Leto LXX
štev. 215 a
V Ljubljani, v soboto, 19. septembra I942-XX SHPre«o - Cena 10.80
Naročnini neieioo 18 Lir, za inozcm" •tvo 20 Lir — nedeljska ledaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ea naročnino in 10.349 za iaserate.
Podružnica!	Uhaja Tiak dan l|ntra| razen ponedelfke ln dneva po praznlkn.
Novo meeto.	^	g Urednlltvo In npraeai Kopltarteva 6. L|nbl|ao«. g
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega In tujega | Redazione, Ammioistrazlonei Kopitarjeva 6, Lobiana. | izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	|	Telelon 4001-4005.	S
AbbooamMtli Mete 18 Lirei Estero, mata K Ure, bduaooe domenlca. tnno 34 Ure, fcjtero 50 Ure. C, t Cj Lubiana 10 650 per tfll abbo-namvntli 10.349 per le tnierzloni,
Ftllalei Novo me« t O.
Concessionaria esclnslva per la pubblicita dl proventenza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 844
Drzen vpad v gibraltarsko luko
Napadalna sredstva Kr. Mornarice so potopila en parnik, pet drugih pa
poškodovala
Slan Italijanskih Oboroženih Sil
Glavni objavlja:
Na egiptovskem bojišču delovanje oglcdniškib oddelkov. Letalski oddelki so nadaljeval} 7, bombardiranjem oporišč lin Malti; eno nngleško letalo je bilo sestreljeno.
Zadnja dva dni se niso vrnila iz vojnih peletov štiri naša letala.
Napadalna sredstva Kr. Mornarice so vdrla v gibraltarsko sidrišče in potopilo parnik »Ravens point«. Pri tem *o druga napadalna sredstva v istem sidrišču težko poškodovala parnike »Meta«, »Shuniai, »Empirc snipe«, »Baron Dou^las« in peti parnik, katerega ime ni ugotovljeno. Večina napadalcev sc je vrnila v oporišče.
Nepopisna junaštva italijanskih sil ob Donu
Bojišče ob Donu, 18. sept. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Posebna poročila nemškega in italijanskega tiska so od časa do časa poudarjala, da je sovražnik zbral močne silo proti nam in večkrat skušal prekoračiti Don in vdreti v italijansko bojne črte. In ko bo tisk in jutri tudi zgodovina popisovala borbo, žrtve in slavne strani dogodkov, bo ostala slava, ki si jo je z nepopisnim junaštvom v teh bojih pirborilo italijansko orožje, vsa čista in lepa. Zakaj, kjer jo bil italijanski vojak, tam je bil vzgled poguma in požrtvovalnosti. To velja za pešca, za topni-čarja, za strelca, za mostiščarja, za planinca in pionirja. Italijanska armada nima samo splošen delež, ampak tudi poseben prispevek v bilki, ki so zdaj zaključuje pred Stalingradom. Ta prispevek je toliko važen, da ga je treba še enkrat osvetliti. Sovražnik bi moral napasti na širokem odseku, zlasti pa na našem desnem krilu, kjer je upal izigrali vso svoje karte. Rdeče vodstvo je zbralo velikanske sile in je bilo trdno prepričano, da bo lahko prekoračilo Don. To l>i se reklo od blizu ogrožati čete v velikem donskem kolenu in olajšati pritisk na Štalingrad. Sovražnik pa ne samo, da ni mogel preko reke, marveč tudi en sam mož ni bil odtegnjen iz bojev ob Volgi.
Po prvih krajevnih napadih- dne 17. avgusta jo sledil pravi napad 20. avgusta in nekaj uspehov, doseženih zaradi velike številčne premoči je bilo v velikem delu onesposobljenih še isti dan z silovitimi protinapadi. Sovjeti so dan za dnem valili nove množice mladih in z vsem orožjem dlbro opremljenih vojakov proti italijanskim četam. Naslednji dan je stala neka naša enota nasproti večkrat močnejšim silam. Borba je divjala v strahovitih napadih in protinapadih. Sovjeti so imeli tam zbran cvet svoje vojske in zelo bogato orožje. Ko niso uspeli na levem krilu, so poskušali še na desnem. Dobivali so nove okrepitve.
Bitka je ccle tri dni nihala 6em in tja, a naposled je bil položaj vendarle ugoden za nas. — 23. avgusta jo bil prvi protinapad, nato pa se je položaj stalno boljšal. Pod vodstvom modrega poveljstva so napadale oklepne divizije »Pasubio«, Črne srajce, planinci in strelci divizije »Celercc ter konjenica. Posebno so so izkazali strelci, ki jih Sovjeti poznajo že 14 mesecev in se jih grozilo boje. Borili so se do skrajnih meja svojih zmožnosti. V drugem obdobju te bitke je bil odločilen prispevek konjenice. Pri prvem nastopu so jo v noči na 24. avgust neki oddelek pretolkel v sovražnikovo razvrstitev. Ta klin je zmedel sovjetsko poveljstvo. 25. avgusta pa je drug oddelek napadel najbolj sprednjo sovražno levo krilo. Avtomatsko in moderno strelsko orožje se jo v trenutkih strahotnega boja čudilo povratku italijanskega antičnega junaštva, tako da so bolj-ševiške vrste kar osuple. Zadostovalo je le nekaj poguma in junaštva naših konjenikov, ki so v nekaj trenutkih docela pogazili dva rdeča bataljona. Za njimi so pritisnili še drugi italijanski oddelki, ki so sredi sovjetskih sil povzročili pravo razdejanje. Po 25. avgustu je sovražnik še poskusil nekaj napadov, a spričo vnetega |x>guma italijanskih sil so se njegove sanjo stalno razblinile. Sovjetski častnik, ki je bil ujet, jo imel pri sebi ofenzivni načrt: cilj je bil ltostov. Dospeti v Rostov bi se reklo, odločiti o usodi celotne bojne črte od Voroneža do Črnega morja. Hiter nastop naše konjenice v sredini, silovit nastop na bokih, v zvezi s tem pa istočasni nasotp rezerv, odpor na levici, ki se ni umaknila niti za prst, odj>or na novih postojankah — vse to je zadušilo sovražni poskus ]>riti v bok zavezniku, borečemu se v veliki bitki na vzhodu. Samo na ozemlju ene armade 60 bili med '20. in SI. av gustom zajeli mnogi sovjetski vojaki, prav tako pa jo bila zaplenjena nepreštevna mera orožja, slreiiva in raznega vojnega blaga.
Siloviti boji u Stalingradu
Berlin, 18. sept nemške vojske se
AS. Iz vrhovnega poveljstva je izvedelo, da hoji okrog Stalingrada" še vedno divjajo. Boljševiki so zaman poskušali zadržati nemške napade. Nemška pehota načrtno s podporo oklepnih oddelkov in tehničnih čet trga sovražnikova odporna gnezda. Sovražnik se obupno brani od hiše do hiše in od ceste do ceste. Topništvo in letalstvo napadata ognjišča nasprotnikovega odpora in preganjata sovražnika s tistih delov mesta, ki so že v r.em-ških rokah. Nekaj številk lahko pojasni učinek in ostrost bojev. Neka pehotna divizija, ki se vojskuje pred Stalingradom, je sama ujela 21.000 ujetnikov in razbila 100 tankov, 281 topov, 42 protitankovskih topov, 71 metalcev plamenov in 85 letal. Hiše, ki so preurejene v obrambne utrdbe, so bile tudi včeraj cilj močnih napadov nemških strmoglavskih letal. Nasprotnikovi protinapadi so se podrli ob neupogljivi nemški črti, posebno pa severno od Stalingrada. Zahodno od Volge so bombna letala metala bombe na postaji Baskundžak in Lipkin. Nemški lovci so zbili 35 letal, sami pa izgubili eno. Protiletalsko topništvo je uničilo še šest drugih sovjetskih letal.
Berlin, 18. sept. AS. Poročila, ki so prispela to noč v Berlin, potrjujejo, da se z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo boji za sovjetsko trdnjavo Štalingrad. Vojni dopisnik poroča ,da je v nekem odseku skupina šeslih nemških tankov v 24 urah oddala na sovražnika 24.000 strelov med nekim boljševiškim napadom. In ta prizor ni redek. Sovražni odpor se iiovsod nadaljuje. V mestnih blokih, ki so jih nemški topovi in strmoglav« vičinoma zravnali z zemljo, skušajo boljševiki se vedno z obupnim srdom zadrževati liezaustavlji-vo nemško napredovanje. V raznih mestnih predelih so Nemci in zavezniki izvedli hitro poli-cijsko čiščenje liomih preostankov sovjetskih čet. Nad bojiščem so nemški lovci sestrelili 35 nasprotnih strojev, 0 pa protiletalsko topništvo. »Zvvolf Ulir Blatit prinaša članek, ki je izšel sinoči v sovjetskem vojaškem glasilu »Rdeči zvezdi«. Ta list takole piše: Tudi popolnoma razdejano mesto se lahko še bori. Normalno življenje je seveda prenehalo, toda branilci imajo lažjo iialogo, ker lahko najdejo v ruševinah najboljšega zaveznika. Po vsakem sovražnem napadu mora biti razbito poslopje spremenjeno v trdnjavo, i/, katere se lahko nadaljuje odpor. Tudi v zmešnjavi med ognjem in najstrašnejšimi podrtinami ter ploho sovražnih bomb obramba mesta ne sme biti opuščena. Zdaj, ko se borba za Štalingrad razvija v središču mesta, priznava sovjetsko vojaško glasilo, je sovjetska trdnjava spremenjena v celo vrsto majhnih utrdbic in je postala obrambno gnezdo, v katerem se branilci lahko poslužujejo vseh vrst orožja.
Nemško vrhovno poveljstvo tudi poroča, da so skušali boljševiki z močnimi silami napasti mostove južno in vzhodno od Voroneža. Napadi so bili odbiti z uspešnimi izgubami zn nasprotnika. Sestreljenih, je bilo 31 sovjetskhi letal. Tudi pn
Rževu je bil odbit s tanki podprt sovjetski na-pad s krvavimi izgubami za sovražnika. Predvčerajšnjim so izgubili boljševiki 71 tankov, včeraj-pa 21. Pri Rževu so nemški vojaki uničili^ tudi 12 topov in bombardiranih je hilo tnnogo železniških postaj na progi proti Moskvi. Pri Rževu je neka nemška letalska eskadrila med 1. avgustom in 7. septembrom uničila 208 sovražnih tankov, poškodovala pa drugih 339.
Nadaljni uspehi pri Stalingradu
0b Tereku sta bila uničena dva sovjetska bataljona — Sovjeti zgubili
91 tankov in 146 letal
Hitlerjev glavni stan, 18. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Oh Tereku so nemški tankovski oddelki pod zaščito razbijalnih letal v obsežnem napadu uničili dva bataljona iu zaplenili 41 lopov.
V boju za Štalingrad so bili v srditih bojih ob tesnem sodelovanju med kopensko vojsko in letalstvom doseženi nadaljni uspehi.
Ponovni sovražnikovi napadi na mostišče pri Voronežu so bili odhiti s krvavimi izgubami. Od 15. septembra je bilo na tem pro-
kega pehotnega orožja. Prijetih jc bilo tudi nad 6(K> ujetnikov. Nemški lovci so sestrelili (. sovražnih letal. Boljševiški protinapadi so na tem odseku propadli ob topniškem ognju in ognju nemškega avtomatskega orožja.
Madžarski uspehi
Budimpešta. 18. sept. AS. Na pristojnih vojaških virih sporočajo, da je na tistem odseku vzhodnega bojišča, ki ga imajo zasedenega Madžari. sovražnik v zadnjih 48 urah izvedel voc
stiiru uničenih 91 'sovjetskih tankov. Nočni'na- J ofenziv. Vsi ti poskusi pa so bili odbili is «p»imi padi letalstva so bili usmerjeni na letališča izgubami sovražnika. Madžarske čete so v hudih
Voščila Kralja in, Cesarja predsedniku Čilske republike
Rim, 18. sept. AS. Ob priliki praznika neodvisnosti v državi Čile je Kralj in Cesar poslal brzojavno čestitko predsedniku čilske republike.
Japonci 50 km pred Moresbyjem
Saigon, 18. sept. DNB. Boji na Novi Gvineji nadalje potekajo ugodno za Japonce. Avstralsko vrhovno poveljstvo je moralo priznati, da so Japonci pridrli 50 km pred pristanišče Mb-.resby.
Bolgarsko odposlanstvo v Rimu
Sofija, 18. sept. AS. Iz Bolgarije je včeraj odpotovalo posebno gospodarsko odposlanstvo pod vodstvom pod ravnatelja za zunanjo trgovino Georgijeva. Bolgari se bodo v Rimu r.iz-govarjali o sklenitvi nove trgovske pogodbe med Italijo in Bolgarijo. Sporoča se tudi, da bo bolgarski trgovinski minister prišel na uradni obisk v Rim I- oktobra. Takrat bo najbrž že podpisal novo trgovinsko pogodbo.
Bolgarsko-finska trgovina
Sofija, 18. sept. AS. Bolgarsko gospodarsko odposlanstvo bo v kratkem odpotovalo na Finsko. V Helsinkih bodo sklenili trgovinsko pogodbo med Bolgarijo in Finsko-
pad
v sovražnem zaledju.
Jugovzhodno od Ilmenskega jezera in južno od L a (loškega jezera so se pogubno izjalovili krajevni napadi močnejših sovražnih sil.
Sovjetsko letalstvo je 16. in 17. septembra izgubilo 146 letal.
Pogrešanih je 6 lastnih letal.
Dnevni in nočni napadi nemških bojnih letal so bili usmerjeni na vojaško važne cilje v južni in vzhodni Angliji-
V Rokavu je bila z bombami potopljena angleška stražnu ladja.
Mornariško topništvo je sestrelilo dve angleški letali.
Berlin, 18. sept AS. Iz vojaških virov se je izvedelo, da so nemški bombniki zadnjo noč uspešno bombardirali pristaniške napravo in tudi druge vojaške cilje na vzhodni angleški obali.
Rim, 18. sept. AS. Uradna angleška poročevalska agencija priznava, da je angleško letalstvo pri napadu na železnice v zahodni Nemčiji izgubilo 39 letal.
Stockholm, 18. sept. AS. >Aflonbladetov< londonski dopisnik poroča, da je opažati na sovjetski strani vsak dan večji nemir in prezir zaradi pomanjkanja zavezniške pomoči. Ruski tisk dnevno objavlja članke — londonski listi jih ne p<>-natiskujejo — v katerih vedno ostreje očita zaveznikom, da niso ustanovili drugega bojišča. Iz londonskih diplomatskih virov se je izvedelo, da Rusi trdno pričakujejo otl Angftsasov ustanovitev drugega bojišča še to leto. Vsaj takšen vtis so imeli takoi po moskovskem obisku v obeh anglosaških prestolnicah. Po mnenju istega dopisnika se Sovjetom zdi, da obrobni angleški nastopi, kakor n. pr. na Bližnjem vzhodu, nikakor ne zadoščajo za olajšanje pritiska na l{usijo. V Mokvi zahtevajo, naj zavezniki nastopijo lako. da l>o pritegnjenih iz vzhodnega na zahodno bojišče vsaj 40 divizij, dokler ne bo prepozno.
Bratislava, 18. sept. AS. Posebni dopisnik slovaške poročevalske agencije p jišča na Kavkazu, da so slovašk gumno vzdržalo obupne boljševi odbile sovražnika in mu prizadele težko škodo v ljudeh in vojnih potrebščinah.
