FoStnfna plačana v gotovfnt. Leto XIV., štev. I72 Ljubljana, sreda 26. julija 1933 Cena 2.— Din Lpravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. .3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znafia mesečno Dui 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 >'>ribor. Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Okoli Podunavja Čim bolj je napredovalo politično zbli-žaeje med Francijo in Italijo, tem če-šče so se pojavljala v mednarodnem tisku razpravljanja o rešitvi tako zvane-ga podunavskega vprašanja. Zlasti publicistični komentarji o podpisu pakta štirih so skoro v vsem inozemskem časopisju naglašali, da bo imel sporazum med Francijo in Italijo za skorajšnjo posledico ureditev razmer v Srednji n,v-ropi in da se bodo še v najkrajšem času začela pogajanja o trajni gospodarski organizaciji Podunavja ob prijateljskem francosko-italijanskera sodelovanju. Podunavsko vprašanje se v javnosti obravnava nekako tako, kakor da bi bilo rezervat velesil, ki bodo odločale o razmerju držav Srednje Evrope, dočim se tem državam samim ne pripisuje bistvena vloga in se jih morda marsikje smatra celo za nezmožne, da bi uredile svoje lastne razmere in medsebojne vzajemne odnošaje brez patronance velesil. Radi priznavamo, da imajo si-gnatarne sile važne interese na meddržavnem razmerju ob Dunavu, zlasti na ohranitvi ravnovesja in na podvigu medsebojnega zaupanja. Napetost razmer v sredini Evrope skriva namreč v sebi kali nevarnosti za trajni evropski mir in tudi ne pripušča onega ozdravljenja gospodarskega življenja, ki bi mnogo prispevalo k olajšanju današnjih težav. Toda najprej mora prodreti spoznanje, da je ravno politika posameznih velesil, bodisi javna, bodisi zakulisna, ki je zasledovala separatne cilje, morda ena glavnih ovir za srednjeevropsko konsolidacijo. Najvažnejša in tudi najpomembnejša skupina podunavskih držav je Mala antanra, ki je že mnogokrat poudarjala potrebo in tudi pripravljenost prijateljskega sosedstva in gospodarske kooperacije z obema centralnima državama, z Avstrijo in Madžarsko. Ni krivda držav Male antante, da še ni prišlo do takega zbližanja. Ena glavnih ovir za ureditev medsebojnega razmerja srednjeevropskih držav je brez dvoma poseganje Nemčije v avstrijsko samostojnost in s tem združeno trenje med Dunajem in Berlinom. Rešitev avstrijskega vprašanja v smislu, da se ohrani in s potrebnimi garancijami zasigura državna samostojnost Avstrije, bi bil eden glavnih predpogojev za uspešno ureditev podunavskega sporazuma. Priključitev Avstrije k Nemčiji, ali z drugimi besedami, ustanovitev Velike Nemčije, segajoče globoko na jug ln jugovzhod, bi ustvarila za celo Evropo povsem novo situacijo in naoravi-la vsa razpravljanja o podunavski mirovni in gospodarski organizaciji ilu-zorna. Ni dvoma, da bo avstrijsko-nem-ško vprašanje -— nemara prav kmHu — predmet diskusije velesil. V vprašanju Anschlussa kažeta sedaj Francija in Italija konformno linijo ln tudi uradni London menda ne bo pristal na Hitlerjevo tezo. Za Avstrijo je edino pravilna formula: Nri Hitler, niti Habsburg, temveč samostojna, politično nevtralna avstrijska republika. Druga ovira zd~aveea sporazuma v Pcdunavju je madžarska politika, kateri je alfa in ornega teritorialna revizija mirovnih pogodb in vzpostavitev Velike Madžarske. Ta cilj je skvoen legitirni-stom in Gomboševi madžarski enoti, pkoravno vlada med njima zlasti v kraljevskem vprašanju ostro nasprotje. Madžarska nolitika vztraja n?? svoiih re-vizionističnih pos-nlatih tudi sedaj, ko fo pogajanja za pakt š+'rih velesil vprašanje mejne revizije odstavila z dnevnega reda. Madžarska bi bila morda že prišla do iztreznienia, ako se v.a bi še vedno zanašala na pomoč velesil in ne bi našla radovoljnih ušes zlasti v Rimu in Londonu. Po vesteh zadnjih dni se dela na tem, da se nasprotstva med Rimom in Malo antanto likvidirajo, ali vsaj omilijo in razbremenijo. Danes še ni mogoče pregledati, kakšen bo uspeh pogajanj in izmenjavanje misli, vendar se nam z.di upravičena nada, da Madžarska ne bo mogla računati na pomoč Rima za spremembo mej na škodo sosedov. Gombos ^ethlen pa še vedno gledata z zaupljivimi očmi v hitlerjevski Berlin in tudi Londonu še ni povsem utihnil klic po »Jusuce for Himgary«. Dokler dajeio središča velesil Madžarski še količkajVa-de na revizijo Trianona. tako dolgo njeni politiki nimajo interesa na sporazum v Podunavju, ker ie eden njihovih glavnih argumentov baš ta, da more le »pravična« restitucija historične teritorialne oblasti prinesti trajni mir in ravnovesje v Srednji Evropi. Le, kadar bedo velesile enkrat za vselej pokopale velikoma-džarske upe, bo mogoče tudi doječi zdravo in trezno madžarsko sodelovanje v Podunavju. Kadar bodo odstranjene glavne ovire, bo prosta pot za medsebojni sporazum podunavskih držav in bo mdi dosegljiv, ker ga ne bodo narekovali polirični sen-timenti. te-i več realni življenjski interesi, ki so Podunavju skupni. Pri obravnavanju podunavskega vprašanja pa bo pred vsem treba imeti pred ^čmi, da o kaki politično državno pravni -rupaciji ne bo smelo biti govora. Državna in politična samostojnost posa- ZAKON O RDEČEM KRIŽU SPREJET Narodni skupščini je bila danes predložena cela vrsta mednarodnih konvencij ter zakonski načrt o verskem pouku na naših šolah Beograd, 25. julija, p. Narodna skupščina je davi nadaljevala svoje delo. Po pre-čitanju zapisnika je bilo predloženo poročilo verifikacijskega odbora, ki predlaga, naj se prizna za naslednika pokojnega narodnega poslanca Lazarja Kuzmanoviča vitanovački župan Izidor Zivkovič. Skupščina je predlog sprejela in bo novi narodni poslanec takoj pozvan, da prevzame svoj mandat. Nato so bili odobreni računi, ki jih je predložil upravni odbor Narodne skupščine za dobo od 7. marca do 7. julija. Sledila so poročila o predloženih zakonskih načrtih. Skupščinski odbor za zakonski načrt o Rdečem križu kraljevine Jugoslavije je zaključil svoje delo ter predložil polet? načrta tudi svoje poročilo. Odbor za mednarodne konvencije je predložil konvencijo o delu in pomoči med Jugoslavijo in Francijo, mednarodno konvencijo o prevozu blaga po železnici, mednarodno konvencijo o tovornih železniških progah. mednarodno konvencijo o ladjah in svetilnikih izven določenih mest, trgovinski in klirinški snorazum med Jugoslavijo in Belgijo, mednarodno konvencijo o analizi blaga za ljudsko prehrano in živinsko krmo, trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko, mednarodno konvencijo o ureditvi lova na kite. sporazum med Jugoslavijo in Francijo o preferenci-alnem postopanju za uvoz jugoslovenske pšenice in žita v Francijo ter končno mednarodno konvencijo za ustanovitev društva za poljedelski in hipotekami kredit. Narodna skunščina je sprejela na znanje še več prijavljenih interpelacij in opravičila izostanke razrih narodnih poslancev. Rdeči križ Jugoslavije Končno je prešla na dnevni red, to je k obravnavi zakonskega načrta o Rdečem križu kraljevine Jugoslavije. Poročal je narodni poslanec dr. Dragutm Kostič, ki je v obširnem govoru opisal zgodovino Rdečega kr<'*a od niegovega početka do danes ter naglašal veliki nomen te organizacije v miru in vojni. Minister za vojsko in mornarico, fi^neral Dragomir S+oianovič je govoril o blažilni vlogi te mednarodne organizacije. ki sloni na nacionalnih osnovah. Žrtve, ki jih zahteva voina. se ne dajo preprečiti. V bodoče bodo spričo do skrflinosti izr>opolnienih t»V>ničn:*i sredstev še veliko verie. Naloge Rdečega križa pa se ne omeiuie'o !e na ozemlie. ki ie neposredno ogroženo od sovražnika, marveč na vso drzavo. v kateri mora izvrševati poleg sanitetne službe dela ljubezni do bližniefa. podprti in negovati ne le ranjence in pohabljence, marveč tudi vse ostalo prebivalstvo ki mu vojna prizadene morda le posredno zlo Ta niegova misija bo postala v bodoči vojni toliko večja, ker bo treba sedaj računati z letalskimi napadi s plinom in drugim' kemičnimi sredstvi. Velike pa so naloso zadosti prežeti z rasističnim duhom, da bi ee moglo med njimi uvesti globalno prisilno delo. Prostovoljno delo ne kaže tistih sadov, kakor so iili pričakovali. znkai idealizem mladih ijudi ni bil zmerom kre* trdim dolžnostim realn;ga živUenia. Berlin, 25. julija, sg. Pruska vlada se ie danes odločila za zelo nenavaden ukrep, da bi učvrstila očividno že spet ogroženo varnost in red. Po nalogu tajne državne policije je bila danes na vseh državnih glavnih in stranskih železniških progah in na vseh prehodnih cestah za avtomobilski promet izvršena stroga kontrola oseb in stvari. Akcijo, ki se je pričela na Pruskem, so na' pobudo tajne državne policije posnele tudi vse ostale nemške deželne vlade. Oblastva so pri tej preiskavi prijela številne osebe, ki so jih iskala s tiralicami. ponekod pa so zaplenila tudi razno obremenilno gradivo v listinah. Razen tega so ustavili razne osebe, ki so imele s seboj orožje brez dovoljenja, deloma Da takšne, ki so vodile avtomobile brez izkaznice. Akcija, ki se je pričela točno opoldne, je bila ob 12.40 končana. London, 25. julija, g. Pariški dopisnik s>Daily Heralda« je objavil poročilo nekega bavarskega socialnega demokrata, ki je po daljši internaciji v koncentraciiskem taboru v Dachauu prisp ' v Pariz. V poročilu navaja med drugim, da je poveljnik koncentracijskega tabora v Dachauu odredil, da morajo na vseh oknih v barakah viseti vrvi, ki naj bi jetnike spominjale, da jim je vsak čas dano na prosto, da se obesijo, če jim bivanje v Dachauu ni po godu. Paznikom je bilo naročeno, naj ne pretepajo jetnikov z gumijevkami, biči ali jeklenimi palicami, temveč z vrečami, napolnjenimi s peskom, ker ne puste na telesu nobenega zunanjega znaka. S temi vrečami tepejo jetnike po prsnem košu tako dolgo, dokler jim ne počijo notranji organi. Zdravniki v taboru ugotove nato. da pri dotičnih ni mogoče ugotoviti nobenih znakov zunanjega nasilja ter jih kratkomalo prepuste smrti Zanimiv Rooseveltov govor Washington, 25. julija, s. Predsednik Roosevelt je pričel snoči z velikim govorom v radiju svojo kampanjo, da pridobi industrijo za svoj načrt, po katerem naj bi se zvišale mezde in istočasno znižal delovni čas. Dejal je med drugim: Vsi predlogi in zakonodajni ukrepi od 3. aprila dalje so sestavni deli logične celote. Že več let je vlada živela preko svojih razmer. Zato je zdaj njena nujna naloga, da spravi svoje redne izdatke v sklad z dohodki, kar se je deloma že zgodilo. Ameriški kredit je dober, podlaga zveznega kredita je čvrsta in sigurna kot granit. Sredstvo za izvršitev obnovitvenega načrta ie zmanjšanje proizvodnje. V zadnjih 4 letih se je Amerika pogreznila v gospodarski pekel, toda sedaj se spet polagoma dviga iz njega. Če bi se vsi delodajalci zedinili za določitev enakih ustrezajočih mezd in enakega ustrezajočega delovnega časa za svoje nameščence, bi jim višje mezde in krajši delovni čas nikakor ne mogli škodovati. S tem problemom je prizadeta temeljna ideja družbe in vsega naroda. Narod ne bo živel dobro, če bo živela dobro samo njegova privilegirana polovica. Danes je v Narodnih bankah nemobiliziranih samo še pet odstotkov vlog in dasi stanje bančnih zavodov še ni vseskozi zadovoljivo, se vendar opaža, da je zamrznjenih kreditov postopoma vedno manj. Glede razvrednotenja dolarja z ozirom na notranje dolgove je naglasil predsednik Roosevelt, da je današnji dolar drugačen kot oni, s katerim so bili povprečno povrnjeni dolgovi. H koncu je omenil še inflacijo, ki bi gotovo olajšala gospodarski položaj. Včerajšnji govor predsednika Roosevelta je začetek velikega tedna v 'Ameriki, v katerem se bo začela borba zoper brezposelnost Povsod se vrše že zadnje priprave in kakor računajo, bodo začeli v četrtek že zopet v množicah nameščati brezposelne. Odgoditev londonske konference London, 25. juJija. AA. Predsedništvo svetovne gospodarske konference je danes popoldne sklenilo, da se konferenca v četrtek odgodi za nedoločen čas. Ožje predsedništvo je imelo dopoldne poslednjo sejo pod predsedraištvom Macdo-nalda. Na njej je definitivno določilo poročilo, ki ga ie popoldne predložilo plenarni sejj predsedništva. Čim bodo razmere dopustile nadaljevanje konference, bo predsednik sklical ožji odbor, da bo o tem sklepal, nato pa svoje predloge predložil predsedništva. V ožjem odboru predsedništva so zlasti predsednik Macdonald, podpredsednik Hy-mams, predsednik gospodarske komisije Colijn, podpredsednika Argentinec Lebre-ton in Nemec •Krogman, Runcitnan, Cox, predsednik finančne komisije, Italijan Jung Avstrijec dr. KienbSck in poročevalec Borni et Rovarjenje komunistov v Španiji Madrid, 25. julija, s. V zadnjih dnevih ie bilo po Španiji aretiranih več tisoč oseb in je španska vlada sedaj spet popolnoma gospodarica položaja. Da pre* preči izbruh upora proti vladajočemu re žimu. ki ie bil določen za 1. avgusta, ie uvedla povsod obsije varnostne mere Deset let sovjetske ustave Kriza ruske revolucije — Ustava samo na papirju — Izvedba principa totalitete države — Neuspeh prve petletke, o drugi sploh ni slišati — Nova pota politike sovjetske diplomacije če govorimo o Rusiji, smo navajeni mi »liti na ono veliko, enotno državo, ki je »taia skozi stoletja kakor orjaški kolos na vahodu Evrope, na ono državnopravno enoto ln celoto, kakor »mo jo imeli pred očmi pred svetovno vojno in pred onim usodnim letom revolucije 1917. Toda tako gledanje na današnjo Rusijo ne odgovarja resničnemu stanju. Res, da je danes Sov-jet«ka Rusija zopet vsaj na zunaj državna enota, toda v resnici je zveza sedmih sovjetssih republik, ki so kolikor toliko avtonomne in so bile v prvih letih po zmagi revolucije sploh samostojne državne tvorbe, zvezane med seboj le v toliko, v kolikor jih je družila skupna komunistična ideja in solidarnost revolucionarjev, ki so Po isti poti in z istimi metodami, pa tudi z medsebojno vzajemno podporo zrušili caristični sistem in uvedli novi državni red. šele koncem leta 1922. se je začelo delo za ožjo državnopravno združitev samostojnih sovjetskih republik. Sestal se je X. vseruski sovjetski kongres, katerega so se udeležili tudi zastopniki Ukrajine. Bele Rusije in Kavkazije in ta zbor je konstituiral kot I. kongres nove uedinje-ne sovjetske države. Sklenila se je nova ustava, ki jo je odobril novoustanovljeni centralni izvrševalni odibor dne 6. julija 1923. šele od takrat naprej nastopa Sovjetska Rusija na zunaj kot državna enota, dočim so dotlej tudi mednarodne pogodbe podpisovale posamezne komunistične republike, ki jih je poklicala v življenje revolucija na prej enotnem teritoriju carske Rusije. Letos tedaj doživlja uedinjena sovjetska Rusija svojo prvo desetletnico in vstopa ▼•dno bolj kot pomembna velesia tudi v svetovno politiko. Na znotraj je pač tudi dane« vsaj formalno Rusija še vedno le federativna zveza avtonomnih republik, katerih vsaka ima svojega predsednika, ki tvorijo skupno vrhovno predstavništvo in je Kalinin, ki fungira kot državni poglavar, de iure le primus inter pares. V resnici pa je pred desetimi leti sklenjena sovjetska ustava bolj na papirju, kakor v dejaneki veljavi. Dokler je živel Ljenin, je še veljala nekaka delavska demokracija in eo tudi ustavni organi, katerih temeljne edinice tvorijo vaški in mestni sovjeti, še vršili svoje v ustavi normirane funkcije; toda volitveni zbori so postajali vedno bolj formalnost in državno vodstvo, ki ga tvori osrednji izvrševalni odibor s 27 članskim predsedstvom je stopalo vedno bolj v ozadje pred faktič-no oblastjo komunističnega strankinega vodstva. -Ln tako je postal Stalin, s počet-ka generalni sekretar stranke, sovladar in v zadnjem času resnični absolutni voditelj združenih sovjetov. Razlika med državno in strankino organizacijo se vedno manj opaža in vedno bolj izginja. Rusija je prva, dolgo pred fašizmom, Izvedla princip totalitete, ki je bil vzorec za današnjo Nemčijo, že prej pa za fašistično Italijo. V tej danaSnji dejanski ureditvi je moi stranke, ali prav za prav moč Stalina in njegovega avtokratskega režima. Plast, na katero se ta režim v narodu opira, pa ni tako močna, vsaj ne po številu, kakor bi bilo za njegovo trdnost in trajnost v 140 milijonskem narodu potrebno Ko je ljenin 1. 