani plodovi vodi v materinem or ganizfnu. ' Prejro uraetneg« srca plod neprestano dobiva ustrezijo količino krvi, kateri so sproti dodane vse sestavine, ki so za razvoj ploda neobhodne. To kri o-’ skrbujejo s kisikom umetna pljuča, prečiščujejo jo pa u-metne ledvice. S pomočjo umetne matei> nice je dr. Gruenbergu u- spelo razviti večje število zarodkov raznih živalskih vrst. Zato meni, da je njegova umetna maternica že tako popolna, da bi mogel začeti s poizkusi, kjer bi predmet poizkusa bil človeški zarodek. Če mu ta plemeniti poizkus uspe, bo to dogodek, kakršnega zdravstvo še ne pozna. Veliko je žensk, iz neštetih razlogov ne morejo dati življenja plodom, ki so ga spočele. Dr. Gruenbergova umetna maternica bo torej mogla pomagati tudi takim ženskam, da bodo postale matere. Pa ne samo to. Ker je Gruenbergova umetna maternica izdelana iz stekla ,bo biolog mogel kar sproti slediti razvoju človeškega em-brija skozi razne faze razvoja, kar bo prav gotovo pripomoglo k novim zelo važnim spoznanjem v zvezi z nosečnostjo. Holandec Gilbert Croiset apoznaa in opiše ljudi, Ici Jih ni nikoli videl. Nedavno Je pokazal kraj, kjer Je pri neki avtomobilski nesreči izgubil življenje neki pogrešani otrok. Ima tudi to izredno sposobnost, da more ■Citati preteklost* dalo izkoristiti tako trio v večji meri. Primerjal sem S tem zgodnjim grozdjem prve češnje in breskve. Zgodnja češnja je vse, samo češnja ne. Ponaša re s svojo izredno veliko kost. jo v primeri s tistim malim mesom, ki jo obdaja in je vse prej kot sladka. In vendar ima va češnja najmanj petki at večjo ceno kakor njena sestra, ki lahko vsakemu reče: «glej, jaz sem v resnici češnja in ne smeš me zamenjati z mojo prvo sestro. Jaz sem dozorela v močnem po-'etnem soncu in zato sem tu di sladka, ne kakor moja jetična sestra, ki je hotela na trg, še preden so se ji zarde-čila lica*. Tako bi lahko govorila tudi breskev. Po nekaj letih sem iskal izvedence na desno in levo, da bi dognal z* katero trto gre. Prišel sem do zaključka, da ni drugega kakor »Lugliatica pa. vesana*, ki je veljala v listih časih za najzgodnejšo vrsto. Seveda so jo že več let od tega prekosile druge vrste, posebno križanke Angela Pi-rovana. Vzel sem takrat svinčnik v roke in začel računati. Ker se danes ne spominjam več takratnih cen, ne bo nastala nobena razlika, če računamo z današnjimi cenami, ker se zadeva zaradi tega prav nič ne spremeni. Vinogradnik, ki pridela tisoč kilogramov grozdja, bo iz njega iztisnil približno sedem sto litrov čistega vina. Cena r.aših okoličanskih vin se vrti od 120 v začetku do 150 lir za liter proti koncu poletja. Mi bomo vzeli kar najviišjo ceno 150 lir. — Tak vinogradnik bi izkupil za pridelano vino lir 105.000. Koliko mi bo pa prineslo namizno grozdje,, Cena namiznemu grozdju je odvisna od časa, ko pride na trg. Zgodnje in kasno grozdje ima svojo visoko ceno, medtem ko je cena grozdju, ko je trg poln lega sada, zelo nizka. Vzemimo primer, da smo med prvimi, ko gre za dobavo namiznega grozdja. Tako bomo tudi poskrbeli, da bomo med zadnjimi. Tržna cena je taka, da ne bi bilo nič izrednega, ko bi bilo naše grozdje plačano po 150 lir za kilogram, saj gre v začetku aezije in proti decembru cena grozdju do lir 300 na drob. no. V takem primeru bi mi izkupili nič manj kakor lir 150.000 namesto lir 105.000, ki bi ga imeli od prodanega vina. Tudi če zvišamo ceno vina in znižamo ceno namiznega grozdja, bo ostala še vedno taka razlika med eno in drugo, da se izplača ustaviti se malo bolj podrobno ob tem vprašanju. Seveda nismo z računi še pri kraju. Za vino nam je predvsem potrebna klet, ki bo skozi vse leto zasedena s praz-nimi in polnimi bednji, brentami, golidami in pri večjem pridelku tudi s stiskalnico. Po trgatvi se bo začelo delo v kleti z maščenjem, nalivanjem in pretakanjem, ki nam bo vzelo precej časa. Površnemu vinogradniku se bo celo pripetilo, da vino ne ustreza vsem pričakovanjem in ni. so redki primeri, ko gre vino na cek. Edino s čimer se lahko okoličanski vinogradnik to-liži, je dejstvo, da