;>oroča iz bo-e enote po-napade,
Boji v Kavkazu
Berlin, 18. sept. AS. Iz vojaškega vira se je zvedelo, da je skupina nemških tankov na bojišču ob reki Terek v Kavkazu razpršila znatno število sovražnih čet, ki so nameravale izvesti napad ter zadala sovražniku krvave izgube- V teli bojih jc bilo uničenih devet sovjetskih tankov, mnogo metalcev granat in tež-
bojih povečale uspehe zadnjih Nini. Zasedle so važne sovražne postojanke. V nekem krajevno pomembnem nastopu so obkolile ter uničile sovjetsko pehoto in oklepne oddelke. Sovražnik jo imel zelo težke izgube. Zaplenjenega je bilo mnogo vojnega gradiva in pri joti h mnogo ujetnikov
Redno življenje v Ukrajini
Berlin, 18. sejiL AS. Dokaz, da se v zasedene kraje Sovjetske Rusije hitro j>ovrača redno življenje, je dejstvo, da v Ukrajini deluje že Iti bank z nad 2<K> podružnicami. V vseh važnejših krajih se odpirajo nove banke. Najvažnejše kreditno podjetje je Osrednja gospodarska banka s sedežem v mestu Kovno.
Boji na finskem odseku
Helsinki. 18. sept. AS. Na zahodnem kosu bojišča v Karelijski ožini je močan sovjetski oddelek poskušal približati se finskim postojankam, pa je bil odbit. Drugi manjši sovjetski oddelki so bili zavrnjeni med spopadi na raznih odsekih islega bojišča, kjer so metalci bomb in topovi razpršili številne sovjetske oddelke, ki so delali liri utrdbenih delih. Pri reki Aunusu je delovanje patrol. Na južnem odseku vzhodne Karelije so nadaljuje nasprotnikov pritisk na področju, ki je bilo omenjeno že v prejšnjih poročilih. Navzlic hudim izgubam pa Sovjeti šč naprej mečejo v boj nove čete in se jim je navzlic najhujšemu zapornemu ognju finskih topov posrečilo vdreti v prednje črte, toda tam je bil napad ustavljen. V nekem drugein odseku so finski metalci bomb razpršili nasprotnikov oddelek, ki se je zbiral, zaščiten po umetni megli. Na južnem bojišču vzhodne Karelije je finsko letalstvo napadalo sovzražnikova taborišča. Protiletalsko topništvo je zbilo dve sovjetski letali. Predvčerajšnjo noč so sovjetska letala metala za-žigalne in rušilno bombe na Sortavalo in Lah-dentohijo ter povzročila manjšo škodo.
Napetost v Londonu
Stockholm, 18. sept. AS. V angleški prestolnici z veliko napetostjo spremljajo zadnje uro Stalingrada, ker se dobro zavedajo težavnosti ruskega |k>ložaja. V Angliji vlada pobitost, ki spominja na temne dni Dunkerquea. Prva posledica padca Stalingrada bo ta, da bo oproščenih veliko število nemških letal, ki delujejo na tem odseku in jih bodo lahko uporabili za nastope na drugih odsekih v borbi proti zaveznikom. Po mnenju angleških kritikov l»o ruska armada po padcu Stalingrada presekana na dvoje in Nemci bodo lahko vrgli svoje sile v l>oj proti novim zavezniškim bojiščem. Minister za vojno proizvodnjo Littleton je izjavil, da se po njegovem mnenju lahko odloči usoda vojne v bodočih 20 dneh.
Angležem manjka lovskih letal
Bern, 18. scipt. AS- Po poročilih »United Pressa« primanjkujejo Angliji lovska letala, ki jih nujno zahtevajo iz Amerike.
Iz nemirne Indije
Saigon, 18. sept. AS. Radio Delili poroča, da so Indijci v Bengaliji napadli policijski urad. Angleški agenti so streljali na manife-stante ter tri ubili, mnogo drugih pa ranili, številni Indijci so bili aretirani.
Bangkok, 18. sept. AS. Radio Svobodna Indija je izdal včeraj zjutraj naslednji proglas: Indijci Io, kar počenja zakonodajna skupščina v Novih Delhih, nas ne zanima. Ta skupščina ne more zagovarjati koristi indijskega ljudstva in biti tolmač njegovih potreb, njegovih pravic in njegovih teženj. Pravi predstavniki indijskega ljudstva so v angleških ječah, ali pa so padli pod krogljami svojih zatiralcev. Angleži morajo iz Indije! Živela svobodna in neodvisna Indija! Izvedlo se je, da je prišlo do novih neredov v Bengaliji in Združenih pokrajinah. V Madrasu je bila velika manifestacija proti zakonodajni skupščini, ki jo je razgnala policija ter aretirala kakih 50 Indijcev. Med njimi je bilo mnogo študentov, ki so vdrli v policijsko poslopje ter osvobodili 22 aretiranih Indijcev.
W
Japonski zunanji minister prevzel posle
Tbkio, 18. sept. AS. Novi japonski zunanji minister Masuvuki Tani je izjavil zastopnikom tiska, da bo z ozirom na Sovjetsko Rusijo in druge velesile nadaljeval politiko svojega prednika. Tani je nato izrazil upanje, da bo lahko še okrepil zveze z osnimi silami in z drugimi japonskimi zavezniki. Tani je svojo izjavo zaključil z napovedjo, da bo ostal tudi načelnik poročevalskega urada, ker z ozirom ua sedanje
potrebe ne bo ustanovljeno |ioscbno ministrstvo za informacije.
Tokio, 18. sept. AS. Pri prevzemu zunanjega ministrstva je novi japonski zunanji minister lani izjavil, da gre na delo za ustvaritev Velike Azije, za ustanovitev novega reda na svetu skupno z osnimi silami in za uničenje angleško-ameriškega pohlepa. Nav/lic sijajnim uspehom ki so jih Japonci dosegli, je vojna stopila v dobo, za katero je treba predvidevati, da bo dolga. Zato se jc treba boriti iu graditi.
Ameriške izgube
Rim, 18. sept. AS. Skupno število ubitih pogrešanih severnoameriških vojakov zna-od začetka vojne na evropskem, afriškem in tihomorskem bojišču 1325. »Mcssaggeroc udarja, da je potrebnih nekaj pripomb k objavi seznama izgub od strani vvashingtooske vlade. V tej vojni se Združene države odlikujejo bolj po svoji politični širokoustnost', po svoji časnikarski bojevitosti in )ir<, i;iandi; kakor pa po vojaškem junaštvu. Amerikanci dvigajo mnogo prahu in Hooscveltov glas odmeva po vseh zvočnikih, toda doslej so se borili zelo nialg in po angleških izjavah precej slabo- 1525 ubitih ali pogrešanih vojakov je žrtev 120 milijonskega ameriškega nanla v sedanji svetovni vojni, zaključuje »Mes-saggeroc. (
Avstralske izgube
Buenos Aires, ts. sept. AS. Avstralski vojni minister Forde je izjavil, da imajo Avstralci med izgubami razen mrtvih in ranjenih tudi 28.538 ujetnikov.
Zanimiva aretacija v Španiji >
Madrid, 18. sept. AS. Policija je aretirala bivšega rdečega generala Antonia Gucrrero Gonzaleza, poveljnika 77. brigade, ki je bil med državljansko vojno odgovoren za nad 1000 pobojev, nešteto ropov in požigov vasi- Med drugim je v nekem vlaku dni sežgati živih 100 ljudi pod pretvezo, tla jih bo dal j>repeljati \r. province Badajoz v Madrid. Zaprt je bil tudi njegov pomagač Jose Roja in ob« bosta izročena vojaškemu sodišču.
Neznano letalo nad Bolgarijo
Sofija, tS. sept. AS. Bolgarsko vrhovno poveljstvo objavlja: Zadnjo noč je priletelo nad bolgarsko ozemlje letalo neznane narodnosti. V nekaterih bolgarskih pokrajinah jc bil dan i znak za alarm.
Ustanavljajmo v Ljubljani male gospodarske zadruge!
Ljubljana, septembra.
Zadružna ideja je pred desetletji bila tista močna ideja, ki je rešila našega malega človeka, zlasti kmeta in obrtnika pred propadom in pred popolnim gospodarskim izkoriščanjem, le v zgodovino spadajo poročila, koliko je na primer naš kmet trpel zaradi previsokih obresti, koliko je trpel, ker ie moral žito prodati tako rekoč že na njivi, pod nizko ceno, kako so razni posredniki, opravičeni in neopravičeni, bogatili pri vnovčeva-nju njegovih pridelkov, bodisi živine, mleka, lesu in vsega mogočega. Tudi obrtnik je vedno bolj propadal. Zadružništvo je omogočilo kmetu cenen kredit, uredilo njegovo varčevanje, mu omogočilo pametno vnovčevanje pridelkov, napravilo ga je samostojnega. Dobili smo najprej kreditne zadruge ,za njimi mlekarske, živinorejske, lesne, strojne, celo gradbene zadruge in zadruge vseh mogočih vrst. Na deželi skoraj nismo imeli kmeta, ne kočarja, ki ne bi bil član ene ali več zadrug.
Neobdelano polje za zadružništvo pa je bila Ljubljana. Res si jc naše obrtništvo ustanovilo precej zadrug, deloma obveznih, ki so nadomeščale nekdanje cehe in ki so predvsem urejale vprašanje stanovske in strokovne organizacije in pa vprašanje obrtnega naraščaja. Tudi nekaj kreditnih zadrug je bilo ustanovljenih, v splošnem pa pred kakim četrt stoletja naš človek v Ljubljani ni čutil prave potrebe po zadružništvu.
Sele porast industrije in nastajanje močnega delavskega stanu je ustvarilo tudi prve zadruge, ki niso imele toliko stanovskega in ne kreditnega značaja, temveč bolj nabavljalni in pa gradbeni. Pred približno pol stoletja je bilo ustanovljeno na primer Prvo delavsko konzumno društvo, ki je danes v najbolj krasnem razmahu in je krščansko delavstvo, ki se je organiziralo v to konzumno društvo, resničrrt) nanj ponosno. Nešteto dobrega je to konzumno društvo storilo v prid malega človeka, njegov promet je šel v stotine milijonov v zadnjih desetletjih.
Prav tako je ponosno na svoje uspehe sorodno Delavsko stavbno društvo, prava stavbna zadruga, ki jc zgradilo za svoje člane polno hiš, največ na primer v Rožni dolini, ki jo. je ono ustvarilo. Zgledu teh dveh velikih zadrug je pozneje sledilo še nekaj sličnih zadrug, ki so več ali manj dobro uspevale. Vse je bilo odvisno od možnosti in poštenosti vodstev in pa od volje članstva.
Po koncu prve svetovne vojne se je pričelo zanimanje tudi med drugimi stanovi. Tako so na primer imeli naši železničarji že med prejšnjo svetovno vojno svojo blagovno poslovalnico, ki pa jc lc od daleč spominjala na zadrugo, ker jc imela v njej pač glavno besedo delodajalka, bivša Južna železnica. Kmalu po koncu prejšnje svetovne vojne so železničarji spremenili to svojo poslovalnico v pravo zadrugo in sedaj vidimo, kako krasen razcvct doživlja ta zadruga, ki tako rekoč skrbi za železničarjevo družino prav v vsem, od potreb dojenčka pa tja do starostne in posmrtne zavarovalnine.
Po več neuspelih poskusih so si tudi državni uradniki osnovali slično Nabavljalno zadrugo, ki tudi sedaj doživlja velik razmah in krasno uspeva ter je zelo slična železničarski in delavskemu konzumnemu društvu.
Toda potreba po zadrugah še raste v Ljubljani. Ustanovljene so bile in se še ustanavljajo razne nabavljalne zadruge. Tako so si osnovali posamezni stanovi, kakor gostilničarji, čevljarji in slični poleg dosedanjih svojih poklicnih zadrug in organizacij še nabavljalne zadruge, ki skrbe za dobavo blaga svojim članom, torej v vprašanju, ki je sedaj največjega pomena.
O gradbenih zadrugah, ki so bile v modi pred
kakimi petnajstimi leti v Ljubljani, moremo že sedaj reči sodbo: nekaj jih je prav izvrstno uspelo, bodisi, da so stremele za zgraditvijo potrebnih stanovanjskih hiš svojim članom, bodisi za postavitvijo skupnega doma. Nekatere pa so žalostno propadle in so morale v konkurz, likvidacijo in poravnavo. To so predvsem zadruge, ki so le formalno delovale na zadružnem načelu, v resnici pa so se vmešavali sebični in špekulativni nagibi, lake zadruge so v resnici morale propasti.
Poleg nabavljalnih zadrug pa je sedaj v Ljubljani potreba zlasti po malih gospodarskih zadrugah. Tako zadrugo imajo že na primer železničarji v svoji »2egozi«, dalje imajo podoben zadružni značaj Društvo rejcev malih živali. Toda mali pridelovalci, vrtninarji in slični potrebujejo malih priročnih zadrug, brez nepotrebne pisarniške navlake. Tako bi bile koristne zadruge malih pridelovalcev, ki bi omogočale izposojanje vrtnega orodja, omogočale cenejše oranje — zakaj en sam pridelovalec najame orača, ga to predrago velja, če jih več skupaj, pride to nedvomno ceneje, dalje bi koristile te zadruge z vzajemno nabavo semena, gnojil, bodisi naravnih ali umetnih, omogočalo bi izmenjavo pridelkov in pa tudi pospeševale vzajemno pomoč pri delu. Take male zadruge, recimo za vsako predmestje po ena, bi imele prav hvaležno delo. Mogle bi tudi vzajemno najemati kose zemljišč ter jih potem deliti med članstvo. Take zadruge so v resnici potrebne in bi sc izkazale. Se boljše pa bi bilo seveda, ako bi večje, že fundirane zadruge, ustvarile pododdelke, ki bi tako delo opravljale. Ako bi se na primer malo kmetovalstvo v Ljubljani organiziralo na zadružni podlagi, ki nedvomno oblasti šle malemu človeku pri njegovem stremljenju, da si pridela čimveč najbolj potrebnega živeža sam, mnogo bolj na roko. Dosti časa ni več za razmišljanje, zakaj delo za prihodnje leto nas že čakal
Zastopnik 0. N. D. izvoljen za podpredsednika »Evropske šahovske zveze«
Na šahovskem kongresu, ki je bil zadnje dni v Solnogradu, so izvolili za podpredsednika lEvrop-sko šahovske zveze« Etreina Korrarisa, zastopnika ON D, za delegata pa predsednika Ecc. Parcntlja Kina.
Mladinske nogometne tekme
Ljubljana, 18. septembra.
CONI sporoča:
Poleg plavalnih tekem, ki so v Ljubljani in Novem mestu pokazale, da je mladina spet začela s športnim udejstvovanjem (zakaj ilirijanska plavalna šola ne konča svojih tečajev s tekmami prvakov v raznih panogah?), se bodo zdaj začeli udoj-stvovati tudi nogometaši ter bodo priredili nogometni turnir med štirimi moštvi To nogometno tekmovanje jo organiziral SK Vič, čigar delovanje jo vse pohvale vredno, ssj dokazuje, v nasprotju z večjimi nogometnimi klubi, ki spe blaženo spanje (a tudi za te bo prišel dan prebujenja!), svojo skrb za mladino
Nogometne tekme bodo 20. in 27. na sale-zijanskem igrišču na Kodeljevem in se jih bodo udeležili SK Vič, SK Korotan, SK Mladika in SK Zabjok.
V nedeljo 20. t. m ob 16 bo nastopila Mladika proti Viču, oti 17 pa Korotan proti Zabjeku. Zmagovalca in premaganca se bosta med seboj spoprijela dne 27 septembra.
Pri tekmah sinejo nastopiti 6atno tisti igralci, ki so rojeni po 1. januarju 1020.
Vsaka tekma bo trajala samo 20 minut.
Nagrade so razpisane za moštva in za posamezno igralce.
Zaupnik COXI-ja bo podelil nagrade vsem klubom, ki se bodo udeležili tekem.
ie
*?aš dijaški šport pred prvo svetovno vom
Iz kronike ljubljansko klasične gimnazije
Živahno delovanje pred 30 leti
Med našo mladino prevladuje mišljenje, da šola velik sovražnik športa. Preveč vneli igralci nogometa in drugih športov so vseknkoV imeli težave s profesorji ali točnejše, profesorji so imeli težave z učenci, vendar ne zaradi tega, ker so plavali, smučali ali igrali nogomet, temveč zaradi zanemarjanja dolžnosti. Dobrim dijakom p:ič nikdo ni zameril, če so preživljali proste ure pri igrali in pod vedrim nebom. Napetosti med šolo in športom so beli največ krivi »fulirnni« študenti, ki so toliko časa posvetili športu, da ga je primanjkovalo za učenje. Krivi pa so bili tudi športni klubi, ki takim, za šport preveč vnetim dijakom niso pokazali prave poti, pač pa so jih postavili v »službo« tegu ali onega kluba.