1917. prevzel vso oblast, je štela njegova boljševiška stranka 55.000 organiziranih članov, bila je torej po svojem številu neznatna manjšina, ki je v ogromnih milijonih ruskega naroda, kar izginjala. Nositelj boljševiške revolucijo je bilo industrijsko delavstvo, ki je bilo koncentrirano !e v večjih mestih in v red-ko posejanih industrijskih centrih. Ogromna masa naroda je obstojala iz kmetov in iz meščanstva, torej iz slojev, ki niso poznali proletarsike zavesti in zavednosti in ki so mu bili marksistični nauki neznan svet. Ruski kmet se je pridružil delavcu in sodeloval pri socialni revoluciji, ki je pregnala vlasteline in mu prepustila njihovo zemljo v razdelitev. Toda kmetje so hoteli zemljo tudi obdržati in jo kot svojo lastnino obdelovati. In tako je moralo kmalu nastati opasno nesoglasje msd kmetskim prebivalstvom in delavskim režimom. Socialna plast industrijskega delavstva, v kateri je bila zasidrana socialna revolucija, Je bila prešibka, da bi mogla trajno vzdržati kot edina opora komunističnega režima. Naravno je torej, da je posegla •»aiago- vita revolucija po onem sredstvu, od katerega si je obetala razširjenje in ojačenje delavskega razreda, po popolni spremembi gospodarskega reda. Industrializacija, ki jo je v veLikem stilu uvedel boljševiški režim tedaj ni imela samo gospodarskega značaja, temveč pred vsem političen pomen. Mrzlično forsiranje prve petletke se mora razumeti in tolmačiti predvsem s tega vidika. Obenem z indus-rij ilizacljo se je pospeševala tehnizacija poljedelstva Izginiti bi imele stare oblike obdelovan'8 zemlje, v vaški milje bi m>ml prinesrl strojni obrat ne le novega načina kmetske produkcije, marveč tudi novega iuha. Ustvariti se je imel kmetskl delavski pro-letarijat, ki bi se čim bolj približal industrijskemu in se mu duševno asimilinL Toda to prizadevanje, kakor je bi o - stališča diktatorjev razumljivo, se ni dalo tako uspešno izivesti, kakor so voditelji pri čakovali. Kolektivizacija kmetijstva Je naletela v konservativnih kmetskih masah na skoro nepremagljiv odpor in je povrv >■ čila. da se je začel odpirati prepad m» .1 vasjo in mestom, ki je postajal za vladajoče kroge vedno bolj opasen. Drakonsko strogi ukrepi proti kulakom, brezobzirnu strogost proti kmetom in poljedelskim delavcem, ki se niso mogli vživeti v teh-nizirande kmetskega dela. in ki niso imeli razumevanja za kolektivno kmetijsko gospodarstvo, so napetost poostrile. Kmečtka produkcija je nazadovala, zagospodovala sta glad in dcaginja. Bega od dela niso mogle preprečiti niti skoro vsakdanje smrtne obsodbe, niti izpraznitve celih vasi in distriktov, iz katerih so romali de-settisoči v sibirsko pregnanstvo. Prva petletka ni uspela in o drugi petletki, ki se je svoj čas s vodilnih mest precej samozavestno napovedovala, danes skoro ni slišati. Stalinov govor o zaključku prve faze in o nadaljevanju gospodarskih načrtov letošnje spomladi se je gila-sil precej bolij rezervirano in previdno, kakor v prejšnjih časih. Poleg odpora kmetskega prebivalstva je pač vplivala tudi finančna situacija ohromujoče na industrijsko akcijo. Dumping se ni obnesel, krediti v inozemstvu »o pojemali. Naraščajoča beda je imela za posledico, da je bilo treba začeti s skrbjo za prehrano in sploh za življenjske potrebe širokih mas vsaj v isti meri, kakor s pospeševanjem tehničnih produkcijskih reform in z ustvar janjern novih velikih industrij. Ni torei pretirano, če se govori danes o krizi rusks revolucije, ko se je pod silo razmer ustavilo naraščanje in utrjenje proletarsKega razreda in ko stopa iz istih razlogov važnost poljedelstva in s tem kmetskega prebivalstva vedno bolj v ospredje. V takem položaju se ob svojem jufolleju nahaja danes vladajoči režim v Sovjetski Rusiji in vprašanje bodočnosti je, kako smer bo zavzel nadaljnji notranji razvoj. Jasno je, da mora Stalin posvečati vso pozornost notranjepolitičnemu razvoju v svoji državi v vedno rastoči meri. Ravno tako pa je razumljivo, da mora današnja Rusija že zaradi svojega notranjega položaja imeti zavarovan hrbet napram inozemstvu. Na Daljnem vzhodu opažamo popuščanje sovjetske diplomacije napram japonski ekspanzivnosti, ki je že privedlo do izgube tako važne gospodarske dobrine, kakor je vzhodnokitajska železnica. Na drugi strani pa postaja vedno bolj vidna in občutna naraščajoča zunanjepolitična aktivnost Sovjetske Rusije na evropskem zapadu. Pakti o nenapadanju z evropskimi državami dokazujejo, da si želi zasigurati Rusija varnost na zunaj in da išče prijateljskih stikov zlasti « svojimi sosedi. Sodelovanje Rusije pri mirovni politiki je za evropske politične razmere pomemben fakt in nedvomen aktivum. Zlasti važen rezultat te nove ruske smeri Je v Londonu sklenjeni vzhodni pakt, ki Je 8e vedno v ospredju političnega zanimanja. Zunanje politični kurz sodobne Rusije obeta še nove možnosti. Vzhodni pakt saan na sebi gotovo ni plod slovanske politike, ki je vsaj do sedaj sovjetom tuja. Toda kakor je bil ta pakt narekovan np lastnih interesih in potrebah, utegnejo te potrebe privesti tudi rusko diplomacijo do »poznanja, da je le politika slovansue solidarnosti ona pot, po kateri bo dosegla največ uspehov in največ veljave v srednji ta zapadni Evropi. Toda to je vprašanje bodočnosti, o kate. rem danes še ni mogoče konkretno govoriti Učiteljski tečaj o državljanski vzgoji Vprašanje državljanske vzgoje s pedagoškega stališča — Lepi uspehi učiteljskega tečaja v Ljubljani Ljubljana, 25. julija. V ponedeljek je bil v veliki dvorani Trgovskega doma otvorjen idejni del gospo-darsko-zadružnega učiteljskega tečaja. Velika dvorana Trgovskega doma je bila nabito polna učiteljstva ker se je odzvalo do 300 učiteljev in učiteljic iz dravske banovine. Idejni tečaj je otvoril predsednik JUU za dravsko banovino g. Ivan Dimnik, ki je na-glašal potrebo idejnih tečajev za učitelj-stvo ,nato pa pozdravil g. podbana dr. Pirkmajerja, g. nadzornika M. Senkovlča, podpredsednika profesorskega udruženja g. dr. Lava Cermelja, tajnika prof. Perica ter g. direktorja učiteljišča Nandeta Marolta. Podpredsednik profesorskega udruženja dr. Cermelj je naglasil v svojem pozdravnem govoru željo tesnejših stikov osnovnošolskega in srednješolskega učiteljstva. Glavno predavanje je imel g. pomočnik bana dr. O. Pirkmajer in sicer o temi »Državljanska vzgoja v šoli in med narodom«, čigar vsebino je priobčilo »Jutro« dne 25. julija. Po izvajanjih g. podbana Je drugi referent g. oblastni nadzornik Matija Senkovič ' obravnaval vprašanje državljanske vzgoje , pedagoškega stališča. Referat je trajal ponedeljek 2 in pol uri, v torek pa dve ri in se je po njem vršila debata. G. referent M. Senkovič je v uvodu ob-azložil pomen vseh svetovnih delavcev na polju državljanske vzgoje in izrazil svoje veselje, da smo tudi mi dosegli stopnjo, ko hočemo mladino vzgojiti v duhu državnega edinstva in verske strpnosti. Smoter vzgoje je po naši ustavi v vseh šolah isti: moralna vzgoja, državljanska zavest in kar nas posebno tangira — narodno in državno edinstvo. K nalogam šole spada torej osobito državljanska vzgoja in kot njena naloga in priprava, ki je pa ustava izrecno ne omenja, državljanski pouk. Bližnji smoter tega pouka je, da na podlagi izbranega konkretnega učnega gradiva ustvari podlago in položi trdne temelje k državljanskemu mišljenju, njegov zadnji smoter pa državljanska vzgoja sama po sebi. Državljanski pouk naj bi na podlagi spoznavanja naše države vzbujal in razvijal ljubezen do jugoslovanske domovine, oziroma očetnja-ve. Kakor pa ima vsaka država tri sestavne dele: svoi narod, svojo zemljo in svoje pravo, tako se ljubezen do očetnjave razcepi ja: na domovinski čut, na nacionalno zavest in na tako zvanl patriotizem, ki je lasten človek:'., ki ima zmisel za skupnost. Nacionalno navdušenje naše mladine pa bi bilo usmerjeno v praznoto in zmoto, če ne bi mogli postaviti vsemu jugoslovanskemu narodu skupnega nacionalnega cilja, ki more biti samo narodno in državno edinstvo. Da pa bo učitelj lahko uspešno razvijal državljansko zavest med učenci in jim poudarjal lepoto svoje domovine, je neobhodno potrebno, da dobijo učitelji v velikih Mčitnlcah proste vozne listke ta rsaj «o potovanje po morju. Učiteljem je treba dati priliko, da lahko z malimi stroški spoznajo svojo širšo domovino, kajti šele potem se bodo lahko s podvojeno silo in ljubeznijo posvečali svojemu delu in naši mladini globoko utisnili v are3. kaj se pravi: Nedeljiva Jugoslavija, nedeljiv jugoslovenski narod. Vsa nova učiteljska izobrazba in vzgoja mora biti tako organizirana, da doraščajo učiteljske sposobnosti, ki bodo sposobne neustrašeno tvegati pot v boljšo bodočnost. Potrebujemo ljudi z novimi notranjimi impulzi, predvsem učitelje, ki so strastno in v ljubezni usmerjeni do naroda in države; potrebujemo državljane, ki so globoko prežeti z mislijo, da mora vse njihovo delo služiti narodnemu edinstvu in državni celoti. Le tako bo bodočnost Jugoslavije lepša ln srečnejša. Tečaj bo zaključen v sredo, meseca avgusta pa priredi JUU sekcija ze dravsko banovino še poseben tečaj o izvenšolskem delu učitelja med narodom. Delegati vlade na proslavi 19001etnice Odrešenja Beograd, 25. julija, v. Na današndi seji ministrskega sveta je bilo na dflevnem redu tudi pismo ljubljanskega škofa g. dT. Rozmana, s katerim je povabil kraftjevsko vlado, da se udeleži proslave 1900-letn.ice Kristusove smrti. Po konstataciji, da je ta proslava strogo cerkvena in verskega značaja, je vlada delegirala kot svoie zastor-«ike na proslavi ministra dr. Alberta Kra-merja, ministra Ivana Puclda ter ministra Pavla Matico. Vlada je z ozirom na zorojo kon-stataciio dovolila udeležencem proslave 50-odstotai popust na državnih železnicah. Iz Jugoslovenske nacionalne stranke Beograd, 25. jiriija. p. Jutri pocoMne ob 17. se v Beo®radiu sestane ožji ariavni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke Trgovski aranžman z Nemčijo Beograd, 25. julija, v. Na današnji seja ministrskega sveta je bila odobrena sklenitev provizornega trgovinskega aranžmaja med našo državo in Nemčijo na osnovi klavzule o največjih usodnosti za dobo 4 mesecev. Pogodba bo stopila v vdljavo verjetno z 21. t. m. V tem času se bodo vršili med zastopniki naše in nemške, vlade razgovori o posebnih aranžmanih, ki bodo omogočili izpopolnitev pogodbe, ki bi so podaljšala še za eno leto. V pogajanja za detinitivno trgovinsko pogodbo se nemška vlada sedaj noče spuščati, marveč pričenja celo likvidirati še obstoječe trgovinske no-godbe z Zedit.jenimi državami. Kraljev izlet v Karlobag Karlobag, 25. julija. Nj. Vel. kralj je dopoldne ob 9. zapustil Plitvice in se odpeljal čez Korenico, Punič, Gospič, Rušanje in Kugus ter čez Velebit na Karlobag. Ljudstvo je v vseh krajih in vaseh, kjer so vozili avtomobili kralja in njegovega spremstva, navdušeno pozdravljalo svojega ljubljenega vladarja. V Karlobag je bil sporočen prihod kralja šele v poslednjem trenutku po telefonu iz OŠtariJe pod Kubusom. Seveda je bilo vse mestece v nekaj minutah na nogah. Kar ni bilo ljudi v gorah ali na morju pri poslu, se je zgrnilo na trg, ali pa odhitelo na cesto. Stari kmet Gjuro Katič je s preprostimi besedami povedal Nj. Vel. kralju, kako velika ljubezen preveva prebivalstvo, meščana in kmeta, kako se vse zgrinja okoli njega, narodnega vladarja in kako odločno voljo imajo vsi, da pri tem velikem delu narodnega preporoda store tako, kakor vedo, da to želi prvi Jugosloven — naš kralj. Se med njegovim govorom so prihiteli ljudje z obale in z gora, da vsaj ob slovesu pozdravijo njega, ki ga niso mogli o pravem času pričakati. Kralj je bil ganjen nad spontanimi manifestacijami prebivalstva pod Velebitom in na sinjih obalah Jadrana, ter Je daroval za mestne reveže 10.000 Din. Medtem je bila v luki pristala naša kri-žarka »Dalmacija«. Ob 11.30 je bil Nj. Vel. kralj 2e na palubi ladje in med gromovitimi vzkliki je začela naša največja bojna ladja rezati valove mimo obale Paga Nemško letalo nad Avstrijo Bregenz, 25. Julija, g. Danes popoldne se Je pojavilo nad mesti Bludenz, Feldkirchen, Rangweil, Dornbirn, Bregenz in drugimi kraji na Predarlškem nemško letalo z označbo »D 4885«. Letalo je spuščalo na zemljo letake, W so bili polni žalitev avstrijske vlade. Na enem izmed letakov Je natisnjen eden izmed govorov, ki ga je imel nedavno poslanec Habicht v monakovskem radiju. Deželna vlada na Predarlškem je prijavila obmejni policiji v Lindauu, da je nemško letalo brez dovoljenja preletelo mejo. Vložila je tudi protest zoper to kršitev mednarodnega prava, nakar je obmejna policija v Lindauu obljubila, da bc protest poslala na pristojno mesto. Tudi avstrijsko poslaništvo v Berlinu je dobilo nalog, naj energično protestira. Ureditev turističnega prometa med Avstrijo hi Italijo Inomost, 25. julija s. Iz Rima Je prispela vest, da je italijanski ministrski svet odobril osnutek dne 3. septembra 1932 sklenjene pogodbe med italijansko in avstrijsko vlado o ureditvi sezonskega turističnega prometa v nekaterih avstrilsko-itali-janskih obmejnih krajih. Nemška policijska letala London, 25. julija. AA. Nemški državni minister za letalstvo Goring je nedavno obvestil angleškega letalskega atašeja v Berlinu, da je Avstrija naročila nekaj angleških letal vojaškega tipa v policijske svrhe. V smislu tega bi želela tudi Nemčija naročiti podobna letala v podobne evrhe. V svojem odgovoru, ki je bil sedaj izročen Goringu, pravi angleška vlada, da avstrijska vlada ni naročila nobenega letala in da angleška vlada sploh ne misli kršiti pariškega letalskega dogovora iz 1. 1936. Po tej pogodbi ima sicer 50 članov nemške policije pravico, da se izvežbajo v letalstvu, ne pa, da razpolagajp s posebnimi letali. Pomoč revnim rudarjem! Poziv akcijskega odbora za pomoč gladujočim rudarjem — Potrebna je ustanovitev odbora, ki bi sprejemal in razdeljeval podpore Ljubljana. 25. julija. Akcijski odbor za pomoč gladujočim radarjem, ki se je nedavno ustanovil v Ljubljani iz vrst rojakov iz rudarskih revirjev, je izdal danes naslednji poziv: Beda v rudarskih revirjih ne pojenjava. Kljub aktivni podpori od strani vlade, kljub vsem podpornim akcijam od strani socialnih in nacionalnih društev ter velikodušnih posameznikov — vse te akcije so mogle prinesti pač samo začasnega leka — zro desettisoči aktivnih in brezposelnih rudarjev, upokojencev ter obubožanih, od krize uničenih malih obrtnikov in njihovih družin v revirjih TPD z obupom v bodočnost. Vsa znamenja kažejo, da zima, ki je sicer najboljša sezija za oddajo premoga, letos našim revirjem ne bo prinesla konjunkture, temveč bo rudarskemu prebivalstvu, ki se v poletnih mesecih v velikem številu prehranja s tem, kar nudijo revne grede po izgorelih štircih in pa gozd, prineslo samo novo gorje, samo nov obup. Vest, ki se je ob nepopisni bedi rudarskih družin vzbudila, lahko rečemo, v slednjem pripadniku slednjega sloja v našem narodu, ne sme več zadremati. Noč in dan moramo biti pripravljeni vsi brez razlike, da pojdemo v akcijo za rešitev izstradanih rudarjev, njihovih žen in zlasti tisočev njihovih otrok, katerih trpljenje in umiranje bije vsaki pravici in vsakemu človečanstvu v obraz, da vpije sramota do neba. Toda vsaka pomoč, ki jo dobra roka lahko nudi gladujočim, je samo kapljica v morje. Skrajni čas je, da se življenjsko vprašanje desettisočev rudarskih in drugih delovnih družin v premogovnih revirjih reši na način, ki ga dopuščajo zakonita sredstva v zakoniti državi. Z brezprimer-no bedo rudarjev se ne ubijajo samo njihova življenja in življenja njihovih žena in otrok, temveč se obenem gospodarsko upropaščajo in pustošijo cele pokrajine naše zemlje. S propadanjem naših revirjev se zasekavajo težke rane v gospodarsko življenje vsega njihovega kmečkega zaledja, ki je prej imelo v rudarskem prebivalstvu dobre odjemalce za svoje pridelke in ki je v rudnike lahko pošiljalo svoje sinove po zaslužke, zdaj pa se iz revirjev po kmečkih vaseh razlivajo samo beda, prosjaštvo in obup. Vprašanje obstanka naših revirjev je vprašanje našega nacionalnega obstoja. Zato se samo ob sebi razume, da smo že od vsega početka pričakovali, da bosta brez odlašanja storila vse potrebne korake naše kraljevska vlada in naše narodno predstavništvo, ki sta v danih razmerah edino v stanu, da spravita vprašanje trboveljskih revirjev z dnevnega reda. Čas je že pozen, predlogi, ki jih stav-Ijamo, so nujni: 1. Smatramo, da bi bil en način rešitve tega neznosnega položaja v tem, da pride do sporazumne ureditve spornih vprašanj med vlado in TPD. Ce takšen sporazum ni mogoč, naj vlada najde pota preko TPD, ampak tako, da ne bo računa spet nosil rudar, kakor se to dogaja doslej. Nadalje pozivamo vlado in bansko upravo, da pri že započetih javnih delih ustvari življenjske pogoje za tam zaposleno delavstvo, to je, da zgradi barake za prenočevanje in kuhinje za prehrano. Prične naj se tudi z razširitvijo ceste Zidani nwst-Trbovlje. Bedi v revirjih, ki že kipi preko vrhunca, naj vlada odpomore z vsemi denarnimi in prehranbenimi sredstvi. 2. TPD, ki je pri vsej krizi še letos izkazala nad 4 milijone čistega dobička, naj tudi letos, ko je potreba brez primere hujša, nakaže rudarskim občinam vsaj isti prispevek za podpore ko lansko leto. TPD, ki je s tem. da je delavcem odvzela približno polovico delovnih dni, znižala njihove prejemke globoko pod eksistenčni minimum, naj poceni svojo režijo tudi s Naša reprezentanca za tekmo s ČSR Beograd, 25. julija, p. Danes se je sestala uprava jugoslovenskega nogometnega saveza, ki je na svoji seji razpravljala o teamu jugoslovenske državne reprezentance za nogometno tekmo z reprezentanco češkoslovaške republike, ki se bo vršila 6. avgusta v Zagrebu. Zvezni kapetan Velj-kovič ie predlagal naslednji team: Glazer, Bivec-Tošič, Arsenijevič, Gajer, Lechner, Tirnanič, Blagoje Marjanovič, Kodrnja. Kragič in Kokotovič. Iz državne službe Beograd, 25. julija p. Tehnični pristav pri sreskem načelstvu v Celju, Anton Ko-mel, je napredoval za eno položajno skupino. Premeščeni so bili naslednji poštni uradniki in uradnice: Terezija Kenda iz ?X-rov na Bled jI., Anton Krofljič iz Celja na Pragersko, Pavel Kurinčič iz Konjic v Slatino-Radenci. Razdelitev kirurškega oddelka ljubljanske bolnice Beograd, 25. julija p. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je sklenilo, da se kirurški oddelek splošne državne bolnice v Ljubljani razdeli v dva dela. Sestavilo je konkreten predlog, ki ga bo predložilo ministrskemu svetu. Iz nemške protestantske cerkve Berlin, 25. julija AA. V zvezi z izidom nedeljskih volitev v sinod nemške protestantske cerkve je mnogo članov vrhovnega sveta te cerkve podalo ostavko. Nemške zlate rezerve naraščajo Berlin, 25. julija AA. Tedenski izkaz nemške narodne banke kaže, da so zlate rezerve in devize spet narasle za 13.9 milijona mark. Porast je v zvezi z moratorijem zunanjih plačil. Prodaja Napoleonovih pisem London, 25. julija AA. Danes se je vršila dražba knjižnice v Roserberryju, v kateri je tudi več spominov na Napoleona I. Osem pisem Josephine Beauharnaisove iz let 1796. in 1800. so prodali za 4.400 funtov, poslovilno pismo Napoleona I. Mariji Luisi, ko je zapustil otok Elbo, je pa šlo za 1.000 funtov, tem, da zniža dividende, nagrade, tantije-me, plače itd. svojim delničarjem, upravnim svetnikom, generalnim direktorjem in drugim visokim funkcionarjem. Dokler obstoji nadprodukcija premoga in deponije rasejo, naj TPD odpravi v svojih revirjih vsako akordno delo, da pride s tem več ljudi vsaj do nekaj zaslužka. 