je domače vino iskano in ne dela prodaja nikomur preglavi«*. Najboljši dokaz za to go •*- danje osmlce, ki’ trajajo navadno le po nekaj dni, hejti v;no se ne toči kakor nekdaj po poličih, ampak kar po desetinah litrov, tako da mar-s.kateri okoličanski vinogzed-r.ik zapre osmico še preden jo je odprl. S tem pa ni rečeno, da je delo okoli grozdja, ki je namenjeno vinu enako onemu, ki ga zahteva namizno grozdje. Pri vem je treba več pat-nje, čiščenja in redčenja grozdov, da se bodo jagode lepo zdebelile, a treba bo tu-d' dati grozdu lepo trikotno obliko. Izguba časa pa ne bo v nobenem primeru večja od or.e, ki ga zahteva delo po trgatvi, preden se vino popolnoma očisti. V začetku je bilo rečeno, da moramo razpolagati s takimi trtami, ki rodijo ali zgodaj ali kasno. Teh je danes na izbiro lepo število in so posebno priporočljive križanke Angela Pirovana, ki zavze. majo posebno mesto, bodili kot najzgodnejše bodisi kot' najkasnejše vrste. Vse, kar je do tukaj navedeno, so misli navadnega diletanta, ki ni imel opravka z velikimi nasadi in s pridelovanjem vina za prodajo, ampak samo za lastno uporabo in še to v skrčeni obliki. Ker je po moj»m mnenju zadeva namiznega grozdja posebno v bližnji tržaški okolici precej važna, je nujno potreb, no, da se o tem vprašanju izrečejo naši veščaki. Osebno se obračam do našega oko. Ečanskega veljaka inž. Ceka, ki pozna zemljo in ljudj, priporočljive vrste trt in ki se poleg vsega prav gotovo tudi razume na tržne pogoje in cene, da izrazi svoje mnenje. Niti od daleč si ne prisvajam mnenja, da je vse, kar je zapisano, zlato, pač pa lahko dostavim, da bi se morali e tem vprašanju malo več zanimati, kajti do danes je bilo v tem pogledu rečeno bore malo. Naši okoličanski vinogradi imajo krasne lege in med veni* so take, ki bi popolnoma ustrezale za gojenje zgodnjega in kasnega namiznega grozdja, kajti povsod po naši okolici najdej lepe zavetne kote, ki postanejo že v prvih poletnih mesecih pravi kotli. Sedaj pa gre beseda našim veščakom, in zakaj ne, tudi našim naprednim vinogradnikom. R. P, HOROSKOP ZA DANES__ ■Hlinim Himna ..................................................... i................m........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......i......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....................................................................nun « Kmečka knjiga» za vrtnarje Malo je krajev, ki bi imeli tako ugoden položaj, kot je pri nas. Mislim zlasti ugoden za vrtnarstvo zaradi bližine velikega mesta, ki je do7>er'o3ieiiTale~C zelenjd-ve, cvetja, sadja, jajc i. dr. In niti ni treba, da bi se vrtnarstva oprijeli kot poklica, a vendar bi si marsikdo mogel z nekoliko smotrnejšim obdelovanjem svojega vrtička povečati svoje dohodke. Toda kdor hoče to doseči, si mora pridobiti dovolj znanja. In precej tega bo dobil v knjigah, ki jih je izdala založba eKmečka knjiga». Knjiga prof. Franca Vardjana «Vrtnarstvo, II. del (Zelenjadarstvo)* je imeniten priročnik, ki je sicer namenjen gojencem kmetijskih in vrtnarskih šol, a prav zato je kot nalašč za take, ki bi radi spoznali lastnosti posameznih zele-njadnic teT z njimi ravnali tako, da bi najbolje uspevale in bt tako imeli od njih največjo korist. Skoro vsaka opi sana rastlina je tud i naslikana, da je še laže razumeti snop. Kot zadnje poglavje so obdelana kuhinj, ska zelišča (dišatmice in trajna zelišča). Knjigi je dodan tudi »Seznam rastlin* iz te knjige. Knjižica «Pridelovanje ze-lenjadnih semen» inž. Jožeta Mačka vsebuje kratka navodila o pridelovanju ze-lenjadnih semen. Semena so draga in tudi ni moč zanes- ljivo vedeti, če bomo v trgovini dobili prav tako seme, ki bi ga radi imeli. Ce pa seme sami pridelamo, ve. mo kakšno je- Vendar pa je treba tudi 's tem znati prav ravnati, da se nam ne izrodi ali pa, da ne nastane s križanjem čisto neka druga rastlina. Iz te drobne knjižice, ki obsega komaj 75 strani zvemo, kako je treba ravnati s semenom kapusnic, gomolj-n ic, solatnic, čebulnic t. dr. Pisec nas pouči tudi o rastlinskih