Predsodki proti športu so se pojavili dejansko šele po prvi svetovni vojni, ko so prišle do izraza senčne strani strastne medklttbske konkurence. Pred začetkom prve svetovne vojne. prav posebno pa v letih od 1005. do 1914. so bile ravno gimnazije tisle. ki so propagirale med dijaki gojitev nogometa, knles.irenia, iz-letništva, plavati in. sankanju, drsanja in streljanja. V tistih časih so namreč vpeljali v srednjih šolali posefme popoldanske tire zn mladinske športne igre 1111 prostem. Dijaki so .se jib z veseljem udeleževali, slovenski šport pa ie dobil lepo število vnetih pristašev in mladih pobor-nikov.
Sovjetski tank zadet in onesposobljen odstrela italijanskega protitankovskega topa
Ko prebiramo letopise 1 iublinnske klasične gimnazije (takrat sc je imenovala 1. državna gimnazija) naletimo med drugim tudi na obširna poročila o začetkih slovenskega športa. Le-ti so bili namreč tesno povezani z mladinskimi popoldnevi, katere so organizirale šole pod vodstvom profesorjev. Iz poročila o šolskem letu 1905-06 posnemamo, da se ie udeleževalo mladinskih športnih ur povprečno po 70 do 100 dijakov. Na igrišču ob Lattermannovem drevoredu so igrali nogomet, croauet in druge igre. Vodil jih je prof. Robert Kenda. običajno telovadimo pa učitelj Josip Gorečan. Obe vrsti telesne vzgoje sta bili neobvezni, udeležba pa je bila kljub temu obilna.
Šolsko ravnateljstvo ie v tistih časih kupovalo nogometne žoge in drugo športno opremo, Poročilo iz leta 1907. pravi, da ie bilo med 607 učenci, ki so stanovali po zasebnih stanovanjih 220 drsalcev, 335 plavalcev in 204 kolesarji. Dijaki raznih internatov se niso udeleževali šolskih športnih iger. udeistvovali pa so se na svojih igriščih. Omenjene številke so nenavadno visoke; iz kronike ni razvidno, da so imelj dijaki skupne vaje v plavanju, drsanju ali kolesareniu in ie zaradi tega verjetno, da so izdelali omenjeno statistiko le na podlagi iziav.
Dalje čitamo: »Ker so pokazali letos (1908) učenci višjih razredov veliko zanimanje za nogomet, smo jim odredili od 20. maja posebne ure za urjenje. Od tega časa so igrali vsakega lepega dne v treh moštvih po 22 igralcev.« Le-ia 1008 torej, ki velja za rojstno leto slovenskega nogometa, ie bilo na klasični gimnaziji dejansko že šest nogometnih enaistoric! Igrali so večinoma med seboj, priredili pa so tudi nekaj tekem z II. državno gimnazijo in z višjo realko.
Pionirsko delo dr. Tominška
V šolskem letu 1910-11 ie prevzel nadzorstvo nad šolskim športom vnet delavec na polju slovenskega planinstva dr. Josip Tominšek. Obširno poročilo o njegovem delovanju pravi, da so bili učenci nižjih razredov prav dobro izurjeni v croquetu. du pa so gojili tudi izlet-ništvo in tenis. Šolska oblast ie skrbela za to, da so imeli dijaki na razpolago loparje in žogice, pogrešali pa so primernih igrišč za tenis. Zaradi premajhnega igrišča za nogomet ie reorganiziral dr. TomihSek gimnazijsko nogometno družino tako, da ie imel 10 moštev po 6 igralcev.
Medtem ko so morali v prejšnjih letih v zimskih mesecih prekinili s športnim udejstvovanjem, je vpeljal Tominšek zimske treninge v telovadnicah. Tam so se urili zlasti v plezanju, skokih in telovadbi na oroditi. Spomladi 1910 so dobili dijaki veliko športno igrišče med takratno Šiškarsko alejo in Državno cesto: igrišče, ki ga je dala nn razpolago mestna občina, je obsegalo 12.000 m*. Dr. Tominšek jc navezal stike tudi z Ljubljanskim športnim klubom, v katerem so bili zbrani prijatelji veslaškega športa. Imenovani klub je bil pripravljen spre-
Jožef Liibel
Povest o insulinu
Ves razburjen se začne zdravnik sprehajati po sobi ter skuša urediti množico idej, ki mu šume v možganih. Ali je res odkril dosedaj tako skrivnosten vzrok sladkorne bolezni? Ena stvar pa je bila gotova: neutemeljenost prejšnjih teorij. Kako? Ena in ista bolezen naj bi razložila poapnenje žil, v drugem primeru spet možganske motnje, v tretjem pa motnje v prebavilih? Pa vendarl Ali ni bolj preprosto, da imajo vse te bolezni skupen, dosedaj neznan vzrok?
Upal je, da jo prav zdaj odkril ta vzrok. Izrez pnnkreatične žleze je v psičku povzročil izločanje vode, ki je vsebovala sladkor. Ali ni torej dovoljeno sklepati, da je treba pripisovati vzrok sladkorne lmlezni tudi za vse druge primere temu organu? Sicer pa ni treba, da bi pan-kreatična žleza manjkala v celoti. Dovolj bi bil delni izrez in že bi nastali isti učinki pacient bi postal diabetičen.
Če je ta domneva točna, potem je vse lahko ra zložljivo. Ko so krvno votline v pankreasu po-apnenele in je njegova živčna regulacija v možganih v neredu ali pa žleza sama neredno funkcionira, jo treba vzrok vsemu iskati v pankreasu, v njegovem nezadostnem delovanju. Sladkorna bolezen je torej učinek nezadostnega delovanja pankreatično žleze, jo posledica bolezni, na kateri trpi ta žleza.
Asistent je poskušal to misel razviti do konca. Toda |>o glavi so mu plesale še druge, s to povezane misli. Torej on, Oskar Minkovski, jo povzročil odkritje, ki je izmed največjih odkritij sploh v medicini I O njem bodo govorile razprave, učbeniki, ki jih je on nekaj let prej s toliko s|>oštljivosljo prebiral. V vsakem izmed njih bo napisano: Oskar Minkovski je 1. 1880 odkril v pomanjkljivem funkcioniranju pankreasa vzrok sladkorne bolezni!
Postal bi primarij, profesor, še več, postal bi slaven profesor, nesmrten iznajditelj, junak in slavi ienec na pol ju znanosti I
čutil se je ponosnega in srečnega. Začutil je potrebo, da bi svoje veliko odkritje sporočil tudi drugim, da lij jim sporočil o mejniku svojega življenja, ki je bil tudi mejnik v zgodovini medicine.
N'i bilo nlkakega dvoma: on, Oskar Minkovski, je v zadnjih petih minutah postal velik mož!
Ni bilo dvoma?
V	sredo tega veselja in omamnega stanja je nenadoma butnil dvom: oprijela se ga je tako strašna, tako tesnobna misel, da so mu noge začele kar trepetali. Moral je sesti. Moj Rog. in kaj, Če je pes že prej liolehal na sladkorni bolezni?
V	tem primeru bi bilo njegovo odkritje velika zmota, napačen sklep. On bi bil žrtev nesrečnega slučaja, smešne kombinacije I
Čim l>olj jo mislil na to, tein bolj se mu je zdelo verjetno. Saj je jasno: Minkovski ni pred operacijo preiskal psa. Nič ni vedel, ali vsebuje njegova urina sladkor ali ne; o psu ni vedel sploh ničesar, prav ničesar! Mehring mu ga je prinesel, in on ga jo takoj operiral, ne da bi prej ugotovil, ali je njegov pacient že od prej trpel hudo žejo, če je izgubil na teži, skratka, čo je imel sladkorno bolezen. Mladi asistent je bil zdaj že prepričan o tem. Ne da hi vedel, je izrezal pankreas diabetičnemu psu, in pes, naravno, je ostal diabetičen še dalje. (Dalje.)
joti pod streho gimnazijski čoln, obljubili pa so tudi učitelja veslanja.
V	kroniki naslednjih let, ko ie prevzel nadzorstvo nad gimnazijskim športom prof. Kuno Kočevar. čitamo, da je odobrila oblast kredit za nabavko šolskega čolna, na pluvališču v Ko-Icziji in na drsališču v Tivoliju pa so dijaki uživali popust. Pričeli so tudi z nogometnimi tekmami proti dijaškim cnnistoricam iz Triestc-ja, Gorizie in Kočevja. Na tekmi proti Triesteju, katero so igrali 7. maja 1011. so imeli že tisoč-glnvo množico gledalcev, izid pa je bil 2:2. Istega leta so pričeli tudi z velikimi strelskimi tečaji za višjcšolce. Pri strelskih tekmah so podarili ugledni ljubljanski meščani veliko število lepili nagrad za zmagovalce, profesorski zbor sani pa ie nagradil 16 strclcev.
V	zadnjih letih pred svetovno vojno ie bilo nn gimnaziji vedno več prizadevanja za športni prospeh in utrjevanje učencev. V šoli so vpeljali obvezno odpiranje oken v glavnih odmorih, v času zračenja pa so morali dijaki na dvorišče. Nekaj, kar se nam zdi dandanes samo po sebi umevno, vendar čitamo tudi o tem v kroniki o telesni vzgoji. Začeli so tudi prcglcdo-vati higieno dijaških stanovanj in skušali skrbeli za to. da bi bili dijaki poučeni o škodljivosti alkohola in nikotina. Športni spored mladinskih popoklnevov se ie razširil na gojitev raznih panog: nogometu, croqueta, tenisa, balinanja, kolesarenia, izletnišlva s teki čez drn in strn, veslanja, plavanja, drsanja, sankanja in tik pred svetovno vojno tudi smučanja.
Iz kronike je razvidno, da so gojili organizirano le igre in izlete, v ostalih športih pa so se urili več ali mani neorganizirano. Končno omenjamo, da je imel profesorski zbor klasične gimnazije v šolskem letu 1913-14 posebno sejo, nn kateri ie razpravljal o prospehu športnega lideistvovanin in telesne vzgoje. Z nastopom vojne so ukinili mladinske popoldneve, ki so bili pomembni za prvo dobo sloven. športa.
Vatikan in dunafski kongres
Povem še, da sva govorila še o nekem drugem poglavju. O tem poglavju pa mislijo tukaj prav tako, kakor jaz sam. Prepričal sem se tudi, da so moji nazori o tem pravilni, dasi o njih tukaj vsi ne mislijo enako. Predno pa začnem te stvari razvijati, smatram za potrebno poudariti, da bi se motil tisti, ki bi mislil, da so tukaj samo Muratovi pristaši. (Murat je bil kralj v Napoliju. — Op. prev.) Tukaj so mi izrazili, da bi bili nadvse zadovoljni, če bi vedeli, da je Murat nekje drugod in ne tam, kjer je. Žele, da bi se vrnil na 6voje mesto. Vse pa je odvisno od načina. Da bi Vam vse to dobro razložil, moram reči Vaši Eminenci, da so tukaj prepričani, da bi Murat postal pravi kralj v 6tarem pomenu besede, če bi se sklenilo, da ga ne vržemo s prestola, ampak ohranimo. Tega nisem slišal samo enkrat, ampak so tudi drugi hiteli zatrjevati prav elične stvari. Murat bi tako postal pravo nasprotje jakobinca in bi postal velik Napoleonov protivnik, ker se mora pred njim samo bati, prav tako pa bi bil proti sleherni revoluciji, ker bi bilo v njegovo korist, da si ohrani tako lepo kraljestvo, kakor je neapeljsko kraljestvo.
Če pa bo opazil, da ga hočejo vreči s prestola, tedaj se bo v svojem vojaškem nagonu dvignil in se ne bo samo do zadnjega branil, da bi se ohranil na prestolu neapeljskega kraljestva, ampak se bo dvignil na prestol italijanskega kraljestva. Ker se ne bo mogel proti napadom hraniti saVno z nupolijskimi četami, bo dvignil zastavo in proglasil italijansko kraljestvo, enolno in neodvisno, ki si ga toliki žele in sicer zlobni in tudi večina tistih, ki niso zlobni. Vsem bo slikal zlate gradove, postavil sc 1k> na čelo vseh nezado-voljnežev, s prvim sunkom bo vdrl v cerkveno državo, v Toskano in v Lombardijo, nato pa si bo lahko dolgo odpočil. Vprašanje je, čo se bo posrečilo obvladati ga, kar pa ni tako gotovo in to tem-
bolj, ker si lmdo številne države premislile, da bi znova šle v vojsko in mobilizirale 60 do 70 tisoč mož za tako podjetje.
Toda to ni vse. Lahko smo prepričani, da se v Franciji ne bi moglo razvijati kakšno gibanje, ki ne bi istočasno seglo v Italijo. Če pa se bo kaj zgodilo v Italiji, bo to gotovo vplivalo na Francijo. Če bi se Murat dvignil v Italiji, bi to učinkovalo tudi v Franciji, Francija bi se dvignila in nato bi bilo še težje urejali vse drugo. Zato sem se prepričal, da dunajski dvor na kongresu ne bo naravnost napadel Murala, Avstrija ne bo šla v vojno, da bi ga vrgla s prestola. S tega stališča je treba gledati na vso to zadevo in tako si je treba razlagati vse njegovo obveze, vse glasnike, ki jih pošilja in drugo njegove odredbe. Pač pa bi bilo mogoče Murala napasti s strani, to je sprožiti vojno v Siciliji, ta vojna ne bi bila italijanska in tudi ne evropejska. (Pri tem uporabljam izraze, ki sem jih tukaj slišal.) Prepričani so, da si vladar Sicilije želi nazaj kraljestvo in se pri tem naslanja na podporo svojih mogočnih sorodnikov. Ta bi prav lahko vrgel s prestola moža, kj ne bi mogel računati na sile celo Italije in to zaradi vlad, s katerimi živi v miru, prav tako pa si ne bi upal delati težav tam, kjer si ne bi želel sovražnikov. Zato bi moral računati samo z neapeljskimi četami in bi nazadnje moral odstopiti.
Tako gledajo na stvari tukaj in mislim, da se ne motim. Toda Vaša Eminenca bo čutila, kako velika tajnosl je potrebna in jaz sem miren glede tega. Sicer je treba računati na Io, da se tukaj mogoče gleda na stvari Se kako drugače, ker mogoče računajo na jiolrebo zavezništva v Italiji, vendar sem prepričan, da je vse to Iako, kakor sem pravkar razložil. Sicer pa more Murat računati samo na to državo, ne pa na Buri,one in zato bo vedno na tej strani.
Na kongresu pa je sedaj položaj naslednji. Rusija vztraja pri tem in sicer proti volji Avslrije, Anglije, Francije, Španije in drugih nemških knezov, da naj bo vsa Poljska pruska ali pa še bolje,
da naj tudi ne bo ruska pokrajina, ampak poljsko kraljestvo, na prestol poljskega kraljestva pa bi sedel sam car Aleksander, kakor je bil Napoleon Bonapartc kralj Italije. Prusija je po volji svojega kralja in svoje vlado za to, da bi Rusija dobila Poljsko, v zameno pa bi si Prusija vzela Saško, za Saško pa ima že vsa zagotovila z ruske strani. Izgleda, da sta ti dve zadevi že tako urejeni in odločeni. Omenjeni državi, Rusija in Prusija to hočeta, druga zastopstva pa se omejujejo na to, da ne marajo pristati. Sicer pa se zaradi tega ne bodo vojskovale med seboj, dasi bi samo vojna mogla preprečiti, da se nameni s Poljsko in Saško ne bi izvedli.