3. Vsi prispevki pomožnih akcij naj se zaradi primerne in pravične razdelitve stekajo pri načelstvu II. rudarske skupine v Trbovljah kot legalne predstavnice vseh rudarjev dravske banovine. Vsa kulturna, športna, humanitarna društva itd. pozivamo, naj sklenejo, da v letošnjem letu od vseh svojih prireditev naklonijo del čistega dobička za gladujoče rudarje in njihovo deco. Vse prebivalstvo izven revirjev, zlasti pa kmečke posestnike prosimo, da po možnosti še za čas letošnjih počitnic ali pa tudi za dalje vzamejo k sebi otroke rudarjev, ki trpe največjo bedo, izmed katerih je samo v rudarskem središču Zagorje, Trbovlje, Hrastnik nad 4000 potrebnih nujne pomoči. Kdor je na to pripravljen, naj se javi načelstvu II. rudarske skupine v Trbovljah! Ko se od raznih strani stekajo sicer skromne podpore za lajšanje najhujše bede v rudarskih revirjih, se vedno bolj vidi potreba merodajnega odbora, ki bi vse te podpore sprejemal in razdeljeval najpotrebnejšim rudarskim družinam v vseh revirjih. Razni darovi in prispevki ustanov, društev in posameznikov se doslej pošiljajo ustanovam, organizacijam in tudi posameznikom, ki imajo kakšne zveze z darovalci. Prepričani smo, da pridejo darovi tudi po taki poti v roke revežev, potrebno pa je vendarle, da se zaradi evidence in lažjega razdeljevanja vsa ta akcija združi v odboru za sprejemanje in razdeljevanje podpor. Ker je vsa rudarska tragedija tako tesno zvezana z imenom Trbovlje, se tudi podpore večinoma stekajo v Trbovlje in so pri njih prikrajšani enaki rudarski reveži v Zagorju in Hrastniku in pri drugih rudnikih TPD. V Zagorju je posloval prehranjevalni odbor, ki je vodil vso podporno akcijo, dokler je imel kaj sredstev, pa je tudi on dobival podpore samo od tamošnjega prebivalstva. Za revne družine v Zagorju skrbijo po svoji možnosti Kolašice in je bila kuhinji za revno deco naklonjena nedavno podpora od banske uprave. Od podporne akcije celjske sokolske župe pa je zagorski Sokol dobil 6000 Din v razdelitev. To p3 bo tudi vse, kar so dobili gladujoči rudarji v Zagorju. V Hrastniku sta se te dni vršila dva sestanka, ki sta se bavila z akcijo za podpiranje revnih rudarskih družin. Na prvem sestanku so se zbrali zastopniki društev, ki so že nabrala nekaj podpor. Bili so zastopniki Sokola, Rdečega križa, CMD in društva rudniških nameščencev. Drugi sestanek je zastopal že širši krog podpornikov, ker so se ga udeležili tudi zastopniki trgovcev in obrtnikov, javnih uslužbencev, rudnika, kemične tovarne in steklarne. Na teh dveh sestankih se je govorilo, naj bi se tudi Hrastnik in Zagorje primerno upoštevala pri razdelitvi podpor in da bi bilo tako upoštevanje izvedljivo le tedaj, če bi vse podpore, ki prihajajo od raznih strani, zbral in delil odbor, pri katerem sodelujejo predstavniki organizacij, ki se same udeležujejo podporne akcije, in zastopniki brezposelnih rudarjev, odnosno delavskih organizacij1 ki imajo v evidenci vse reveže. Dokler ne bo takega odbora, bodo prihajale podpore kakor doslej na občine, na razna društva in deloma tudi na znane potrebne družine. Manjkalo bo tako potrebne evidence in nekateri deli revirja bodo prikrajšani proti volji dobrotnikov. Francija o kongresu JNS Pariz. 25. julija. AA. Francoski listi posvečajo čedalje večjo pozornost pomenu prvega kongresa Jugoslovenske nacionalne stranke. Tako prinaša današnji »Echo de Pariš« pod naslovom »Zmaga jugosloven-stva« članek, v katerem pravi, da ie prvi ikongres kmetske demokracije pomemben datum v jugoslovenski notranji politiki. To je prava zmaga duhovnega pokreita. ki se je rodil v ilirizmu in potem v Strossma-yerjevem jugoslovenstvu, čigar inkarnacija iin predhodnika sta bila Karadjordje in Miloš — ki ga pa politične stranke nikdar niso hotele odločno rešiti. Sklep Jugoslovanske nacionalne stranke, ki ima večino v Narodni skupščini in senatu, kaže pot, ki jo j« izvršila evolucija duhov. To je tudi dokaz, da so se tudi stari politiki prepričali, da je treba podreti tesne in dušeče pokrajinske. in zgodovinske meje ter zapluti odločno v integralno edinstvo naroda. Balbo odletel !z New Yorka New York, 25. julija g. Italijanska pre-kooceanska eskadra je ob 10. vzhodno ameriškega časa startala za povratek v Evropo. Prva etapa jo vodi do Shediaca na Novem Brunšviku. Tevfik bej pojde v Sofijo Rim, 25. julija n. Po vesteh iz Carigrada bo turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej v septembru odpotoval v Sofijo, da sondira teren za sklenitev balkanskega Lo-carna, ki naj bi se za enkrat sklenil med Turčijo, Bolgarijo in Grčijo. Aretacije komunistov na Bolgarskem Sofija, 25. julija AA. Policija je Izvržila mnogoštevilne aretacije komunistov, ker 'e doznala, da pripravljajo za 1. avgust v» like demonstracije. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane? Pretežno vedro ali nekoliko oblačno, zroer no toplo, mestoma malo v?trovno. Dunajska vremenska napoved za sredo-Ponskod oblačno, sicer jasno in toplejše Polagoma se bodo spet pričeli krajevne ne vihtei laši kraji in ljudje čujmo eno in drago plat! Obojestranska pojasnitev stavke v Ljubljanici Ljubljana, 25. julija. Ob obrežjih Ljubljanice od trimostja do Zmajskega mostu je spričo mezdnega gibanja delavcev še vedno nekam živahnejše nego v strugi sami. Zaradi stavke se zbira tamkaj od jutra do večera množica stavkujočih, ki privablja k obrežju še druge ljudi. Stavkujoči ugibajo o tem in onem, zraven pa se jeze na stavkokaze in na delavske tovariše, ki so kljub spremenjenim pogojem prijeli za delo v strugJ Vzrok stavke Ljubljanska gradbena družba je vezana po pogodbi, da izvrši regulacijo Ljubljanice v gotovem roku. Zaradi vremenskih neprilik pomladi in prvega poletja so bila regulacijska dela silno motena. Delavci, ki jih je najela družba, morajo izvrševati v strugi najtežja dela. zlasti pri odvozu materijala. Kakor pripovedujejo ti, so zaslužili doslej od 3.25 Din do 3.75 na uro. Navzlic zaposlitvi dokajšnjega števila delavcev pa vendarle delo ni najbrž dovoljno napredovalo, zato se je podjetje odločilo za akordni sistem. Nudilo je delavcem 2.60 Din za naložen vagonček. Delavci na to niso pristali in so stopili včeraj opoldne v stavko. Iz pripovedovanja delavcev izhaja, da bi zaslužili ti pri polnem osemurnem delu samo 24 do 26 Din na dan, pri čemer pa je treba računati še z odbitkom za bolniško blagajno. • Delavci pa bi zmogli zaslužiti, kakor pravijo, tako vsoto dnevno samo v primeru, da so vedno- na mehkem terenu, kjer je odkop lažji. Obenem pravijo, da tirja družba od njih tudi uravnavanje tira ter odpomoč pri odvažanju materijala, kar gre tudi v čas, ki pa se ne računa, ker velja za družbo samo število naloženih in odvoženih va-gončkov. Zlasti pa navajajo delavci, da bi se zamudili pri nakladanju materijala na gramoznem terenu višje nad Zmajskim mostom, kjer bi bilo treba materijal šele razgrebsti. Ker so se uverili delavci po poizkusih, da pri tako slabo plačanem akordu ne morejo izhajati, so se odločili za stavko. Kaj pravi gradbena družba V podjetju, ki je prevzelo regulacijo Ljubljanice, presojajo zadevo seveda popolnoma drugače. Ljubljanska gradbena družba hoče odvoz čimbolj povečati in dati obenem prid.iim delavcem čim boljši zaslužek. Kakor trdijo, je bil uveden akordni sistem vprav na željo nekaterih res pridnih delavcev. Vodstvo podjetja je pri dosedanjih opazovanjih zračunalo, da stane družbo odvoz polnega vagončka materijala povprečno 2.60, kar se je tudi ponudilo delavstvu z zagotovilom, da se jim zagotovi dosedaj minimalni zaslužek. Vodstvo pravi dalje, da je plačevalo doslej delavca v režiji po njegovi zmožnosti in pridnosti po Din 3.25 do 3.75, a tudi do 5 Din na uro. Navzlic proglašeni stavki se je javilo včeraj na delo 6 partij po štirje možje. Kontrolirani so odrezali na akord: 1. partija po 3.90 Din, 2. po 3.45, 3. po 4.50, 4. po 4.17, 5. po 4.25 in 6. po 2.60 Din na uro. Obenem se je družba odločila, da bo plačevala delavce, čim prispejo na trdi teren, še nadalje v režiji. — Kakor trdi podjetje, se dela na Ljubljanici vrše danes normalno. kajti na delo se je javilo navzlic proglašeni stavki veliko število novih delavcev, mnogo pa jih je od starega kadra. Delavska zbornica posreduje Zastopniki štrajkajočih delavcev, 8 po Številu, so se javili danes v Delavski zbornici, kjer so opisali svoje pritožbe, nakar je DZ naslovila na Ljubljansko gradbeno družbo naslednje pismo: »Zastopništvo delavstva, ki je v mezdnem sporu pri delih na Ljubljanici, se je zglasilo v Delavski zbornici in prosilo, da bi ona posredovala, da se ta spor likvidira. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zbornica je mnenja, da bi bilo v obojestranskem interesu, če bi prišlo do sporazuma, ki bi bil sprejemljiv za obe stranki. Predlagamo, da bi vzeli za temelj sporazuma te-le smernice: 1. Za delo pod novimi delovnimi pogoji se določi enotedenska poskusna doba. 2. Akordne postavke so iste, ki jih je predlagalo podjetje. 3. V poskusni dobi opravljajo delavci vsa dela, kakor dosedaj in pri istem delovnem času. 4. Podjetje jamči, da bodo pod novimi delovnimi pogoji isti urni zaslužki kakor dosedaj. Ako bi delavci brez lastne krivde ne dosegli teh plač, doplača podjetje razliko. 5. Storitev in zaslužek obravnava vsaka partija zase. 6. Zaradi dosedanjega mezdnega gibanja ne bo podjetje preganjalo nobenega delavca. 7. Delavstvo se strinja s temi predlogi. Upamo, da Jih boste sprejeli tudi vi.« Načrt! družbe Tako je upati, da bo spor Čimprej likvidiran v zadovoljnost podjetja in delavstva. Ljubljanska gradbena družba je kapaciteto dela, v glavnem odvoza, od zime sem močno dvignila. Dočim so v februarju odpeljali iz struge Ljubljanice le skromno število naloženih vagončkov, so v marcu že dosegli dnevno 292 vagončkov, v aprilu 340, maja pa že 670, junija 861, julija pa že 1081 vagončkov dnevno. Podjetje stremi za tem, da bo dvignilo odvoz na 1200 vagončkov dnevno. Se letos upa podjetje navzlic vsem motnjam regulacijo Ljubljanice v spodnjem koncu dokončati, da bo lahko prihodnje leto začelo tlakovati v gornjem koncu, od trimostja do prulske zatvornice. Leta 1935 namerava mestna občina pričeti s postavljanjem hidrocentrale pod šentpetersko vojašnico, ki bo stala nekako 200 m nad sedanjim šentpetrskim mostom. V nadaljnjem prihajajo v poštev samo dela na zidovju Ljubljanice, ki so pa sekundarne važnosti. Največji mariborski vlom pred sodiščem Za 100.000 Din plena sta bila obsojena brata Novaka Maribor, 25. julija. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila dopoldne razprava proti vlomilcem v Jakličevo blagajno. Na sodni klopi sta sedela brata 29-letni mesarski pomočnik Otmar Novak in 24 letni ključavničarski pomočnik Karel Novak, zagovarjati pa se je morala tudi njuna 52 letna mati Terezija. Kakor znano, je bilo na velikonočno nedeljo vlomljeno v pisarno carinskega posredništva tvrdke Jaklič na Meljski cesti. Iz navrtane blagajne so tatovi odnesli 64.752 Din gotovine, par briljantnih uhanov v vrednosti okrog 30 000 Din in nekaj zlatnine. Povzročili so v celoti nad 100.000 dinarjev škode. To je bil doslej • največji vlom v Mariboru. Policija je precej časa iskala zločince, zbrala pa je nazadnje toliko obtežilnega gradiva, da je prišlo do aretacije obeh bratov Novakov, od katerih je Karel takoj priznal krivdo, dočim se je Otmar dosledno izgovarjal, da je nedolžen in da niti ni bil osebno udeležen pri vlomu. To je potrjeval tudi Karel, ki je kot svojega zaveznika pri vlomu navajal nekega dunajskega šoferja Wenzla, ki je bil baje glavni organizator vloma in je po razdelitvi plena izginil brez slehernega sledu. Oblasti so dol- go poizvedovale za \Venzlom, a vse doslej brez uspeha. Razpravna dvorana je bila zjutraj že dosti zgodaj pred pričetkom razprave nabito polna občinstva iz mesta, a zlasti še s Pobrežja in iz drugih predmestnih okrajev. Senatu je predsedoval okrožni sodnik dr. Tombak, predsednika sta bila okrožna sodnika dr. Kuder in dr. Kotnik, obtožnico pa je zastopal državni tožilec Sever. Tudi pri razpravi se je Otmar zagovarjal, da je docela nedolžen. Brat Karel pa je priznal navedbe obtožnice z nekaterimi popravki. Policija je našla v novem poslopju, ki ga gradi njun oče, v dveh zavojih 30.000 Din gotovine. 10.000 Din je Karel, kakor je navedel pred sodiščem, dal svoji materi, ostali denar in dragocenosti pa je odnesel navedeni \Venzl. O briljantnih uhanih je Karel izjavil, da jih je vrgel z broda v Dravo, Čeprav je prejela tvrdka Jaklič zavarovalnino po vlomu, znaša njena škoda še vedno 50.000 Din. Mati Terezija Novakova se je dosledno zagovarjala, da od sinov ni prejela nikakega denarja, še manj dragocenosti Otmar Novak je bil obsojen na 6 let robije, Karel na 5. Pa tudi mater Terezijo je kazenski senat spoznal za krivo in jo obsodil na 6 mesecev strogega zapora ter na 200 Din denarne kazni, toda le pogojno za dobo 5 let. Po nedolžnem nož v srce Gornja Radgona, 25. julija. Preteklo nedeljo, ki je bila magdalen-ska, se je vršilo žegnanje pri Kapeli. Na vzvišeni griček, odkoder Se nudi krasen razgled po Slovenskih goricah in Prekmur-ju tja na avstrijsko in madžarsko ozemlje, je privabilo lepo solnčno dopoldne izredno mnogo ljudi. Kakor že običajno ob takih prilikah tudi tokrat ni manjkalo med množico razgrajačev, ki obujajo sta--a sovraštva ter iščejo stikov s svojimi žrtvami in na ta način oskrunjajo praznično razpoloženje ljudstva. H Kapeli Je prišla družba fantov, bilo jih je okrog 10 ali 12, med njimi znani pretepač iz Oče-slavcev, Matija Pichler, in 201etni Ivo Mir, sin posestnika iz Grabonoškega vrha. Po cerkvenem opravilu so se fantje seveda po primernem okrepčilu in obisku nekoliko okorajženi napotili okrog 13. proti domu skozi Okoslavce. Ker ima posestnik Kurbus v Okoslavcih dovoljenje za prodajo pijače po 5 litrov, ki pa jih je treba odnesti od hiše. so se fantje ustavili pri sosedu Francu Frasu v Okoslavcih ter si naročili tjakaj 5 litrov vina in popivali. Med fanti je kmalu nato prišlo do prerekanja, čemur je kajpak sledil pretep. V zrak je zletelo par kozarcev, nastal je vnšč in pravcata bitka, v kateri se je izkazal najbolj bojevitega pretepač Matija Pichler, ki je tekal okrog z odprtim nožem v roki. Ker mu baje dotičnega, ki ga je hotel napasti, ni uspelo dobiti v roke, se je lotil 201etnega Mira, ga vrgel na tla in mu zadal z nožem grozno zevajočo rano preko prsnega koša in ranil tudi srce, tako da je ranjenec na licu mesta po par minutah izdihnil. Pichler je nato tekal okrog kakor razbesnel ter delil zaušnice celo onim, ki so prihiteli mirit. 201etni Mir, ki je po naključju postal žrtev podivjanosti znanega pretepača, je bil mirnega značaja in na dobrem glasu. Ponesrečeni Hacker prepeljan v Arad Še nekaj podrobnosti o grozoviti nesreči na Dolenjskem Bregana, 25. julija. Kakor je poročalo ponedeljsko »Jutro« se je v soboto zvečer dogodila v Ribnici pri Jesenicah na Dolenjskem strahovita avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Iz Ljubljane se je vozil proti Zagrebu v odprtem avtu tipa Lancia g. dr. France Jenko, trgovec iz Ljubljane v družbi z devetnajstletno hčerko Ivetino in g. Kornelom Šolmajerjem, študentom medicine iz Zagreba, doma iz Škofje Loke, dočim je njegov avto šofiral rumunski trgovec z lesom g. Ernest Hacker iz Ara-da, ki je prišel po trgovskih poslih v Jugoslavijo in je bil z g. dr. Jenkom že dalje časa v trgovski zvezi. Hacker je kot izvrsten avtomobilist sodeloval že na raz- nih avtomobilskih dirkah na Madžarskem. Po točnih ugotovitvah se je katastrofa primerila naslednje: Ko so se približevali že hrvatski meji, 3 km od Bregane v vasi Ribnici, je pridrvel avto v veliki brzini na mali ovinek, kjer so vozili otroci na levi strani ceste majhen voziček. Avtomobilist, ki se je moral v naglici umakniti na desno stran, da ne povozi otrok, je zadel v kup sodra in zavozil z levimi kolesi avtomobila v jarek. Ker je bil ta zelo poševen, ni mogel takoj spraviti avto na cesto, zato je v tem poševnem položaju vozil kakih 20 m. Da se je vozač trudil spraviti avto iz gra-be. je razvidno iz tega, ker je guma iz zadnjega desnega kolesa izskočila, kar je Kdoznkrai Eli Eli1 TA V ia ™ uLjiofabi 1 zaAitua cL*wqo i imelo za posledico, da je avto zaneslo na drugo stran ceste, ob majhen brežuljek. Tu se je pa odigralo grozovito dejanje. Na brežuljku tik ob cesti, v katerega se je zadel avto po svoji desni strani, stoj? sliva in v to nesrečno drevo je silovito treščil z lobanjo Ernest Hacker. Lobanja se je razbila popolnoma, postala je mehka kakor goba, lica ni bilo več spoznati. Kri je takoj udarila na usta, nos in ušesa. Tu je pokazal prisotnost duha g. dr. Jenko, ki je sedel zraven Hackerja. Pograbil je takoj v oni bliskoviti naglici za volan in ker ni mogel do zavore, kajti tam je ležal Hacker, je pograbil ključ iia zaprl električni tok ter ob brežuljku spravil avto na cesto. Ko se je pa ozri, je opazil, da ni njegove hčerke Ivetine. Nfio je vrglo iz avta in je dobila poškodbe po glavi, ki pa niso preveč nevarne. E/na-ko je dobil rane po licu študent KoTnel Solmajer, le po čudnem naključju je ostal popolnoma nepoškodovan dr. Jenka. K sreči je privozil kmalu mimo neki avto, ki je oba ranjenca odpeljal v bolnico v Brežice, dočim je nesrečni Hacker po par minutah izdihnil. Kako močan je bil udarec z glavo, smo videli po listju, ki se je prilepilo ob deblo in se je komaj dalo sneti vstran. Mesto, kjer je treščil z glavo, je nekako 1 m višje od avtomobila. Podoba je, da je Hacker, ko je videl pred seboj katastrofo, hotel skočiti iz avta, ali ga fc pa vrgla sila. Hacker je bil podjeten trgovec, star šele 33 let. Prepotoval je že več držav v trgovskih poslih in zapušča 231etno ženo, ki živi v Aradu. Njej so takoj sporočili nesrečo. Včeraj, v ponedeljek, je prispela semkaj in ko je zagledala v mrtvašnici krsto moža, se je onesvestila. Ko so jo vendar spravili k sebi in se je izjokala, se je odpeljala v Zagreb, da pripravi potrebne dokumente za prevoz trupla v Ru-munijo. Na istem mestu se je pred 6 leti dogodila slična nesreča, samo da ni zahtevala človeško življenje, ampak samo težko poškodbo nekoliko potnikov Kako bi se dale tu preprečiti nesreče? Treba je voziti z zmanjšano brzino skozi vas. Nedelja tnristovskih nesreč V tržiškem pogorju