boleznih in raznih škodljivcih ter kako se obvarujemo pred njimi. Na koncu pa je še preglednica o razdaljah zaradi križanja in o dobi kalivosti semen. Inž. Vinko Sadar je izdal v založbi «Kmečke knjige» obširno knjigo ((Obdelovanje zemlje*. «Obdelovanje zemlje je u-metnosthi pravi pisec v začetku. O tem je prav gotovo prepričan vsakdo, ki je na zemlji zrasel in ki svojo zemljo ljubi in j o ceni. Ce z zemljo pravilno ravna, mu bo bogato povrnila trud in stroške. Na 205 straneh s številni mi slikami pisec v lepem tn dovolj razumljivem jeziku piše najprej o zemlji na splošno, nato pa o različnih načinih obdelovanja, kot je oranje in kopanje, o obdelavi zemlje med rastjo, obdelovanju starine in ledine. Tudi je nadrobno opisano orodje, ki ga pri tem uporabljamo. V knjižici »Zatiranje plevela*, ki jo je spisal inž. Ivan Zaplotnik je na 108 straneh izčrpno obdelano, kako se branimo pred tem škodljivcem. Poleg opisa plevela je obdelano zlasti poglavje, kako plevel zatiramo in potem še o vsaki vrsti plevela posebej, ki jih jt 19 družin. Nazadnje pa je še opis zajedalk ali parazitov. Inž. Vilko Masten nas v knjižici uVarsivo rastlin s kemičnimi sredstvi» seznanja, kako ravnamo s temi sredstvi, ko jih uporabljamo pri zatiranju raznih škodljivcev. Pisec opisuje sredstva, ki jih uporabljamo, predvsem kemična: za varstvo rastlin, proti glivičnim boleznim, za zatiranje škodljivcev rastlin (želodčni strupi, dotikalni strupi), za zatiranje plevela. Nadalje se seznanimo tudi kako mešamo kemična sredstva in pa o varnostnih ukrepih pri uporabi navedenih strupov. Obširna so tudi navodila za prvo pomoč pri zastrupitvah. Na koncu je še pregled najnevarnejših bolezni in škodljivcev rastlin ter načina njih zatiranja. Čeprav drobna, je knjižica dr. inž. Bogdana Vovka «Gnoj, gnojila in gnojenje* zelo poučna, ker obravnava za pridelek zelo važen pripomoček. Na prav obdelanih in pognojenih tleh je pridelek tudi v slabih in neugodnih letih razmeroma dober, piše avtor. Nadalje je govora v tej knjižici o humusu in o hlevskem gnoju, o zelenem gnojenju in o gnojilih. Bolj nadrobno je opisano vsako gnojilo pose-1 bej, kako ga shranjujemo in sploh z njim ravnamo, da bo uspeh čim večji. Nazadi nje je ie poglavje, kjer izvemo, Ifhko gnojimo posameznim vrstam kmetijskih rastlin. Vse omenjene knjige je moč naročiti pri Tržaški knjigarni, ki daje tudi vsa ostala pojasnila. S. A. OVEN (od 213. do 20.4.) — Delo vam bo težje kot sicer in skušali boste zamenjati okolje in tudi dejavnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) — Kritičen dan za samosvoje značaje. Ne izgubljajte zaupanja, čeprav boste opazili, da vas ne razumejo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) — Naleteli boste na ovire in mučil vas bo občutek manjvrednosti, ki bo zavrl vse vaše iniciative, RAK (od 23.6. do 22.7.) — Neki nesporazum bo preprečil uspeh vaših načrtov. Okolica bo proti vam. Tudi pravega prijatelja ne bo LEV (od 23.7. do 22.8.) — Odklonite vsako ponudbo za sodelovanje, ki bi vam ne ustrezala. Odnosi z bližnjimi osebami bodo nekoliko hladni, toda iskreni. DEVICA (od 23.8. do 22.«.) — Majhni nesporazumi bodo še bolj zapletli že itak težaven dan Večje sklepe preložite na jutri. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) — Le dober diplomatski poseg vam bo utrl pot k uspehu. Ne kažite preveč ne- zadovMistva. SKORPUON (od 24.10. do 22.11). — Pomoči ne bo. zato se oprite le na svoje sile. V čustvenih zadevah pa bro* težkoč. STRELEC (od 29.11. do 20.12). — Preložite preveč tvegane, podvige na poznejši čas. Ne razburjajte se zaradi malenkosti. KOZOROG (od, 21,12. do 20.1.) — popuščajte in bodite pametni, ker se preveč napeta vrv pretrga. Borite ie proti *amovoljno|ti.