Obe omenjeni zadevi se bosta izvedli, brž ko bi to dopuščalo notranje finančne razmere in zavezniške zveze med raznimi državami. Nemške zadeve pa med tem čakajo, da bi se poljsko in saško vprašanje uredilo. Sicer pa Saška sploh ni pripuščena k razpravam.
Včeraj pa so 60 počasi začelo obravnavati tudi italijanske zadeve. Deloma so načeli Talleyrandov načrt, to je, da se je ustanovil odbor, sicer ne tako kakor je on želel, vendar pa se bodo razprave začele brez odlašanja.'V odboru'so zastopniki štirih držav in sicer ministri Avstrijo, Rusije, Anglije in Francije. V ta odlior bodo od časa do časa poklicali zastopnike italijanskih dežela, kadar bodo obravnavali njihove zadeve. Poklican je žo bil minister turin-ske vlado, s katerim sedaj obravnavajo njegove zadeve.
Ko bodo pa razgovori s turlnskim ministrom končani, slutim, aa se bo začelo razpravljati o točnih mejah Avstrije ob Padu, kakor to določa člen pariške pogodbe. Za tem bodo govorili o Parmi, ko se bo moralo odločiti, ali jo bodo ddli Marill Luizi, ali kraljici Etrurije ali pa njenemu sinu. Razprava o tem lw silno kočljiva. No vein, ali bom jaz poklican zadnji, ali pa poprej. Če l>om poklican zadnji, bo boj zelo težak, ker bodo razna vprašanja Že urejena,	(Konec.)
Tako so komunisti ropali in uničevali ljudem premoženje
Sistematično so partizani uničevali narod — Njih nečioveštvo je šlo celo tako daleč, da so zastrupljali po vaseh bolnike — Ali je torej kaj čudnega, če je ljudstvo planilo nad te zločince!
Brilej se gre zunanjega ministra
Poročali smo že predvčerajšnjim, kako so v Dobrepoljski kotlini partizani pripravljali na volilnih shodih prebivalstvo na pfve po tisočletjih res »svobodne« volitve. Po stari taktiki iz nekdanjih političnih bojev tudi niso pozabili na volilni guljaž za svoje volilee. Po komunističnem načelu naj bi ga dal seveda kdo drugi in ne partizani. To pot so si izbrali Cerkev, ki naj bi kot njihova zakleta sovražnica sama postala pri-ganjač za njihove volitve. Volilni šlager naj bi liila uradna razglasitev in uzakonitev »osvoboditve« Dobrepoljske kotline. Te uradne razglase jo prinesel sam partizanski zunanji minister dr. Brilej župnemu uradu in strogo naročil, naj jih 31. maja s prižnice slovesno razglase. Naredbe so bile naslednje: Oklic priključitve Dobrepoljske kotline k »svobodnemu« slovenskem ozemlju. Pravic ni nobenih, razen volilne pravire. Na osvobojenem ozemlju je prepovedano kakršnokoli časopisje. Dovoljena so le partizanska glasila. Vsem uradom je prepovedano uradovati z drugimi oblastmi izven »osvobojenega« ozemlja. Pošta ne sme prihajati več, uvedena je partizanska cenzura. Predloženi so bili tudi učni načrti za šolo. Obsegali so samo propagando za OF in petje partizanskih pesmi. Pri verouku se pojasnjuje marksizem. Vsemu prebivalstvu je bilo pod najstrožjimi kaznimi zapovedano sodelovati z OF, vsako izmikanje ali kritizirate pa se kaznuje. Vse to in še kaj naj bi torej poslušalo ljudstvo s prižnice. Ubogo ljudstvo, če bi moralo sredi strašnega razdejanja poslušati to zakonodajo kakor boleč zasmeh! Župnik pa je na veliko jezo partizanov oglašenje s prižnice energično — odklonil.
»Po tisočletjih prve svobodne volitve«
Začetek junija, ko so bili uradni volilni shodi opravljeni, je prišel dan, ki ho z »zlatimi« črkami zapisan o dobrepoljski zgodovini. Prve res »svobodne« volitve! .loj, kako strašna ironija! V vasi so pridrveli do zob oboroženi partizani in začeli zganjati skupaj vse prebivalce. Pod njihovo svobodo so dobili volilno pravico vsi moški in ženske od 18. leta dalje. V svoji »naklonjenosti« do ljudstva so celo priznavali vsakomur ne samo aktivno, ampak tudi pasivno volilno pravico. Ko je bila tako sredi vasi skupaj zgnana vsa množica kakor čreda ovac, so jo partizani obkolili. Tako so hoteli zavarovati volilee, da ne bi kdo mogel nanje vplivati pri svobodni volilni odločitvi. Sredi množice je nato stopil na mizo govornik in v dolgem slavospevu opeval pomembnost tega znamenitega dneva, ko bodo vaščani lahko prvič svobodno volili vaški odbor. Ljudje so molče poslušali njegovo čvekanje in ko je mislil, da je ljudem že dovolj nasolil pamet, jo potegnil iz žepa listek in z njega prečital imena vaščanov, ki jih je predlagal za vaški so-vjet. Ker so zopet tako predlaganci kakor tudi vsi drugi volilci prestrašeni molčali, saj so stali za njihovimi hrbti oboroženi partizani, ki so jamčili za svobodno volitve, je govornik demokratično vprašal, če ima morda kdo kaj ugovarjati proti predlaganim članom vaškega sovjeta. Ljudstvo je zopet molčalo. Govornik je nato z močnim poudarkom ugotovil, da so prve svobodne volitve končane in da je bil vaški sovjet izvoljen enodušno in soglasno, in da se taka enotnost delovnega ljudstva še ni pokazala nikdar prej pri kakih drugih volitvah. Tudi na to mu nihče iz ljudstva ni odgovoril. Pa se je razjezil govornik in rekel, da to vendar ne gre, da bi končali volitve kar tako in da je treba vendar vzklikati izvoljenim tovarišem in jih tako počastiti. Kljub temu so ljudje molčali ko grob. Tako in podobno so prve »svobodne« volitve potekle v vseh vaseh kotline. Za zaključek pa je govornik povsod pojasnil, kakšno bo delo novo izvoljenega sovjeta. Imel bo nalogo popisati po vasi premoženjske razmere prebivalcev, čimbolj natančno. Kdor bo kaj utajil, se bo kaznoval s smrtjo. Vsi navzoči so občutili, da- je bil pojem svobode v novo osnovani republiki res visoko oblikovan in so nato odšli vsi potrti na svoje domove.
Partizanska enakost: »Meni vse, tebi (igo!«
Naslednji dan bi se moralo pričeti popisovanje. Nihče od izvoljenih, ki so bili večinoma vsi imenovani proti svoji volji — partizani so namreč s posebno naslado imenovali v vaške sovjete izrazite in načelne nasprotnike komunizma — tega seveda ni začel. Pa so prišli oboroženi partizani in se pridružili po dva ali trije enemu izmed odbornikov in ga gnali na popisovanje po vasi. Tako so hodili od hiše do hiše in popisovali pre-
moženje in imetje. Partizani so ljudem pripovedovali in pojasnjevali, zakaj je to delo potrebno, namreč: po natančnih zapiskih, ki bodo sedaj napravljeni, bo mogoče vse premoženje enakomerno in po pravici razdeliti med vse vaščane. Ko je bilo popisovanje končano, so popise in sezname odnesli partizani in jih izročili glavnemu štahu. Berači in delomržneži v vaseh so se že veselili, češ sedaj bomo tudi prišteti med one, ki kaj imajo, čeprav ne bomo nič delali. Pa se je njihovo navdušenje hitro ohladilo. Partizani so zahtevali popise samo zato, da so točno zvedeli, kje ljudje še kaj imajo in kam naj pridejo ropat. In resnično, prav po teh seznamih so sedaj pod partizansko svobodo začeli partizani plenili živila in drugo imetje, seveda zase. Od revežev v vasi in tudi od tistih, ki so bili v resnici pomoči in podpore najbolj potrebni, ni od vsega tega zaplenjenega blaga nihče dobil niti za ščepec. Da pa seveda ne f)i moeel kdo očitati, da partizani kar plenijo, ne da bi dajali odškodnino, so za bolj vredne predmete tu in tam celo dajali — bone.
»Dobrepoljska republika« izdaja bone
S temi boni so se partizani posebno radi po-bahali, kadar so kmetom odpeljali recimo zadnje živinče iz hleva. Bone so tiskali v svoji tiskarni v Strugah. Bili so to podolgovati lističi. Na eni strani je med dimniki bil narisan delavec, ki drži v rokah strgano verigo, čez vse to pa je bilo napisano, kakšno vrednost ta bon predstavlja. Na drugi strani bona pa jo bilo z velikimi črkami napisano, da bo bon izplačan — tri mesece po popolni osvoboditvi. Ljudje so se jokali, ko so jim za živino dajali te lističe, za katere so vedeli, da ne bodo nikdar dobili niti groša. Kadar so bili kmetje sami med seboj, niso mogli drugače kot da so ugotovili, da partizanom ni do drugega kakor za to, da do zadnjega izropajo in uničijo prebivalstvo.
Blago za višje in njih milostljive, partizani pa razcapani
Gospodarsko in socialno je bila dolina sedaj »urejena«. Ker so bili partizani prav po cigansko raztrgani, so pač morali poskrbeti tudi za svojo zunanjo lepoto. Treba jim je bilo novih oblek, kajti vsi so prodajali platno na mestih, kjer ga dostojen človek res ne prodaja. Dobrepoljske trgovine so bile tedaj z blagom dobro založene, partizani pa so imeli točen j>opis zalog. Zato so je lepega dne pred vsako trgovino ustavil voz. Po nekaj partizanov, oboroženih do zob, je prišlo v trgovino in začelo se je nakladanje. Znosili so bale najrazličnejšega blaga na vozove in ko so delo opravili, se niti zahvalili niso. pa celo bone so »pozabili« dati. Pozneje so ljudje ugotovili, da je bilo blago razdeljeno, a le glavni partizanski štab in ves izvršilni odbor je dobil nove »uni forme«. Zlobni jeziki so po vaseh vedeli pove dati tudi to, da so se na novo uniformirale tudi njihove »milostljive«, ki so se sprehajale po turjaškem gradu. Ko so partizani srečno končali zbiranje imetja na podlagi popisnih pol, pri če mer so nato pozabili na tako imenovano pravično razdelitev, je Dobrepoljska kotlina lahko na pravila čudovito bilanco. Ničesar nisi več mogel kupiti, ničesar dobiti. Tudi najbolj nedolžnih in brezpomembnih predmetov ni bilo več na razpolago. Tudi šivank ne. Vse to so vzeli v oskrbo partizani, ki so se ponosno bahali, da so tako rešili ljudstvu njegovo premoženje, češ, da ga ne bi mogla zaseči italijanska vojska, če bi slučajno prišla v dolino. Obupano ljudstvo pa je ob tem zasmehu moralo — molčati.
Nezaslišano: vsa dolina je bila »izdajalska«!
Svoboda je postajala vedno občutnejša, vedno otipljivejša. Kar na lepem so partizani, ki jih je strašno bodlo to, da jim nihče od prebivalstva ne zaupa in nihče prostovoljno ne stori zanje nt česar, začeli kazati svojo jezo nad ljudstvom Hoteli so se deloma maščevali za odpor ljudstva deloma pa ga prisiliti, da bo, hočeš — nočeš, moralo z njim v gozdove. Po vseh vaseh se je začela gonja proti prebivalstvu, proti poštenja kom. Kot povsod za to so porabili dejstvo, češ vojaške oblasti so izvedele, kaj se godi v osvobojenem ozemlju«. To ne bi bilo mogoče, če ne bi bilo med prebivalstvom »osvobojenega ozemlja« vse polno izdajalcev, ki poročajo vojaškim oblastem o »osvobodilnem« gibanju partizanov. Ljudstvo je dobro vedelo, da je vse to prazna pretveza, saj ni bilo treba ničesar izdajati: sa-botažna dejanja, prekopane in zaprte ceste so dovolj jasno same govorile, kaj se pripravlja v dobrepoljski kotlini. Toda za partizane je bila
pretveza dovolj dobra, da so izrekli nad vsem irebivalstvom »osvobojenega«, ozemlja — kazen. Izšli so lepaki, v katerih je bila pod smrtno kaznijo prepovedana hoja iz ene vasi v drugo. Lepak je to utemeljeval s tem, da bo tako vsaka izdaja, kaj se godi po vaseh, onemogočena. Prepoved je seveda zadela strašno prav vse prebi-• aloe. Bilo je to v času, ko je bilo na polju naj-eč dela. Zato so njive ostale neobdelane in tudi sena ni bilo mogoče pospraviti. Pa kaj je to brigalo partizane! Njim je šlo le za to, da bi beda v osvobojenem« ozemlju zrasla do vrhunca.
Nalašč izzvani spopadi naj prisilijo kmete, da bi zbežali k partizanom
Ker so čutili, da tega ne bodo dosegli samo z odredbami, so sklenili izpeljati zločinski naklep in spremeniti sedaj mirne, čeprav iosvobojene£ vasi, v bojno področje. Zato so na ol^Jetnico'vojne z Rusijo 22. junija in na kresni večer po vseh vrhovih osvobojenega' ozemlja kurili kresove in zažigali rakete, na katerih mestih pa so napravili iz kotline zahrbtne Izpade, na katerih so iz zased skušali napadati italijansko vojsko. Dobili so seveda odgovor kakor so ga zaslužili. Sedaj je prišel pravi čas zanje. Umikali so se počasi in tako, da so streljali iz kmečkih hiš po vaseh, ki so jih kljub joku in prošnjam domačih zasedli. Na srečo med nirnim prebivalstvom ni bilo mnogo žrtev, v glavnem nekaj ranjencev. Pač pa je hila pri teh spopadih poleg nekaterih drugih hiš popolnoma porušena šola v Strugah, katero so si zbrali partizani za skladišče vsega naropa-nega blaga. Tako so bile tudi vso njihove zaloge v celoti uničene.
Beg ljudstva pred partizani
Ljudstvo je čutilo, da hočejo partizani na vsak način doseči to, da bi v vsej dolini zavladala popolna beda in obup. Da bi to preprečilo in da se umakne partizanskemu strahovanju, so začeli ljudje v vseh vaseh dobrepoljske kotline bežati. Začeli so seliti iz hiš zadnje imetje, ki so jim ga partizani pustili. Prav vse: pohištvo, orodje, les in vse drugo so znesli iz hiš in gospodarskih poslopij ven na polja in v najbližje gozdove. Tudi niso nič več stanovali doma. V gozdovih, po raznih jamah so prebivali noč in dan, tudi živino so odpeljali s seboj. Beda je bila v resnici nepopisna. Partizani so se jim smejali in se norčevali iz bojazljivih kmetavsov. Partizanski kolovodje pa so bili nad vse zadovoljni. Saj je njihova setev odlično zorela, pot v revolucijo se je dobro pripravljala: ljudstvo je že obubožano, zbegano, lačno, končno bo celo partizanski rešitelj dobrodošel.
