111. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 18. maja.
XVIII. leto, 1885.
I tlu j * vsak dan »ve**r, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ojf erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z* jeden mesec 1 jfld, 40 ki. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za ćetrt let« 3 gld. W kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSilianje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina Urala, Za oznanila plačuje ho od čotiriBtopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanlo jeuVnkrat tiska, po 5 >»r., če ae dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na; »r. uvolr traiikovati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravnUtvo J« » Frana KVimana liiSi, „GIvdaliAka Itolb«". Upraviiiitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, & J; VM administrativnu stvari.
Železnice na balkanskem poluotoku.
(Konec.)
Glavni dedič trgovske-politične ostaline angleške na balkanskem poluotoku bode naše avstrijsko cesarstvo, ako ima trgovske politike za to. Nikdar bi se ne bili mej srednjo Evropo in mej orijent ulegli za-hodnji, oddaljeni narodi, da je bilo v naši državi več razuma in dobre volje za materijalne interese, manj pa notranjih političnih eksperimentov! V tem, ko sta Anglija in Francija imeli gladko in naravno pot do južnega in vzhodnjega tržišča ter si je osvo-jevali brez težave, bile so naše ceste na jug brez cestarjev. Prastaro in dobro znano trojno cestovje, ki nas vodi v orijent, ležalo je deset od deset let zalenobljeno, tako Donava, tako mejne železnice, tako Tržaška luka. S kratkim vidom se je Donava gledala v slabem, neprimernem stanji in križem rok se je gledalo propadanje Tržaškega mesta. Kadar se je govorilo in razpravljalo o orijentalskih železnicah, držali smo se, kakor da nas vsega tega nema biti nobena skrb, ali pa nesmo bili ni krop ni voda, tako že iz kraja, ko sta baron Hirsch in grof Beust vkupno uprizorilo „švindelj" s turškimi srečkami. Dunaj je za podjetje turških železnic priporočal Langrand-Dumonceaua, potem pa, ko se je ta strmoglavi, za naslednika barona Hirscha. Z naše strani se ni čisto nič prerekalo, da so začeli turške železnice graditi na nasprotnem konci, od morja sem, a ne na meji naše države, marveč je baron Hirsch z grofom Beustom v tovaršiji celo pogum imel, daje avstrijskemu trgovstvu oči zavezal z železnico Novi- » Banjel. Taka je bila trgovska politika našega nem- j škega državništva celo v dobi — „narodnogospodarskega vzleta"! Da ni pred leti slovanska zgodovina tako globoko zasekala v razmere balkanskega poluotoka, najbrže bi še dandanes in naprej orijen-talske železnice bile zgolj krajevnega pomena v prid angleški in francoski konkurenciji in v prid finančnim špekulacijam.
Tedaj pa, ko bode zgotovljena velika orijent-ska cesta, ko se dogradijo železniške proge na srbski, bolgarski in turški zemlji, postavljen bode tudi most, preko katerega bode mogla Srednja Evropa, zlasti pa avstrijska naša država s trgovskimi,
kulturnimi in političnimi svojimi uplivi v bližnji in oddaljeni orijent. Dolgo več ne bo do tega, da se nam odpre ta prevažna prilika. Mnogo olajšav se tukaj kaže baš avstrijskemu trgovstvu in prometu, toda pomisliti je, da mu bode ugodnega vspeha le po zmagi v hudi borbi s starimi in novimi konkurenti. Za to borbo morajo se naši trgovski politiki, naši trgovci in obrtnostniki Že sedaj dobro in razumno pripravljati, oziroma že sedaj utrditi svoje pozicije na snujočem se tržišči-boj išči. Ne bode si osvojiti nove, do sedaj nepoznane dežele, saj trgovske odnošaje imamo z balkanskimi deželami že sto in sto let, tudi se v orijentu zlato ne da zajemati s korci; nego tu gre z vztrajnim in previdnim delom ukoristiti ugoden položaj po pravilih narodno-gospodarskega nauka.
Prvo delo, ki v tem oziru čaka naše trgovske kroge, je spoznanje orijenta. Treba se je najprvo ogledati, kakšne potrebe ima prebivalstvo v Makedoniji, v Traciji, v Bolgariji, v Vztočni Rume-liji in drugod, potem pa kdo jih sedaj zadovoljuje in po kakšni ceni. Koliko se je z druge, nevarne nam strani že storilo v tem oziru! Časopisi v Nemčiji neprestano priobčujejo poročila nemških konzulov, ki zbirajo vse podrobnosti o trgovskih razmerah, o potrebah prebivalstva in njega gmotnem stanji, ter tako poučujejo trgovce, kako naj delajo, da si pridobijo kupcev na jugu. Jeseni 1881. leta je trgovec Lohnis v Bonnu sam plačal ekspedicijo, ki je s parnikom „avstrijskega Lloydau pregledala vse poglavitne luke v Levanti. Njeni člani, trgovci, in-ženerji, kemiki in drugi strokovnjaki šli so tudi v dežel, v glavna mesta in so tudi tukaj proučavali vse razmere, da bi videli, koliko se da novega polja pridobiti za nemško trgovstvo, nemško obrtnost in nemški kapital. Turki, časih tudi prebrisani ljudje, zmatrali so te gospode za Bismarckove agente. Morebiti to ni naravnost res, vender pa je lahko misliti, da je tako velikanski in dragi ekspediciji okorna kolesa mazala nemška državna vlada. V Angli i, Franciji, Rusiji, tudi v Italiji imajo ogromno literaturo o balkanskih deželah in orijentalskih od-nošajih — mi Avstrijci, najbližji sosedje pa smo na to plat divni ignorantje! Divni zato, ker nas vse I>o sili vleče na jugo-vzliod, politični in kulturni naš
poklic, gmotni naši interesi, najugodniša leža, in ker sicer vse bolje poznajemo drugo zemlje, ki nas malo ali čisto nič ne brigajo. Seveda za spoznavanje slovanskega juga je treba še česa drugega, kakor le nemškega jezika! To drugo se bode dobilo, a drugače naj se jame ravnati. Vlada bode morala poskrbeti za dobra in natančna poročila naših konzulatov, trgovske zbornice in posamični trgovci pa si bodo iz njih nabirali nauke, te pa poinuožc-vali s svojo in tujo m-akso. Gotovo se bode sleherni obrtnik, fabrikant li trgovec, ki se zanima za to stvar, povprašal in potem gledal, v koliko in kako se tudi on more udeležiti preporoda na balkanskem poluotoku. Vlada ogerska je na sedanji deželni izložbi v Budimpešti izpostavila tudi „orijentalski paviljon" in temu je namen, da se ogerskemu prebivalstvu pokaže, kaj zdelujejo in česa potrebujejo sosednje orijentalske dežele, da bode po tem takem ogerski izvažalec znal in mogel stopiti z njimi v zvezo. „Keletre, magvar!" je gaslo ogerske vlade. To pa tudi interesovanci umejo. Koj za „orijental-skim paviljonom" se je vzprožila misel za stalni orijentalski, prav za prav trgovski muzej, ne dolgo potem pa so jeli veliki trgovci zanimati se za „izvozno društvo", katero bi pod-se spravljalo samo orijentalske pokrajine in sicer zlasti sosede ogerske. „Keletre, magvar!" In mi, na tej strani Litve?