so se primerile kar štiri hude nezgode Tržič, 25. julija. V soboto sta nameravala priti preko Stola in Zelenice na Kofce prefekt iz škofovskih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano g. Fric Frank in njegov brat. Srečno sta imela za seboj že Stol in jo mahala proti Zeleniški koči po novi poti od sedla Bel-ščice. Kake pol ure od koče se. vije pot v lepih serpentinah po melišču, nad katerim se vzpenjajo mogočne skale, kjer rasto bujne planike, ki so že marsikaterega zvabile v mučne položaje. Tudi gotspod Frank bi jih bil rad nekaj utrgal v spomin. Stopil je v skale. Malo prej pa je dež orosil travo, da je polzelo. Gospod ni imel na-kovanih čevljev, niti ni bil sicer pravilno turistovsko opremljen, pa mu je spodrsnilo, da je strmoglavil kakih dvajset metrov nevarno potolkel po glavi in po hrbtu in rokah, da je obležal kraj poti nezavesten, raz skale in dalje po melišču. Z glavo je priletel na špičasto kamenje in se je prav Brat je klical na pomoč in klice je kmalu zaslišal neki turist, ki je dovedel iz Zele-niške koče pomoč. Težko ponesrečenega so spravili gg. Mali, Jocif, Čarman in Tadel do koče, kjer so ga za silo očistili krvi in ugotovili, da so poškodbe izredno težke in da je najboljše, če ga takoj odpravijo dalje v dolino in k zdravniku v Tržič. Napravili so zasilne nosilnice in ga z največjo težavo odnesli do cestarja k Sv. Ani. Tu je bil avto, ki je ponesrečenca odpeljal v Tržič in takoj naprej v Ljubljano. G. Frank se skoro ves čas ni zavedel, njegov brat pa je bil zaradi nesreče tudi ves iz sebe. Stanje ponesrečenca je jako resno in ni mnogo upanja, da bo okreval. V Begunjščici se je na južnem pobočju ponesrečil neki hrvatski turist, ki je šel sam v gore. Gotovo je tudi njemu spolzelo v mokri travi, da je zdrsel po pobočju in si zlomil menda ofce nogi. Turisti na Zelenici in tudi graničar so slišali klice, toda še malo niso mislili, da bi mogel to biti kak ponesrečenec. Ta siromak je ležal 36 ur in je bil že popolnoma izčrpan, ko ga je našel slučajno drug turist in poskrbel, da so ga odnesli v Žirovnico. Na Begunjščici je bilo ▼ nedeljo prav Danes ob 4., %8. in <410. zvečer! Slavni komik FELIKS BRESSART je zaljubljen, strasten, ljubosumen, nasilen in velekomičen v šaloigri Cilinder - sreče Sodelujejo: Charlotte Ander, Oskar Sima, Adela Sandrock. Glasba: Brano Granichstadten Kot predigra: »Paramountov tednik« Elitni kino Matica Telefon 2124 Kljub premiere znižane letne cene! živahno. Mladi fantje iz Kovorja so se povzpeli proti vrhu. Tu je eden zagledal belo podlasico in začel se je lov na brzo žival. Uporabili so vsa sredstva, dokler se ni nekdo spomnil in zagnal za živalico svojo dolgo turistovsko palico. Na žalost ni zadel podlasice, pač pa je priletela palica s svojo kovano špico v čelo mizarskemu pomočniku Šlibarju in ga prav nevarno ranila. Prijatelji so ga odnesli v dolino in doktor ga je takoj poslal v bolnico, ker je menda lobanja prav nevarno ranjena. Pod Storžič je plezal v nedeljo neznan mladenič. Toda ni prišel daleč. Padel je in se je ves polomil. Lomljani so ga na vozu pripeljali v Tržič in tudi ta je odšel v bolnico. Tako je bila pretekla nedelja priča kar štirih hudih turistovskih nezgod. Veliko nesreč bi se ne pripetilo, če bi bili planinci opremljeni tako, kakor mora biti opremljen turist. K opremi spadajo brezpogojno dobro nakovani čevlji in turistovske hlače, ki ne ovirajo hoje in drže. Turistika je resen šport, ki ne prenaša neokusnih šal kakor je lov za podlasicami in zahteva, da gresta v planine vedno najmanj dva turista, da sta v primeru nesreče drug drugemu v pomoč. Tr-žiška podružnica SPD bo storila prav, če ustanovi v svojem področju tudi reševalni odsek in izvežba svoje člane za prvo pomoč v nesreči. Ivan Ravnikar 60Ietnik Ugledni celjski veletrgovec in podžupan g. Ivan Ravnikar je slavil v ponedeljek 601etnico svojega plodonosnega življenja. G. Ravnikar je že 28. septembra 1931. obhajal trojni jubilej: 451etnico delovanja v trgovski stroki, 30Ietnico kot samostojen trgovec in 301etnico srečnega zakona z go. Amalijo, rojeno Plaučevo, s katero je vzorno vzgojil sina Božidara in hčerko Pavlo, soprogo ravnatelja celjske Cinkarne g. Lazar e vi ca. Po rodu je iz Ljubljane, kjer se je tudi izučil v trgovski stroki. Pozneje je postal poslovodja znane Perdanove trgovine. Leta 1901. se je preselil v Gelje in s temeljitim strokovnim znanjem ter veliko marljivostjo in solidnostjo ustvaril trgovsko podjetje, ki uživa med prebivalstvom dober sloves. Jubilant se udejstvuje uspešno tudi v javnem življenju kot priznan delavec, ki ga dičita odločno narodno prepričanje in iskren značaj. ^ Kulturni pregled Anton Ocvirk »Levstikov duševni obraz" Ob stoletnici Frana Levstika je bila i več strani izražena želja po sintetični študiji o tem našem korenitem klasiku, čigar osebnost — ena najmočnejših v zboru slovenskih mož 19- stoletja — in mnogoetransko delo kar izzivata raziskovalca, ki ima v oblasti sodobne književno - zgodovinske nwtode. Tak proučevalec Levstikovega življenja in dela je mladi slovenski pesnik in kritik dr. Anton Ocvirk, čigar inavguralno disertacijo »Levstikov duševni obraz« smo pravkar dobili v samostojni knjigi (Ljubljana, 1933. 136 str. v. 8°). Njegova razprava se pridružuje neumornemu raz-iskovalskamu delu v levstikoslovju, ki ga opravlja drugi urednik Levstikovih Zbranih spisov dr? A. Slodnjak in predstavlja temeljni spis obsežnega Levstikovega zbornika, ki ga bodo v bližnjih dneh izdali učenci profesorjev dr. Prijatelja in dr. Kidriča. Tako Levstikovo delo, ki ga je prva (Levčeva) izdaja Zbranih spisov pokazala dokaj nepopolno, šele sedaj postaja predmet smotrnega proučavanja in vrednotenja. Njegov pomen za slovensko slovstvo, ki ga je nedvomno že Leveč zadostno označil in ki ni bil v zadnjih petdesetih 1'etih nikdar omalovaževan, še vedno rase iz novega, do- tlej neobdelanega gradiva naših mladih znanstvenih raziskovalcev. Prav zadeva z Jurčičevim »Tugomerom, čigar avtorstvo ee 3 močno nagnilo k Levstiku, je nazorno pokazala, da bo v novejši slovstveni zgodovini še marsikaj podvrženo reviziji. Tudi na področju znanstvenega razi9kavanja slovstvene zgodovine se že vidno kaže blagodejni vpliv domače univerze. Tak tehten plod znanstvenega dela na naši univerzi je tudi citirana inavguralna disertacija dr. A- Ocvirka. V nji ee vidno kaže znanstvena šola obeh profesorjev slovenske literature: Preizkušena, v njegovi znani slovstveni zgodovini tako odlično demonstri-rana metoda dr. Kidriča, ki veže kritično dognana biografska in bibliografska dejstva s splošnimi značilnostmi okolja in časa v trdno sintezo, se tu odraža 'enako kakor dr. Prijatelja metoda obravnavanja literarnih problemov na široki ploskvi svetovnonazorskih pogledov, metoda psihološke razčlembe in iskanja estetskih, umetnostnih, iracionalnih elementov v delu obravnavanega pesnika. Te prednosti ljubljanske slovstveno - zgodovinske šole. ki so v inav-guralni disertaciji kajpak morale priti do izraza, pa niso mogle vzeti razpravi mlade- ga doktorja neke individualne note, dasi je tu manj vidna kakor v njegovih »svobodnih« spisih. Mirno lahko trdimo, da se z razpravo dT. A. Ocvirka ni obogatilo samo naše levstiko- Dr. Anton Ocvirk slovje, marveč naša literarno - zgodovinska književnost sploh. V nekaterih vprašanjih, n. pr. pri analizi pesnikovega ustvarjanja, je avtor uporabil metode, ki so pri nas če ne nove, pa vsaj zelo redke. Tudi s te strani bo vsakdo, kdor se zanima za literarno vedo, z užitkom in pridom proučil ta reliefno ustvarjeni Levstikov duševni obraz. Pri orisu Levstikove osebnosti je avtor, oprt ob dr. Šerifa, pokazal tudi psihopatološko brezno Levstikove duše, njefrov dedni shiooidni značaj in je odtod osvetlil vzroke LevBtiko-ve značilne razklanosti, ki je dobila v zadnjem desetletju njegovega življenja vprav dramateke oblike. Kakšen Štefan Zveig bi se bil pri razčlenjevanju Levstikovih erotičnih muk spustil na vabljive valove psihoanalize, ki bi nemara odkrila v častilcu Fran j? Košir jeve kakšne tipične komplekse in podzavestno bukanje izrinjenih nagonov v duševnost moža, ki je bil že po svoji psihični strukturi razdvojen. Dr- Ocvirk se v psihoanalizo ni podajal. Pisec jie uporabljal tudi neobjavljene vire, med njimi podatke iz Zbornika Franje Koširjeve in Levstikov dnevnik, ki ga je pisal — že v blodnjah ugašajočega duha — med svojo smrtno boleznijo. Zaradi tega ji? pričujoča razprava tudi z materialne strani v marsičem nova. Po tem splošnem ogledu naj v informacijo čitateliu poročam nekoliko podrobneje o dr. Ocvirkovem »Levstikovem duševnem obrazu«. V uvodu poudarja pisec, da je njegov namen, »dognati predvsem osrednjo žariščno točko Levstikove duševnoeti in ga šele od tu pregledati v celoti. Izhodišče, iz katerega lahko v celoti doumemo Levstikovo J osebnost, najdemo v njegovem preenoemer- nem, shiooidnem značaju, ki se je nato polagoma razbolel v shiooidni psihozi. V njegovi tvorni duševnosti pa zapazimo osnovni razikol med čuvstvenim in umskim izživljanjem, neuravnovešenost med njegovo pesniško in znanstveno tvornostjo.« (Str. 8). V poglavju »Levstikova osebnost« zasleduje avtor po poti biografskih dejstev, pričevanj, psihološke razčlembe spisov iz raznega, delno za javnost novega gradiva, razvoj Levstikove osebnosti. Z obremenjenostjo determinirana razdvojenost Levstikove narave vodi po neki nujnosti, ki jo neugodne življenjske razmere in nevšečni osebni doživljaji samo povečujejo in pospešujejo, h končnemu prelomu in razkolu, k >6hizmk, v shicoidno psihozo. Ocvirkova slika Levstikove osebnosti, zgrajena na množici življe-njepisnih dejstev in orisana brez literarnega tuša in stilističnega patosa, osvaja čita-telja baš s svojo znanstveno ek9aktnostjo. Zaključuje se s kratkim, a dramatičnim opisom Levstikovega smrtnega boja- Posebno pomenljiv je izsledek, da je bil Levstik kot človek povsem priklenjen na stvarni, objektivno predmetni svet, racionalist brez večje globine, v pogledih na življenje pa naiven realist. Le-to pojasnuie tudi nekam zabrisani Levstikov pesniški obraz. V drugem poglavju nam avtor kaže Levstika kot ustvarjalca Tako nas na str. 47. seznanja z načinom Levstikovega pesniškega stvarianja: je »pesniško eruptivno do življal. hipno zasnoval vsebinski in idejni podetat svoje pesmi, toda proces dograianja in oblikovanja se ie vršil dolgo časa.« Pred- Domače vesti s I ♦ Proslava stoletnice osvobojenja se bo vršila po že določenem programu 2. prihodnjega meseca v Knjaževou. Nj. Vel. kralj je podaril tamošnjemu sokoLskemu društvu zastavo, ki bo na ta slavnostni dan raavita pred fronto 14. pešpolka »Prestolonaslednik Petar<. ♦ Velik shod JNS v škocijanu pri Turjaku bo 6. avgusta združen s tekmo žanjic, ki jo bo priredilo Društvo kmečkih fantov in deKlet. Na ta veliki kmečki praznik so povabljeni minister g. Ivan Pucelj, ban g. dr. Marušič, narodni poslanci gg. Ko-ma.n, dr. Rape in Mravlje, župnik g. Barle, predsednik Zveze kmečkih fantov in deklet g. Kronošek in drugi. Prireditveni odbor vabi vsa okoliška društva in krajevne organizacije, da bi se z vozovi in zastavami udeležili slavnostnega sprevoda, pri katerem bo igrala godba na pihala iz Št. Jurja. ♦ Argentinski poslanik na dopustu. G. AJberto Candioti, pooblaščeni minister republike Argentine, je odpotoval na dopust v inozemstvo. Za njegove odsotnosti bo vodil posle poslaništva argentinski generalni konaul v Zagrebu g. Celso de Barios. FOTOPOTREBŠČINE kupite kar najugodneje v DROGERIJI KANC, Nebotičnik in židovska ulica. ♦ Konzulat republike Letonske v Zagrebu, Samostanska ulica 6, poziva vse letonske državljane in državljanke, ki stalno bivajo v savski, dravski in primorski banovini, da se mu takoj prijavijo in da mu sporočijo točne podatke starosti in poklica, kakcr tudi svoj točni naslov. ♦ Promocija. Na graški univerzi je bil promoviran 24. t. m. za doktorja vsega zdravilstva g. abs. med. Angust špacapan iz Mest pri Ljubljani. Mlademu doktorju Iskreno čestitamo! ♦ Jadranska straža vabi k prireditvam na Rab. 6. avgusta bodo na Rabu med-klubske tekme z jadrnicami med J. K. »Labud« iz Splita in J. K. »Plavom« s Krka za prvenstvo na jugoslovanskem Jadranu. Istega dne bodo tudi veslaške in plavalne tekme s sodelovanjem kr. vojne mornarice, ki prispe ta dan na Rab. Ker se ta šport šele razvija in je naloga Jadranske straže, da mu pomaga z vsemi na razpolago ji stoječimi sredstvi, priredi JS ta dan svoj izlet s Sušaka na Rab z udobnim paroterodom »Zagreb«. K temu izletu je povabila tudi Jadransko stražo iz Ljubljane, ki hoče zibrati čim več izletnikov. Vsa podrobna pojasnila, vozne karte za parobrod in drugo se dobe pri Oblastnem odboru JS v Ljubljani, Tvrševa cesta la/IV (palača Kreditne banke). Prijave sprejema najkasneje do 3. avgusta zvečer. Telefonska številka je 3555. + Velik tujski promet v Makarskl. Od začetka maja prihaja v Makacsko toliko tujcev, da Makarska še ni imela tako živahne tujskoprometne sezone. Zlasti kar se tiče gostov iž češkoslovaške in Avstrije, je'letos obisk najboljši. Te dni je pristala v makarskem pristanišču jahta »Nirvana«, s katero potuje 14 Američanov pod vodstvom našega rojaka Miroševiča. Jahta je na potovanju ob dalmatinski obali. Več dni pa je že vstdrana v makarskem pristanišču tudi ameriška jahta »Thebe«, ki je že drugič prispela na daljši obisk v naše kraje. ♦ Dobrodelna tekma za trboveljske rudarje, ki so jo priredili v ponedeljek zvečer v Tržiču šoferji in brivci, je uspela vprav sijajno. Bila je to originalna športna manifestacija, ki je vrgla celih 2800 Din, kar je za Tržič izredno veliko. Denar po-neseta v Trbovlje mestni tajnik Japelj in senior tržiških brivcev Miha Ziblar. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je po daljšem bolehanju umrla gospa Marija A p 1 e n č e v a. Pogreb bo danes ob 16. z Mestnega trga 8., k Sv. Križu. — Udari je na Polzeli v Savinjski dolini g. Josip Podvršič, posestnik iz Vipolž pri Gorici. Upal je, da se bo vrnil v svoj rojstni kraj, a usoda mu je določila smrt v emigraciji. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! ♦ Popravila katedrale v Djakovu, (ki je bila žrtev nevarnega požara, bodo stala dva in pol milijona dinarjev. Dela b-od-a pričeli že v prihodnjih dneh. Stroški za popravila same ro-zete bodo prišli na 90.000 Din. Del vseh strošlkov bo krila zavarovalnina, ostalo pa prispevki ustanov in dobrotnikov. + Utopljenca v Muri. Poročali smo o nesrečni smrti miladeničev Antona štrakla in Alojza Mačka iz Hercegovščaka, ki ju je ugrabila Mura v nedeljo 16. t. m. Najprej je vrgla ta nevarna reka na kopno svojo prvo žrtev Alojza Mačka pri Petanj-cih, dočim je truplo Antona štrakla priplavalo po vodi šele preteklo soboto zvečer. Od gledalcev ob reki se je ojunačil mlinarski pomočnik Bračič, ki je skočil v deročo reko ter izvlekel pokojnika na breg pri mizarski delavnici Ivana Paara v Gornji Radgoni, na kar je bilo truplo pre-nešeno v mrtvašnico pri Sv. Petru in tamkaj pokopano v nedeljo 23. t m. O najdbi trupda so bili takoj obveščeni sorodniki, ki so prihitela k truplu, kjer se Je medtem zbralo že precej ljudi. Ganljivo je bilo slovo užaloščene matere, ki je gladila svojega mrtvega sina ter ga zaman klicala v življenje. ♦ Nemški turisti v borbi z vodopadom Plive. Skupina nemških turistov iz Lud-wigsburga je hotela te dni z malimi čolni iz gumija iz Jajca odipluti naravnost v Banjaluko po reki Vrbas. Svojih čolnov niso hoteli potegniti iz vode niti tam, kjer se reka Piiva v mogočnem vodopadu zliva v Vrbas. Smela vožnja mladih Nemcev je privabila mnogo gledalcev. Prvi je zaplaval proti vodopadu neki mladenič in se je njegov čolniček naenkrat zavrtel kakor orehova lupina na penečih se valovih pod vodopadom. Kmalu pa je čoln zagnalo bliže vodopadu in naenkrat so čoln pokrili valovi. Gledalce je obšla groza, v veliko iznenadenje pa se je čoln z veslačem kmalu pojavil izven območja vod op ad a ter srečno zaplaval naprej v mirmo reko. Kot drugi je tvegal nevarno vožnjo sam vodja ekspedicije Evgen Schweizger. Njemu pa se je pod vodopadom čoln prevrgel in ko je poteklo precej časa, so gledalci zagledali turista, ki se je krčevito oklepal neke skale med vodopadom Na skali si je Nemec odpočil in je potem od tam skočil v vodo, ki ga je kmalu zanesla v sredino reke. Kakor je pozneje pravil, še ni bil nikdar v tako hudi nevarnosti in se je rešil le po srečnem naključju. Njegov čoln, ki je bil ves raztrgan, so pozneje našli v spodnjem toku Vrbasa. ♦ Tragedija ljubezni. V Subotici sta si v sporazumu vzela življenje 25 letni železniški uradnik Predrag Baravski ln njegova zaročenka Bijela Nedeljkova, hčerka občinskega uradnika iz Horgoša. Bijela je obiskovala še gimnazijo, ko se je spoznala z mladim železniškim uradnikom. Ta je te dni svojemu očetu razodel, da hoče skleniti zakon s svojo izvoljenko. Oče, ki je imel s sinom najlbrž druge namene, mu je to prepovedal in ker se sin ni vdal, je potem v nekem subotiškem listu objavil izjavo, da ne pozna več svojega sina. Tudi dekle nI našlo pri svojih starših nobenega razumevanja za svojo srčno zadevo in to je mlada zaljubljenca napotilo, da sta odšla v smrt. Predrag je ustrelil najprej de-kleta in potem šele sebe. ♦ Oče zabodel sina. Kmečki fant Janez Vidoviič Iz Slatine v Halozah je prišel v nedeljo z svojim očetom navskriž. Ker je bil oče nekoliko vinjen, je v prepiru segel po nož ter zabodel sina v desno stran prsi. Dovolj hudo poškodovan je bil Janez prepeljan v ptujsko bolnišnico. ♦ Nevarnega vlomilca Vukašina Marko-viča, ki je sodeloval pri vseh velikih vlomih v Zagrebu letos ln lani, je po velikih ovinkih pot privedla v zagrebške zapore, v katerih so že precej časa vsi njegovi tovariši. Marikovič, ki je rodom Iz Beograda in star komaj 21 let, je bil že na najboljšem potu, da bi postal mednarodni vlomilec. Lokalno je v tej stroki kazal velike talente v Beogradiu, .Zagrebu in po Dalmaciji. Ko je pred nekaj meseci izginil iz Zagreba, se je nekaj časa potikal po Med-murju in Prekmurju, potem pa jo je ubral preko madžarske meje. Zalotili so ga pri nekem vlomoi v Budimipešti in potem izročili našim oblastim. __ ♦ Strela v poštnem urada. Iz Gornjega grada nam poročajo: Preteklo nedeljo je divjala nevihta nad Savinjskimi Alpami ter nad Gornjesavinjsko in Zadrečko dolino. Dež je med treskanjem strele lil poldrugo uro. Hudourniki so takoj vdrli v dolino, a potok Dreta, dotlej bister in prozoren. se je hitro skalil in narasel. Ko je neurje najbolj divjalo, je strela treščila v gornjegrajski poštni urad. Bilo je okrog 11.15. Službo sta še opravljali uradnici gdč. Marica Škoflekova in Gelčka Šarbova, čeprav so ob nedeljah uradne ure samo do 11. V mali sobi se je strahovito zabliska-lo, na vse strani so švignile iskre. Gospodični sta se seveda silno prestrašili, vendar k sreči nista utrpeli nikakih poškodb. Pokvarjena je edino telefonska aparatura. Strela se je prenesla tudi na anteno sosednje hiše. Kakor poročajo, je tudi na Ljubnem telefon pokvarjen od strele. — V ponedeljek okrog 10.35 dopoldne pa smo tudi v Gornjem gradu čutili močan potresni sunek, smer od jugovzhoda. Škode pa ni povzročil prav nobene. — js. ♦ Kobilice v Južni Srbiji. V nekaterih pokrajinah Južne Srbije so se pred dnevi pojavile kobilice v velikih trumah, ki sicer niso bile tako strašne kakor v Banatu lansko leto, a je vendarle tudi od njih pretila velika nevarnost. Nad Ovčjim poljem in ob črni reki so se širile trume kobilic na dolžino 18 km. K sreči pa so se v teh krajih naenikrat pojavile jate ptic, ki so pokončavale nevaren mrčes. Ob črni reki so bile ptice podobne lastovkam, ki jih v V LETU HLADNA OVOMALTINE ! je zelo okusna In hranilna osvežujoča pijača. teh krajih še nikdar niso videli. Te ptice so popolnoma iztrebile njive od škodljive- | ga mrčesa Na Ovčjem polju, kjer se je mrčes vgnezdil in razlezel po nasadih v obsegu nad 200 oralov, pa so vrane v nenavadnih trumah uničile nevarne škodljivce. Oblasti so organizirale tudi po vaseh /pokonča van je kobilic in je tako v glavnem seveda po zaslugi ptic letos odvrnjena velika nevarnost. ♦ Izšla Je sedma štev. »Gospodinjske pomočnice«. Vsebina: fenotue: Položaj žene v komunizmu; Meta Koper: V Golobjem stolpu, roman. F. Petričeva: Radi bi želi, česar niso sejali. Prof. M. Željeznova-Ko-kalj: O čitanju. F. Petričeva: Organizacija hišnih poslov. Mara Husova: Osebna higiena. Izobrazba. Kuharski recepti. Razna navodila in nasveti. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u_ Z univerze kralja Aleksandra. Za Izrednega profesorja na pravni fakulteti je bil imenovan dosedanji docent dr. Joso Jurkovič, za Izrednega profesorja na filozofski fakulteti pa dr. Fran šturm. V višjo (položajno skupino sta pomaknjena inž. Josip černjač in pa služitelj g. Janko Kristan. u_ Slovenski otroci Iz Treta letujejo pri nas. Včeraj je prispelo iz Trsta v LJubljano 40 slovenskih otrok (19 dečkov, 21 deklic), da prebijejo mesec dni v počitniški koloniji šolske poliklinike v Medjvodah Poslalo jih je na svoj račun Žensko podporno društvo v Trstu, ki je plačalo zanje voznlno, oskrbnino v koloniji in ki Jih je deloma tudi oskrbelo z obleko, so to po večini otroci industrijskih delavcev, mornarjev, železničarjev itd. Do Rakeka so se 1® Trsta pripele aH z avtobusom, odtam pa do Ljubljane z vlakom. Lani bo tržaški slovenski otroci letovali na Pohorju, predlanskim pa na Rakitni. Razen teh malih letoviščarjev i« Trsta je šolska poliklinika poslala včeraj tudi 72 otrok v kolonijo na f Rakitno in 20 v Uikovico. Med temi jih je 20 poslala Protituberkulozna liga, 26 Protituberkulozni dispanzer, 10 Rdeči krit, 7 šolska kuhinja. u_ Komisija za pregled Iti razredbo sadja za srez Ljubljana-mesto. Banska uprava je postavila za komisarja komisije za pregled in razredbo sadja, namenjenega za izivoa, banskega kletarskega inšpektorja g. inž. Lukmana Franca, za njegovega namestnika pa referenta ban. uprave pri kmetijskem oddelku Flego Antona. u_ Odhod na Koroško. 27. t m. ob T. zjutraj izpred »Evrope«. Kranj, Jesenice, Kranjska gora, Podkoren, Zlljska dolina, . Baško jezero, Beljak (kosilo), Osoj&ko je- j zero, Celovec (prenočišče), Gospa Sveta, t Vrbsko jezero, Velikovec, železna Kaplja, j DR. IVAN DROBNIČ zopet redno ordinira 8446 ' KUPUJTE „MELANA" kopalne obleke iz najfinejše volne v vseh modernih oblikah Pri »ME L A« d. i o. s. ; Tyrševa cesta 9. Tyrševa cesta 20. j 8454 Jezersko, Kranj, Ljubljana. Se par prostorov je. Prijaviti se danes do 11. dop. na postajališču pred restavracijo Novi Svet, oz. nasproti. — Goričan Jos. u_ Polaganje kabla. Pri novem stopnišču ob Gerbenjevi hiši so pričeli delavci včeraj polagali podzemni električni kabel, ki bo v avezi s stopniščem in pod njim do Jurčičevega trga. Pri stopnišču so dela v polnem teku in je upati, da bo to m-onu-mentalno delo, ki bo res v kras Ljubljani, že v kratkem gotovo. u— Napad in nesreče. V Preddvoru nad Kranjem je bila predsinočnjiim ztrana precej vesela družiba, ki pa se je počasi popolnoma skvarila in se je pričela medsebojno napadati. Prepirljivci so se slednjič lotili 20 letnega delavca šausa iz Preddvora, ki mu je eden izmed družbe zadal več poškodb na prsih in ga ranil z nožem tudi na vratu in na rokah. Kakor šausa so tudi iz Horjula pripeljali v ljubljansko bolnišnico 12 letno posestniko-vo hčerko Julko Maroltovo. Padla je s črešnje in se zlasti poškodovala na levici. Zaščitno sestro Marijo Klemenčičevo v Higienskem zavodu pa je včeraj popadel pes in jo tako ugriznil v desno nogo, da Je morala v bolnišnico. IZOLSKI DOM« * Telefon 33-87. Danes ob %7. ln %9., jutri ob %9. uri Renate Mtiller in Georg Aleksander v veseli opereti razkošnih toalet Ljubezen diktator PRIDE! PRIDE! »V DVOJE JE LEPŠE« cejse- ■ 1q, 8,«,5,^din Krema za raziranje „LA TO JA" edinstvena na svetu! Cena tubi Din 18.— Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. Magister (-ra) pharm« zdrav, prvovrstna moč, z vsesplošnim strokovnim znanjem se sprejme. Ponudbe b curriculum vitae in fotografijo na lekarno: 8457 Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA. u— Pri delu zaaačen. Uradnica na ban-afei upravi gdč. Marija Hike, ki stanuje na Vrtači, je prišla okrog 18. domov, čim je odprla, j8 vsa prestrašena opazila za vrati neznanega moSScega, ki se je očivid-no prav tako prestrašil, jo odrinil od vrat in hitro pobegnil na vrt, nato pa jo ubral proti Podrožniku. Na kričanje Hikejeve sta prihitela na pomoč dva moška, ki sta dohitela vlomilca v škrabčevi ulici in ga privedla nazaj. Drznega mladeniča, komaj 18 letnega M. B., so preiskali in našli pri njem za okrog 200 Din raznih predmetov, ki jih je vzel iz stanovanja, kjer je bil odprt razne omare in predale Fanta je odvedel stražnik v zapor. u— Nasilen berač. V nekem stanovanju na Mestnem trgu se je ziglasil na vse zgodaj neznan mlajši mošiki, ki ga je pa gospodinja spoznala za vinskega bratca. Nasilno je zahteval 2 Din Ko ga je odrinila od vrat, je mladič zavihtel palico in se skušal dejansko lotiti gospodinje. Na vpitje so prihitele druge stranke, ki so komaj spravile močnega človeka na ulico in ga predale stražniku. Taki prizori niso redki. Iz Maribora a— Kreftove »Celjske grofe« bodo v začetku c/Mariborskega tedna» uprizorili prvič pod milim nebom. To predstavo, ki bo na Rotovškem trgu, pripravlja glavni režiser J. Kovič. Sodelovala bo velika kompazerija. Zasediba je deloma nova. Za sodelovanje potrebuje uprava Narodnega giledališča mnogo dam in gospodov. Kdor je voljan sodelovati, naj se prijavi za vaje, ki bodo verjetno že ta teden, pri gledališki blagajni, ki je razen nedelj in praznikov odprta vsak dan od 8. do 13. ure. Sodelujoči bodo honorirani. a_ Železniško postajališče na Teznem. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je razpisala lokalni ogled za postavitev železniškega postajališča na Teznem na ponedeljek SI. t. m. ob 10. dopoldne. Komisija se bo sestala na križišču železnice in Ptujske ceste pri zapornicah tis gostilne še-leder. Uspelo je torej doseči v najkrajšem času ta lokalni ogled v svrho določitve po strokovnjakih železniške direkcije, kje naj se »gradi železniško postajališče Tezno. Sedaj je ležeče na vseh interesentih, da pripomorejo z denarjem, materialom itd. do uresničenja zares že desetletja od prebivalstva Maribora, desni breg in širše okolice zaželjenega, prepotrebnega postajališča. Prizadete občine: Pobrežje, Zr-kovci, Studenci, Radvanje, Dogoše, Tezno, ter prebivalstvo Maribora V. okraj prosi odbor za gradnjo in postavitev želez, postajališča Tezno, da zastavijo vse svoje sile in da občani sprejmejo pooblaščene nabiralce prostovoljnih prispevkov, ki bodo potrkali danes aH jutri na vrata, tako, da ne bodo ti nabiralci odšli od nobene hiše brez primernega denarnega prispevka za to postajališče. a_ Tragična smrt družinskega očeta. Pred Veliko kavarno službujoči stražnik je zaslišal včeraj kmalu po polnoči iz Dra- ve pod velikim državnimi mostom obupne klice na pomoč. Pohitel je na sredino mostu in zagledal v vodi neznanega moškega, ki se je obupno boril z valovi in poskušal zaplavati iz sredine močnega toka proti levemu bregu. Stražnik je telefonič-no poklical na pomoč reševalce, med tem pa je obvestil tudi stražnico na Aleksandrovi cesti. Neznanec je med tem že izginil pod vodo, ki ga je odnesla naprej proti železniškemu mostu. Vsa zadeva se je takoj nato tudi že pojasnila. Ves ponedeljkov večer so lovili ribe v Dravi v zgornjem toku pri Bresternici, sedeči v čolnu, 48 letni tlakovalec pri mariborski mestni občini Franc Kaiser in njegova sinova, 22 letni Franc in 14 letni Adolf. Ob pol 1. uri ponoči so se po končanem ribolovu vračali s čolnom v mesto, kjer so hoteli pristati na Pristanu in oditi domov v Vrbanovo ulico. Nesreča pa je hotela, da je močni tok Drave zigrabil čoln in ga zanesel z vso silo v srednji opornik dravske brvi, vodeče v Studence, čoln se je v tem trenutku prevrnil in so padli vsi trije ribiči v naraslo, kalno reko. Sin Franc se je takoj ozrl in videl, da se potaplja njegov mlajši brat. Odplaval mu je na pomoč in se z njim vred srečno rešil na breg. Za očeta, se ni bal, ker je vedel, da je izvrsten plavač in da si bo že sam pomagal na breg. To se pa žal ni uresničilo, ker ni mogel oblečeni oče, ki ga je težka obleka zelo ovirala pri plavanju, priti iz močnega toka sredi Drave h kraju. Do državnega mostu se je še boril z valovi, tamkaj pa je onemogel in izginil pod površjem Trupla nesrečnega Kaiserja, ki ima večje število nepres srbi jenih otrok, še niso našli. a— Iz bolnišnice. Zaradi starostne onemoglosti se je zgrudila v Novi vasi 64 letna zasebnica Elizabeta Muršečeva ln 60 jo morali reševalci prepeljati v bolnišnico, kamor so spravili tudi 49 letnega posestnika in cestnega mojstra Andreja Korošca iz VukovTskega dola, ki si je pri padcu elomil desno ključnico, in pa 22 letno šiviljo Elizabeto Tomažičevo iz Vinarske ulice, ki je padla predvčerajšnjim s kolesa tako nesrečno, da si je nevarno poškodovala ote nogi. Iz Celja e— Dobrodelni koncert celjske železni-čarske godbe v prid slepega celjskega sk^-datelja g. Edvarda Interbergerja, ki je bil določen za nedeljo 6. avgusta v mestnem parku, je zaradi istočasne razstave psov v parku preložen na nedeljo 13. avgusta s pričetkom ob 11. dopoldne. e— Za rodbine brezposelnih rudarjev. Obrtniški socialni odsek podružnice Društva jugoslovenskih obrtnikov bo priredil v nedeljo 30. t m. dopoldne cvetlični dan in koncert v mestnem parku Čisti dobiček je namenjen družinam brezposelnih trboveljskih rudarjev in obubožanim obrtnikom. e— 2rtve nesreč. V opekarni na Sp. Hu-dinji je v ponedeljek pri delu plast zemlje zasula 24 letnega opekarniškega delavca Ivana Laha. Dobil je težke notranje in lažje zunanje poškodbe. V nedeljo si je 62-letna dinarica Marija Žoherjeva pri padcu v sobi občutno poškodovala levo roko. Ko je 35 letni Rudolf Pungartnik, delavec v železarni v Storah, v ponedeljek vzdigoval težko železno ploščo, mu je zdrknila, padla na levo roko in zmečkala dva prsta. V soboto zvečer je padel 66 letni dninar Martin Mraz iz Podčetrtka doma po stopnicah in si težko poškodoval desno roko v ramenu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Nabavite si srečke drž. razredne loterije za zadnji razred takoj v podružnici »Jutra« v Celju. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer In brzina vetra, 6. oblačnost 1_10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 25. julija Ljnbljana 7, 766.2, 16.2, 77, NE1, 1, —, Ljubljana 13, 764.7, 23.8. 41, ESE1, 3, _ Maribor 7, 765.4, 15.0, 80, mirno, 3, —, —; Zagreb 7, 765.4, 19.0, 50, NNE2, 0, —, —; Beograd 7, 763.0, 18.0, 80, NW2, 9, 12.0, dež Sarajevo 7, 764.1, 15.0, 90, mirno, 3.0, dež; Skopdje 7, 760.8, 20.0, 70, NW3, 10, 6.0, dež; Split 7, 760.8, 23.0, 50, NE5, 3, 21.0, dež; Kumlbor 7, 75-8.3, 26.0, 40, N3, 9, —, —; Rab 7, 763.5, 21.0, 40, N3, 0, _, _. Temperatura: Ljubljana —, 15.6, S5.0, — Maribor 24.0, 14.0; Zagreb 27.0, 17.0; Beograd 26.0, 17.0; Sarajevo 2-3.0, 13.0; Skop-lje 31.0, 17.0; Split 32.0, 21-0; Kumbor —, 21.0; Raib 20.0. Javlja nam Levstika kot pašnika s pilo, ki jo uporablja pogosto in dolgo ter tako često izpreminja prvotni pesniške osnutke. Skoraj naravno se nam zdi, da je Levstik tudi v poeziji priklenjen na objektivno predmetni svet in da ee v nji očituje »stvarno hladni, na videz brezosebni objefctivizem« (str. 50)- Njegovo pesem označuje avtor kot »naivno realistično, objektivno, vizualno, racionalistieno liriko.« Zaradi tega je tudi vsebinski obseg njegove pesmi »izredno ozek, ni pestijr. ni osebno izrazit, ni problemski« (str. 52). Obsežno premotriva Ocvirk literarne vplive na Levstikovo poezijo, predvsem na vpliv Gootheia, ki ie posebno opazen. Paralela med Levstikom in Goethejem, med nemškim ^klasicističnim panteistorru in slovenskim »naivnim realistom« (str. 55) je prav zajemljiva. Manj vi" den je vpliv Heineja, vendar je videti, da sta »Dve utvit zares nastali pod vplivom 7nane Heinejjve pesmi »Ein Fichtenbaum steht einsam«. Analiza Levstikove lirične pesmi odkrije »sicer njeno čuvstveno rsno-vo. a pretežni naklon v misel, v idejo, v opis in oris konkretnega sveta. Nj^cove epične pesmi pa so po vsebini plod literarnega razglabljanja in njegove ideologije« (str 59). Nato pisec analizira Levstikovo pesem z oblikoslovne strani: njegovo pesniško tehniko, njegov jezik, ki ga je napo»l-d tolikanj pilil, da }e filolog v njem vedno boli »zatiral svobodni razmah pesmskega oblikovalca« (str. 62) Nadalje razglablja dr- Oc-irk Levshtfovo prozo in njeno globoko zakoreninjenost v na-rodnih izročilih. V njegovi prozi ]e ljudska snov ubrano združena s pisateljevo oblikovno dovršenostjo. Levstik tudi kot prozaist ne more veljati za strogega realista, marve-č je bil i v pripovedki naivni realist, ki id?a-lizirano snov realistično opisuje (s>tr. (54). Posebno se pisec zaustavlja pri Levstikovem »nazbolj izrazitem, umetniško najbolj dovršenem pripovednem spisu«, namreč pri »Martinu Krpana«, ki v njem ne vidi hote-ne simbolnosti. >V Krpanu je bil gotovo stvaritelisko najbolj vravnovešen, tu se je harmonično dogradila nesova v dve smer. razklana narava« (str. 69). V nadaljnjem karakterizira pisec tudi Levstikove pravljice in druge spise, zlasti »Popotovanje od Litije do Čateža«, pa njegovo satirično prozo-Dramatik pa Levstik ni bil: njegovi dramatični poizkusi so neznačilni (str. 76). Poglavje zaključuje kratek prikaz Levstikovega stila in jezika. Sestavine njegovega stila 6o: »ritmično posnemanje ljudskega govora, iskanje lapidarnosti v kmečki aforistiki in v konkretnosti podob« (st. 77). Tudi tu se kaže stvarnost njegovega d.iha, ki stremi predvsem po vnanji dognanosti. Tretje poglavje obravnava Levstika kot literarnega kritika, narodnega ideologa in znanstvenika. Predvsem razglablja pisec njegov estetski nazor, ki je »plod miselnega tolmačenja umetnosti, temelji tedaj na vsebinskih, oblikovnih in snovnih problemih literarnega ustvarjanja, a ne na domnevanju njenega estetsko nadtvarnega, eks t taktnega bistva« (str 79). Levstikov estetski čut je kaj preprost: oklepa.se vizualnoeti. lepo mu je to. kar se vidi iepo. V teoretičnem razmišljanju o literarnih stvaritvah se opa- ža pri njem nihanje med klasicizmom in romantično ideologijo o narodni pesmi, zakaj Levstik je bil vse življenje pod vtiskom, ki so ga nanj .napravile srbske narodne pesmi in sploh' tvorbe preprostih pevcev (sem sodi Homer). V svojih kritikah je rad stavil le-te za vzor preprostosti in neposredne učinkovitasti. Pri kritiku s toli ozkim estetskim pogledom je kar presenetljivo, ko razločuje genija (po njegovem: samotar-ca) od navadnega pesnika (str.83). Dalje se je pisec pomudil pri Levstikovih kritikah Koseskega in Prešerna in je na str. 87- dobro pokazal, kaj je Levstika ločilo od ro-mantikov, a na str. 89. kaj ga ie približevalo klasicistični estetiki. »Ni dvoma, da te Levstik v estetiki učenec nemškega klasicizma... Po naravi pa vendarle ni bil klasi-cist, estetska spoznanja klasicističnih idej je umel spretno prikrojiti svojemu naivnemu realizmu...