š VODNAR (od 21.1. do 19.1.) — Spremeniti boate morali svoje načrte in v sodbah n* bodite preveč strogi. RIBE (od 20.2. do 20.3.) — Vaši upi bodo na videz splah. neli, kar pa ni res, kajti uspeh je zagotovljen. M Ne razumem zakaj se tako navdušuješ• onit ki rrrHi onje, jt moj mož... PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 27. weptemb«J^ Goriško-beneški dnevnik Sporočilo poslancev Bettolija in Franca 30. septembra nobenega odpusta delavcev in uradnikov SAFOG Sindikalne organizacije proučujejo možnost stavke v ponedeljek Do odpustitve 140 delavcev in uradnikov goriške livarne SAFOG g 1. oktobrom, kakor »•hteva ravnateljstvo SAFOG, n« bo prišlo. Tako sta včeraj •poročila notranji komisiji SAPOG poslanca Mario Betto-li in Raffaele Franco. Poslanca v svojem pismu pišeta, da sta se sestala z ministrom za državne udeležbe Lamiijem Starnutijem in z njim proučila položaj, ki bi lahko nastal po 30. septembru. Poslanca sta mu sporočita zaskrbljenost delavcev, ker se bliža čas odpustov, ne da bi se vprašanje poprej rešilo. Minister je odgovoril, da ne bo »prejeta nobena odločitev, dokler ministrstvo, IRI in ravnateljstvo SAFOG dokončno ne proučijo položaj v podjetju, kar pomeni, da bo status quo trajal še v oktobru. Obenem je minister izjavil, da proučujejo možnost, kako bi rešili vprašanje SAFOG, ne da bi delavce odpustili, ampak da bi jih sam0 za daljši čas suspendirali ter jim pozneje zaostanke izplačali. Poslancema je tudi zagotovil, da ju bo sproti obveščal o razvoju vprašanja. Sindikalne organizacije pričakujejo, da jim bo Intersind iz Trsta poslal sporočilo o odložitvi odpustov, kot je izjavil minister Starnuti. Obenem proučujejo možnost stavke, ki bi bila v ponedeljek. «»------- Praznik grozdja in tombola ZK Ker bo v nedeljo v Gorici praznik grozdja, se pozivajo vsi lastniki trgovin s sadjem in zelenjavo, da imajo ta dan prodajalne odprte ves dan in da izložbe primerno okrasijo z grozdjem. Skupno s tradicionalnim praznikom grozdja, katerega MtVffVVMftVIIttttllltltllllMIMIItlllllt IIIIIIHMIIIIIIIIIf lltllllltllilllltttllttHIIIIIIIIIIMIIIIIItlttltlllllM Po razstavi {Moderni dom» v Vidmu Prihodnja razstava v Ljubljani ali Celovcu O tem bodo sklepali prihodnji mesec na sestanku v Ljubljani obrtniški predstavniki Jugoslavije, Italije in Avstrije Zamisel izmeničnega organiziranja obrtniških razstav Koroške, Furlanije in Slovenije je naletela pri obrtniških organizacijah omenjenih treh področij na veliko razumevanje, tako da bo že prihodnje leto podobna razstava, kot je bila pred tedni v Vidmu pod naslovom »Moderni domu, verjetno v Celovcu ali Ljubljani. Šesta videmska razstava, katere so se poleg številnih o-brlniških in industrijskih podjetjih naše dežele udeležila tudi nekatera obrtniška podjetja iz Slovenije in Hrvatske, je bila za vse razstavljavce velikega pomena, ker so na njej sklenili zelo dobre kupčije. Zelo zadovoljni so z razstavo jugoslovanski obrtniški predstavniki. Na njej so sklenili kupčij za nekaj nad 10 milijonov lir, čeprav njihova Udeležba na tem sejmu ni i-ntela komercialnega namena. Prihodnji mesec se bodo v Ljubljani sestali predstavniki jugoslovanskih, italijanskih in avstrijskih obrtnikov in se domenili, v katerem kraju bo prihodnje leto razstava; pogovorili se bodo tudi o drugih podrobnostih, kot na primer o organizaciji modnih revij, tekmovanju frizerjev in podobnih prireditvah, ki bi še fcolj poglobile stike med obrtniki treh držav in dvigale njihovo strokovno sposobnost. «»---------------- Jutri Juvcntina v Gradiški V nedeljo igra Juventina v Gradiški proti ekipi Italia. Obe moštvi imata za seboj huda poraza: Juventina je dobila 6, Italia pa 5 golov. Tekma bo ob Ib. uri, — U »---— Zahvala društva Juventina Vodstvo nogometnega dru-i»va Juventina iz Standieža iz srca zahvaljuje vsem Istim, ki so s svojimi prispevki omogočili tkipi, da je Ma kos stroškom pri igranju v prvenstvu diletantov, ki se 1* pričelo prejšnjo nedeljo «»------------------ Kraje mu niso mogli dokazati Na goriškem sodišču je bil sčeraj proces proti 54-letnemu železničarju Pietru Campassi-ju iz Ul; Toti 10. Campassi je urlužben v skladišču goniške-ga kolodvora in je odgovoren z? paketne pošiljke, ki prihajajo in odhajajo po železnici 25. avgusta 195« je iz nekega zeboja, nemenjenega podjetju Caprara v Gorici, zmanjkal del zavore kamionske