Vse trgovstvo se prvotno vrši v smislu starega „do ut des"; četudi hodi po ovinkih, konečno ni druzega kot zamenjava. Levanta pa, pravijo, je uboga; mnogo predsodkov vodi trgovske kroge do vzklika: kaj nam morejo dati orijentalski beračil Res, revna je Levanta; ubožne so balkanske dežele, evropska Turčija, Grška, Mala Azija, ubožne za gotovino. Toda baš te dežele so od prirodo dobilo največje bogastvo in v njih prebiva nad 30 milijonov ljudij, ki so iz večine dobrega, krepkega in za razvitek sposobnega rodu. Do najnovejše dobe so ti narodi v tesnih razmerah ječali pod tujo politično in jednostransko trgovsko pestjo, propadajoči imeli so malo zmisla za obrtovino iz zahoda in za svojo male potrebe so tudi iskali le malih dohodkov. Toda dandanes se ti narodi svobodniše gibljejo in do njih so načeti potjo, po katerih bodo dobivali iz srednje Eviope kulturnih nagibov. Ker je večina njih krepka,
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Reno Lefebvre.  Poslovenil * * * Stat nomiids urobra.)
Dvaindvajseto poglavje. Sitnosti amerikanskega uradnika. (Dalje.)
Nameraval sem govoriti, a Fox je bil že pre-svoje nasvete, ter jih začel zagovarjati So, govoril je, ter je z roko proti meni pokazal, bo nekateri ljudje, ki brez duha, brez nadarjenosti, brez spretnosti, a prošinjeni smešne časti-hlepnosti ali temveč od bolestne objestnosti hlepe po glasovih ljudstva ter se domišljajo, da so javni uradi (javna opravila) le ustanovljeni, da njih otročji ošabni isti ugajajo.
Ta uvod mi je zadostoval, ne bil bi raa, da bi še več tiskali.
Dovolite, rekel sem---
Ne segajte mi v besedo, zakričal je s hripa-vim glasom ter se je razkoračil kot razdražen petelin, kateremu se vse perje ježi, ne segajte mi v besedo ---
Ne zamerite, častiti odvetnik, odvrnil sem; p redno se zagovarja, treba je očitne zatožbe, in te tukaj ni.
Gospodine sodnik, nadaljeval sem. Jaz sem še le štiri dni izvoljen nadzornik; lehko bi se izgovarjal s kratkim časom svojega uradovanja ter bi valil na prednika nemarnost, katere jaz nikakor nesem zakrivil. A Bog varuj, da bi si javni upravitelj, zastopnik naroda dovolil take zvijače. Služba, urad naklada dolžnosti; in prvi hočem biti vzgled spoštovanja zakona. Odgovoren sem, priznavam, za nesrečen slučaj, kateri obžalujem; zato je pač odveč, napadati moža, ki se nikakor ne misli zagovarjati.
Dobro, prav dobro, vskliknil je kvakar, ki se ni mogel več mirno držati. Prijatelj Danijel, ti si pač uradnik po volji božji: pravi Boz, pravi Samuel. Daj mi pet sto dolarjev ali pa povoljno založnino, in izrekel se bodem popolnem zadovoljnega.
Malo potrpljenja, odvrnil sem; pripravljen sem precej plačati vsako pravično odškodnino; in celo ! prepirati se nečem za to odškodnino. Nasprotniku I dam prisego; ta pobožni kvakar naj sam določi visokost škode, katero sem mu prouzročil.
Tega ne vsprejmem, kričal je Set, ves razjarjen in zmočen; rajši se pravdam, moj odvetnik
mi je obljubil popolen uspeh. Ali kateri kvakar priseže ? Danijel, ti pač nesi čital sv. evangelija? Kristus je rekel: „Ne prisegajte na noben način, ne pri nebesih, ker so prestol Boga, ne pri zemlji, ker je njegovo podnožje; niti pri Jeruzalemu---
Dovolj, rekel je Humbug; pusti v stran to nepotrebno pesen. Saj od tebe nič ne zahtevajo, kot da v pričo Boga in kot Kristus zapoveduje, porečeš: To je ali pa to ni. Povprašaj svojo vest, pomisli na svoje izveličanje. Vprašam te le po resnici, po popolni resnici in po ničem drugem kot po resnici. V to naj ti Bog pomozi.
Kvakar si je glavo praskal ter z usmiljenja vrednim obličjem zrl v odvetnika. Fox je lo molčal. Ko se je Set obrnil ter Marto molčečo za seboj ugledal, obledel je, ter jel jecljati. Njegova vest, njegova korist, njegova ljubezen so se strahovito mej seboj bojevale, in na čast kvakarju moram priznati, da korist v tem boji ni prevladala.
Tu je preverjen račun, rekel je, dogodki so resnični, a pri ceni se marsikaj lehko zmanjša. Oje ni bilo novo; a vender je moram dati popravit. Pet dolarjev pač ni preveč, Marta?
marljiva, učna in ima zelo malo potreb, ker je za delo in proizvodstvu sposobna, sinemo tudi upati, da bode v njih rastel zniisel in ukus za kulturne potrebe, žel a po naši obrtovini. Prebivalci Levante pa bodo le tedaj mogli kupovati vnanje, oziroma avstrijske fabrikate, te se njim samim otvori tržišče za njih svoje, zlasti za zemljedelske produkte. In v prvi vrsti mora Avstrija želeti, da ima za sosede bogate kmete, da narodi na jugu imajo svoje dobre prihodke, u katerimi morejo plačevati naš import. A v to svrho mora priteči jim na pomot av-str *ka intelegencija, avstrijski kapital, pred vsem pa Slovanom dobrohotna splošna politika avstrijskega cesarstva.