Partizanski zdravnik zastruplja kmečke ranjence
Partizane je skrbela samo ena stvar: prepre-čili je bilo treba, da ne bi vojska rešila prebivalstva njegovega trpljenja. Zato je bilo treba vcepiti prebivalstvu še prav posebno sovraštvo do italijanskega vojaka. In izmislili so si v resnici peklenski načrt. V svojih glasilih in z živahno ustno propagando so začeli konec junija širiti med vsemi kmetovalci gorostasno novico, da strelja italijanska vojska z zastrupljenimi kroglami. Ker so nekateri kmetje imeli pri sebi še od prvih spopadov nekatere ranjence, laž ni užgala. Ranjencem so so namreč rane lepo celile in nikjer ni bilo opaziti kakega zastrupljenja. 1'a so videli partizani, da morajo svojo laž podpreti. Nič lažjega! Kar čez noč se je začel zločinski partizanski zdravnik z vso dobrosrčnostjo zanimati za vse kmečke ranjence. Za vsakim je slikal toliko časa, da ga je končno vendarle našel. Vsakega je najprej »vestno« pregledal, zmajeval z glavo, češ. da se mu zdi kljub dobremu videzu rana še vedno nevarna in da se boji zastrupljenja, saj so vendar krogle bile zastrupljene. Vsako rano je zato prevezal in položil nanjo poseben obliž, ki naj bi preprečil zastrupljenje. In glej, kar hitro so začeli dobivati ranjenci hudo vročino, začelo se jim je blesti, domači pa vsi v strahu, kaj bo sedaj, bolniku se je poslabšalo. Vendar ljudje niso nasedli. Tudi sedaj ni užgala partizanska laž. Kljub grožnjam s smrtjo so na skrivaj in res v smrtni nevarnosti odpeljali nekaj ranjencev mino partizanskih straž iz kotline in naprej v ljubljansko bolnišnico. Ze na kolodvoru, še bolj pa v bolnišnici, so zdravniki ugotovili, da vročina ranjencev izvira od zastrupljenih obližev, ki so bili položeni na rane. Mera hudobije je bila polna. Ljudstvo je sedaj vedelo, da so bili partizani celo pripravljeni zastrupljati nedolžne ranjence samo zato, da bi osovražili pri njih italijansko vojsko. Tako so bile razmere v partizanskem »raju« dobrepoljske kotline konec junija.
JAROSLAVU KIKLJU
ob šestmesečnem jubileju mučeništva.
Sest mesecev — o, to jc drag spomin -kar si odšel od nas vos zmagovit, naš vzor si ti in nove dobo »vit slovenske senilje mučeniški sin.
(ilej, nekdaj so hvalili ta zločin, a danes se jo vsem odprl vid; ti finagovaler si in si naš ščit, ki zmotam oznanjuješ njih pogin.
0 Jaro, bil si irtev strašne zlobe, idaj ti si nam poroštvo nove dobe, ki ie se svita iz teme viharja.
0 Bogu hvala, da oči odpira tdaj tvoja irtev in da tvoja vera mogočne upo v dušah nam ustvarja!
A. S.
Gospodarstvo
Racionalizacija v italijanskim bombažni industriji
Odbor za proučevanje racionaliziranja v italijanski industriji jc dovršil svoie delo, v kolikor tiče bombažno industrijo, io sklepu lega odbora bo znašal od I. oktobra dalje delovni čas v vseh teh podjetjih 32 ur tedensko. Pretežno žensko iu mladoletno delavstvo, ki bo na razpolago radi zmanjšanja delovnega^ času, Ivo izbrano po socialnih in družinskih vidikih, dočim bo kmetijsko delavstvo, dano na razpolago kmetijstvu. \ mesecih december, januar in februar bo ukinjeno delo v vseli bonibužnih tovarnah ra/cn v onih, ki ra/|>olagnj<> z lstnimi električnimi centralami ali z omrežjem, ki ni zvezano z nacionalnim omrežjem. Delavci, ki so na razpolago podjetjem, bodo dobivali i/, blagajne za izravnave mezd 75 odstotkov zaslužka, ki odgovarja normalnemu 40 urnemu tedenskemu delu. Tudi dopuste bo moralo delavstvo izkoriščati v tem času.
Na ta način l>o v zimskih mesecih dosežen velik prihranek pri potrošnji električnega toka, kar bo lahko prišlo v korist onim industrijam, ki delajo naravnost za vojne dobave. Nadalje je zmanjšanje delovnega časa in začasna ustavitev dela tudi v zvezi z manjšimi razpoložljivimi količinami surovin. Zlasti pa se je odbor pečal z vprašanjem delavstva, ki bo zaradi teh ukrepov ostalo na razpolago. Predvsem je računati, da Ik) vse delavstvo našlo takoj zaposlitev v kmetijstvu, ki potrebuje zelo veliko delovnih sil.
Prijava terjatev napram Hrvatski
AS. Do 10. oktobra t. 1. se morajo prijaviti Nacionalnemu zavodu za zamenjavo z inozemstvom, Roma, Via dei'Umilt& 43, vse partije kreditov, ki jih imajo fizične ali pravne osebnosti, ki stanujejo v Italiji ter na bivših jugoslovanskih ozemljih, sedaj priključenih Italiji, napram fizičnim in pravnim osebam, ki stanujejo v Neodvisni državi Hrvatski, ki so nastale pred 10. aprilom 1041. Te prijave je treba poslati v obliki seznamov, ki morajo vsebovati: italijanskega upravičenca. hrvatskega dolžnika, znesek terjatve, datum, kdaj je ta terjatev nastala, narava obveznosti in če je bil znesek med tem že plačan po hrvatskem dolžniku pri kakšnem denarnem zavodu na Hrvatskem v korist italijanskega upnika. Nolienih prijav ni treba vlagati za one terjatve in jih zneske, ki so bile svoječasno plačano po hrvatskih protistrankah v klirinški račun lla-li ja-Jugoslavija.
Nezaposlenost v Evropi. Gospodarski bilten agencije Štefani piše iz Berlina: Sedaj bodo mobilizirane zadnje rezerve evropskih .1-lavnih moči. V juliju lanskega leta je bilo pri posredovalnih uradih za delo na celinski Fvropi vpisanih še 2.4 milij. nezaposlenih, sedaj pa je to število padlo pod t milijon- Samo na Švedskem, kjer država ne nadzira dela, je število nezaposlenih razmeroma visoko: 130.000, to je za sto odstotkov več kot pred vojno. V ostalih deželah velik del nezaposlenih ne moro biti zaposlen, ker gre dejansko v polovici za delavstvo, ki ni več sposobno za delo ali pa samo za laž ja dela. Da se ne bi preveč poverahi zaposlitev žensk, je edina možnost vposnrviti pravilno razmerje med razpoložljivimi delovni-, mi silami in potrebami v tem, da «e poveča kakovostni donos dela, pa tudi količina delo. kar se da doseči predvsem z izboljšanjem strokovne vzgoje.
Ali si se že naročil na najboljši tednik »Domoljub«?
KULTURNI OBZORNIK
Čas, Št. 4—5
Uvodno razpravo v nov zvezek znanstvene revije Čas (ki obsega dvojno številko 4—5 36. letnika) je napisal univ. prof. dr. J. Janžekovie ter se je v njej lotil zanimivega problema, kako so se naravoslovne znanosti v zadnjih desetletjih pokristjanile. Zanimivo je, da je na ta problem, ki se je v inozemski literaturi že ^ obravnaval, prišel pisatelj na podlagi naše znanstvene revije Časa in njega predhodnikov Rimskega katolika in Katoliškega obzornika. Kako pogosti so bili včasih v njih članki o razmerju med vero in znanostjo! Kako se je pobijalo nasprotje med njim, ki ga je tedanja doba tako podčrtavala! Koliko se je pisalo o darvinizmu, o problemih iz fizike, astronomije, kemije itd. Zdaj pa so take razprave prava redkost. Kaj se je zgodilo? Katoliška apologetika se je preusmerila. Umaknila se je za bojno črto, ki je odbijala napade, prihajajoče s področja naravoslovnih ved, ker ji je — zmanjkalo sovražnikov. T^ preokret je tako zanimiv, da si ga zato hoče g. profesor natančneje ogledati in ga komentirati. In tako je,nastal ta članek, v katerem je najprej pokazan mate-rializem in pozitivizem XIX. stoletja in porast naravoslovnih znanosti, ki so skoro vsak dan našle nove iznajdbe. Kako klavrna je bila tedaj etara romantična filozofija kakega Hegla v primeri z novimi iznajdbami materialističnega sveta! Tako je ta čas postal velik nasprotnik hrščan-stva in njegovega razodetja, njegove vere, ter je sploh smatral filozofijo in vero za plod domišljije 1 neresničnosti. Apologeti so sijajno branili resničnost "vere, toda miad človek je bil nezaupljiv
in pristavimo mi, je hotel biti vedno moderen
in na najnovejši stopnji razvoja v svetu, zato je propagiral materializem in scientizem tudi tedaj, ko se je v svetu že — preživel. Ta veliki preobrat v znanosti, odpor proti materializmu in scientizmu, ki ga je začel 1. 1874 Boutroux, pa je vsebina drugega poglavja. Pisatelj se ozira predvsem na razvoj filozofije v tem času, ki se je z glavnimi predstavniki francoske filozofije sicer uprl scientističnemu racionalizmu, zašel pa v neki znanstveni skepticizem, v znanstveni realiti-vizem, ki je krščanstvu v bistvu sicer še bolj nasproten. V resnici pa je bil veri bolj prijazen, kajti smatral jo je za eno izmed »hipotez«, enakovredno svojim hipotezam, dočim ji je pozitivna znanost popolnoma odrekala vsako pomembnost. Tako je začetek XX. veka že gledal v veri neko plodno hipotezo, zaradi česar je postala veda iz nasprotnice prijazna soseda in celo zaveznica religije. Tretje poglavje pa nam prikazuje zanimivo anketo iz leta 1926, ki jo je sprožil pisatelj de Fleurs od Francoske akademjie ter predložil drugim članom vprašanje: »Ali je znanost nasprotna religioznemu čustvu?« Od 88 članov Akademije jih samo 15 ni odgovorilo, a niti eden ni odgovoril, da vidi med vero in znanostjo nasprotje! To je dovoljšen znak za spremembo duha v tem času. Učenjaki največjega svetovnega imena predavajo sedaj o apologetičnih vpršanjih (Planek. Hartmann, Bavink itd..). K temu pre obratu je največ pripomogla epistemologija, to je razglabljanje o pogojih in bistvu znanstvenega prizadevanja. V zadnjem času pa usmerja učenjake k veri — fizika. S tem se pisatelj ukvarja v zadnjem poglavju Sodobna fizika in religija, kjer ugotavlja, da sodobna fizika ni samo strpna do religije ali prijazna, temveč podaja naravnost nove dokaze za bivanje božje. — Lep je zaključek članka, ki smo ga zaradi važnosti podrobneje podali. Podana je v kratkih stavkih vsa doba borbe za vero: v XIII, stol. je bil boj med filo-
zofijo in teologijo, ta ločitev se je po zaslugi sv. Tomaža izvedla Cerkvi v prid: samostojna filozofija je jiostala zaveznica teologije. Pozneje se je ločevala znanost od filozofije. Tedaj pa katoliški svet ni imel takega genija, ter se je zato znanost sprevrgla v nasprotnico vere. Toda danes je tudi ta nevarnost za vselej odstranjena: scientizem se ne bo nikoli povrnil. Toda večni Nasprotnik ne bo miroval. Gotovo že snuje novo l>ojišče proti Cerkvi. — Druga razprava je posvečena razvoju pravne filozofije na Slovenskem in jo je napisal dr. iur. et phil. Rudolf Trofenik. Na devetih straneh je podana linija razvoja slovenske pravne filozofije od 19. stoletja dalje, kajti preje kljub lepemu številu velikih pravnikov in kljub posebni pravni reviji Slovenci niso imeli pravne filozofe, samo pravne pozitiviste. Šele pozneje se je začelo vprašanje: Kaj je pravo in odkod njegov izvor? In kako so odgovarjali na ta problem posamezni filozofi, da pisatelj kratek prerez, ki sega tako v razvoj slovenske filozofije kakor tudi prava. Med tomisti, ki se pečajo s pravom, imenuje začetnika Lampeta, Ušeničnika, Kreka, Jeraja, Močnika in Odarja. Bolj ga zanimajo pravnofilozofske razprave Janka Pajka, ki pa ni bil jurist. Prava slovenska pravna filozofija se začenja šelo s Pitamicem, ki se je kot jurist in filozof pivi temeljito lotil pravnofilozofskih vprašanj ter ga šteje med naj-odličnejše pripradnike Kelsenove, šole. Drugi pravni filozofi so še pokojni Žolger, Furian, Jur-kovič in Gorazd Kušej. Zaključujeta pa ta pregleda tako odlična filozofa, kakor je pravnik filozof Spektorskij, ki deluje med nami, ter prof. Veber. Končni rezultat je, da smo bili Slovenci kot majhen narod v pravni filozofiji pretežno objektivno usmerjeni, ter ga ni med njimi, ki bi dajal državi atribute, kakor jih je dajala Laband-Jeilinekova šoia. — /mani naš slovenski iolklo-rist dr, F r. Kotnik je napisal tretjo razpra-
vo o osnovah slovensko ljudske medicine. Pod to
si predstavljamo razne zdravilne rastline, pa tudi mazaštvo, zvezano z raznimi coprnijami. In temu zdravljenju išče Kotnik osnov v dobi, ko verskega vprašanja 110 moremo ločiti od zdravstvenega, V to prvo dobo moremo priti samo preko etimologije imen. Vrač in bali sta bila prva zdravnika. Kotnik raziskuje, kakšne so bile besede teh zdravnikov«, to so bili zagovori (čarovni izrek). Iz poganske dobe nam ni ohranjen noben zagovor, vsi so bili pozneje zapisani. Ob tej priliki podaja Kotnik glavno slovensko literaturo o zagovorih po kronološkem redu. Posebno poglavje je posvečeno samostanom kot širiteljem zdravilstva. Tu je zbrano lepo gradivo, kako so se na Slovenskem širili samostani, ki so imeli v programa tudi bolniško služI«) ter dokazi zanjo na naših tleh. Iz teli samostanskih lekaren se je širila domača medicina po deželi ter postala »ljudska medicina«. Iz tega časa so ohranjeni razni zapiski rastlinskih imen, ki pridejo pri zdravljenju v poštev. Tako je bila krščanska karitas tisti motiv, ki je navajala samostance v prvih časih k zdravljenju bolnikov, kakor mora tudi današnji misijonar imeti precej pojma o zdravljenju. Sledovi naše sedanje »ljudske medicine« pa nas vodijo z vračem, balijem in zagovori v staroslo-vansko pogansko dobo preko Nemcev in Grkov prav v Zakrpatje in orient, z zdravili in botaniko pa preko sv. Hildegarde k Plini ju in Grkom, Krščanstvo pa zdravi tudi z molitvijo.	1
To so glavne tri razprave te dvojne številke. Slede samo še ocene novih knjig, kakor so Tomšičevo Vojno in nevtralnostim pravo (Dr. I. B.), Trstenjakova Metodika verouka (drf), Fajdigovi Moralni čudeži (Jan Oražem) ter nemško Sv. pismo za življenje (Fabijan).
Revija je giasiio Leonove družbe ier eiano letno 30 lir.	10* j

Koledar
Sobota. 10. septembra: Kvntre; .Tannarli. škof in mučenec; Konstancija, devic« In mučenica; Pompoza, devica in mučenica; Pelej, mučenec.
Nedelja, 20. septembra: Agapit I., papež; Evstahij, mučenec; Favsta, devica in mučenica; Tcopist, mučenec.
Novi grobovi
■{- V Zagrebu jo 11. septembra po kratki bolezni umrl gospod Miloš Lonareič, cand. techn., edini sin veleindustrijca g. inž. Milana Lenarčiča z Verda. Naj mu sveti večna luč! Žalujočemu
g. očetu našo glot>oko sožalje I *
—	VsJ Dolenjci so vljudno vabljeni, da se
udeleže v nedeljo, 20. soptembra 1942 oh 5 popoldne našega skupnega romanja k Mariji Pomočnici na Rakovnik. Pridite vsi I
—	Ravnateljstvo I. moške reulne gimnazije v Ljubljani javlja, da lx> sprejemni izpit v Šoli na Grabnu dne 21. in 22. septembra. Prijavljeni učenci naj se zberejo 21. t. m. ob 8 na hodniku v I. nadstropju. S seboj naj prinesejo pero, svinčnik in pivnik. Nižji in višji trfajni izpiti se bodo začeli dne 23. septembra ob 8 v poslopju gimnazije za Bežigradom.
—	Privatna dvnrazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva ulica st. 27 (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata), vpisuje vsak dan dopoldne.