prikolice, in zaradi tega so ga prijavili. Kraje pa mu niso mogli dokazati in zaradi tega je bil včeraj Campassi oproščen ker ni zakrivil dejanja. glavni namen je doseči večjo potrošnjo tega sadeža, bo na Trgu Cesare Battisti tombola v korist Zelenega križa. Cisti izkupiček bodo porabili za nakup novega rešilnega avtomobila in jeklenih pljuč. Motocikel v avto v Ul. Vittorio Veneto Ob 17.45, ko se je bližala nevihta, se je vsem, ki so bili na cesti, zelo mudilo, da bi čimprej prišli domov Med temi je bil tudi 43-letni mehanik -Stanko Bizjak z ženo iz Volčje Drage (Jugoslavija), k; je prišel z motociklom v Gorico. Bizjak se je v Ulici Vittorio Veneto vračal proti šempetrskemu bloku, .pred njim je 37-letni Fortunat. Per-pi.rdis vozil avtomobil tamkajšnjega . sanatorija. Bizjak ni opazil, da se avtomobil u-stavHa in zavija na levo stran v bolnišnico. Zaletel se je v zadnji del vozila in se prevrnil. Potolkel se je po glavi, ustnicah in desni nogi. Z lešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga zadržali na zdravljenju. Zdravil se bo 8 dni. Njegova žena se ni poškodovala. ——«»— Srčni napad pri delu Srčni napad je dobil včeraj zjutraj 19-letni Domenico Za-merini, delavec v livarni SA-IOG. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico pri Rdeči hiši. «»—— Nesreča delavca v livarni SAFOG Včeraj ob 16.45 se je 36-1etm delavec Francesco Uršo iz Ul. Colombo 6 ponesreč'1 v livarni SAFOG, ko je dvigal železne palice. Poškodoval si je dva prsta na levi roki. Z rešilnim avtomobilom ZK so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v 20 dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 26, tel. 3349. ■ «»----- TEMPERATUHA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 25 stopinj ob 14.30 Zahteva sindikatov glede S0LVAY Ker ravnateljstvo SOLVAY nima namena sodelovali na pogajanjih, ki bi bila 29. septembra na sedežu urada za delo in katerih bi se udeležili tudi sindikalni predstavniki, so sindikalne organizacije znova pozvale urad za delo, naj zainteresirane stranke pozove na omenjeni sestanek. Opozicijski svetovalci v Tržiču pa zahtevajo, da se vprašanje SOLVAV prouči na seji občinskega sveta. Popoldne seja sveta Danes popoldne ob 16. uri bo seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo svetovalci razpravljali o prehodu pokrajinskih cest pod državno, občinskih cest pa pod pokrajinsko upravo. —■—«»---- Vozna dovoljenja odvzeta motociklistom V preteklem tednu so po nalogu prefekture odvzeli vozna dovoljenja sledečim motociklistom: Giovanni Gordini iz Gorice, Ettore Stanič iz Gorice, Riccardo Gottard iz Gorice, Desiderij Cotič iz Sovodenj in Nereo Coss iz Dolenj. ——«»—- Kino v Gorici COHSO: pričetek predstav ob 15., 18.10 in 21.30 uri: »Potovanje okoli sveta v 80 dneh*, cinemascope v barvah. Igra 40 znanih igralcev. VERDI. 16.30: «Cow-boy», G. Ford in J. Lemmon, barvni film v cinemascopu. V1TTORIA. 17.15: «Zlate noge«, R, Como in Toto. CENTRALE. 17.00: »Sierra Baron«, R. Gam in B. Keith, cinemascope v barvah. MODERNO. 17.00: »Coln* t 'OTZ. Italijansko nogometno prvenstvo Pred drugo preizkušnjo Tržaški debut Triestine proti Spalu narekuje rehabilitacijo za poraz in za slabo vedenje Za druyo preizkušnjo v A-ligi vlada morda še večje zanimanje kot za prvo. Rezultati prvega kola namreč niso mogli nikogar v celoti prepričati, drugo kolo pa utegne biti že bolj izrazito in odkritosrčno in zato tudi mnogo bolj indikativno za realnejšo presojo in vrednotenje posameznih e-najstoric. čeprav bodo tu in tam ostale še vedno kakšne nejasnosti. Juver.lus n. pr. se bo skušal rehabilitirati za neodločen rezultat v Ferrari na račun U-dinese in zdi se, da mu to ne bo težko iz več razlogov. Prvič zato, ker je pol rehabilitacije dosegel že z zasluženo zmago proti Wiener Šport Klubu v tekmovanju za pokal evropskih prvakov; (drugič zato, ker bo nastopil Sivorit brez katerega tudi Charles ne pomeni mnogo; tretjič pa zato, ker ho njegov nasprotnik tista Udine-se, ki jo je v prvem kolu ln-ler premagal na njenih tleh in ki vsaj