Lep poklic lahko Avstrija zvršuje v svojem interesu političnem in gmotnem. Ne sega samo do Soluna, nego dalje do Azije in do prekopa Sueškega. Kmalu jej bode pot odprt naravnost. V tistem hipu zgubode glavna naša iuka Tržaška mnogo svojega pomena. Naj se torej Avstrija tedaj obrne drugam in ukotisti zvezo svojo s Solunom. Naj ne bode samo država za nemški prevoz, samo most za velikonemške uplive, samo opirača za trgovske in tere.se tega ali onega glavarja v tej ali oni carinski zavezi! S solidnim, poštenim in pridnim trgovstvom, s slovansko politiko je Avstrija z ozirom na prepo-rajajoči se balkanski poluotok lahko kaj več, kaj svojega in celega I M.
Volilni shod v Gotni vasi pri Novem mestu.
dne 14. t. m.
[Uv. dop.]
Kij uhu deževnemu vremenu zbralo se je bilo kacih l"u—200 mož, najodličnejših in nnjveljav-nejši.; voiilcev iz Mirne peči, Brečine, Podgrada, Stop \ Miiiiiela. Kandije, Št. lVtra, Cikave, (Jotne in Smolenu vasi itd. k shodu, katerega je bil sklical kandidat za državni zbor g. V. Pfeifer. Predsednikom tega volilnega shoda je bil izbran gospod župnik Virant s Podgrada. Pojasnil je pomen shoda ter besedo dal kandidatu g. V. Pfeifer ju, da položi račun o svojem delovanji v državnem zboru in razloži svoj bodoči program. G. V. Pfeifer razloži v jasnih potezah važnejše postave, ki so se sklenile v državnem zboru v pretekli G-letni dobi; poudarja posebno tiste zakone, ki zadevajo ožjo našo domovino. Pred vsem razklada vojni zakon, po katerem je državni zbor, t. j. njega večina iz ljubezni do preljube očetnjave in presvetlega vladarja dovolila ministerstvu do leta 1889 stalno vojsko 80O.000 mož; kajti države v sosedstvu kar Strle* orožja: oborožene BO od nog do glave, tako da naša monarhija pač ne more zmanjšati svojih vojaških trum. Razlaga na to ppmen zakona o vojaški taksi, ki ima namen, služiti v podporo tistim revnim družinam, katerih reditelji so pozvani za časa vojne v službo. Dalje omenja ostro postavo v zabranjen je goveje kuge, pristavljaje, da se je pri tej priliki zaprla ^ranica proti Rusiji, kar je posebnu ugodno našim posestnikom, ker cenejša ruska živina ne sme več uhajati čez mejo naše dižave. Zakon o ponarejanji vina iu zakon o žganji, potem oderuška postava, kakor tudi s to postavo v mali zvezi stoječi z ako 11 proti brez-
vestnim dolžnikom, ki mej tožbo svoja poslopja (vrata, okna) na škodo upnikom razdirajo — o vsem tem je g. poslanec obširno, temeljito in lehko umljivo govoril. Glede poverjenja (legalizovanja) pisem po sodniji ali po notarjih omenja olajšavo, da sedaj ni treba podpisov prič, ako izdavatelj sam dotično pismo podpiše. Razpravlja dalje zakone o prenaredbi volilnega reda, obtnijskega zakona itd., naglasa, da se je zemljiški davek za Kranjsko vsako leto zmanjšal za 300 000 gld, da so se opo-minjevalni stroški pri izterjavanji zaostalih davkov od 1 gld. 0.') znižali na 10 kr., ako davek ne presega 10 gld, da se občinam ni naložilo jako sitno izterjevanje in pobiranje vojaške takse. Poudarjal je tudi, da so se pod sedanjo vlado poboljšale državne denarne razmere — prejšnje miuisterstvo je za vsakih 100 gld. posojila prejelo samo 75 do 8) gld., sedanje pa dobiva za 100 gl I. posojila že 92 gld.
Sedanja vlada naslanja se na večino avstrijskih narodov, t. j. na 14 milijonov Slovan-v in na nekatere pravične Nemce, (ločim se je prejšnje miuisterstvo opiralo na manjšino, recimo na kakih 5-6 milijonov Nemcev. Sedanja vlada se prizadeva, ravnopravnost dejansko izpeljati — in jo bode izpeljala, če dobi še močnejšo večino v zbor. Gospod Kandidat Pfeifer odločno pravi, da je z mirno vestjo stopil pred svoje volilce, kajti ima prijetno zavest, kakor spričujejo zapisniki državnega zbora, da se je večkrat vspe-šno potegoval za državne koristi, za slovenske in osobito dolenjske potrebe. Zato mirno pričakujem vašo sodbo. (Živio klici! Res je. Dobro.) Da so prišle pa na (lan prej navedene, po ljudskih zastopnikih sklenene postave, zahvaliti se imamo presvetlemu vladarju, ki očetovski skrbi, da bi Avstrija postala varno zavetje vseh narodov, njemu zvestih in udanili. Volilni sh.nl zakliče na to presvetlemu cesarju trikratno: Slava!
Potem razvije g. kandidat načela, po katerih se hoče v bodoče ravnati, ako mu častiti volilci svoje zaupanje izreko po programu, v našem listu itak že obljavljenem.
Posamične točke svojega programa obširno razloži. Volilci so jih z burnim odobravanjem vspre-jeli, ter proglasili g. V. Pieiferja za kandidata v državni zbor. K besedi oglasita se po tem m e s 111 a (!) (ne kmetska!) volilca g. Je nič iu g. Kastelic, ki imata tudi v okolici svoja posestva ter stavita več interpelacij, n. pr. zastran premeščenja vojakov iz Uudolfovega v Ljubljano, glede preložitve državne ceste med Št. Jnriicjem in Novim mestom, in glede dolenjske žcle/nice. G. V. Pfeifer je na te interpelacije blizu tako odgovoril, da iz srca želi, da bi še dan danes bili vojaki nastavljeni v Novem mestu, kar bi bilo mestu samemu in okolici na veliko korist — žalibog moč posamičnega poslanca ne more vsega doseći, kar se baje tudi deputaciji, ki se je leta 1883 obrnila do presvetlega cesarja za nameščenjc garnizone v Novem mestu, ni posrečilo. Premeščenjo vojakov se zvišuje po vojaških strate-gičnih načelih, kar se pa odteguje delokrogu državnega zbora. Sicer je pa vsikdar pripravljen po svojih slabeli močeh pripomoči, da bi se v tem oziru v vsakem Blučoji kaj doseglo.