—	Po deževju hladneiše. Od 7 zjutraj v Četrtek naprej jo še nekoliko rosilo, lako. da je ombrograf zaznamoval še 0.1 mm dežja. V septembru je bilo doslej sedemkrat deževno in je v tem Času padlo do 52.3 nun dežja. Že v četrtek dopoldne so je začelo počasi jasnili ter se je po-poidne do dobra zjasnilo. V petek zjutraj je nastopila gosta jesenska megla. Bilo je zjutraj prav hladno. Nekateri so se že oblekli v toplejše suknjo. V leni poletju je sedaj v drugič, da je jutranji temperaturni minimum padel pod + 10«C, prvič Je to bilo 28. avgusta in v drugič sedaj v petek, 18. t. m., ko jo toplomer dosegel + 9" C. V četrtek, 17. t. m. pa je ludi dnevna temperatura znatno padla. Bilo je največ -t- 19.2° C Barometer pa je od 767.7 padel na 764.4 mm. Stanje je še vedno nad normalo.
—	Kupčije s hišami In zemljišči. Zemljiška knjiga je zaznamovala v zadnjem času nekatere manjše kupčije z zemljiškimi parcelami. Jakob Pctrlč, posestnik v Ravnah pri llotederšici, okraj Logatec, je prodal Ani Zalokarjevi, trgovki v Ljubljani, Mestni trg št. 19. zemljiško parcelo št. 5723 k. o Spodnja ftiška v izmeri 300 m- za 14.400 lir. Kvadratni meter jo bil po 40 lir. Ista ku|>ovalka Ana Zalokarjeva ,je dalje kupila od Ivana Zakotnika, posestnika v Kosezah St. 1, Podutiška ulica št. 19, zemljiško parcelo št. 568,4 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 412 m3 za 16.480 lir. Tudi v tem primeru je bil kvadratni meter po 40 lir.
—	Sladkorna pesa v naših krajih. V Ljubljanski pokrajini prej nismo sadili sladkorne pese. Vse sladkorne tovarne bivše Jugoslavije so se nahajale v Banatu in Bački, le ena na ozemlju bivše Srbije. V bivši Sloveniji ni bilo nobene sladkorne tovarne, dasi je sladkorna industrija nekoč prav v Ljubljani lepo uspevala. Toda v stari »cukrarni« so pred stoletjem predelovali le sladkorni trs v sladkor, ko pa je nastopila po evropskem kontinentu zmagovito pot sladkorna pesa, je morala ljubljanska sladkorna industrija likvidirali. Zadnji dve leti pa so naši kmetje in pridelovalci le zasadili del svojih njiv s sladkorno peso. Ta pesa ima v naših krajih mnogo manjši odstotek sladkorja. kakor kje v Italiji ali na jugu Balkana, ker pač pri nas kultura te pese ni tako razvita in znana, dasi bi naše podnebje tudi ugajalo sladkorni pe.si. Kmetje sladkorno peso sejejo in goje bolj za živinsko krmo, namreč za prašiče, ker je mnogo bolj redilna od navadne živinske pese, neprimerno bolj pa še od navadne vodene repe. Iznajdljive gospodinje pa so sladkorno peso uporabile tudi za nekaj drugega, namreč kot dodatek pecivu. Izvrstno namreč nadomešča v pecivu (v štrukljih in sličnem) dražje sadje. Povrh tega pa je treba tako pecivo dosti manj sladiti kakor drugo, ker koščki pese že sami nadomeščajo sladkor. Iz tega razloga je tudi mnogo ljubljanskih malih pralelovalcev pridelalo letos nekaj sladkorne pese.
j$LEN
je spisal uvodno povest I. del trilogije
BOBRI
BOBRI
za II letnik najboljše in najcenejše zbirke knjig „Slovenčeve knjižnice". Ne bo Slovenca, ki te knjige ne bi z na|večjtm zanimanjem vzel v roke. V povesti oživi ..Veliko jezero" Ljubljansko barje z mostiščarji, živalmi, rastlinstvom itd. Najboljši naš pisatej je spisal pivo knjigo iz davne zgodovine, iz naše Ljubljane, oziroma nje okolice.
BAB CM 10 okni Ri ,,Sam" ki DnBSM
JttL3»Hl I- del velike trilogije GSUDfffB
prikazal tako močne like naših mostiščarjev, da nam v vsej pes rosii stopajo pre 1 oči. Goršetove slike pa nam jih oživljajo in dajejo knjigi nepre cenljivo vrednost. Kdor bo ho el poznati Ljubljansko barje piel 300J leti bo moral pozna i Jalenovo
knjigo „'wn". ■ BI PU naš pisatelj planin je JAilhfi šel v L dolu trilogije iskat motivov za svojo povest v dolino — na Ljubljansko barje. — V povesti zaživi zopet pisateljeva lovska žilica. Seveda lovi bobre z pastmi, ribe s harpunami, ptice, risa s puščicami, medveda s sulico itd. — Pisateljevo pero nam čara naravo, lepoto je era, dolin m gora, da se nam duša o Ipočije. Naj še vsak naroči zato na najboljšo družinsko zbirko knjig „clovenčevo knjižnico", dokler je še čas! Vsaka knjiga bo za natočnike stala le ti lir. Za nenaročnike, bodo knjige dražje! — Prva knjiga bo izšla I. oktobra tega leta. Druga knjiga bo veličasten roman iz Kristusovih časov
Neznani učenec
ki popisuje vso propalost poganskega sveta in Vstajenje. — Ta knuga bo izšla 10. oktobra t. 1 Propagirajte to vredno dtužinsko zbirko knjig pri
svojih znancih in prijateljih. Kdor nam pridobi 5 naročnikov na zbirko bo
oobival kndge zastonj. Na „Slovenčevo knjižnico" se naroči lahko prav vsak, tudi ori ki niso naročeni na naše časopise Zalo propagirajo te knjige tudi me I nenaročniki naših listov: Med njimi boste najhitreje pridoh li 5 naročnikov in tako sami dobili 38 prelepih knjig zastonj. Vsak naročnik „Slovenč.eve knjižnice" bo dobil 2 knjig za nagrado! — Pišite enostavno dopisnico na „:>lovenčevo knjižnico, Kopitarjeva 6, Ljubljana"
čtju&djakta
1 Simfonični koncert, ki bo v proslavo 150-letnice rojstva slavnega opernega skladatelja Rossinija, je preložen in se bo definitivno vršil v petek, dne 23. septembra ob pol 7. uri zvečer v opernem gledališču. Naslednji dan bo pravtako v operi uprizoritev Rossinijeve opere Seviljski brivec. Vstopnice za koncert bodo od torka dalje v predprodaji v operi. .
1 Poslovilni večer lektorja Nemške akademije dr. Driinerjn. Za svoj zadnji večer pred odhodom na vojno dolžnost je leklor Nemške akademijo dr. Driiner sestavil lep spored, s katerim je z besedo umetnikov in glasbo ruzodel svoje globoko pojmovanje nemškega poslanstva na svetu ter svoje veliko prepričanje v idealni svetovni mir po tej veliki vojni. Kot izredno kultiviian in globok znanstvenik in umetnik je sam izbral tiste odstavke iz nemških umetnikov in zgodovinopiscev, ki predstavljajo najbolj plastično veliV.e postave iz nemške zgodovine: Karla Velikega (Einhart), cesarja Friderika L (A. Stifter), princa Evgena (Srhik), Friderika Velikega (llenri dc Catt) ter Hitlerja (neznani pesnik iz Hitlerjeve mladine). Zaključil pn je s pesmijo C. F. Meyerja o svetovnem miru. ki je dal tudi niotto te<>a večera: tedaj se izgradil bo državni red. / ki poiskal bo mir za ves ta svet! Med le odlične recitaclie pesmi, umetniške in znanstvene proze je pa vključil tudi koncertne ločke reprezentativne nemške glasbe, ki jih jo sam Izvajal na klavirju, namreč Bacha (•»Passacaglia« v d-mollu, Kuga« v Es-duru) ter Beethovna (Largo v C-duru ter Pogrebnico na smrt heroja). Tako se je Izkazal dr. Drtlner tudi kot pianist. Lep umetniško in programsko enotni večer je vzbudil pri Članih veliko navdušenja ter so se predstavniki nemške družine v Ljubljani s prisrčnimi besedami poslovili od svojega lektorja.
I Formularji za prijavo kuriva so tostran kontrolne črte že dostavljeni po vseh hišah. Kdor jih navzlic temu še ni dobil, naj gre takoj ponje k vratarju na magistrat, ker morajo biti vsi formularji pripravljeni za raznašalce, ki jih že pobirajo po hišah. Nihče naj pa izpolnjenih formularjev ne nosa na magistrat ali na korporncijski svet ,ker pridejo uslužbenci mestnega preskrbovalnega urada satni v vsako hišo ponje. Spet opozarjamo, naj podnajemniki ne pišejo svojih formularjev, ker jih jim ni treba imeti, temveč morajo biti njih podatki na najemnikovem formularju.
1 L dekliška meščanska šola v Ljubljani. Učenke, ki so bile dne 17. septembra zadržane, morejo delati popravni ozir. razredni izpit dne 25). septembra 1942 ob 9 dopoldne v šoli na Grabnu. Upraviteljstvo.
1 Uršulinska gimnazija. Sprejemni Izpiti bodo 22. in 23. septembra. Izven meje stanujoče učenke lahko dobe pri ravnateljstvu potrdila za prehodnice.
1 Vpisovanje v trgovsko ličilišfe »Ohristotov učni zavod« v Ljubljani, Domobranskn cesta št. 15, za enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti je
vsak dan dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 3 do 6 ter traja do 5. oktobra. Tega dne prične redni pouk. Podrobne informacije in brezplačne prospekte dobite v pisarni ravnateljstva.
1 Uprava narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na razpis abonmaja za novo gledališko sezono, ki prične I. oktobra. Prijave sprejemajo v veži Dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 13. do 17. ure popoldne v ponedeljek 21. t. m. Od torka od 10. ure dalje nodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Uprava vabi k številnemu vpisu.
1 Razstava akad. slikarja Tineta Gorjupa. V
nedeljo, 20. t. m. bo odprl svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu slikar Tine Gorjup in sicer ob 11 dopoldne. Uvodne besede bo imel predsednik Društva slovenskih umetnikov prof. Saša Šantel. Tako razstavlja Tine Gorjup svojo prvo kolektivno razstavo v Ljubljani, kajti pred tem jo je imel že v Kranju, kjer je služboval kot profesor risanja na tamkajšnji gimnaziji. Prvikrat pa je nastopil pred slovensko javnostjo v Ljubljani v družbi z Lavrinovo in Baro lteniče-vo. Pozneje je razstavljal tudi v drugih krajih z velikim uspehom. O slikarju bomo še govorili, sedaj samo naznanjamo njegovo razstavo, ki 1k> odprla od 20. septembra do 11. oktobra.
1 Zidarje in stavbne delavce vljudno vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 20. septembra ob 9 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, pritličje. Na sestanku bomo poročali o mezdnem gibanju stavbnega delavstva in o zaščiti delavcev pri javnih delili. Zaradi važnosti razgovora vsi vljudno vabljeni. — Skupina zidarjev pri Pokrajinski delavski zvezi.
1 Krznarske in tapetniške pomočnike vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. septembra t. 1. ob 10.80 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, 1. nadstropje, 6oba št. 5. Na sestanku bo referent oddelka poročal o kolektivni pogodbi, ki naj se sklene za navedeni stroki in o ostalih aktualnih vprašanjih. Z ozirom na važnost dnevnega reda vse vljudno vabimo. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ.
1 Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ vabi vse delavstvo, zaposlend v iivilski industriji v Ljubljani, da se udeleži strokovnega sestanka, ki bo v nedeljo, dne 20. septembra ob 9 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5. Dnevni red sestanka je 6ilno važen, zato naj ne bo delavca te stroke, ki se ne bi udeležil sestanka.
1 Delavci v elektromehaničnih in sorodnih delavnicah so vabljeni, da se udeleže strokovnega sestanka, ki bo v nedeljo, dne 20. septembra ob i0 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 8.. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ.
1 Promet na cestni železnici nekdaj in sedaj. Izredno živahen je sedaj osebni promet na cestni železnici v vse smeri, po vseh progah. 1'olrebno pa bj bilo, da bi se ljudje ob opoldanskih urah nekoliko disciplinirali. So ljudje, ki so pravi opoldanski zastonjkarji. Prav opoldne je namreč promet velikanski in naval občinstva na vrhuncu, kajti vse hiti iz uradov in pisarn domov h kosilu. Zato jo opažati, da se mnogi kar na stopnišča obešajo in se vozijo, ne da bi dobili listek. Treba pa je pripomnili, da uprava ccslne železnice nikakor v takih primerili ne odgovarja za kako nesreče in nezgodo. Leta 1001 dne 6. septembra jo začel ljubljanski tramvaj voziti, takrat saino na progi glavni kolodvor tja do^ dolenjskega kolodvora. Pivi dan so se Ljubljančani na tej progi vozili v prvi vrsti iz radovednosti, da so ugotovili, kako se človek počuti v tramvaju. Vozili so so na dolenjsko »lian tja do Marcnčcta, kjer so pri »Jurju« dobili dobra okrepčila. Lo-knlni kronist je zapisal, da je takrat tramvaj prvi dan prodal 6400 voznih listkov. Prve dneve je
kronika zapisala tudi več nesreč in karambolov s tramvajem. Konji so so radi pred nJim plašili. Iu nesreča jo bila tu. Trije vozniki ao trčili ob
tramvajski voz. Ljubljanski pobalini so skušali tramvaju nagajati, 'luko so na Karlovški cesti naložili na tir dele Železa Iu kamenje. Tramvaj jc to ovire premagal iu ni iztiril. Na takratni Dunajski cesti pa je tramvaj prvi dan povozil Pe-tersovega psa. Taka .jo zgodba o ljubljanskem tramvaju, ko je začel voziti pred 42 leti.
Žrebanje <t% mestnih obligacij. Pri XII. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojilu mestne občine ljubljanske, ki je bilo 17. avg-1 '>4-2, so bile izžrebane naslednje obligacije: Po 10.000 din ser. A štev.: 14, 4« 69, 127, 1+7, 202, 332, 544, 431, 432, 453, 311, 519, 61)5, 662, 668, 702, 807, 808, 834, 8+8, 860, 888, '>00, 927, 0+2, 0+8, 950, 973, 1002, 1030, 1072, 1116, 1135, 11+2, 11+7, 1164, 1189, 12h7, 1288, 1297, 1367, 137+. 1376, 1382. — Po 5000 din serija B štev. 6, 50. 59, 97. 170, 190, 2,si. 309, 320,' 329, 533, 520. 580, 627, 653, 705, 716, 719. — Po 1(100 din serija C štev. 3+, 181, 203, 217, 290, 291, 420, 45S, +70, +76, 526, 5N7, 646, 650, 653, 693, 698, 751. 752, 847, 883, 945 , 947, 955, 985, 992, 10+2, 1052, 1138, 1183, 1215, 1227, 127+, 13+3, 1360, 1361, 1428, 1+35, 1444. 1+78, 1496, . 1532, 1525, 1647, 1661, 1663, 1666, 1682, 1(>85, 1702, 1709, 1733, 1771, 1831, 1832, 18+2, 1856, 1871, 1887, 1938. - Izžrebane obligacije so plačljive dne 15. februarja 1945 pri mestni blagajni v Lj uhljani.
1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo
opravljala od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Zitko Jožica, Ple-teršnikova ulica štev. 13.
1 Nesreča v Spodnji šiškl. Reševalni avto je v četrtek zvečer prepeljal iz Spodnje Šiške v bolnišnico mestnega uslužbenca Edvarda Prodana, stanu jočega na Frankopanski cesti 23. Prodan Je lako nesrečno padel, da je dobil resue poškodbe na glavi iu rokah.