za sedaj še ne predstavlja nevarnosti za nikogar. Pred podobno nalogo kot Jn- Ventus pa so tudi Bologna, Padova in Genoa, ki *o iz prvega kola izvlekle le po eno točko, čepruv so bile vse prognoze na njihovi strani. Se posebej velja to za Bologno, k« se je za letošnje prvenstvo skrbno pripravila in ki kljub temu proti novincu Bariju ni mogla preko dveh skromnih ničel. V nasprotju z naštetimi pa pričakuje nogometna javnost od drugih enajstoric drugačnih potrdil. Fiorentina bo morala v Alessandriji pokazati, da njena domača zmaga nad La-nerossijem ni bila zgolj odraz morje». Kolesar v rešilni avtomobil ZK Delpioluog;o umrl zaradi poškodb na glavi Rešilni avtomobil je peljal v Gradiško umirajočega Bressana Nekam čudna nesreča se je zgodila v četrtek zvečer ob 23.30 na Trgu Cavour, v bližini kvesture. Iz bolnišnice pri Rdeči hiši je prihajal rešilni avtomobil Zelenega križa, na katerem je bil umirajoči 69-letni Leopoldo Bres-san, ki so ga morali peljati na njegov dom v Gradiško. Na Trgu Cavour pa je mlad kolesar kar naenkrat prečkal najnižjo pa 15 stopinj od 21.30. | pot avtomobilu in tako po- 29- Včeraj so v Doberdobu zaključili asfaltiranje pokrajinske ceste, ki pelje po vasi. Slika kaže domače brezposelne pri delu. Vaščani so zelo zadovoljni s tem delom, saj se pred prahom niso mogli braniti vzročil trčenje. Kolesarja, letnega Lina Delpioluoga so z drugim rešilnim avtomobilom peljali v bolnišnico Brigata Pavia; kjer so mu ugotovili zlom lobanje, zlom desnega kolena in razne praske po telesu. S steklom je bil po raznih delih telesa ranjen tudi bolničar Zelenega križa Livio j »prejemati Buttarello, ki je sedel poleg šoferja. Zaključke so napravi-agenti prometne policije. Delpioluogo je včeraj ob 14.30 podlegel poškodbam. T0T0CALCI0 ŠT. 4 Alessandria-Fiorenlina 2 X Bologna-Genoa 1 Inter-Padova 1 Juventus-Udinese 1 Lanerossi-Lazio 1X2 Napoli-Milan IX Roma-Bari 1 2 Sampdoria-Tal. Torino 1 2 X Triestina-Spal 1 Atalanta-Reggiana 1 Novara-Marzotto 1 Palermo-Lecco IX Taranto-Como 1 Verona-Messina 1 Vigevano-Brescia X 2 nasprotnikove slabosti in da njen poraz v finalu italijanskega pokala ni bil odraz njene uvodne krize. Vse to bi se glede na izdaten poraz Ales-sandrie v prvem kolu proti Torinu zdelo kaj enostavno, toda upoštevati je treba, da je tuje igrišče vedno handicap tudi za favorita in da je po drugi strani tudi Alessandria željna rehabilitacije. Prav tako kot Fiorentina bodo morali legitimnost svojih zmag v prvem kolu potrditi Milan, Lazio, Talmone Torino in Inter, vendar pri tem ne bodo imeli vsi enako lahke naloge. V bolj ali manj ugodnem položaju je samo lnter, ki bo sicer nevarno Padovo sprejel doma, ostali trije pa bodo gostovali, in sicer Laz io v Vicenzi, Milan v Neaplju in Torino v Genovi proti Samp-dorii. Ravno ta tri srečanja so obenem tudi najzanimivejša v drugem kolu in od njih lahko pričakujemo vsakršen rezultat. ker spadata posebno Sampdonu in Napoti med e-najstorice, ki morajo šele dokazati, da je bil njihov ne ravno uspešen debut le posledica nesrečnega naključja. To velja še posebno za Sampdo-rio, ki je morala proti Luziu igrati skoraj ves čas brez svojega izvrstnega napadalca Mi-lunija. Toda rehabilitacija proti Torinu, pa čeprav na lastnih tleh. ne bo lahka, če seveda rezultat 6:1 iz prejšnje nedelje ni bil samo pesek v oči. Od obeh letošnjih debutan-tov je bil Bari v prvem kolu uspešnejši. toda znano je, da je Bari na svojem igrišču dvakrat močnejši kot na tujih. Zato mu izlet n Rim ne obeta nič dobrega. Nasprotno pa bo Triestina imela tokrat prednost domačega terena in za njen interni debut vlada v Trstu izredno zanimanje. Njenega poraza v Milanu ne kaže z resignacijo, saj smo ga pričakovali. Bolj žalostno kot poraz pa je dejstvo, da se je Triestina že ob prvem nastopu omadeževala z nešportnim obnašanjem nekaterih igralcev, posebno Tulis- sija, ki je tudi prejel zasluženo kužen, ki jo morumo — kot dosledni športniki — v celoti odobravati. Toda ravno izključitev Tu-lissija, ki je že bil rezerva poškodovanega Brunazzija, je