Visoka ženska je z glavo dala znamenje kot oni kip poveljnikov v Don Jnanu.
Postavimo pet dolarjev, začel je kvakar z žalostnim glasom. Konj je bil že odrt, a rana se mu je znova razpočila, To je pač pet dolarjev vredno, ali ne, Marta/
Za se, nadaljeval je, ne zahtevam ničesa; a suknja se mi je pretrgala in izgubil sem ves današnji »lan: postavimo to, deset dolarjev, ali ne, Marta?
In odvetnika, zakričal je Fox, misliš celo pozabiti ?
Odvetnik, odvrnil je kvakar ves vesel, da se je srd zarad prevarjene svoje lakomnosti obrnil na drugega, odvetnik |e pravi tepec, ki mi je le k slabemu svetoval. Pet dolarjev za njegovih deset nepotrebnih besed je že preveč, ali ne, Marta \
In Setu so se oči kar svetile, ko je videl, kako se je- njegova ljubica iz polnega srca smijala zviti besedi, katero je odvetniku nagodil.
Tu je petindvajset dolarjev, rekel sem, za se vesel, da sem tako ceno se odkupil.
Oh, Marta, vzkliknil je kvakar, vest je prava nesreča    Prepričan sem, da ljudje, ki mnogo tje«
narja služijo, iiemajo vesti ali pa se po njej ne ravnajo.
Molči, sin Beliaiov! rekla je Marta; blagoslavljaj nebesa, katera so me tik tebe postavila.
Dobro, doktor! rekel mi je Fox, spoštljivo se poklonivši, vi ste pravi navihanec. Srečni mi, da vi neste odvetnik.
V tem se motite, tovariš, odvrnil sem mu smehljaje; jaz sem iste obrti.
Kako tO? rekel je Humbug.
Pred nekaj leti spisal sem bil razpravo sod-nijsko zdravilstvom), namreč o ženskah, ki z opijem, malo po malem dajanim ukrotijo in ublažijo značaj svojih mož. Ta razprava mi je pridobila diplomo vseučilišča .v Jeni: jaz sem odvetnik iu doktor prava, pri lačenbergerjih.
Tovariš, rekel je I lumbug s slovesnim glasom, storite ini čast in prisodite na mojo stran. In vi, gospodje brzopisci, ne izpozabite tega čudovitega dogodka. Zdravnik, ki je tudi doktor prava vseučilišča v Jeni, kaj tacoga 86 vidi pač le v Ameriki. Zagotovljen sem, da vsa stara Evropa nema jedna koga fenisa, kakeršnega imamo mi v Parizu — v Massashusettsu, Jena, gospoda, ne izpozabite tega,
Jena!
(Dalji; prib.)
Glede preložitve državne ceste se je razgo-varjal z Novomeškim gosp. županom meseca janu-varja t. L da bi bilo potrebno, več strmih klancev na državni cesti med Novim mestom in Št. Jarne-jim odstraniti, da bi se tedaj v ta namen prošnja odposlala na državni zbor. Novomeško županstvo je to prošnjo spisalo in njemu izročilo, da jo je izročil državnemu zboru. Prošnja se pa ni mogla stvarno (meritorično) rešiti, ker ni bilo priloženega ne proračuna, ne načrta sploh nobene priloge Skrb njegova pa bo na to delati, da se bodo strmine na državnih doenjskih cestah odstranile.
Glede dolenjske železnice je že leta 1873, pri priliki 80 miljonov posojila potem 1874 v državnem zboru nje potrebnost naglaševal. Tudi precejšnje število prošenj za zgradbo te železnice izročil je državnemu zboru.
Vsi poslanci s Kranjskega naglaševali so leto za letom to važno točko.   Da se pa ni prej rešila, temu uzrok je bilo zidanje družili železnic v Avstriji. Po dogovoru v klubu sta jo poslanec za dolenjska mesta, g. grof Margheri, v državnem zboru, gosp. Pfeifer pa v deželnem zboru lansko jesen gorko podpirala. Slednja korporacija je privolila za prvotna dela 5000 gld.    Društvo za napravo dolenjske železnice dobilo je pred kratkim dovoljenja od mini-sterstva, da sme pričeti s prvimi pripravami za omenjeno železnico.   Ministerski  predsednik, grof Taaffe, je deputaciji meseca aprila pred sklepom državnega zbora glede te proge sam priznal potrebo njeno ter izrekel, da bo dežela le po svojih skromnih močeh mogla pripomagati, ker je revna iu tedaj ne bo po tem merilu donašala, kakor bogatejše dežele, Moravska,   Gorenjeavstrijska  in da bodo glavni stroški državo zadeli.   Glede dotike z volilci je omenil kandidat, da je precej nemudoma, ko je dosegel njega glas nesreče ali druge po reb-ščine, se hitro podal v dotične kraje, kar so je zgodilo 1. 1880, 188;, 1884 — (opazka: sicer je gosp. V. Pfeifer sklical 1. 1883 meseca avgusta občni volilni shod pri Treh farah v Beli krajini.) Volilce m je bil ta odgovor po volji, pričelo se je potem o ve. stvareh razgovarjati; g. V. Pfeifer je na željo voiilcev razlagal pomen eksistencminimuina pri osobnem dohodninskem davku (ne pa pri zem-Ijišnem davku); tudi je omenil, da ni bilo mogoče  kaj odškodovanja dobiti lielokrajinskim občinam na meji za stroške, ki so jih imele pred blizu šestimi leti ob času goveje kuge, ker so se prošnje, ki so jih uložile in ponavljale občine, po inštanenem potu zavrgle — postava pa veže tudi poslanca. G. Župnik, Virant je vestno, večkrat vspešno delovanje g. V. Pfeiferja mej drugim tudi njegovo hvalevredno prizadevanje za cerkve, šole, za po toči poškodovane, za pogorelce itd. kaj pridobiti naglaševal in hvaležno priznal, da je cerkev v Veliki Dolini  1000 gld., v Podgradu 100 gld. prejela od presvetlega cesarja, lepe, izdatne podpore za po toči, ognji poškodovane, kar hvaležni volilci še neso pozabili, sicer pa jeden sam poslanec ne more vsega doseči pri najboljši volji. Sedaj je pot gladka, ovire odstranjene, bode lahko delati. Na to napitniee itd.
P6|itičjij razgled.
NFotraiUe dežele.
V L j ubijani 18. maja.