« (str. 93). Tudi iz Levstikove kritike prihaja na dan značilna razdvojenost njegovega značaja. O Levstiku kot narodno - kulturnem in političnem ideologu razpravlja dr. Ocvirk na str. 94—104. Kajpak, ta stran njegovega delovanja je tako obsežna, da je moral pisec samo orisati glavne linije Levstikove ideologije in ga prikazati predvsem, kot borca za slovensko kulturno in jezikovno samobitnost, kot nasprotnika ^Staroslovencev«, kot vseslovanskega vernika in kot svobodo-misleca v smislu tedanjega časa. »Politično nazorsko je tedaj Levstik predstavljal višek takratnega svobodnega hotenja, odjočno ideologiio slovenskesra politika. Ki se jasno in zavedno oklepa etičnih pravic prebujene- ga človeštva, ki trdno sloni na račelih sa mostojnega narodnega in kultnirnega razvo ja slovenskega naroda, ki zahteva, da se je zikovno izobrazimo v vseh smereh in si ta ko zgradimo močno slovensko kulturo« (str 99). Levstikov odnos do Hrvatov in Srbov n do jugoslovanske skupnosti ter do slovan stva pa bi zahteval še podrobni-šs osvrt litve. Ob koncu svoje razprave označuje dr. Ocvirk Levstikovo literarno - zgodovinske in jezikoslovno delo. Tudi kot jezikovni kritik, slovničar in leksikograf je bil raciona-listični dogmatik, »jezikoslovni ideolog, ki se rav za prav ni nikoli bavil s filologijo z izrecno znanstvenega vidika« (str. 106)- V zadnjem odstavku pravi avtor, da je bil Levstik v bistvu borben, uporen duh, središčna postava svoje dobe, idejno izhodišče novega rodu. Razprava je opremljena s številnimi opombami. ki po zbrane ob konoi1 knjige in ki temeljito pojasnjujejo tiste trditve, podatke,.navedbe in citate, pri kadrih ie to zahtevala znanstvena temeljitost in eksaktnost. Inren-sko kazalo samo izpocolnjuje to v vsakem pogledu, zlasti še metodično vzorno razpravo, spisano v živannem. a nikjer razvlečenem in nestvarndin slogu in jeziku. Tako smo torej dobili o Levstiku razpravo, ki je spisana po enotnih znanstvenih načelih in metodah in ki jarko osvetljuje njegovo osebnost in d lo, čeprav kar j? una-Ijivo — ne izčrua vsega in marsikaj samo nakaže. Tako ie ostala ob strani sociološka analiza Levstika in njegove dobe; Levstik ie tu prikazan samo kot individij, ki sj bori •jredvsem z lastno usodo in ki nekaka sam odgovarja za6e, dejansko pa je bila njegova usoda obenem tudi značilna za vs-» tedanjo iobo na naših tleh. Neprijazno, majhno in malenkostno okolje, v katerem se je boril, e moralo nujno pospešiti njegov osebni razkroj in vplivati na vse njegovo delo. — Vzlic temu pa je dr. Ocvirka »Levstikov duševni obratz« najpopolnejša celotna slika Levstika, dragocen donesek k veliki monografiji, ki zanjo material šele dozoreva. Švicarski glas o jugoslovenski književnosti. V »Solotburner Zeitung« je izšel daljši članek o jugoslovenski književnosti, Rpisan na osnovi knjig, ki so jih PEN-klubi Jugoslavije podelili udeležencem dubrovniškega kongresa. Izmed Slovencev se v članku omenjajo: O. Zupančič, A. Gradnik, Srečko Kosovel, Juš Kozak in B. Magajna. Pisec označuje Miroslava Krležo kot najjačji pojav sodobne iugoslovenske književnosti in opaža pri nas nastajanje narodnega socialnega romana na nacionalni osnovi. Rotarijanci v Jugoslaviji so pričeli izdajati svoje glasilo, polmesečnik z naslovom »Jugoslovenski Rotar«. Urednik je bivSi finančni minister dr. M. Stojadinovič. O Sv. Bolfenku na Pohorju, stari cerkvici sredi pohorskih gozdov, kjer se Cesto ustavljajo turisti, ki prihajajo iz Maribora na prijazno Pohorje, piSe v brošurlcl »Sv. Bolfenk na Pohorju« veleposestnik v Pe-krah dr. Of-mar R e 1 s e r. Spis je izšel skupno v nemškem izvirniku in slovenskem prevodu dr ja Frana M 1 š i ft a v avtorjevi A Iz Kranja Kino Narodni dom priredi danes in jutri večer smeha z istim sporedom, kakor ga je imel pretekli teden kino Matica. Iz Ptuja J— Renovlranje gledališča. V mestnem gledališču se po sklepu občinske seje izvršujejo razna popravila. Zgornje lože so preuredili v balkonske sedeže, popravljajo tudi fasado in so že na novo prepleskali stebre. Potrebno pa bi bilo prepleskati vsaj sprednjo stran fasade še pred prihodom številnih udeležencev glavne skupščine OMD, ki se bo vršila septembra skupno z 25 letnico ustanovitve ptujskega Sokola. j— Huda bitka zaradi posestva. Posestnika Neža in Franc Jeranovič iz Tršca sta že pred leti kupila posestvo od posestnika Martina Skrila v Skorbi. Kmalu pa so med njimi nastali spori, prišlo je do tožb in novi posestnik je bil deložiran. Jeranovič pa je vložil obnovitveno tožbo in se spet naselil na svojem starem domu. Te dni je prišel k Jeranoviču njegov nasprotnik v druž- bi dveh tovarišev, češ, da bodo napravili novo pogodbo. Kmalu je došlo do prepira in spopada, iz katerega sta odnesla Jeranovič in njegova žena tako hude poškodbe, da sta se morala zateči v bolnišnico. Z zadevo se bavijo sedaj orožniki. j— Vlomi in tatvine. Na Drstelskem vrhu je bil nedavno sredi dneva izvršen v hišo posestnika Jožefa Heriča drzen vlom. Vlomilec je izkoristil gospodarjevo odsotnost ter je odnesel iz sobe precej denarja. V hišo se je splazil najbrže ponoči ter se nekje skril. — Ptujska policija je izsledila dva mlada tatiča, ki sta že dvakrat vlomila v skladišče tvrdke Sonnenschein v Ptuju ter odnesla nekaj telečjih kož. — Orož-niška patrulja v Zavrču pa je zajela nekega Franca Slamerška, ki se je vozil s kolesom sumljivega izvora. Poleg te tatvine je priznal že razna druga nepoštena dejanja in so orožniki prepričani, da bodo v kratkem razkrinkali nevarno vlomilsko družbo, ki je tekom zadnjih mesecev izvršila v okolici več vlomov in tatvin. Slamerška so odvedli v ptujske zapore, njegove tovariše pa še zasledujejo. Gospodarstvo Novi kartelni zakon v češkoslovaški Po živahnih razpravah v krogu politikov n gospodarstvenikov je češkoslovaški parlament pred kratk'm sprejel nov kartelni zakon. Kakor češkoslovaški bančni zakon predstavlja tudi novi kartelni zakon važen kamen mejnik ne samo za Češkoslovaško, temveč tudi za gospodarsko zakonodajo sploh. „ Namen novega zakona ni morda ukinje-nje kartelov, temveč organična kontrola nad poslovanjem kartelov. Najvažnejša določba je ta, da se ustanovi pri državnem statističnem uradu kartelni register, ki je vsakomur dostopen. V tem kartelnem registru bodo vnesen' najvažnejši podatki o kartelnih pogodbah in o strankah, ki so kartel sklenile. Državni statistični urad bo imel nalogo, da kontrolira tako cene kar-teliranih predmetov, kakor tudi vpliv teh cen na splošni razvoi cen. Vsak kartel mora takoj prijaviti državnemu statističnemu uradu vsako spremembo, ki se nanaša na kartelne cene ali ostale pogoje. Stranke, ki sklepajo kartelne pogodbe, morajo vse ukrepe nasproti odjemalcem, dobaviteljem in sploh tretjim osebam, pismeno fiksirati in osem dni pred uveljavljenjem dostaviti pristojnemu ministrstvu, sicer je vsak tak sklep neveljaven. V pogledu kartelne politike je zlasti vajen drugi del zakona, ki se peča z zaščito konsumenta pred škodljivimi posledicami kartelnih pogodb. Kadar je osnovana bojazen, da se z izvajanjem kartelne pogodbe ogražajo javni interesi, na primer zaradi previsokih cen (to velja tudi za prometna, kreditna in zavarovalna podjetja), zaradi trgovinskih uzanc, s katerimi se cene na drobno ali na debelo prekomerno zvišajo ali zaradi neupravičenih zapor, tedaj mora pristojno ministrstvo samo ali pa na predlog vlade izvršiti preiskavo. Ta preiskava se seveda ne more nanašati na obratne tajnosti. Ministrstvo, ki vrši preiskavo, lahko v vsakem stadiju uvede postopanje za poravnavo. Tudi na zahtevo vrhovnih organizacij zainteresiranih združenj lahko ministrstvo vsak čas uvede postopanje za poravnavo. Čim je preiskava zaključena, tedaj mora ministrstvo predložiti vladi poročilo s konkretnim predlogom. Če se je v preiskavi ugotovilo, da so cene dejansko neupravičeno visoke, ali pa da trgovinske uzance prekomerno zvišujejo cene odnosno če se z izrečeno zaporo trgovinsko poslovanje prizadetih onemogoči ali resno ogra-ža, tedaj odloči vlada, ali se dotičnemu kartelu prepove zahtevati višje cene, kakor jih vlada določi, ali uporabljati gotove trgovinske uzance odnosno izvajati gotovo zaporo. Prepoved višjih ccn se sme izreči za največ eno leto. V primeru, da kartel ne izvaja odločbe vlade, se mu lahko naloži kavcija do 3 milijonov Kč in se lahko kartelna pogodba uradno proglasi za neveljavno. Vlada sme v takem primeru kartel tudi razpustiti. Tam, kjer to zahtevajo javni interesi, lahko vlada tudi po uvedbi preiskave in pred končno odločbo poseže v poslovanje z začasnim odlokom. Tak začasni odlok, s katerim se prepove gotova cena, pa se sme izdati samo za mesec dni. Zakon ureja tudi za prakso važno vprašanje odstopa od kartelne pogodbe, ki je vsak čas dovoljen, kadar je z izvajanjem pogodbe obratovanje kartelnega. člana gospodarsko resno ogroženo, otežkočeno ali v taki meri onemogočeno, kakor dotična stranka pri sklepanju pogodbe ni mogla predvideti, četudi je pogodbo sklenila z vestnostjo rednega trgovca. Omiljena pa je ta določba o odstopu s tem, da ni upoštevati samo škodo stranke, ki odstopi, temveč tudi škodo, ki bi nastala za ostale pogodbene stranke zaradi tega odstopa. V trgovinsko-političnem pogledu je končno važna določba, po kateri je vlada upravičena, da v svrho uspešnega izvajanja novega kartelnega zakona lahko tudi regulira dotične carinske postavke, in sicer v obliki uredbe. Zakon, ki velja seveda tudi za vse že sklenjene kartelne pogodbe, bo stopil v veljavo 1. septembra. Glede načel, ki so prišla do veljave pri novem kartelnem zakonu, je značilno poročilo k zakonskem načrtu, ki pravi, da opušča odklonilno držanje nasproti karte-lom. Pozitivno stališče h kartelnemu problemu je rezultat spoznanja, da so po normah veljavnega pravnega reda gospodarske skupine podjetnikov lahko tudi koristne, in sicer ne samo za člane te skupine, temveč včasi tudi za vse gospodarstvo. Poročilo smatra, da imajo karteli lahko tudi ugoden vpliv na ureditev produkcije, trgovine in industrije, seveda, če se one mogočajo zlorabe, ki se sedaj vršijo le zaradi pomanjkljive organizacije, nezadostne kontrole in neurejenosti kartelnega vprašanja. Zakon naj ustvari pravno podlago za to kontrolo in za publiciteto kartelnih pogodb. Novi zakon daje možnost za strogo postopanje proti kartelom, ki bi svoje stališče zlorabljali in predstavlja izhodišče za strogo pobijanje monopolističnih ten dene pri tvorbi cen. Gospodarske vesti — Jugoslovensko-avstrijsfca trgovinska pogajanja. Včerajšnji »Neues Wiener Tag-blatt« objavi«a poročilo o poteku trgovinskih pogajanj med Avstrijo in Jugoslavijo, iz katerega posnemamo naslednje: Trgo-vinsko-tFolitiona pogajanja z Jugoslavijo se razvijajo počasi, ker se avstrijski agrarni krogi hudo upirajo zahtevam Jugoslavije glede otvoritve avstrijskih tržišč za povečane kontingente za živino. Vendar pa ie na dragi strani interes avstrijske industrije za jugoslovenski trg zelo velik in je tudi zabeležiti zboljšanja razmerja medsebojnega prometa na korist Avstrije, iz česar bi se dalo sklepati, da je jugoslovenski trg postal močnejši. Zaradi tega se Avstrija navzlic težkočam trudi, da bi prišlo do kakega zaključka. Jugoslovenska delegacija poudarja, da bo treba v Jugoslaviji pri nadaljnjih izvoznih težkočah intenzivirati prizadevanja za indaistriialitzacijo dežele in bi eventualno že letošnjo jesen nastala nekatera nova vetliika industrijska podjetja. Nadalje poudarja jugoslovenska delegacija, da Jugoslavija ne ovira avstrijskega uvoza s kontingenti, zato se zavzema, da bi tudi Avstrija odpravila uvozne kontingente. Avstrijska delegacija pa opozarja na znatno pasivnost trgovinskega prometa z Jugoslavijo. Navzlic tem nasprotujočim si nazirani em jte upanje, da bo v doglednem času prišlo do sporazuma. Z zaključkom pogajanj je računati morda še ta teden, ker j« tudi v formalnih vprašanjih zabeležiti napredek in so razgovori prešli iz stadija prepogaiamj k deifinitvmm pogajanjem. — Veliko zanimanje za slavonske hmsto-ve gozdove. V ponedeljek se je vršila pri direkciji državnih gozdov v Vinkovcih ofe.rtaa licitacija hrastovih, jesenovih in bukovih debel za skupno izklicno ceno 5.7 milijona Din. Zanimanje za to dražbo je bilo nenavadno veliko. Od 8 kompleksov je bilo izdraženih 6, in sicer za sku-pno vsoto 6.77 milijona Din nasproti izklicni ceni 4.47 milijona Din, tako da so dali na]boi]ši ponudniki 2.3 imlijcda Din ali 61 V« Več, kakor samozaložbi. Pisec podaja v marsičem na osnovi lastnih raziskavanj, zgodovino bol-fenske cerkve, opisuje njeno sedanje stanje in ob koncu opozarja na najvažnejšo favno in floro tega pohorskega predela. Spis dr. Reiserja je sestavljen v prijetnem slogu in ga bo z užitkom prečital vsak obiskovalec Pohorja. Prevod dr. Mišiča je točen in gladek. Kakor izvemo, bo dr. Fran Mišič, ki je tudi v »Jutru« o o javil že mnogo domoznanskih črtic, izdal v kratkem ilustrirano zbirko potopisnih kramljanj z naslovom »Ob Savinji«. Državna srednja tehnična šola v Zagrebu je v proslavo svoje 401etnice izdala" obsežno, krasno opremljeno poročilo, ki vsebuje med drugim historiat tega pomembnega učnega zavoda, pregled njenega notranjega ustroja, učne načrte posameznih oddelkov in mnoge zanimive dokumente o uspehih absolventov te šole. Posebej opozarjamo na presenetljive rezultate bivših absolventov stavbeniškega oddelka tega zavoda; nekateri med njimi so gradili cerkve, džamije, šole, palače in tovarne v daljni tujini (Katarinček, Freudenreich). Karel Vančk, ki je dovršil Haškovega »Vrlega vojaka švejka« in spisal več drugih pripovednih del, je umrl po daljši, težki bolezni. Zgodovina Nar. divadla v Pragi. Dne '8. novembra t. 1. bo Praga slavila 501etni-o otvoritve tamošnjega Nar. divadla (gledišča), ki je bilo po katastrofalnem po-aru zopet dograjeno in izročeno javnosti. Ta jubilej bo proslavljen v ciklom čeških iper in iger, z gledališko razstavo in z iz- danjem monumentalne zgodovine Nar. divadla. Le-ta bo izšla v štirih obilno ilustriranih zvezkih, skupaj na več kot 2000 straneh delo bo izdal odbor za zgraditev drugega Nar. divadla v Pragi. Nov češko-srbohrvaški slovar. Kakor poročajo »Ndrodni listy«, je kulturni referent pri jugoslov. poslaništvu v Pragi in lektor srbsko-hrvaškega jezika na Karlovi univerzi in Visoki trgovski šoli dr. Dragu-tin Prohaska pripravil za tisk obsežni, a še vedno priročni češko-srbskohrvaški slovar. Pri sestavljanju svojega slovarja je zlasti upošteval besede, ki jih rabijo češki turisti v stiku z našim prebivalstvom. Uspehi »Slehernika«. Hofmannsthalov misterij »Jedermann«, ki ga je Oton Župančič prevedel v slovenščino in je bil že ponovno odlično uprizorjen pred Nunsko cerkvijo v Ljubljani, prodira v svet.' Nedavno so ga uprizorili v Milanu z Aleks. Moissijem v naslovni vlogi., dne 8. avgusta pa ga nameravajo igrati v Angliji na Wa-leškem gradu, ki je bi nekoč last kralja Riharda m. citaite tedensko revijo nvLJFNJF IN SVET Je bDa izkHcna cena. Zanimanje za hrastove gozdove je deloma v zvezi z ugodno konjunkturo za doge in sode za pivo, ki jih kupuje Amerika. V sosedni Avstriji, ki je prodala že velike količine sodov v Zedinjene države, se je hrastovina za doge podražila že od 9—12 na 14—20 šlfingov. = Izgledi za Izvoz hmelja v Ameriko. Niimberška tivrdlka Joh. Barth & Sohn ie objavila obširno letno poročilo, v katerem se podrobno peča tudi z izgledi za izvoz hmelja v Ameriko. Uvozna potreba Zedinjenili držav bo odvisna predvsem od višine domačega hmeljskega pridelka. Tu pa je treba upoštevati, da so hmeljsk« nasade v Zedintjenih državah že, razširili. Pri srednji letini bodlo Zedinjene države v novi kampanji uvozile kakih 27.000 do 33.00C stotov hmel'ia. Od 1. septembra 1932 do 23. junija t. 1. so uvozile 35.000 stotov brnela a. Uvoženi hmelj se uporablja predvsem za produkcijo kvalitetnega piva. Pred ukinjanjem prohibicije ie v Zedinjemh državah obratovalo 164 pivovarn z letno kapaciteto od 25 milijonov sodčkov (po 117 litrov) lahkega piva (0.5 odst alkohola), medtem ko je bilo leta 1918. v obratu 1100 pivovarn s produkcijo 51 milijonov sodčkov. Dno 15. junija L 1. je imelo zopet 312 pivovarn obratovalno pravico. Za leto 1933^34 ie pričakovati, da se bo produkcija dvignila na 40 milijonov sodčkov. = Veterinarska razstava, ki bo prirejena v okviru letošnjega jesenskega vdesejima v Ljubljani (od 2. do 11. septerribra), bo za vsakega prav zanimiva in poučna. To razstavo po priredila dravsttoa sekcija jiugoslo-venskega veterinarskega udruženja, kar nam jamči, da bo razstava obsežna in verna slika sodobnega ži/vinozdravstva aii veterine, kakršne do sedaj tudi v visoko-kulturnem inozemstvu še niso vtdeli — Razstava bo obsegala sledeče: 1. Pogoji in pomen živinoreje v naši državi. 2. Embri-jologiija, porodništvo. 3. Nega m hranjenje mladih živali. 4. Razvojno in vzgojne bolezni. 5. Higiena nege ž/ivaM. 6. Higiena prehrane. 7. Anatomija in fiziologija. 8. Pasme (konj, govedo, svinja, ovca, koza, perutnina, koncereja, čebele, ribe). 9. Kužne bolezni. 10. Zatiranje infekcijskih in parazita rnih bolezni. 11. Druge bolezni. 12. Fo-renizična veterina. 13. Bolezni kopita in parkljev. 14. Veterinarska praksa. 15. Ma-zaštvo, 16. Higiena živil animalskega izvora. 17. Živalski promet, 18. Živalske surovine. 19. Vsakdanje izkoriščanje živali. 20. Druge male živali za šport in izkoriščanje niiih higiena in bolezen. 21. Veterinarski pouk in literatura. 22. Sematizem veterinarjev Jugoslavije. — 2e iz tega kratko navedenega programa je razvidno, kako važna bo ta prireditev za vse, ne samo za našega kmetskega gospodarja. Razstava bo obsegala dva razstavna paviljona v približni izmeri 2000 kv. metrov razstavnega prostora. — Dobave. Gradbeni oddelek diretocH« državnih železnic v Ljosbljani sprejema io 28. t m. ponudbe glede diobave 500 kg železne pocinkane vrvi, 600 kg kotnega železa, 300 kg rdoščatega železa in 600 komadov vijakov, strojni oddelek pa do 31. t m. ponudba glede dobave zakovic za koti* s polokroglo glavo in navadnih žičnikov, 770 kg železnih verig, do 1. avgusta glede dobave 10.000 kg portlandskega cementa in do 2 .avgusta glede dobave raznih vijakov, železne žice in podložnic za vijake. Komanda pomorskega letalstva v Divuljah sprejema do 31. t m. poundbe glede dobave 2000 m katranirane vrvi tn do 5. avgusta glede dobave raznega kovinskega materijala. Direkcija državne železarne Va-reš-Majdan sprejema do 2. avgusta ponudbe glede dobave plinskih cevi. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. avgusta ponudbe glede dobave 600 log masti za jamske vozičke, raznega detotrične-ga materijala in 600 kg Ia riža. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 4. avgusta ponudbe glede dobave 2000 kg bencina, 200 kg karbida, 50 litrov špirita, 70 kg laka, 20 kg navadne vrvi in smšrko-vega platna, 50 kg amonijaka, 5 kg lanene-ga olja, 10 kg krede, 50 kom. škatlic za električne žepne sveti like, več kg raznih barv, 25 kg terpentina, 30 vrčev za vodo, več komadov strugal za žage (fcurpija), 20 kom. gumenih cevi za stroje. 