Naznanila
GLEDALIŠČE, »rama: Sobota, 19. sept. ob 17.80: •Kralj na Betajnovi«, laven. Zelo iniiaae oeaa M 10 lir navzdol. — Nedelja, 211. gopt. ob 11: »Poročno darilo-. Izven Zelo znižane eenc od 10 lir navzdol. Ob 17..10: »Kovarttvo In ijubezen«, Izven. Zelo znižane i-ouo od 10 lir navzdol — Opera: Nedelja, 20. gept. ob 10: »Boaoaeolo«, Izven Znižane cene od IS lir navzdol.
HADIO. Sobota. 1>. septembra: 7..10 Lahka glasba — S.00 Napoved časa Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.,'10 Poročila v slovenščini — 12.15 Koncert altistke Bogdane Sturin-Stritarjevo — 13.IH1 Nap-jvcd časa. Poročila v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lope pesmi od včeraj in danes. Orkester pesmi, vodi dirigona Angelini — 14.00 Poročila v Italijanščini — 14.15 Koneert radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. Sijanee Glasim za tf..dnini orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — 15.00 Pokrajinski vestnlk — 17.10 Novo plošče Cetra — 17.55 Zlata Koeehol: Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 10..10 Poročila v slovenščini — 10.45 Koncert kvarteta "Kantjo na vadi- - 50.00 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaško pesmi — 20.45 l.irlčrla prireditev družbo KI A It: »Viljem Teli , mrlasbll O. Itosslni V odmorih: 21.50 pribl. predavanje v slovenščini, 22.50 pribl. poro'ila v italijanščini. 33.35 pribl. zanimivosti v slovenščini.
LEKARNE. Nočno slullio Imajo lekarne: Lcu-stok. Helijeva eesta 1: mr. Bahovee. KonKicsui trg 12 in mr. Komotnr. Vič, Tržaška cesta 4S.
POIZVEDOVANJA. 4 ključi na obročka so se našli v Četrtek v ulici Mirjo za Obrtno šolo. Dobo se v upravi »Siovonen .
POIZVEDOVANJA. Staroupokojonoo Jo izgubil lz sodni je čez Flgovčevo dvorišče. Puharjova ulica In daljo bankovce za 50 lir. Pošten najditelj naj ga odda v naši upravi.
Iz Gorizije
Zlatomašnik Franc Klopčič. Nedavno je povsem na tihem, da farani in sosedje še vedeli niso, obhajal svoj zlati mašniški jubilej g. Franc Klop-čič, ki živi že dolgo vrsto let v pokoju, pa kljub temu že skora j 20 let oskrbuje prijazno Gabrovizzo pri Comenti. G. Klopčič je po rodu Gorenjec, rodil se je 8. decembra 1807 v Železnikih. Novo mašo je pel na Porrijunkolo I. 1892. Najprej je služboval kot kaplan v Plezzo. Od lam je prišel za župnika na Pieve di Buccova, kjer je ostal skoraj do svetovne vojne, ko se je preselil v Rocce. Par let po končani vojni je zaradi razrahlanega zdravja stopil v pokoj in se naselil v svoji sedanji duhovniji, ki jo je sprejel tudi v upravo. Ugodno, suho in zelo zdravo podnebje jc čudovito vplivalo na njegovo zdravstveno stanje. Po približno dvajsetletnem bivanju v mirni kraški vasi se ni prav nič postaral, temveč se je telesno celo okrepil in poslal zopet oni fini, umirjeni in gostoljubni gospod Klopčič, kot je bil znan v mladih letih. Bog mu ohrani njegovo zdravje še mnogo let, da bo lahko še dolgo uspešno pastiroval v dragi Gabrovizzi.
Za fante vojake. G. Viktorim Stanič, župnik v Camigni, je v sredo po Malem šmarnu priredil romanje svojih faranov k Materi božji na Monle Santo. Na božjo pot je povabil v prvi vrsti starše onih fantov, ki služijo pri vojakih, ker je hotel pri nebeški Materi maševati in moliti za njihovo zdravje. Ker so se starši skoraj polnošlevilno odzvali vabilu in so se jim pridružili šo mnogi prijatelji, je bila udeležba pri romanju prav lepa in mnogo vročih prošenj za fante vojake je bilo iz-moljenih.
Čudovita igra strele. Pri zadnji nevihti, ki je divjala preko tolminskega Loma, je udarjala tudi strela. Pri Klemenovih je udarila skozi dimnik v hišo in obiskala skoraj vse sobe. V izbi sta bili gospodinja in njena svakinja. Strela je obe omamila, da sta se zgrudili na tla. Sosedje so prihiteli na pomoč in so močneje onesveščeno ženo po stari navadi zagrnili z zemljo, dokler ni prišla k zavesti. V eni izmed sob sla v svoji posteljici spančkala dve leti slara uvojčka. Tudi skozi to sobo jo hušk-nila strela, ki je bila k sreči vodena. Na njenem hitrem pohodu je okrušila steno in 6trop ter povzročila, da .je padlo precej ometa na speča otroka, ki sta pa ostala živa in zdrava.
Iz Hrvaške
Razvoj Hrvatskega Rdečega križa. Hrvatsko
časopisje poroča v zadnjem času o velikem razvoju in uspehih, ki jih je dosegla organizacija Hrvatskega Rdečega križa od svoje lanskoletne ustanovitve do zadnjih dni. Pri tem poudarja, da je novo ustanovljeno društvo pričelo delovati z gotovino 20.000 kun. Razen tega je dobilo v Zagrebu hišo, na kateri je bilo še milijon kun dolga. Z raznimi dobrodelnimi akcijami se je društvo v gmotnem 07,iru že lani zelo opomoglo ter je samo prodaja znamk vrgla skoraj dva milijona kun. Društvo je s temi sredstvi plačalo dolg na svoji hiši ter je lahko tudi zelo razširilo svojo delavnost med hrvatskim ljudstvom doma in v inozemstvu. Od večjih akcij, ki jih ima sedaj društvo v načrtu. Je zgraditev velike ambulante v neposredni bližini glavnega kolodvora v Zagrebu. Poleg ambulante bo tudi spalnica in jedilnica za 2o<i oseb. Izdatki za pojavitev teh prostorov bodo znašnli nad 2 milijona kun. Vsa potrebna sredstva za izvedbo tega načrta ima drušlvo žo zbrana ter bo z deli takoj pričelo. Velike zneske za postavitev te ambulante in ostalih prostorov sla dali društvu na razpolago hrvatsko ministrstvo za zdravstvo in vojsko. Društvo Hrvatskega Rdečega križa si je iz razpoložljivih sredstev že lahko kupilo tudi dva moderna rešilna avtomobila.
Nove sadne sušilnice v NDH. Pristojne brv. I državne oblasti so odobrile večje kredite za po-
stavitev modernih sadnih sušilnic na področju velike župe Zagorje.
Madtarsko časopisje v zadnjem času zelo pohvalno piše o delovanju hrvatske vlade, za katero trdi, da je imola popolno razumevanje tudi za vso potrebe madžarske narodnostne skupine na področju NDH.
ProtijudoTsko razstavo, ki je bila najprej v Zagrebu, nato pa tudi že v drugih hrvatskih mestih, so sedaj prenesli in odprli v Sarajevu.
Osrednji zavod za domača pogonska goriva ji sedaj dobil s posebno narodbo hrvatskega ministra za gospodarstvo za obrt, Industrijo in trgovin > ludi Zagreb. Zavod bo imel nalogo pospeševaM molorizacijo s pogonskimi gorivi, ki jih proizvajaj > izključno v NDH.
Iz Srbije
Veliko narodno zborovanje v Guči pri Kragi:-jevru. Pred kratkim je bilo v Guči pri Kragujeveu veliko zborovanje srbskega ljudstva iz vseli tamoš-njih krajev. Na zborovališču ae je zbrulo več tiseč srhskdi kmetov s svojimi družinami. Na sestanek srbskega ljudstva je prišel pristojni okrožni načelnik Dragoljub Marinkovič ter je imel pred zbranimi zborovalcl daljši govor o eedanjem položaju v Srbiji. V svojih izvajanjih je predvsem omenjal uspehe, ki jih je dosegla stiska Nodiieva vlada od svojega prihoda nn oblast do zadnjih dni. Dalj« časa se jo zadržal tudi pri lanskoletnih partizanskih izgredih ter je omenjal škodo, ki jo je njihova nepremišljena akcija povzročila srbskemu ljudstvu. Nevarnost, ki je od te strani grozila srltskemu ljudstvu. je Nedič odstranil ter partizanstvo uničil kot škodljivca naroda. O bodočih nalogah srbske državne uprave, je poudarjal, da se bo objavljeni program sedanjo srbsko vlade v celoti izvajal dalje. Za izvedbo in rešitev vseh številnih vprašanj jo pa potreben brezpogojen retl in mir ter delo. Po izjavi omenjenega okrožnega načelnika je to edina rešilna pot za srbstvo.
Pasja nndloga v kruševskem okraju je poslnla že tako velika, da je morala oblast izdati odredbo za pokončanje vseh psov, ki se brez gospodarja klatijo okoli ter širijo steklino.
Srbska šolska mladina, zaposlena v srbski nacionalni delovni službi, se je udejstvovala tudi v sami belgrajski okolici ter je docela preuredila dirkališče Donavskega kola jahalcev »Knez Mihaj-lo« pri Carcvi čupriji.
Obvezna prijava praškov za pranje las. Srbska centrala za kemične proizvode je pozvala vse izdelovalce praškov za pranje las, da morajo vse količine teh praškov prijaviti omenjeni centrali. V bodoče bodo smelo izdelovali le praške samo tvrdke in podjetja, ki bodo zu to dobila posebno dovoljenje.
Koncert Srbskega akademskega okteta. V dvorani Kolarčeve ljudske univerze je priredil srbski akademski oktet svoj drugi konrert, ki je zelo dobro uspel. Na koncertu sta sodelovala tudi slovenska rojaka Prevoršek in Turšič.
33.
KRALJ JE ZADOVOLJEN IN VSI GOSTJE SE BRŽ PRESELIJO V MIIX)RADOV GRAD. TAM ŠE BOLJ VESELO NADALJUJEJO GOSTIJO. Z VSEH STRANI PRIHAJAJO ŠE NOVI GOSTJE. PRIDE ŠE SAM ZAMORSKI KRALJ. VES JE V ZLATU IN DRAGOCENEM OBLAČILU.
34.
ZAMORSKEMU KRALJU JE NEVESTA KAJ VŠEC. SPET IN SPET SI JO OGLEDUJE. VŠEC MU JE TUDI GRAD. VIDI, DA NIHČE NE KUHA, PA JE VENDAR ZMERAJ POLNO JEDI IN PIJAČE. NEKOČ PA OPAZI, KAKO MILORAD TRKA PO TORBI IN VSE DOBI. SKLENE, DA UKRADE TO ČUDODELNO TORBO.
Kako se je razvijala vzgoja gluhonemih
Od prastarih časov ni bilo na svetu niti dojelo niti naroda, ki ne bi imel gluhonemih, bodisi v večjem ali manjšem številu. Jn vendar so minula dolga stoletja, ko nihče niti mislil ni na pouk gluhonemih. šele pred približno 40<) | leti so se pojavili poedini razumni in plemeniti : možje, ki so poskušali izobraževati gluhoneme i ter začeli o tem pisati razprave in knjige. Temu, i da se je pojavilo spoznanje o možnosti izobrazbe gluhonemih tako pozno, se ni čuditi, saj je celo cerkveni oče sv. Avguštin pisal v pismu do Rimljanov, da »gluhonemi niso sposobni verskega spoznanja, zakaj vera Izhaja iz pridige, kako pa naj gluhonemi razumejo pridigo, če je ne slišijo, — da, celo brati in pisati se ne morejo naučiti.« Tako znameniti cerkveni učenjak. In v novejši dobi je trdil tudi filozof Kant, dn »ima giuhqnemi samo nekaj razumu podobnega.« Dandanes pa dobro vemo. saj imamo dokaze za to, da so gluhonemi prav tako sposobni za izobrazijo kakor polnočutni ljudje.
Pouk gluhonemih v IG. in 17. stoletju
Od 1R. stoletja dalje se množijo glasovi o pouku gluhonemih v raznih državah. Poedini požrtvovalni možje, zlasti duhovniki in zdravniki, so začeli vzgajati in poučevati gluhoneme, bodisi da so poučevali svoje sorodnike ali lastne otroke, bodisi da so bili prijatelji ali dobri znanci njihovih staršev. Eden izmed najbolj zaslužnih mož to dobo jo henediktinec Pedro de Punce, ki je deloval v samostanu San Salvadorju v Sahagunu v Španiji. Poučeval je tri gluhoneme otroke nekega kastilskega velikaša, nato pa še gluhonemega sina aragonskega kraljevega namestnika, in to v govoru in pisanju. Eden izmed teh jo tako čudovito napredoval, da je poleg španskega jezika govoril in pisal tudi latinski jezik, poznal celo grške črke tor vzbujal zaradi svojega obsežnega znanja splošno začudenje. Kakor pripovedujejo zgodovinski viri, so znali njogovi učenci govoriti, brati, pisati, računati, glasno moliti, streči pri maši, spovedovali se; govorili so tudj latinsko in grško, se bavili s filozofijo in astronomijo ter z domačo in občno zgodovino. Učeni in požrtvovalni menili Pedro de Ponco, ki ga imamo po vsej pravici za po-četnika glasnogovorne metode, nam, žal, ni zapustil niti črke o svoji metodi. Pač pa sta začeto človekoljubno delo nadaljevala njegova naslednika Pahlo Itunct in Emanuel do Carrion ter o tem tudi pisala.
V 17. stoletju so se bavili v Italiji s poukom gluhonemih trije učenjaki: Girolamo Car-don, Fabrizio d'Aniiapcmleiite in Lana-Terzi. Prva dva sta podajala v tej stroki le teoretična znanstvena navodila, zadnji pa se je udejstvoval ludi praktično. Nezavisno od ostalih držav sta nastopala na Angleškem zdravnik dr. John Bul-wer in rektor VVilliam liohlcr, na Ilolandskem pa zdravnika Van Hehnont in dr. Konrad Anr man. Zamcnito in posebno pomembno je delo Ammanovo. ki je objavil leta 1G02. spis »Surdus loi|iicnsc (Govoreči nemi). To je bila prva metodika pouka gluhonemih ter začetek in temelj nadaljnemu pedagoškemu stremljenju in znanstvenemu raziskavanju na tem polju. Amtnan se jo deset let praktično udejstvoval v tej stroki in sijajno dokazal, da pouk po glasovnogovorni metodi ni le mogoč, temveč tudi edino pravilen in najboljši.	• ~
Tudi v Nemčiji so delovali razni pedagogi v 17. in 18. stoletju v tej stroki; vsi pa po vplivih in izsledkih poproj omenjenih predhodnikov in sodobnikov v ostalih državah. Zlasti je bil Ammanov »Surdus loquens« odločilnega pomena tudi za nemške pedagoge. V Nemčiji je prevladovala v tej dobi še vedno tako imenovana »kretalna metoda«, to je pouk gluhonemih z naravnimi in umetnimi znamenji ali kretnjami. V tem času so delovali v Franciji: Ernaud. 1'e-reira in Deschamps. Vsi so bili sicer pristaši glasovnogovorne metode, vendar pa so se posluževali deloma tudi kretanja.
Prvi vzgojni zavodi za gluhonemo
Doslej so strokovnjaki poučevali gluhonemo le v poedinih primerili, in še to največ otroke premožnih staršev, ostali gluhonemi pa so odraščali brez vzgoje in pouka. Osemnajsto stoletje je dalo dva požrtvovalna moža, plemenita pedagoga, ki sta si bila sicer popolnoma različna v načinu poučevanja gluhonemih, t. j. v metodi, vendar pa oba nepopisno vdana lajšanju bedne gluhoneme dece. V Franciji je bil to Abbč (le 1'Epče, v Nemčiji pa Samuel Ileinicke. Bila sta ustanovitelja prvih vzgojnih in učnih zavodov za gluhoneme. Abbč de 1'Epče je ustanovil prvi zavod za gluhoneme na svetu leta 1703. v Parizu in vložil vanj poleg vse svoje nesebične ljubezni tudi vse svoje imetje. Ko je avstrijski cesar Jožef II. nekoč prišel v Pariz in obiskal ta zavod, jo ponudil abbčju bogato opatijo, če bi hotel priti v Avstrijo. Ponižni in skromni abbč pa je odklonil nad vse vabljivo in častno ponudbo ter edino prosil cesarja, da naj se zavzame za gluhoneme svoje države, kar je ta tudi zares storil.