Volitve volilnih mož za volitve v državni slior so v nekaterih Dunajskih predmestjih ugodno za demokrate izpale. K temu so tudi nekoliko pripomogli razni vladni pristaši, potem pa konservativci, protifiemiti in nekateri volilci drugih narodnoLtij, Za nas Slovane ima to kaj malo pomena, ali je na Dunaji voljen liberalec ali demokrat, ker so poslednji zadnji čas tudi jeli trobiti v ultraneiuš'-rog. Najzanimivejše utegne biti to, da je volilen shod «.). okraja, katerega je bilo sklicalo demo' rajsko društvo, postavil barona \Valterskirchii" za kan-cj'data,. Kako radi so nekateri poslanci, kaže najbolj to, da se je v Neukirchnu na Spodnjem Avstrijskem na jednem volilnem shodu predstavilo pet kauui-datov, vsi levičarji, mej njimi dva profesorja. Posebno profesorji se letos v mnogih krajih, ne le pii nas, usiljujejo za kandidate. Neverno, ali je morda državno poslanstvo prijetnejše, kakor poučevanje v šoli, ali je pa kaj druzega temu uzrok. Mi se tega nemarno posebno veseliti, ker so dosedaj v Avstriji baš profesorji prav z malimi izjemami bili kaj nespretni parlamentarci. Tudi v Josefstadtu na Dunaji imajo že pet kandidatov. — V petek je grof Wurm-braiid poročal o svojem delovanji v državnem zboru v seji (iraške trgovske zbornice. Izrekel se je pro i federalizmu. Njegov program je liberalen, nemšk in centralističen. 1'ovedal je, da bode zopet ponovil svoj predlog, da se proglasi nemščina za državni
jezik v novem državnem zbora. V novem državnem zboru imamo tedaj pričakovati :e burne jezikovne debate. — Kako da nemški liberalci sodijo o na-rodnej jednakopravnosti, je najbolje povedal dr. De-mel na volilnem shodu v Tešenu v Šleziji. Ko ga je nek poljski volilec vprašal, kako on misli o narodni jednakopravnosti, izjavil se je, da se bode on potegoval za to, da se veljava nemščine še bolj razširi, nikakor pa ne za narodno jednakopravnost. Po njegovih mislih se član XIX. osnovnih zakonov misliti more le s pogojem, da je nemščina državni jezik. Ta član ni nikako pravilo, ampak le nekaka izjema. — Baron Aleksander Bach izdal je oklic na volilce svojega volilnega okraja. V tem oklici se izreka, da bode v državnem zboru hodil ista pota z dvornim sovetnikom Jurijem Lienbacherjem.
HrvatNki sabor vsprejel je predlogo, da dežela sama plača stroške za pomirjenje predlanskih izgredov, katere je bil zakrivil ogerski finančni minister. Vsi ugovori opozicije neso nič pomagali. Narodna stranka pripravljena je vso dovoliti, kar zahteva vlada, naj še tako ponižuje deželo in jej škoduje. Za povzdigo izobraženja in znanosti pa ti ljudje ne skrbe. Zavrgli so predlog Ozegovieev, da se še 3000 gld dovoli ža ljudsko šolstvo in predlog Smičiklasov, da naj se dovoli jugoslovanskej akademiji 1000 gld. za izdavanje akademiškega rcč-nika, ker je proti tema predlogoma govoril ban Hrvatskej vladi posebno akademija ne ugaja, ker v njej ne sede samo njeni pristaši. Včeraj zaključilo se je saborovo zborovanje.
Vitanje dr/a ve.
lensko-aiigh'šlii spor bode kmalu poravnan. Zdaj le še v tem neso jedini, komu naj bi Be potem izročilo varstvo afganske meje. Ako se bode emiru, se Angleži bojo. da bi Rusi kmalu svoj upliv razširili na Afganistan. Najrajši bi videli v Londonu, da bi se o vsakem nesporazumljenji zaradi meje, ki bi utegnilo kedaj navstati, Rusi pogajali naravnost z Angleži. Nadejati se smemo, da se kljubu teih težkočam popolno sporazuniljenjo mej Anglijo in Rusijo kmalu doseže Angleži mislijo indijsko mejo na severu dobro utrditi, da zagrade Rusom uhod v Indijo, ko bi kedaj podvrgli Afganistan. Kakor se govori, misli angleška vlada zahtevati v kratkem HO milijonov kredita za utrjenje te meje. — Sporazumljenje mej Rusi in Angleži bi pa utegnilo ovirati to, da so Rusi zaprli angleškega konzula Bntumskega, ako se ta vest potrdi, kar je pa še treba počakati. Kakor se nekemu Dunajskemu listu iz Carigrada brzojavlja, je že ruska policija dalj časa opazovala potovanja tega konzula v Kars, Ardahaa, Uiti, Artorin in Ardanuš, in ga je nazadnje aretovala, ko ga je zasačila, da je risal baš neko luko pri Hvalinskem morji.
Ko je palo na Fraiiooskciu Ferry-jevo mi-nisterstvo, predlagala sta bonapartist Delaibsse in radikalec Lanesson, da se ministerstvo postavi v zatožni stan. Ker se zbornica ni izrekla za nujnost tega predloga, izročil se je inicijativnoj komisiji. Ta komisija ga že dolgo, dolgo pretresuje iu kakor ču jemo se bo izrekla proti predlogu napominanih poslancev.
Italijani so se že veselili, da Anglija umakne svoje čete iz Sudana, nadejali so se, da jih bode poprosila, da zasedejo Suakim in nekatere druge kraje. A Anglija še dozdaj Italije zato ni prosila, in v Rimu že sumijo, da se bode obrnila do Turčije, da ta v Suakim odpošlje nekaj svoje vojske. Zaradi tega je že v Italiji velika nevolja.
Poslednje občinske volitve so bile *|>an jsko vlado pripravile v precejšnjo zadrego. Govorilo se je že, da bode morda odstopila. Sedaj se je položaj najedenkrat spremenil. Jedinost mej republikanci in liberalci se je razbila. Maršal Martnez Campos je na vprašanje nekega konservativca v senatu v imenu liberalcev izjavil, da se ti od republikancev zopet odločijo, ko so dosegli pri občinskih volitvah, kar so želeli. Liberalci so se najbrž bali pri dvoru priti v nemilost. Sedaj bodo pa konservativci mirno vladali, ko mej njih protivniki ni več jedinosti.
Angleška vlada je nameravala povišati davek na pivo in žganje. Ker se pa bližajo volitve in bi ta davek utegnil vzbuditi posebno nevoljo mej delavci, ga bode vlada opustila. Predložila bode pa parlamentu še več zakonov v prid Škotske, da tako pridobi poslance te dežele zase.