650 kom. stekla za okna, 100 kg kita, 300C kg strojnega olja, 1000 kg tovotne masti, 700 .kg masti za jekleno vrv, 800 tabel sivega papirja in raznega drugega materijala. — Pri komandi mornarice v Zemumi se bo vršila 5. avgusta druga pismena licitacija za nabavo 625 vojnih zastav, 10 češkoslovaških. 5 grških, 10 ruiminskih, 2 turški in 2 madžarski zastavi in 2700 m volnene tikanine za zastave. Borze 25. julija Na ljubljanski borzi se je danes deviza Ne,wyork za malenkost okrepila in tudi London je bil nekoliko čvrstejši, dočim je deviza Trst nekoliko popustila. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 8.85 (v Zagrebu po 8.70, v Beogradu po 8.70 in 8.69). Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nadalje čvrsta in se je trgovala po 222 (v Beogradu po 221 in 223). Promet je bil samo še v 7 odst. Blairovem posojilu po 32. Devlie. Ljubljana. Amsterdam 2313.18 _ 2324.54, Berlin 1365.69 — 1376.49, Bruselj 799.68 — 803.62, Curih 1108.35 — 1113.85, London 191.86 — 193.46, Newyork ček 4086.05 -4114.31, Pariz 224.38 — 225.50, Praga 169.79 — 170.65, Trst 301.85 — 304.25 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.85. Curih. Pariz 20-24, London 17.30. NewVork 368.50, Bruselj 72.175. Milan 27.265. Madrid 43.15. Amsterdam 208.70. Berlin 123.30, Dunaj 57.75, Stockholm 89.25. Oslo 86.80. Ko-bsnhavn 77.25, Praga 15.32. Varšava 57.75, Bukarešta 3.08. Dunaj. (Tečafi v priv. kliringn.) Beograd 11.52, London 30.54, Milan 47.84, Newvork 645.78, Pariz 35.57, Praga 25.34. Curih 175 46. 100 S v zlatu 128 S pap. Celi svet že govori Se življenja veseli. Prehlajenja reši nas ASPIRIN pač vsaki čaj. ASPIRIN UPIRIU BAYER T. a.! »JUGEFA« k. i., Za*ib. G**rra S2. Ofl<« {• r*«Mr, pod S br. 3132 od 23. O. 1931, Efekt!. Ljubljana. Vojna škod« 225 — 228, 7*/» investicijsko 45 den-, 7*/» Blair 32 — 34, S°/» Blair 34 — 36, 7°/o Drž. hipotekama banka 47-50 den., 4/» beglušk? 36.25, 35.75 zaklj., 8°/o Blair 34.25 zaklj., 7°/o Drž. hipotekama banka 47 — 48, Narodna banka 3800 zaklj., Priv. ajparna banka 220 — 221. Dunaj. Dunav-SavarJadran 12.90. Državne železnice 15.20, Trboveljska 14.27, Alpine-Montan- 12.10, Šečerana 23. Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borza (26. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon me-cesnovih plohov. ŽITO. + Ljubljanska bor»a (25. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plač. v 30 dneh): Pšenica (po mlevski tarifi): nova baška, uzančne teže po 190 do 192.50; nova baška, 79/80 kg po 197.50 _ 200; korusa: (po mlevski tarifi): baška promptna po 125 — 127.50; za julij po 130 — 132.50; moka: hiška >0< iz stare pšenice po 430 — 435, banatska po 440 - 445. + Novosadska blagovna bona (25. t m ) Tendenca nespremenjena. Promet 81 vago- nov. Plenica: baška nova, 76 kg 122.50 do 127-50; erem., slavon. bana t. nova 76 kg 120 — 125. Koruza: baška, sremska, baška okolica Sombor 72 — 74; slavonska in baška bela 75 — 77; baška, eremska za avgust 74 — 76; baška ladja Begej ali Sava 77 do 79; ladja Tisa in Dunav 78 — 80. Oves: baški, sremski, slavonski novi 68 — 70. — Jefmen: baški, sremeki novi, 63/64 kg 68 — 70. — Moka: baška, banatska nova >0g< in >0gg< 240 — 260; »2< 220 — 235; »5« 200 - 215; >6« 170 — 185; >7< 140 do 155; >8« 62.50 — 67.50; moka sremska, slavonska »Og« in »Ogg« 235 _ 250; >2< 215 do 220; >5< 195 — 210; >6c 165 — 180; 135 _ 150; »8« 62.50 — 67.50. — Otrobi: baški, sremski, banateki 45 _ 47.50. + Budimpeštanska terminška borza (25. t m.). Tendenca slaba, promet živahen. Pšenica: za oktober 10.74—10.75, za marc 11.75 do 11.77; rž: za oktober 7.67 do 7.68; za marc 7.59 do 7.60; koruza: za avgust 8.93 do 8.95, za maj 8.50 do 8.53. »IVINA. '+ Mariborski sejem za živino. Na včerajšnji živinski seieni v Mariboru so prignali 597 glav živine, in sicer 8 konj, 12 bikov, 260 volov, 345 krav in 26 telet. Prodanih je bilo 373 glav, od teh 24 za izvoz v Italijo. Cene so bile naslednje: debeli voB po 4 do 4.60 Din, poldebe-li 2.75 do 3.75. voli za rejo 3 do 3.75, biki za klanje 3.50 do 4, krave za klanje 2.50 do 4, plemenske 2.50 do 2.75, za klobase 1.50 do 2, molzne krave 326 do 3.50, breje kTave 3.25 do 3.50, mlada živina 3 do 4.25, teleta 4 do 5.50 za kilogram žive teže. Cene mesu so bije: volovsko meso I. 10 do 12 Din, H. 8 do 10 dinarjev, meso bikov, krav in telic 5 do 7 dinarjev, teletina I. 10 do 12 Din, FI. 6 do 8 Din, sveža svimjina ipa 10 do 16 Din za kilogram. Modri vlak odhaja Prva potujoča kmetijska razstava je imela v dravski banovini nad 116.000 obiskovalcev, ki so pokupili nad 10.000 strokovnih knjig Kamnik, 24. julija. V nedeljo je modri vlak s potujočo kmetijsko razstavo zaključii v Kamniku svojo zmagoslavno pot po naši banovini. V soboto se je mudil v Domžalah, kjer ga je ob 8. zjutraj pričakovala velika množica prebivalstva z godbo. Prav prisrčen sprejem pa mu je priredil Kamnik. Na železniškem nakladališču na Grabnu so že prejšnji dan postavili celo vrsto mlajev, postajno poslopje pa je bilo vse v zelenju, sredi katerega je bila ovita z zastavo kraljeva slika. Zjutraj s© ie zbralo na Grabnu, kjer je bilo postajališče modrega vlaka občinstvo z zastopniki vseh društev, korporacij in uradov. Modri vLak je sprejela godba s koračnico, pozdravne besede ra so izrekli sreski načelnik g. Voušek, v imenu kajnni-ikše mestne občine in sreske županske zve-ize notar g. Anton Zevnik, v imenu sreskega kmetijskega odbora pa g. Fran Bore iz Šmarce. Za pozdrav sta se zahvalila upravnik modrega vlaka g. inž. Sadar in inšpektor kmetijskega ministrstva g. Nem-čanin. Po oficijednem pozdravu so si vsi ogledati našo prvo potujočo razstavo. Otoisk je bil ves dan živahen, kljub temu. da je polovico dneva lil dež. V Domžalah ie obisk dosegel 1500 oseb, v Kamniku pa so našteli 2540 obiskovalcev. Tako je modri vlak po svoji turneji po petih banovinah prišel tudi v dravsko banovino in v razmeroma kratkem času obšel vseh 26 srezov, v katerih se je ustavil na več krajih. Po dolgem potovanju je v Kamniku postavil mejnik svojemu delu in napredku. Povsod je sejal dobro in ple^ menito seme, katerega je gotovo mnogo padilo na rodovitna tla, da bodo koristi te razstave vidne in trajne. V dravski banovini je posetilo to prvo potujočo kmetijsko razstavo nad 116.000 ljudi. V njej so videli zrcalo našega bodočega kmetijskega gospodarstva in spoznali, po katerih potih moramo kreniti, da se bomo čimprej približali temu idealu. Da je za to splošno stremljenje in mnogo dobre volje, je že najlepši dokaz v tem, da so posetniki razstave v dravski banovini pokupila nad 10 tisoč strokovnih knji«, katere so prodajati v posameznih oddelkih modrega vlaka. Sorazmerno največ obiskovalcev beleži modri vlak na Štajerskem. Največji dnevni obisk je bil v Celju, namreč 4400. Nad 4000 obiskovalcev je bilo samo še v Mariboru in v Dolnji Lendavi, medtem ko jih je bilo v Ljubljani prvi dan 1800, drugi dan pa 3900. Nepričakovano lep obisk je, bil tudi v Prevaljah. kjer so prišli obiskovalci celo nad 4 ure daleč s hribov. V Gornji Radgoni je obiskalo razstavo tudi mnogo Avstrijcev, v Hodošu Madžarov, v Logatcu in na Rakeku pa naših rojakov z on-tran meje. Vsak, kdor je le mo^d dobiti propustnico, je prišel pogledat modri vlak. V -ponedeljek zjutraj se je vnn.il modni vlak iz Kamnika v Ljubljano, odtod pa gre naprej v Beograd, kjer bodo izvršili na vlaku nekatera malenkostna popravila. Vlak je obšel vse normalno-tirne proge v državi, razen v savski banovini progo na Varaždin, Sušak in Banjo Luko. Razstavo bodo najbrž priredili tudi v vagonih ozkotirnih železnic, tako da bodo tudi Bosna, južna Dalmacija itd. deležni pouka potujoče .kmetijske razstave. V Kamniku je bilo ob zakftjučlkiu potujoče razstave tudi .prisrčno slovo med spremstvom modrega vlaka, ki je štelo 32 oseb. Bili so kakor velika družina na potovanju preko cele jugoslovenske zemlje. Šefi in uslužbenci so skupaj delila vse nevšečnosti in napore tako dolgega potovanja. Mnogo jih je bilo v vlaku od vsega početka in ko je po letu dni potovanja prišlo slovo, je bilo vendar vsem žal, da se morajo ločiti. V slovo je bil v nedeljo zvečer prirejen majhen prigrizek, na katerem ie bilo tudi več Kamniičanov. Po okusno pripravljeni večeri! iz na ražnju pečenih prašičkov je iizipregovoril v slovo upravnik modrega vlaka g. inž Sadar. Še posebej se je zahvalil uslužbencem ekonom g. Zupan, ki ie poudaril njih vestno in zgledno delo želeč jim vso srečo v bodočnosti. V lepih besedah se mu je zahvalil eden izmed uslužbencev. Po govoru kamniškega notarja g Antona Zevnika je bilo prisrčno slovo ob spremfievanju kau-iiškega tamburaškeg? zbora zaključeno z našo lepo narodno nec rndjo. Iz življenja in sveta V vlaku skozi Sibirijo V sovjetskem raju vladata pomanjkanje in draginja Dopisnik ženevske »Tribune« J e a n G. Martin je nedavno potoval po Rusiji in opisuje med drug;m vtise, ki jih je dobil med vožnjo s prekosibirskim ekspresom. Na vsaki postaji so prihajali k vlaku tropi kmetov in kmetic, ki so potnikom ponujali svoje bogastvo po rekoliko jajc. slabega, črnega kruha, osoljenih kumaric, kakšno steklenico mleka. Cesa več v sovjetski Rusiji ne dobiš v »prosti trgovini«, a to, kar dobiš, je strašno drago. Moraš imeti že silno poželenje n. pr. po mleku, da se ga odločiš plačati po 2 rublja (5 šv. fr. ali skoraj 60 Din) liter, a za istd ceno dobiš komaj pol tucata jajc. Zunaj Rusije rubelj nima nobene vrednosti, toda turist, ki pride v to državo, mora svoje tuje valute na meji izmenjati po prisilnem kurzu 2.50 šv. fr. za rubelj, kolikor je pač veljal carski rubelj pred vojno. V fvanghaiu in v Mandžuriji dobiš videti, da je prišlo v ta posel direktno iz tovarn in s polj, ker Rusija nima izvež-banih ljudi niti za najpreprostejša opravila. Ti ljudje se trudijo mogoče, da bi napravili svojo stvar kolikor se da dobro, so pa razumljivo zelo neokretni in nerodni. Tujega jezika ne razume nobeden, dasi se vozijo s tem vlakom večinoma tujci, ki govore francoski ali angleški. Ljudem iz neuradnih slojev, kmečkemu prebivalstvu, delavcem, je videti na obrazu in obleki, da trpijo veliko pomanjkanje vsega. To tudi ni nič čudnega, kajti kako naj si delavec, ki zasluži pri dva-najsturnem delu 80 do 100 rubljev na mesec, privošči košček kruha več, če ga velja rez tega kruha izven skopo odmerjene racije po 2.50 šv. fr.? A pri tem se mora varovati, da bi tujemu ali kakršnemukoli človeku potožil, da je lačen. To bi bil zlo- čin. Domačini skušajo prodati svoje proizvode potnikom na nekem kolodvoru prekosibirske železnice (Sliko je posnel J. G. Martin navzlic strogi prepovedi fotografiranja na ozemlju URSS) od ruskih beguncev rubljev po izredno nizki ceni, kolikor hočeš, toda ko si že čez mejo, moraš dobro paziti, da ne izdaš niti beliča preko vsote, ki si jo prejel pri izmenjavi na meji, kajti vsak tvoj strošek je pod najstrožjim nadzorstvom in ne bi bilo dobro, če te zalotijo, da si izdal več, nego si ob prihodu prejel. Silno drago je že to, kar ponujajo kmetje na postajah, neznosno draga pa je vsaka stvar, ki si jo kupiš v restavracijskem vagonu. Potnik je prisiljen, da si nakupi cenenega živeža, kolikor more, že pred mejo in da ga vlači s seboj. Če ga prime želja, da bi si v restavracijskem vagonu za spremembo privoščil kaj toplega, pa naj plača: majhna porciia praženega krompirja velja 7.50 šv. fr., juha 5 šv. fr., celoten obed stane 20 do 50 rubliev... Ješ pa pod nadzorstvom agenta GPU v črni srajci in v družbi kakšnih sovjetskih funkcionarjev, za katere cena ne igra očitno nobene vloge. Postrežba je slaba. Strežnemu osobju je Večina Martinovih sopotnikov je bila založena z živežem, ki so si ga bili nakupili še izven sovjetskega ozemlja. Med njimi so bili trije Američani, ki niso prestopili praga jedilnega voza, ker je njih zaloga zadostovala za ves mesec in so si sami kuhali in stregli. V ostalem so kvartali od jutra do večera. Na neki postaji so si dovolili za spremembo, da so pričeli med ljudi metati cigarete (v Rusiji po 1.50 šv. fr. ena), čokolado (15 šv. fr. kos), sladkorja. Množica je bila nekaj' časa kakor ukopana — samo oči so ji nemirno begale naokrog, da-li je ne vidi nihče, ki bi jo mogel — kaznovati. Potem se je vrgla kakor divja na dobrote Američanov. Tepla se je dobesedno za vsak košček. Ni trajalo dolgo in so prihiteli miličniki, ki so jo razgnali. K Američanom pa je pristonil neki častnik in jih opozoril, naj ne podpira io — požreš-nosti množice, kajti na ozemlju sovjetskih republik je zadosti živeža za vse.. . Res je v Rusiji zločin priznati, da si lačen ... Smrt skladatelja Scfaillingsa V Berlinu je umrl na posledicah embolije znani skladatelj »Mone Lise« prof. Max v. Schilling,j.. Schillin^s je bil širom Evrope znan glasbenik, udejstvoval se je uspešno tudi kot dirigent in je bil šele nedavno imenovan za intendanta Mestne opere v Berlinu. Kronski dragulji cesarja Maksimilijana Iz Washingtona poročajo, da je trčila lfdja »Salvar« približno 100 km od rta Virginie na ostanke 1. 1911. potopljene ladie »Merida«. Lčidjo so preiskali in našli v njenem trebuhu omaro s kronskimi drag-nji mehiškega cesarja Maksimilijana. Istočasno so našli v notranjščini ladje štiri milijone zlatih dolarjev, ki so bili baje last bivšega predsednika Mehike. Madeire. Poroka Rooseveltovega sina Iz Newyorka poročajo, da se je Roose-veltov sin Elliot Roosevelt pet dni po ločitvi od svoje prve žene vnovič oženil. Vzel ie za že^o miss Rut Goosrinsovo. Napoleonov muzej na Sv. Heleni Francoski vnanji minister je pooblastil »Društvo prijateljev Sv. Helene«, da smejo nadaljevati delo, ki ga je bil započel cesar Napoleon ni. v Longwoodu na otoku Sv. Helene. Imenovani cesar je namreč poslal na otok, kjer je živel Bonaparte v pregnanstvu, nekega častnika ter mu naročil, naj spravi v red hišo, kjer je bival Napoleon, častnik je izvršil naročilo, a se ni niti najmanj zanimal za sosedne hiše, kjer je živelo Napoleonovo spremstvo, zdaj bodo tudi ta poslopja uredili, hišo, v kateri je bival Napoleon, pa bodo spremenili v muzej. Proti nesodobnemu barbarstvu v Nemčiji Post potolkel lastni rekord V nedeljo ob 5. zjutraj srednjeevropskega časa je prispel letalec okoli sveta Wiley Post na cilj v Newyork. Na letališču ga je pričakovalo 70.000 ljudi, ki so enookega letalca sprejeli z največjim navdušenjem. Post je bil tako izčrpan, da so ga morali dvigniti z njegovega sedeža v letalu. Hoteli so ga nesti pred mikrofon, da bi spregovoril nekaj besed, a so morali to opustiti zaradi njegove oslabelosti. Post je potolkel svoj lastni rekord poleta okoli sveta za 22 ur. Rabil je za polet 7 dni, 18 ur in 44 minut. Da ni prišel na cilj v šestih dneh, kakor je računal in želel, Je krivo dejstvo, da še ni na svetu dovolj dobrih letališč. O svojem robotu, ki mu je pomagal opravljati mehanična dela, je Post poln hvaležnih besed in podoba je, da bo letalec obdržal to napravo tudi pri svojih letalskih podvigih v bodočnosti. Francosko rusko zbližanje A I p h a u d, francoski poslanik v Moskvi je dospel k važnim razgovorom v Pari* Prva pomoč utopljencem Od časa," ki je prešel od potopitve, do začetka umetnega dihanja zavisi rešitev utopljenca, zato je treba pričeti čim prej s tem. Priporočljiva je naslednja metoda: Ponesrečenca, ki ne diha več, pbložiš vodoravno na trebuh in mu glavo obrneš malo na stran, da so usta in nos prosta. Pod prsi mu položiš zloženo suknjo. Nato poklekneš poleg njega ali z razkrečenimi nogami preko njega, z obrazom proti njegovi glavi, položiš svoje roke plosko ob stran v okolici njegovih zadnjih reber in stisneš spodnji del njegovega prsnega koša. Stiskati pri-čneš počasi potem bolj in bolj, pri čemer se opiraš čedalje bolj na roke. Nato polagoma popustiš in ponavljaš to proceduro vsake štiri pet sekund, dokler ne nastopi naravno dihanje, če se to pozneje spet ustavi, pričneš znova. Umetno dihanje je glavno, a če so prisotni še drugi ljudje, naj istočasno, ne da bi se končali posKusi z umetnim dihanjem, razrežejo mokro obleko z utopljenčevega telesa, odrgnejo telo z vročo flanelo in ogrejejo noge. Na noben način ne dajaj ponesrečencu ničesar v usta, dokler ne nastopi naravno dihanje. Temni naočniki Umeten pripomoček zoper prejarko svetlobo so barvani naočniki. Najbolj priljubljeni so modri ali sivi. Pretemni modri naočniki dajejo vsem stvarem neprijetno barvo, zato pridejo v poštev le svetla stekla. Boljši so na vsak način sivi naočniki, ki zaslanjajo vse vrste svetlobe precej enakomerno. A tudi te je uporabljati le pri abnormalno občutljivih očeh ali velikanski luči, n. pr. na lednikih in na vodi, pozimi na snegu, ki ga obseva sonce. človek z normalnimi očmi, ki se pači po nepotrebnem z barvanimi naočniki, doseže le to, da mu postanejo oči mehkužnejše za svetlobo in se mu pokvarijo. Na lednikih so v ostalem rumeni naočniki sKoraj še boljši nego sivi. Londona so priredili veliko demonstracijo proti dogodkom v hitlerjevski Nemčiji. Demonstracije se je udeležilo nad 50.000 ljudi Tudi recept za stoletno življenje Rimski list »Gazzetta del Popolo« sporoča svojim čitateljem recept, po katerem je 1051etni Sicilijanec dosegel svojo visoko starost. Mož je dejal; Ko sem pred 80 leti nekoč obolel, sem poklical vaškega zdravnika, abstinenta, in ta mi je dejal; vino mora z vaše mize, ne sme več v hišo, ven z vinom! — Njegov nasvet sem poslušal, in sicer tako, da ni steklenica nikoli več stala na moji mizi, temveč tik ob mojem stolu, da sem jo imel takoj pri rokah, če sem si poželel požirka. In pil tudi nisem v hiši, temveč sem stopil pred vrata, na sveži zrak in srkal dosti več nego prej. Tako sem dočakal 105 let, zdravnik, ki mi je dal tisti recept, je pa že davno umrl. Tudi moja dobra žena, ki mi ni branila požirka, je umrla pred mano, morda zato, ker je pila manj nego jaz. Skrivnost tega stoletnega Sicilijanca utegne biti skrivnost