postavila trenerja Olivierija pred resen problem: s kom zamašili vrzel v obrambi? Zdi se. da to debutirul komaj 17-letni Simoni. Zanj pravijo, da je talentiran in da mnogo obeta, toda za sedaj je pač šele začetnik in vsak začetnik je u-nanka V ostalem bo tržaška enuj ilorica nastopila v isti postavi kot proti Milanu. Njen nasprotnik Sp a! prihaja v Trst s točko v žepu, ki jo je iztrgal Juventusu, toda to še ni zadostno zrelostno spričevalo in zdi se nam da bi Tr,estina morala zmagati. Toda zmaga sama nas ne bi za-dovoljila. Želimo si tudi rehabilitacije v dobrem vedenju, kajti laže je zagovorjpti poraz kot pa nekorektnost. Bliža se zimsko-športna sezona V Ameriki se pripravljajo na zimsko olimpiado 1960 Program tekmovanja v prihodnjem letu v Squaw Valleyu in okolici SQUAW VALLEY, 26. — Willy Schaeffler, direktor za organizacijo zimskih olimpijskih iger 1960 v Squaw Val-leyu, je objavil program smučarskega tekmovanja v alpskih in nordijskih disciplinah, ki bo prihodnjega februarja v Squaw Valleyu. Ta tekmovanja bo organiziral smučarski klub Kalifornija-Nevada, kateremu bodo pomagali združenje Far-West, Ameriška smučarska zveza in olimpijski organizacijski odbor. Tekmovanja v prihodnjem letu, ki bodo neke vrste generalka za olimpiado 1960, se bodo začela 21. februarja in zaključila 2. marca ter bodo vključevala smučarske discipline in drsanje po naslednjem programu: 21. febr.: veleslalom za mo-ške in zenske; 22. febr.: slalom za moške in ženske; 23. febr.: smuk za moške in žen-site; 26. febr.: tek na 20 km; 28. febr.: tek na 30 km; hitrostno drsanje na 500 m ir na 5000 m; 1. marca: hitrostno drsanje na 1500, skoki za kombinacijo s 60 m, hitrostno drsanje na 10.000 m, samostojni skoki z 80 m: 2. marca: tek za kombinacijo. Včeraj je bil podpisan sporazum Wright-Garbelli 18. okt. v Milanu Zanimiva izjava ameriškega organizatorja Gainsforda « Loiju in Kosiju RIM. 26. — Med tiskovno konferenco v nekem mestnem hotelu, je rimski boksarski organizator Felice Zappulla sporočil, da je bil podpisan dogovor za dvoboj med boksarjem srednje kategorije Giancarlom Garbellijem in Tedi Wrigh!om. Dvoboj bo 18. okt. v Milanu, eventualni povratni dvoboj pa bo v roku 60 dni v Rimu. Konferenci je prisostvoval tudi ameriški prokurator Wrighta Gainsford. ki je razložil razloge, zaradi katerih je pripeljal Wrighta v Italijo. Med drugim je dejal: »Ted je mlad in si mora še narediti kosti. V Italiji je bil toplo sprejet in tukaj se počuti prijetno. V Ameriki bi sicer zaslužil več kot v Italiji — je dejal Gainsford ■—, toda mislim, da mu bo 5 ali 6 mesečno bivanje tukaj koristilo. Potem nameravam privesti v Italijo svetovnega prvaka srednjelahke kategorije, da bo naslov, čepr»V sedaj, da bo ^ 0 ^ svoj tu branil vem že acuaj, — , ko. Če ne bom vUZDA, kjer 4. in 5. oktobra v Splitu Italijanski plavalci za dvoboj z Jugoslavijo Italijanska reprezentanca se Trstu 30. sept. bo zbrala v RIM, 26. — Za plavalni dvoboj med Italijo in Jugoslavijo, ki bo 4. in 5. oktobra v Splitu, je italijanska plavalna zveza FIN določila naslednje plavalce: Moški: Avellone, Bianchi, Cescon, Ciacci, Conversi, Del-la Savia, Elsa, Lombardi, Ri-dolfi. Sacchi. Soliani. Zaottini. Zenske: Beneck, Canegallo Faidiga, Hruška, Martinelli, Nadali. Pacifici. Panelli, Sai-ni. Valle, Veschi, Zennaro. Skakalci: Mess, Pulcidoria. Skakalke: Costa, Passerini. Vsi navedeni reprezentanti se morajo zbrati v Trstu v torek 30 sept. do 19. ure. Od-od iz Trsta bo 2. oktobra z avtobusom do Reke in nato ladjo do Splita, povratek v Trst pa je predviden za ponedeljek 6. oktobra. din, strelec Astahov, trener Troši n in drugi. aSovjetski športu zaključuje: »Cas je, da izključimo iz športa vse pijance in barabe m sprejmemo proti njim stroge ukrepe. Vzgojna aktivnost mora biti glavni smoter vseh športnih organizaciji. KOLESARSTVO AVTOMOBILIZEM Udeleženci dirke za nagrado Maroka RABAT, 26. — Avtomobilske dirke za veliko nagradi Maroka, ki bo v Rabatu 26. okt. na 7.168 m dolgem krožnem -dirkališču in ki bo veljala za svetovno