Francoski zastopnik protestoval je proti temu, da je egiptovska vlada 6°/0 utrgala pri izplačevanji kuponov, predno je ratiiikovana egiptovska finančna pogodba. Temu protestu se bodo neki pridružili tudi zastopniki drugih vlastij v Kajni.
Domače stvari.
(H kandidaturi Šukljejevi.) Na to našo notico od zadnjega petka odgovarja nekoleko-vani dnevnik v sobotni številki ter sam priznava, da Šuklje ni vladni kandidat. Ta odgovor je dovolj jasen in mi ponavljamo še jedenkrat, da se gg. c. I'1', uradniki, ki bodo za grofa Margheri-ja glasovali, nemajo ničesar bati. kajti „fait acconipli,, je, da iz cesarske metropole taka sapa veje, da bodo ondu odločilni krogi celo prijetno presenečeni, če bode grof Margheri zopet poslancem izbran. Zatorej si ne moremo kaj. da ne bi odločno
zavrnili onih dolenjskih gospodov, ki Šukljejeve za-bredene pote jedino pravimi zmatrajo in celo vest širijo, da so od prezidijalnega tajnika g. Schwarza za njegovega romanja po Dolenjskem zvedeli, daje Šuklje vladni kandidat. Odločno torej ponavljamo, da Šuklje ni vladni kandidat, ker vemo to iz še bolj zanesljivega vira, nego je g. tajnik vitez Schwarz. Poučeni smo prav dobro o položaji, a z ozirom na osobe ne zdi se nam umestno, povedati vse, kar nam je znanega. Sicer pa g. deželnemu predsedniku prav odkritosrčno želimo, da se znebi more, ki ga je do sedaj tlačila v podobi prof. Šukljeja in preverjeni smo, da potem dobi prejšnjo izredno popularnost in da bode potem mir mej nami. — Kar se tiče poročil z Dolenjskega, da nekateri okrajni glavarji uporabljajo svoj upliv za Šukljeja, ne moremo si tega tolmačiti drugače, kakor da so morebiti prepozno dobili protiukaz in da bodo sedaj, ko jih je oficijozni list poučil, delali v zmislu vlade, to je za dosedanjega poslanca grofa Margheri-ja.
— (O volitvah na Štajerskem.) Kolikor nam do sedaj znanega, voljeni so v PoljČanah, na Vrhlogi, v Pretreži, v Grušovji in Vrholah narodnjaki. Istotako v Polzeli v Savinjski dolini.
— (Banka Slavija) darovala je jugoslovanskej akademiji znanostij in umetnostij 200 gld.
— (Pokojnega Fr. K s. So u van a) pogreb bil je velikansk. Od narodnih društev udeležila sta se ga ,.Čitalnica" in „Sokoll, pevski zbor. katoliško društvo in društvo katoliških pomagačev z zastavami. Razen teh bili so zastopniki družili društev, kranjske hranilnice, kmetijske družbe in več tisoč občinstva. Tudi deželni predsednik baron W in kler in župan Grasselli šla sta s pogrebom. Čitnlniški pevci peli so pred hišo „OČe naš" na pokopališči pa .Nad zvezdami."
- („Sokol') izletel je včeraj v Kožarje. Sokolov v društveni opravi bilo je 25, katere je spremljala godba in veliko občinstva. V Kožarjih bil je srčno vsprejet in s šopki obdarovan Zabava bila je prijetna, celo plesalo se je, kljubu temu, da je vsako četrt ure nagajal dež.
— (Ljubljanska prostovoljna požarna b ramba) imela je včeraj dopoludne svoj občni zbor. Navzočnih hO udov. Stotnik g. Dober le t pozdravlja zbrane ude, so jim zahvaljuje za dosedanje po-žrtovalno delovanje in izraža željo, naj bi tudi nadalje delovali na korist someščanov in si utrdili čast in priznanje, katero uživajo sedaj pri vsem Ljubljanskem prebivalstvu. Iz odborovega obširnega poročila je razvidno, da je požarna hramba bila klicana J 0 krat na pomoč in vsekdar storila svojo dolžnost. Le zaradi prevelike oddaljenosti ni mogla priti o pravem času k ognju v sosedni Matenji vasi, ker sta bila smrt storila dva človeka in je poginilo 7 živalij, pogorelo pa 17 poslopij. Udje prostovoljne požarne hrambe so se pridno vežbali in imeli vsega skupe 14 velikih in malih vaj. Odborov'h sej bilo je osem, v katerih so se razne društvene zadeve povoljno reševale. — Gasilnega orodja je v izobilji in v najboljšem stanji, sosebno sedaj, ko je mestni zbor Ljubljanski dovolil, da se je nakupilo 300 metrov novih normalnih cevij, ker je bila večina prej nakupljenih že v prav slabem stanji in bi ne bile pri velikem požaru več zadostovale. Društvo šteje sedaj 112 delujočih in 10 častnih članov. — Blagajniško poročilo kaže, da je imelo društvo pre-tečeno društveno leto 2947 gld. fiO kr. dohodkov in le 18!» gld. 00 kr. men j izdatkov, kateri so ostali v blagajnici poleg dveh obligacij srebrne rente v nominalnoj vrednosti po 100 gld. Podporna društvena zaklada ima 3805 gld. 14 kr. premoženja, ki je naloženo pri denarnih zavodih. Za podpore bolnim društvenikom izplačalo se je pretočeno leto 277 gld., za pogrebe 57 gld. Pregledovalni odsek nasvetuje, naj občni zbor oba računa odobri. Se zgodi. — V pregledovalni odsek se izvolijo za prihodnje leto gg.: Josip Gerber, Oroslav Dolence in Karol Ahčin. Koncem zborovanja zaliva ljuje se stotnik g. F. 1)oboriet v slovenskem jeziku odboru in članom prostovoljne požarne hrambe za vspešno delovanje in iste prosi, da naj tudi blago, prostovoljno prevzeto delo nadaljujejo. Tast in priznanje, katerega v Ljubljani društvu sedaj nikdo več ne odrokuje, bode le rastlo ako vsak ud popolnem stori svojo dolžnost in po tem pripomore, da je društvo res to, kar mora biti, da pomaga Bvojim someščanom v sili proti ognju.
— (Vreme) je še vedno zelo neugodno iu neprijetno. Drugod pa je še huje. \'a Dunaji bil je v IU. dan t. m. silovit, vihar in zgodilo se je
več nesreč. Pet osob, ki jih je vihar na tla podrl in neso mogle vstati ter neso dobile pomoči, je zmrznilo in utonilo. V Dornbachu razdrl le vihar streho pritlične hiše, katera se je potem podrla. Stanovalce, 28 na številu, so vender rešili. Na gorenjem Štajerskem zapadel je v isti dan sneg do dna dolin, po noči pa je razsajal silen vihar, ki je prouzročil veliko škode.