premnogih njegovih rojakov. Italijani so znani v svetu kot zelo trezen narod, pa to bo veljalo menda bolj za gornjih deset tisoč. Za delavne ljudi je vino tekoči kruh in so kmetje, ki pričnejo dan na vse zgodaj z vinom in ga spravijo do večera na 12 1, ne da bi jim bilo dosti poznati. V Benetkah pride ena gostilna na 75 prebivalcev, všteti so tudi dojenčki. Italija proizvaja 50 milijonov hektolitrov vina in samo 2 milijona gresta v izvoz, tedaj sledi iz tega, da jih gre ostalih 48 milijonov skozi grlo Italijanskega ljudstva. Londonska elitna moda Pri letošnjem »čajnem sprejemu« v buckinghamski palači (sliko smo priobčili včeraj) so nosile dame iz londonske družbe obleke, kakor jih vidimo na tej sliki Usodni pristanek Mollisoita in Johnsonove Množica ju pričakuje v New Yorku, letalca pa ležita v bolečinah pod ruševinami letala Angleški letalski prvak Mollison in njegova žena Amy Johnson sta prošle dni star-tala k poletu čez Atlantski ocean. Sreča ju je podpirala toliko, da sta imela večji del vožnje lepo vreme, v Bridgeportu pa je letalu nenadoma zmanjkalo goriva in Mollison je bil primoran podvzeti zasilen pristanek. Obkrožil je letališče petkrat, pri šestem krogu se je spustil na tla, a tako nesrečno, da se je letalo dotaknilo zemlje, treščilo in se razbilo na kose. Mollisona in njegovo ženo so morali potegniti izpod razvalin. Oba sta bila nezavestna in sta prišla k sebi šele po prevozu v bolnico. Medtem pa je pričakovala zmagovita letalca na newyorškem letališču ogromna množica ljudstva, ki je bila vsa navdušena ob sporočilu, da sta Mollison in Johnsonova srečno preletela Ocean. Ameriška letala, ki so letela Mollisonu naproti, so namreč naznanila prihod za vsak čas. Ko letalcev le ni bilo, so ljudje izvedeli o tragičnem zaključku zmagovitega letalskega podviga. Mollison, ki ima globoko rano na čelu tn razdrobljeno nosno kost, da so morali Vlomilca GlavaS in Kneže-vič pred pariško poroto Pred pariškim porotnim sodiščem sta se te dni morala zagovarjati vlomilca Glavaš in Kneževič, ki sta v zvezi s Kostajnškom izvršila vlorr v banko Baruch v Parizu. Banditi so pri vlomu odnesli 135.000 frankov in pobegnili. Kostajnška so prijeli kmalu po vlomu v domačem kraju Zavidoviču v Bosni, sodna razprava pa je bila v Travniku. Kneževič je po zločinu pobegnil v Avstrijo, Glavaša pa so prijeli v Parizu. Izdala ga je krinka, ki jo je bil pozabil pri vlomu v banki. Kneževič, ki ima za seboj jako burno življenje in je bil že v Franciji zaradi sle-parstev šestkrat pred sodiščem, je izjavil da ga je zapeljal Kostajnšek. Glavaš pa se je delal neumnega in zahteval tolmača, čeprav izvrstno obvlada francoščino. Sodišče je obsodilo Glavaša in Kneževiča na 10 let ječe, po prestani kazni pa bosta za 20 let izgnana iz Francije. zdravniki napraviti 30 šivov, je Izjavil, da se ta dogodek njega in njegove žene tembolj dojmi, ker se je primeril borih 100 km pred Newyorkom. Nad Novim Fundlandom se je moralo letalo boriti z močnim vetrom, ki je znatno oviral brzino. Kljub temu sta bila Mollison in Johnsonova prepričana, da bosta srečno prišla na cilj. Seveda pa sta bila močno izčrpana, saj sta imela za seboj 39 ur naporne vožnje. Ameriška letala so ju že pozdravila in jima čestitala k uspehu. Ko je Mollison tiK pred Bridgeportom prevzel vodstvo letala, je videl, da je letalo skoraj brez goriva. Izmenjal je z ženo par besed o cilju in sklenil pristati. Letališče je bilo v temi, ne on ne njegova žena nista ničesar videla in aeroplan se je pri dotiku tal postavil na glavo, pri čemer »o odletele nosilne ploskve od trupa. Oba »ta zaradi prestanega strahu dobila živčni šok in bosta morala nekaj časa ostali v zdravniški oskrbi, čim bosta okrevala, pa odrineta v Newyork, kjer jima pripravljajo svečan sprejem. »No, vi ste pa zares raztreseni!' Saj ste vendar brez ovratnice!« (>Nebelspalter rt* moj« trne, dolgoletno irvajanje mojega dW«f«n}» v Avstriji to na moj« najnovejše patente. Tisoči na kili trpeS" w> n«51i samo t u?>ora.bo teh patentov odrešitev mu.k F. G. Streifeneder, Fiirstenfeldbruck bei Munchen Cene malim oglasom ženitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Dm l,— sa besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristoibine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Službo dobi Vsaka beseda 50 par; u da^nif oaj^lova ali M iifro p« S Din. fl) Vešča donaševalka (pod natakarica) z znanjem nemškega jezika. dobi službo takoj v znanem zdravilišču v Sloveniji. — Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 21968-1 Izurjene pletilje sprejme-m takoj s'aln.o. — Plača dobra. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22088-1 Trgov, pomočnik manufak,turist dobi službo v večjem mestu v večji detafini trgovini. Gospodje, k: razpo'agajo e prvovrstnimi referencami:, naj pošljejo svoj« ponudbe z opisom svojega dosedanjega s'užbovanja pod šifro »Za dobro mož. stalna služba« na ozt. odd. »Jutra«. 8 32021-1 Uradnico »a »o prvovrstno pisarniško moč. perfekt.no v knjigovodstvu. z.mo-žno slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika. sprejme takoj v trajno nameščence veletrgovina z deželnimi pridelki. Le zmožne z večletno prakso naj vložijo prošnje 2 navedbo zabtev m dosedanjega službovanja aa noštod predal 6, Kranj. 1 221**7-1 Natakarico začetnico nr>r«jtn»m. Potrebna kavcija 3000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22050-4 Mizarja »amostojnega, z večletno prakso za pohištveno mizarstvo sprejmem takoj. Pomidbe na " oglas. odd. »Jutra« pod šifro »241.1«. 22074-1 Pisarniško moč mlajšo, moško, zanesljivo sprejmem za časa dopu »to-v za ca 2 meseca. Ponudbe pod »Takoj nastop« na ogl. odd. »Jutra«. 22054-1 Spretno gospodično za p'sam« v hotelu, per-fekt.no v nemščini, srbohrvaščini v gw*>ni in _ pisavi, strojepisju m knjigovodstvu. računstrvu im fakturah sprejimem. Večletna ispr ičevala pogoj. Pl3Ča D:.-i 500 ob prosti prehrani. ?'«-a do 30 let. refflia ose-ba. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 22062-1 Kpmičana M barvarno velike tek s.uiie oveiive iščemo. Oni, ti 50 v tem svajstvu ie b:li zaposleni, imajo pred nost. Naslov se izve v po drušnici »Jutra« v Mariboru. 32089-1 Natakarica išče službo v gostil™ oz. v bufeju ali vimotoču. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« t>od »Marljiva in poštena«. 21983-2 Brivski pomočnik dober delavec. bHbi štucer feee nameščen j«, tvan Čebuli. Ljubljana, Poljanska cesta 60. 22046-2 Natakarica ki je službovala v večjih hotelih, želi službe v Ljubljani 5 15. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. »Ju-ra« pod »Simpatična«. 2206S 2 Mesto hišnika prevzame poročen m-fzar, Dopis« prns'm pod šifro »Takoj« na ogl. oddelek »Jutra«. 32098-? Vajenca poštenih staršev sprejmem za pekovsko obrt z vso oskrbo v hiši, drugo po dogovoru. Naslov v oni. oddelku »Jutra«. 21669-44 Vajenca za manufakturno trgovino v Ljubljani ob lastni oskrbi sprejmem. Ponudbe pod »Manu-faktura« na ogl. oddelek »Jutra«. 21878-44 Učenca 15 do 24 let starosti sprejmem za cerkveno in splošno slikarstvo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22046-44 Učenko ■pridno in pošteno, « primerno šolsk-o iz>braz.bo, sprejmem takoj v trgovino 7, mešanim biagnm. Ponudbe pod »St. 240« na ogl. odd. »Jutra«. 22036-44 "Zaslužek Kdor f i i « tasinika, plača ta vsako besedo 50 par; za naslon aH šifro 3 Din. — Kdor d u d i zaslužek. pa za vsako besedo 1 Din, ta dajanje naslov« ali sa šifre p« 5 Din. (S) Kdo ve za dober nasvet idejo ali iznajdbo ali kaj drugega. 9 katerim se . da dobro zaslužiti. Ponudbe !>od »333« na oglas. odd. »Jutra«. 22001-3 Fotopomočnlka (pomočnico) ratiesljiveg« koprsta. v delu samostojnega posebno la fina amaterska dela, sprejmem v stalno službo ra Ljubljano. Ponudbe aa oglas. odd. »Jutra« pod »Zimska — letna sezono«. 22087-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; z« dajemje naslova ali ta Šifro p« 3 Din. (2) Deklica ki je brez vseh sredstev, 7. dvema gimnazijama, vešč« tudi strojepisja, prosi kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Rebrna«. 32060-2 PlačHna natakarica kavcije zmožna, perfekfcna nemščine, želi službo v boljši restavraciji ali hotelu s 1. Vin. Ponudbe na odd. »Jutra« pod »Dobra poštena moč«. 2203-3-2 Za svojo 16-letno hčer ki ima veselje k otroku ali pa gospodinji v pomoč iič«m službo k boljši družni. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Pridna«. 22083-2 Zastopstvo z* Ljubljano ali tudi komisijsko zalogo dobrega predmeta prevzame industrijalec. — Ponudbe pod »77« na oglasni oddelek »Jutra«. 22002-3 Pletiljci — zaslužek Jaauard vo'nene sprednje dele ali Rašl - blago ua metre dom v de'o oz. kupim. Joško Spe.uk o, Kranj. 22030-3 a beseda t Din; »a da janje naalonra ali «a šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo ms u akcije, plačajo vsako besed« 50 pa.r; u šifro ali za dajanj« naslova 3 Din. (4) Šofer, šola E. Čeh Tjrševa (Dunajska) cesta št. 36. Zahtevajte prospekt. Dipl. filozofka uči pona.vlja-lne izpite iz fran-coščiine. nemščine in matematike. Ponudbe pod »Ura 10 Din« na ogl- odd. »Jutra«. 22032-4 jf prodam Oglasi trg. zoačaja po 1 Din be&eda; ta da janje naslona al! ta šifro 8 Din. — Ogla« socialnega značaja vsaka beseda 50 par; » dajanje naelora aU ta Sitne p« 3 Din. (6) Klavir (Stutzflfigel) znamke »Pe-trof« dobro ohranjen in mobilijo za sprejemnico ceno prodam. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 21737 6 G. Th. Rotman: Nove prigode gospoda Kozamurnika "t-"' 1 nr< V/, -. Ža--_"f* ,ll/f/(l.u' Med tem, ko so se zgoraj godile te strašne reči, sta sedeli na spodnjem koncu ulice gospodični Belokrajčnikovi na svojem vrtu in pili kavo, dekla Minka je pa obešala perilo. Pogled na vse tri je bil tako nlag in spodoben, da je moral človeka v ,rce ganiti. Mlin za sadje In prešo v prav dobri-m stanju ugodno prodam. — Hotel »Bellevue«, Ljubljana. 21582-6 Barako na Zaloški cesti za prodajo jeeivin, uporabno tud: za drugo obrt, ugodno prodam. Poizve se Lepi pot št. 19. 22053-6 Veliko senzacijo so vzbudile n« novo izumljene patentirane štedilne plošče z Imenom EKONOM, katere je izumil Ivan Ko-govšek, tovarnar, Dravlje 109. — Stedv.ne plošče v vseh velikostih vam prihranijo aa kuriivu sigurno 60%, na vaši pogodi 40%, ker se vaša fKi^oda ne ob-riba, ne otolče in ne postane sajasta, ker se vrši kuhanje na celi štedilni ploskvi. Zatorej. _ predno kupite nove šte&ilne plošče, ki bodo dale vašim štedilnikom res pra.vo ime štedilnik, se obrnite na izumite lja Ivana Kogovška, tovarnarja, Dravlje lop. 32067-6 Kredenco fotelje, »tole, otroški viozi-ček in drugo predam. — Wolfova 1. H. nadcTr. 22H0e-6 Kupim; Uglasi trg. enačaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega snacaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za iifro pa 3 Din. (7) Rabljen divan kupim takoj po ni®ki ceni. Naslj»v t ogia«. odde'iku »Jutra«. 2COA1-7 1 parni kotel stoječ, za 1 atmosfero in ca 6 ms ogrevalne ploskve kupim. Ponudbe na »Uni-taa«, Selenburgova u'rloa 7. 22068-7 Galanterijo perilo, čevlje im druge slične stvari spr&jimem v komisijo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »V komisijo dam«. 22079-7 Kolesa ul besedo. Ogiaal to-cijalnega »na čaja po 50 paj beseda. Za dajanj« naslora ali za šifro 8 Din. oziroma 5 Din. flil) Žensko kolo dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe pod ».Poceni« na ogl-, odd. »Jutra«. 22045-11 Radio Vsaka beseda 1 Din; I ta dajanje naslona ali I šifr« rw 5 Din. (9) | Radio Telefunken tricevnd, komplet _ im še dve Domki posebej, vse skupaj 590 Diin, prodam. Breg 14, III. nadstr. 26076 9 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din; sa (lajanj« naslova aH 1* Sfr« pa 6 Din. (12) Novo spalnico za eno osebo poeenii prodam. Naalov v ogl. odd. »Jutra«. 22048-12 Vaaka beseda 1 Din; u lajanj« naslova ali za 5'fro pa 5 Din. (161 Posojilo 60 do 120.000 Din probi varna vik.njiibi sprejmem. Naslon p"d »Varno, 73« na ogl. odd. »Jutra«. 22000-16 Knjižico Hranilnice in posojilnice v Kranju oirka Din 10.000.— ugodno prodam. Vprašati pod »Hranilnica Kranj« na o°-l. odd. »Jutra«. 22063-16 Tihega družabnika (družabniioo) z ali brez so delovanja e kapitalom DiD 50.00(1 sprejmem v dobičkonosno gostilniško obrt na najprometnejšem kraju Ljubljane. C-enj. ponudbe na osrl. odd. »Jutra« pod zjiačiko »Velik promet«. 22086-18 V najem Vsabeseda t Din; aa dajanje nastova aH la Šifro p« 5 Din. (17) S>u po vzamem v najem aH odplavilo. Ponudbe pod »Šu-pa« na ogi. odd. »Jutra«. 22044-17 Vsaka beseda 1 Din; sa lajanj« naslova ali ZA šifro pa o Din. (19) Več lokalov kavarno, gostilne, trgovine. pisarne odda Realitet-na pisarna Orešek, Masa-rykova 12. 22073-19 Lep lokal na prometnem kraju odda proti n i 7,k i najemnini Upra-viteljstrvo. Tržaška c. J6. 22095-19 Lep lokal z inventarjem in zalogo oddam v najem takoj m radi druž:nsklh razmer. Potreben kapital od 6l> do 80.000 Din. Cenj. dopise pod »Stara vpeljana trgovina« na ogl. odd. »Jutro« 22007-19 Loka'. v sredini mesta, primeren za delavnico ali skladišče, oddam 1. avgusta. Najemnina po dogovoru. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 22059-19 Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naelo>va ali la šifro pa 5 Din. (2U) Stanovanjsko hišo ali večjo vilo do enega milijona dinarjev kupim. Plačam polovico v gotovini, ostanek prevzamem hipoteko. Ponudbe vposlat.i pod »Gotovino« na oglasni odd. »Jutra«. 22066-20 Hišo ali vilo kupim blizu banske palače. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Podikietena«. 22078-20 Parcelo na severnem delu Ljubljane v iizmeri 1400 ms, vo dovod in elektrika ter gramoz na licu mesta, prodam takoj. Nasiof v ogl. odd. »Jutra«. 2:4037-20 S ianovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanje na«U>v» aH u šifro pa 5 Din. (al) Krasno stanovanje s štirimi sobami v centru mesta, solnčna lega, je za november za oddati. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2-071-21 Solnčno stanovanje sobo in kuhinjo z vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom boljši stranki. Ljubljana VII, Zelennikar-jeva ul. 10. 2.051-21 2 trgovska lokala, 1 4-sob. stanovanje in pisarn, prostore ■>ddam v palači Grafika. Poizve se: Uprava palače Grafika. Masarjrkova ce sta 14/1 V. ' 21639-21 Enosob. stanovanje so'mč.nn oddam na Rimski cesti 23. 22065-21 Enosob, stanovanie oddam za 1. avgust za Din 200.— mirni stranki brez otrok. Kodeljevo 134, nasproti Karmelitarc. 22C77-31 Več stanovanj enosobna Din 270. dvosobna 350, trisobna 90u, štiri-s^hno 9i50 itd. odda Reali-tetna pisarna Grašek. Ma-sarj-kova 12. 22072-21 Solnčno stanovanie na Mirju 3 »obe, koipalnica i.n priti-kline. oddam taikoj ali ta novemiber. — Informaciie: Ver»tov§kova 8. 22106-21 Trisob. stanovanje komfortno, s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam za avgust. — Fttsrne-rjeva (Skofja) ulica 10. 22104-21 Veliko sobo »10X6. primerno ta »telje ali pisarno, v najlepši legi. oddam. Pismene ponudbe pod »Redka prilika« na nglasnd oddelek Trisob. stanovanje s pritiklinami oddam e 1. avgustom v vili TOnnies. Koseze št. 25. Več se izve in ogleda Istotam pri oskrbniku aH v Ljubljani, Dvorakova nI. 3. pisarna - dvorišče. 20484-21 Trisob. stanovanje solnčno, s kopalnico, po-selsko so bo, verando in pritiklinami oddam mirni stranki z avgustom. Na slmv pov« oglasni oddelek »Jutra«. 31421-21 Sončno stanovanie dveh eob in pritiiklin v podpri.tličjii vile oddam takoj. Vprašati: Knafljeva 13/11. 21573-21 Stanovanje oddam 1. avgusta. Soba, kuhinja in pricikline. Dolenjska cesta. Vprašati v trgovini Cešnovar, Dolenjska cesta. 22040-21 Stanovanje v prvem nadstropju, sredina mesta, sestoječe iz treh solb, kabineta in kuhinje oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22047-21 Trisob. stanovanje komfortno, kopalnica, oddam avgusta ali potneje. Bleivveisova 9/H levo. 22009-21 Dvosob. stanovanje v I. nadstropju oddam ■ 1. avgustom. Medvedova cesta 38. 22096-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par: sa dajanj« naslova aM ta šifr« 8 Din. (21-«) Stanovanje Cisto, z eno ali dvema sobama Išče miren zakonski par brea otrok. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Nedaleč od Nebotičnika«. 21951-21« Stanovanje dvo ali trisobno s kopalnico iščem. Ponudbe pod »Samo v sredini mesta« na ogl. odd. »Jutra«. 22065-31« Eno ali dvostano-vanjsko vilo vzamem v najem takoj v Ljubljani. Ponudbe pod »Vila ali hiša« na ogl. oddelek »Jutra«. 2r?105--?1» Stanovanie z mia večjo aH dvema malima sobama, kuhinjo im pritiklinami išče državni uslužbenec s sedem let starim otrokom. Ponudbe z navedbo cene pos'ati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 22064-21« Sobe išče Vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naalora ali m Iifro 8 Din. (2S-a) Zdravnik iSČe strogo separirano »o bo za takoj. Prednost cen trum mesta in bližina ženske boluice. Ponudbe z na vedbo cene na oglas. odd. »Jutra« pod »Doktor«. 22101-23a Prazno sobo zračno, iščem za avgust. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Pnatna«. 22005-238 Sobo odda Vsaka beseda SO par; m dajanj« nanlora aH m Sifr® 8 Din. (23) »Jutra«. 21572-23 Kabinet dobro opremljen, oddam t elektriko in postrežbo za Din 300 mesečno s 1. av eusto® Ogledati Knafljeva 13/11. 21574-23 Opremljeno sobo separirano oddam boljSi gospndičrai • 1. avgustom v centru. Cena 280 Dim. — Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 22052-23 Opremljeno sobo poseben vbod, elektrika, oddam takoj eni ali dvema osebama, Čopova ulic« št. 1, aoto 3(7 (Miklošičeva c-esta). 22050-23 Opremljeno sobo u 1 osebo oddamo z* 1. avgust. Istotam sprejmemo sostanovalca t »obo 1 t posteljema. — Na Mirju oddamo opremljeno »obo v visokem pritličju z dvema posteljama. Vprašati trgovina - Borštnikov trg 1. 22042-23 Sobo lepo, š posebnim rhodom oddam takoj zraven Jože-fove cerkve. Nasiov v ogl. odd. »Jutra«. 22060-23 Priprosto sobico oddam čez dan odsotni gospodični takoj ali s 1. avgustom. Na*1o