prvenstvo pilotov, se bodo udeležili naslednji piloti: Ferrari: Havvthorn (V.B.), Ger.debien (Bel.), Hill (V.B.); Vanvvall: Moss (V.B.), Le-wis-Evans (V.B.), Brooks (V. B.); BPM: Behra (Fr.), Bonnier (Svtd.), Schell (ZDA); Cooper: Trintignant (Fr.), Picard (Fr ), Salvador! (V.B.); Maserati: Gregory (ZDA), Shelby (ZDA), Cabianca (It.), Girini (It.). ■sr Športna čistka v SZ MOSKVA, 26. — «Sovjetski šport«, uradni organ Odbora za šport SZ, posveča uvodnik vzgojnemu delovanju med športniki. List pravi, da so bi le direktive Odbora za šport SZ in tajništva sindikatov SZ v večji ali manjši meri aplicirane v raznih športih in da je bilo samo v nogometu v zadnjih treh mesecih izključenih 30 igralcev, nad 100 pa jih je dobilo opomin. List poudarja, da so se tudi v najnovejšem času nekateri športniki prekršili proti normam njihovega športnega režima. Med njimi so vratar moskovskega Spartaka Valentin Ivakin, dvigalec uteži Ro- Bartali je izbral SAN PELLEGRINO. 26. — Gino Bartali je objavil imena petnajstih kolesarjev, ki jih bodo uradno povabili za sestavo moštva «San Pellegri-no Šport« za prihodnje leto. Kolesarji, ki bodo morali odgovoriti na to povabilo v 20 dnevih so: Battistini, Casati, Cioni, Pardini, Cattaneo, Ip-polliti, Vanzella, Tommasin, Milesi, Simonetti, Canale, Pel-lizzari, Verrucchi, Vignolo in Giusti. povedel Wrighta » sVe- se bo poskušal vzpeti tovnega naslova. Ce bo VB, tu uspelo osvojiti * pe prvenstvo, obljubljam, , r vsaj enkrat na leto P Italijo.« , -j,. Ko je govoril o bližnP binsonovi aktivnosti, J rVak trdil, da bo svetovni P y srednje kategorije Pr ,t0 kratkem v Evropo na y ekshibicijskih nastopo . j Franciji bo z njim razi,jja]jji organizator Benaim. v . pa Zappulla. Ni ’z,kll,fLc ■da bo Robinson imel tu naseli dvoboj, vendar ne slov. .j]) Ko so Gainsforda vpr* za njegovo mnenje 9 ,, b° Rosiju. je dejal: «Če * bo hotel Loi boriti za nasl . ^ moral priti v Amerik0. • 0|j. Rosija pa je dejal, da JI ličen borec, da pa mu J,pr. vi stalni spori z organi ji onemogočajo borbo z* slov' »o- Na koncu je Zappu."a trdil, da se bo v okvir ^ ksarske prireditve, ki _!nlU) okt. v športni palači v n . Wright boril z Dancem . stianom. zelo verjetno Pa re- da bo v ekshibicijskem .. Čanju nastopil tudi evr prvak peresne kategorije prari. ATLETIKA____________- Hary 9”5 na 100 1 GLADBEK, 26. — . Ne^raj rekorder Armin Hary je v 0p-zvečer dvakrat izenačil e ski rekord v teku na 10° " dov s časom 9"5. He'tor..»nV postavil 10. avg. 1957 nj rojak Mangred Germar uatovorm areonl* STANISLAV HENKO Ttski Tiskarski zavod * KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 27 ob 20. uri film’ t. »• flIGGII Igrajo: M. VITALE, A FARNESE in LATILLA Kiite na C predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob Cinemascope barvni film: i . \ mm\m EASTMANCOLOR. MIKULA LETIČ INTERNA tudi . . „Qf_iavai! Ha so «Dlavke» izvrstne, sem se tudi ...“'uSl™ ,SK: J. mi J. leMlo: m SZ,” »m tudi ostal. Pa k“' neprijetnega: Kronist ima svoje dolznostil Kakor so se nenadno pojavile, tako so ‘P^avke* ^ nenadno prenehale. Ni jih bilo 'n... J Kmet;’e so videli da »edaj sami jedo doma. — Nismo bili pametni. Morali bi bili »markiratb, da nas trebuh boli po «plavkah», raznesti bi bili morali, da dobivamo krče v želodcu, pa bi bilo »plavk« kakor vrabcev. Se bi lahko živeli, še, ampak preneumni smo! — f f Neusahljivo veseli Ranko Popadič s Sušaka nam ob kitari včasih s svojim lepim baritonom zapoje zdravico vseh zdra c, našo »lo vensko »En starček je živel...» V počastitev njegovega vedrega petja in našega neutolažljivega apetita sem mi posvetil naslednjo drugo kitico k «Starčku»: En deček je živel v ItaTji tam dol, so d’jal’, da je b'lo v taborišču. Prav pridno prebavljal je pašto Pa najde kokos na smetišču. fižol Pozdravljena plavka, sam bog te je dal! Tolažbo želodcu je moj'mu poslal. Oče nebeški, čuj: Lačen je tvoj kristjan! Pošlji, ah pošlji mu plavko vsak dani Toda «oče nebeški* nas ne fiuje. Zaman je srebrno brenkanje, zaman je sladka melodija, zaman je mili glas!