— (Iz Dola) pri Zalogu se nam piše 16. t. m.: V našej prijaznej vasi snuje se »Bralno društvo", katero se bode v kratkem ustanovilo. Potreba je bila velika, kajti toliko razumništva brez kacega društva je žalostno. Koliko koristi bode ono dona-šalo našim Dolanom, sprevideli bodo kmalu oni no-zadovoljneži, ki menijo, da se ne bode na površji ohranilo. Kaj je bolj sramotno za naše ljudstvo nego to, da Be ne izobražuje in ob nedeljah mestu da bi čitalo koristne časnike in knjige, pijančuje in išče v krčmah hladila svojej duši pri žganji. Pravila se bodo v kratkem slavnoj vladi predložila v potrjenje. Mlademu društvu pa k'ičemo: Vivat, tlo-reat, crescat! na čast milej slovenskej domovini, a v pogin groznej žganjariji!
— (Razpisano) je mesto državnega pravd-nika pri c. kr. nadsodniji v Gradci, eventuvalno mesto državnega pravdnika namestnika. Prošnje do 30. t. m.
Telegrami »Slovenskemu Narodu'1:
Postojina 18. maja. Pri današnji vo-litvi volilnih mož v Hrenovcah propal dr. Str-benec.  Osem glasov gotovih za dra. Dolenca.
Št. Peter lfi. maja. Pri volitvi volilnih mož v Zagorji in Knežaku jednoglasno izvoljeni za dr. Dolenca.
Dolenji Logatec 17. maja. Volilci Dolenje Logaške, Gorenje Logaške in Uovuirske i občine vsprejeli pri današnjem volilnem shodu j g. Obrezo jednoglasno kandidatom za državni i zbor.  (V Logatci nesino drugače pričakovali, o Rovtah imamo svoje rr'sli. Uredu.)
Ptuj 18. maja. „Pozor" svoje delovanje včeraj pri sv. Vidu pričel vrlo dobro. Zboro-! vanje se otvorilo z živioklici na cesarja. Raič ; pri nastopu navdušeno pozdravljeni Njegovo poročilo vsestransko odobreno, kandidatura pa z največjim veseljem vsprejeta. Navdušeno odo-I bravanje osobito, ko se je omenila zjcuiiijeua Slovenija. Udeležba mnogobrojna, vse v najlepšem redu in zadovoljstvu.
London 17. maja. Izreden kabinetsk kurir dospel semkaj z važnimi poročili Thorn-tona o afganskein vprašanji.
Otava 17. maja; ltiel-a so včeraj zvečer ujetega pripeljali v generala Middletona šotor.
Madrid 17. maja. Oiicijalno se brzojavlja, da je kolera po nekaterih krajih Valencije, kjer je bila popolnem pojenjala, na novo začela. Zaukazale so se varstvene naredbe.
Poslano.
Odprto pismo gospodu Adolfu Obrezi, bivšemu državnemu poslancu! *)
Po naključbi smo zvedeli, da ste naznanili nekaterim prijateljem, da pridete v četrtek 14 t. m. v Bistrico in da se hočete dogovoriti zaradi državnega poslanca.
Pri tej priliki smo vas hoteli na Vašo častno besedo opomniti, katero ste nam lansko leto dali, namreč:
„l)o sedaj ste Notranjci (1'ostojinskega glavarstva) vedno z nami glasovali, akoravno imate veliko več voiilcev, nego mi (Logaškega glavarstva), pit* hodnjic zberite vi poslanca in jaz sem vam porok, da bomo tudi mi'z vami glasovali!"
Ko je v Bistrici besede prosil gosp. Križnar, se mu je reklo, da smo tujci in da ni danes voFni shod. Ker neseni mogel v Bistrico, da Vas na Vašo obljubo opomnim, oprostite, da to javno storim, temveč, ker ste sami sebe za prihodnjega državnega poslanca ponujali. Kdor svoje besede ne drži, ni mozak, in kdor ni možak, ne more biJ naš poslanec, ker ne zasluži našega zaupanja. Opiraje se na Vašo obljubo, smo si zbrali kandidata, kateri je nas rojak, pozna natanko naše razmere in od katerega smo prepričani, da je pripravljen /a nas vse storiti, kar nam more koristiti.
Ker pa ravno Vi proti našemu kandidatu knu-didujete, akoravno ste nam obljubili, da boste z nami glasovali, Vas prosim, blagovolite nun nazna-
V *) Zn Objavo v t"i uibrlki od ovorni Bino ll v tolika, kpllkij nas c
niti, s kakimi sposobnostmi presegate našega kandidata gospoda Dolenca.
Zagorje na Notranjskem, dne 16. maja 1885.
Matija Fatur,
nadž upan.
Loterljne srečke 16. maja: Na Dunaji:    23,    27,    88,    79, 56. V Gradci:    89,     3,     4,    27, 29.
Eksekuth ne dražbe.
(Iz uradnega lista.) Eks. držb. pos. Blaža Mraka iz Kranjsko goro 11. julija v Kranjskej gori. Eks. držb. pos. Neže MiheliČ iz Banjalok*, 400 gld., 8. julija v Kočevji. 1. eks. drž. pos. Andreja Opeke iz Dolenje vasi, 2052 gld., 27 juuija v Postojim. 1. eks. držb. pos. Matije Krajca z Grahove, 810 g!d., 2J. junija v Logatci. 1. eks. držD. pos. Jarneja Finka iz Žabnice, 1410 gld., 17. junija v Loki. 3. eks. držb. pos. Jo sipa delana iz Rov, 998 gld., 12. junija v Litiji. 2 eks. držb. pos. Janeza Kastelica iz Male Preske, 1461 gld., dne 16. junija v Litiji. 3. eks. držb. pos. Janeza Sončarj iz Kres-niškega vrha, 23^0 gld., 12. junija v Litiji. 1. eks. držb. poi. Mihe Breučica izltovt, 4245 gld., 27. junija v Logatci. 1. eks. držb. pos. Blaža Ozbalta iz Cerkovske vasi, 3180 gld., v Log.;tci. 2. eks. držb. pos. Frana Smrdu iz Nadejnega sela. 3. julija v Fostojini. 3. eks. dižb. pos. Marijane Ža-ger z Igevagi, 25 in 544 gld., 23. maja v Ljubljani. Kecitit. pos. Josipa Drmiša z Studenca, 7039 gld., 23. maja v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Josipa Kernca iz Suše, 1433 gld., 27. maja v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Janeza Dientla iz Lazov, 5650 gld., premakljivega premoženja istega 318 gld., 10 iu 1265 gld., 28. maja v Ljubljani.
Meteorologijo poročilo.
Hiša se da v najem
za poletno stanovanje, s 6 sobami, lansko leto novo narejena, v prav lepem kraji, pol ure od Lesec, pod Stolom, vas Itn>\ men.
NatHnčno pove Jnnex Oop v Hfostnh i». Lenoe. (28J—3)
afega vina
dolenjskega, rumenega in visokorudečega,
in sicer novo od Iet» ISS-I po S—10 gld., staro Izvrstno vino po 14 gld. kektl., proti pošiljatvi posode, pri
Cvonkel-mi,
(285-2) v Sovnioi (Liohtenwald).
II
1	Cas opazovanja	Stanje barometn v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrica v mm.
16. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer	72878 od. 731 13 mm. 73375 M.	9-8° G 130° C 9-6uC	z. /.ah. sl. szh. hI. szh.	obl. d. jas. d. jas.	0-00 mu. dežja. =====
4 *? a j*	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73608 u. 734 79«m. 73477 mm	7 6C 16 4° C 96 C	Drezv. siji. sl. zab.	ju. obl. d. jas.	11-70«. dežja.
Velika partija   1 c88"94'
ostankov sukna
(po 3—4 metre i. v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem pov.etji, ostanek po 5 gl.
Ii. Storeh v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
BltMCtHICHlHlMMtMtM M11H«M
XKXXXXXXXXXKXXXXXX
Trgovski učenec
iz dobre hiše, z dohrimi Šolskimi spričevali se vsprejme takoj v neko špecerijsko prodajalnico. Kaj več 6e izve pri
i.L'it:.—1) .1. Itahitselui v 15*1 j; h n.
u*M**uuux*u*nx**un
a. £th
•S  Č"
o ™ d
R
Srednja temperatura 11-6° in 112% za 2-7° in 32° pod normalom
ilo.)
ID vina, j sk a borza
dne 18. maja 1.1. (Izvirno telegrafično poroci
Papirna renta..........
Srebrna renta..........
Zlata renta ...........
5", marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ............
Srebro...........
Napol. .........
C. kr cekini..........
Nemške marke.........
4% državne srečke iz I 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld ■i    avstr. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 4°/,......
„   papirna renta 5°/0......
5*/0 itajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srećke 5°/# . . 100 gld Zemlj obč avstr. -11„ zlati zast listi . Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srećke.....100 gld
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .      120 „ Trammway-društ vel j. 170 gld a. v. . .
82 gld. 45			kr.
82	9	80	n
107	n	75	•
98	n	45	■
	*	—	»
288	n	99	p
124	n	40	
9	n 0	85'/,	■ 1
5	•	84	ii
60	9	t-5	•
125		75	■
171	n	—	»
107	t	50	
	n	35	■
92	n	25	t
104	n	—	H
114	g	50	H
124	•	—	N
112		50	n
106	■	—	
175		76	•
18		50	•
100	■	50	•
212		75	*
w m o za birmska darila =s i
■v "bO£ ati z"birlEl priporoča pc ziajnižjlli cenali J
287-2
j    JOSIP GEBA
i Slonove ulice št. 11, Slonove ulice št 11.
■■♦41
Vsem prijateljem in znancem javljamo podpisani prežalostno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat
IGOR,
v nedeljo 17. maja let. leta, po kratki in hudi bolezni, ob '/*10. dopolnilne umrl, ko je jedva peto leto dovršil.
Pogreb bo v torek 19. t. m. ob treh popo-ludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
V Ljubljani, dne 18. maja 1885.
Dr. Valentin Zamik in Ana Zamik, rojena Ko«, stariši. (297) M lutin i u Boril Zavnlk, brata.
I
Zahvala.
Žalost o tef.kej izgubi našega dobrega nepo-zabljivega očeta našla je največo tolažbo v gorkom .si .rii 1 j i, s katerim so skakali p. n. somešča-nje in prijatelji poslednjo čast blagemu pokojniku. Ginjenim srcem izrekamo prečast. duhovščini, ča-stitim pevcem Čitalnice, „Sokolu", vsem p. n. kor-poracijam, društvom, inštitutom, vsem darovateljem prekrasnih vencev, Bplob vsem p. n. udelež-nikom našo najtoplejšo zahvalo za ta lepi čin prijateljstva,
V imenu žalujočih rodbin
(296; Soinran, O-Sstel.
LOTERIJA. !
500000
kot največji dobitek v najsrečne* jem slučaji ponuja velika od Haui-burške države zajamčena denarna loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000
u dobit, a mark 100000
I
1 1
2 1 2 1
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
5 dobit, a mark
3 dobit, a mark
26 dobit, a mark
O U dobit, ii mark
106 dobit, a mark
253 dobit, a mark
512
90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
500 145
dobit, ii mark 818 dobit, a mark 31720 dobit, a mark 10900 dobit, a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Tek 50.500 dobitkov se v petik meseclk in sicer v sednilk razredlb gotovo leireba.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBUROU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se bode SO.SOO srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapihl maša
9,550.450 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi najverje mogoče garancije za izplačanje dobitkov, je ta loter.ja jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država.
Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseh 50.600 dobitkov že v malo mesecih iu sieer v sedmih razredih gotovo izžreba.
Glavni dobitek pivega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd
Prodaja originalnih srečk te denarno loterije je izročena podpisani trgovski biŠI in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci se prosijo r-urooitvi pridejati dotično zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah Tudi se denar lahko pošlje po pustinj nakaznici, na željo sj naroćitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela originalna srečka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.00.
Vsak dobi originalno srećko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni nacrt žrebanja, iz katerega se. razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom, listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki bo zadele. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila Lkrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred (286—2)
30. majem 1885
dopoBlati direktno na podpisani glavni loterijski bnreau.
VALENTIN & C0.,
HAMBURG, Konigstrasse 36—38, HAMBURG.
Vsak iaia pri nas to prednost, da dobi originalne srečko neposredno brez vsacega posrcdovnnja manjših prodajalcev, po'em dobi ne lo v najkrajšem času po srečkanji, ne da bi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka.
JHatelj in odgovorni vodnik: Ivan Žele z nikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'
1C