V začetku jo abbč de 1'Epče učil gluhoneme glasovnega govora. To pa mu je bilo pozneje pretežko, zlasti pri prevelikem številu učencev. Njegovo poznejše stališče jo bilo: kretanje jo materin jezik gluhonemih, zato je uspešen pouk mogoč lo v takem jeziku. Poučeval jo po načinu, ki si ga je ustvaril sam, po kretalni metodi. To se je vrstilo z umetnimi znamenji ali kretnjami, ki so izvirale iz podobnih naravnih kretenj. V njegovem zavodu so gojenci med seboj ln v občevanju z ostalimi ljudmi krelali in uporabljali pri tem umetne, pogosto prav izumetničeno kretnjo, ki jih je moral poznati in uporabljati vsakdo, kdor so jo hotal z gojenci sporazumevati. Takega kretanja nevešči ljudje pa z njimi niso mogli občevati.
Glasovnogovorilni pouk gluhonemih
Abhž de l'Epeejev sodobnik in enako goreč človekoljub je bil Samuel Ileinicke. Po mnogih trnjevih življenjskih preizkušnjah je dobil službo učitelja in kantorja v Eppendorfu pri Hamburgu. Tukaj je imel domači mlinar gluhonemega dečka, ki ga je Ileinicke začel prav uspešno poučevati glasovnega govora. Slabo pa je naletel pri pastorju, ki se je odločno uprl tukemu pouku, češ, da učitelj posega v božje ukrepe, zakaj, Bog da ni brez vzroka zaznamenoval takih ljudi. Ileinicke pa jo mirno in tako uspešno nadaljeval svoj |)ouk, da je gluhonemi deček v navzočnosti ministrskega odposlanca dobro prestal izpit iz veronauka in ga je nestrpni pastor nato moral pripustiti h konfirmaciji. Glas o tem »čudežu« so jo širil daleč naokrog, število gluhonemih učencev s^je večalo in že lela 1778. je Ileinicke ustanovil v Leipzigu zavod za gluhoneme, ki je bil drugi na svetu.
Samuel Ileinicke je spoznal, da je govor edino pravo in praktično sredstvo, ki veže ljudi med seboj. Zato je začel učili gluhonemo deco glasovnega govora in po|>oluonia zavrgel kretalno metodo, ki je imela zlasti v Franciji zveste pristaše. Pravilno je razumel, da se moro gluhonemi le z govorom zmiselno usposobiti za praktično življenje. Od gluhonemih, ki so se v njegovem zavodu učili glasovnega govora, je zahteval, da so morali glasno govoriti, tako med seboj kakor tudi v občevanju z. ostalimi ljudmi, in se nikakor niso smeli sporazumevati s kretnjami. Dobro je uvidel, da so se gluhonemi, izvežbani po kretalni metodi, nespretno gibali v javnem življenju, zakaj v občevanju z njimi bi morali vsi ljudje poznati umetno kretnje, Glnsovnogo-vorna metoda je res mnogo težja od kretalne, lako za učitelja kakor tudi za učenca, vendar pa jo za življenje edino praktična in zmiselna. Le z glasovnim govorom si gluhonemi pridobijo toliko potrebnega znanja, da so sposobni za življenjsko samostojnost.
lleinickejeva metoda glasovnogovornegn pouka gluhonemih je zmagala na vsej črti. Poznejši pedagoški strokovnjaki so pač še nekaj časa delali kompromis med glasovno in kretalno metodo, vendar pa je ta naposled popolnoma podlegla. Dandanes se poučuje v vseh gluhonemni-cah na svetu po načelih in osnovah velikega človekoljuba, dobrotnika in pedagoga Samuela Heinickeja. Seveda so je ta metoda po odličnih strokovnjakih v raznih državah v minulem stoletju in v prvih desetletjih tekočega stoletja razvijala še nadalje, a v bistvu je ostala isla. Po glasovnogovorni metodi so poučuje tudi pri nas v ljubljanski gluhonemnici.
Nekaj statistike
Najnovejša statistika jc navajala, da jo bilo v bivši Jugoslaviji do 3000 gluhonemih v šolski obvezni dobi. Bile so Štiri gluhonemnice: v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu in Jagodini. Seveda je bilo to število zavodov za tolikšno število gluhonemih mnogo prepičlo in bi moralo obstojati še najmanj štirikrat do petkrat toliko gluho-nemnic. V belgrajskem zavodu je bilo za ozemlja predvojne kraljevine Srbije, Črne gore in severni del bivše Donavske banovine okrog 80 gluhonemih. Zagrebški zavod je imel za bivšo Savsko, Primorsko, Vrbasko, del Drinske in Donavske banovine okrog 130 gojencev. V ljubljanski gluhonemnici za Slovenijo je bilo relativno največ gojencev, do 130. V Jagodini je bila gluhonemnica še nepopolna, ker še ni bilo dolgo, kar je bila ustanovljena. Pomislimo pa, da smo iineli samo v Sloveniji do 300 za pouk sposobnih gluhonemih otrok! V najboljšem primeru je bilo torej v bivši Jugoslaviji na leto okroglo 300 gluhonemih v zavodih, vsi ostali pa, ki zaradi ne-dostajanja prostora niso mogli biti sprejeti v zavode, so propadali telesno in duševno ter so bili neznosno breme domačim družinam, občinam, sodiščem in človeški družbi sploh. Na visoki stopnji so glede skrbstva za gluhonemo deco: Italija, Francija, Nemčija, Danska, Angleška in ostale kulturne države. Tako ima n. pr. Češki protektorat 20 in Madžarska 10 zavodov za gluhoneme; nepotrebno bi bilo posebej poudarjati, da jih ima Nemčija okrog 100.
Slovensko gluhonemo deco na Spodnjem Štajerskem so starši prej pošiljali v deželni
zavod za gluhonemo v Gradcu. Iz bivšo Kranjsko so se gluhonemi vzgajuli v Lincu, in sicer do ustanovitve ljubljanskega zavoda. Proti koncu preteklega stoletja se je pri nas to vsaj toliko zl>oljšalo, da so šolske sostro de Notre Dame v Šmlhelu pri Novem mestu ustanovile na svoji dekliški šoli tudi oddelek za gluhoneme deklice.
Mnogo Slovencev, da, niti Ljubljančanov ne ve, da imamo žo nad tri desetletja v Ljubljani gluhonenmico, kjer se vzgaja in poučuje gluhonema deca. Po dolgotrajnih pogajanjih med nekdanjo kranjsko deželno vlado in nekdanjim kranjskim deželnim odborom v preteklem stoletju jo bila leta 1000. dozidana ljubljanska gluhonemnica v vzhodnem delu mesta ob Zaloški cesli nasproti splošni bolnišnici. Postavitev zavoda jo omogočil s svojo zapuščino ribniški dekan Ignac llolzapfrl in jo znašala glavnica leta 1878. 53.000 gold. Tej vsoti, ki je do leta 1900. narastla z obrestmi in ostalimi darovi vred na 725.000 kron, so so pridružila še manjša volila raznih dobrotnikov. Pred prvo svetovno vojno so so sprejemali v zavod gluhonemi otroci iz bivše vojvodino Kranjske. Pozneje pa se jo razširilo področje ljubljanske gluhonemnice tudi na ozemlje Spodnjo Štajersko in na vzhodni del Koroške. Seveda
1

Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico«. — lo je njegova kulturna in socijalna dolžnost. Knjige lahko plačujete mesečno

Italijanski telefonisti pri dolu na bojišču
jo zavod, ki jo bil postavljen za okrog 50 gojencev — potem pa jih je sprejemal do 130 — mnogo pretesen ter so vsi njegovi prostori več -	kakor prenapolnjeni in do skrajnosti prena-
/a	trpani, kar vse gre na škodljivo rov;iS vzgojo,
V3*'	pouka in zdravja gojencev.
šmeIM po§?s!«tM?a
Japonski plnvnlni slog. V družbi ljudi, ki se spoznajo na plavanje, so trdili, da se japonski slog plavanja zelo razlikuje od ameriškega crawlu. Nikdo pa ni vedel povedati kaj točnejšegu o posebnostih in značilnostih japonskih plavalnih prvakov. Vprašujete, če je meni znano kuj točnejšega o tem? Dejstvo je, da so se japonski plavalci povzpeli med najboljše nn svetu že nn olimpijadi v Amsterdamu. Takrat smo brali več časnikarskih reportaž o čudovitih plavalcih, ki režejo vodo kakor motorni čolni in postavljajo čase, ki so boljši od svetovnih rekordov ali pa njim enaki. To pa so bili v glavnem le vtisi luikov. V resnici je lc malenkostna razlika med japonskim in ameriškim plavalnim slogom. In la razlika je v tem, da veslanje z rokumi pri Japoncih ni enakomerno ali metrično, temveč ima posebno ritmiko: po zraku zamahnejo z roko pruv hitro naprej in ie levica že v vodi, preden je desnica končala s potegom. Da pa so Japonci tako izvrstni plavalci, je vzrok tule: Japonci imajo nekaj starih plavalnih šol, potom katerih so razširili med ljudstvom najrazličnejše načine plavanja. Veliko se bavijo s plavanjem tudi pri šolski in vojaški vzgoji, kar jc plavalnemu šjiortu vsekakor v velik prid. V šolah imajo svoje plavalne tekme, obvezne za vse učence, na teh tekmah se uveljavljajo nadnrjcnci, le-to pa dobijo v športne klube, kjer jih samo izpopolnjujejo. Tako jo razumljivo, da imajo Japonci tudi svetovne rekorderje v plavanju. 1'osebno ponosni so lahko na štafeto 4X200 m
Brosto, ki je postavila pri olimpijskih igrah v crlinu svetovni rekord s časom 8:51.5. (P. J.)
Poklici in športna prvenstva. Zelo se zanimate za športne tipe in mislite, da je ravno v iskanju odbranih tipov za to ali ono panogo ključ do uspehov. Rndi pa bi vedeli, čc obstojajo morda tudi statistike glede poklicev — iz katerih poklicev je izšlo največ športnih prvakov. Takih statistik doslej še ni, čeprav bi bile hudo poučne. Po lastnih opažanjih bi Vam odgovoril takole: med prvaki vseh dvanajsterih panog športa naletite največ na razumniške poklice. So pa športi, v katerih je med vidnimi tekmovalci tudi veliko kmečkih fantov, n. pr. v smučanju, v nogometu pa obrtnikov in tehniških delavcev. Če pa bi pregledali vrste domačih in inozemskih plavalcev, bi ugotovili, da je med njimi velika večina visokošolcev in tekmovalcev iz vrst akademskih poklicev. Glede lahke atletike lahko zelo zanesljivo trdimo, da prevladujejo med sprinterji (tekači na kratke proge od 100 do 400 m) izključno inteligen-ti, med tekači na srednje proge naletimo na duševne in telesne deluvcc, teki na dolge proge pa so šport, v katerem se udejstvujejo največ kmečki fantje, delavci in obrtniki. So vrste športa, ki zahtevajo precej bistroumnosti in gibčnega duha, so pa tudi take, v katerih zadostuje krepka volja. Morda o priložnosti še kaj več o tem. (O. B.)
Kratice. V športnih rubrikah često naletite na kratice FIFA, FIBA, FIS in podobno. Te kratice pomcnijo'mednarodne športne zveze za
Giovannl Verfiai
68
Roman.
Prav vsakokrat, ko ga je Mena postavljala na sonce, vodeč ga za roko, in kjer je skozi ves dan čakal smrti, je mislil, da ga peljejo v sirotišnico, tako je postal otročji ter je momljal: »Smrt nikakor noče priti!« tako da so ga nekateri smeje vpraševali, kam da je že prisila.
Aleš se je vračal domov v soboto in mu ie prihajal preštevat tedenski zaslužek, kakor da bi ded bil še razsoden. Odgovarjal je vedno da, z glavo. Potrebno je bilo, da skrije ma|i prihranek pod žimnico in da bi £a nanravil zadovoljnega, mu je pravil, da je treba še malo, pa bi zopet spravili skiupaj denar za hišo pri ncšpljevem drevesu in čez leto ali dve bi jim to uspelo.
Toda starec je odmajeval z glavo, trdovratno, in odgovarjal, da zdaj ne potrebujejo več hiše, da bi bilo boljše, da ni nikdar bilo na svetu hiše Nevolj, zdaj ko so Nevolje bili raztreseni sem in tja.
Nekoč je poklical v stran Nunziato, pod mandljcvec, v trenutku, ko ni bilo nikogar in zdelo se je. da ji mora povedati nekaj zelo važnega. Vendar je premikal ustnice, ne da hi govoril in iskal je besedi, gledajoč naokrog.
»Ali je res, kar so rekli o Liji?« je nazadnje vprašal.
»Nel Ne! Ni res, pri ogninski Madonni!« je odvrnila Nunziata.
Pričel jc majati z glavo, s podbradkom na prsih.
»Zakaj je tedaj tudi ona zbežala? Zakaj je zbežala?«
In iskal jo je po hiši, hlineč se, da je izgubil čcipico. Otipaval je posteljo in pre-dalno omaro in sedal je k statvam, ne da bi kaj govoril. »Ali veste,« je vprašal končno, »ali veste, kam je odš^a?«
Nunziata v resnici ni' tega vedela, niti nihče drugi v vasi.
Neki večer se je ustavil v Ncrovi ulici Alfio Muha z vozom, v kateri je zdaj vpregel mulo; zato je v Bicoci ujel mrzlico in je bil na tem, da umre. tako da je imel obraz rumen in trebuh debel kot meh. Toda mula je bila rejena in bleščeče dlake.
»Ali se spominjate, ko sem odpotoval v Bieocco?« je govorii. »Ko ste še bivali v hiši pri nešpljcvem drevesu? Zdaj je vse spremenjeno, kajti ,svet se v krogu vrti, ta plava, se drugi vtopi.'«
Tokrat mu niso mogli dati niti kozarca vina, za srečno vrnitev. Boter Alfio je vedel, kje je Lin. Videl jo je bil s svojimi očmi in bilo je kakor da bi bil vide! botro Meno, ko sta se rnzgovarjala z enega okna do drugega. Zato je gledal naokrog pohištvo in 6tene, kot če bi mu ležal na želodcu natovorjen voz in vsedel se je tudi on brez besede poleg mize. na kateri ni bilo ničesar in pri kateri ni zvečer nihče več sedel in jedel.
»Zdaj ndliojam.« je ponavljal, ko je videl, da mu ničesar niso dejali. »Ko nekdo zapusti svojo vas, je boljše da se ne vrne več vanjo, kajti vsaka stvor spremeni svoje lice, medtem ko je on daleč in tudi obrazi, s katerimi ga gledajo, so spremenjeni ter se zdi, da je tud' on postal tujec.« | Arena je dalje molčala. Medtem mu je Ale* ! povedal, d" si hoče vzeti Nunziato, čim !wi j zbral nekaj dcnarccv in Alfio mu je odvrnil, [ ita ravna prav, če ima tudi Nunziata nekaj de-
narcev, kajti pridno dekle je in vsi jo poznajo v vasi- Tako tudi sorodniki pozabljajo na one, ki jih ni več in vsakdo na tem svetu je ustvarjen, da skrbi, kako bo vlekel voz, ki mu ga je bil dal Bog, kot osel botra Alfia, ki ie zdaj kdo ve kaj delal, odkar je prešel v roke drugega.
Tudi Nunziata je imela svojo doto, odkar so sj njeni bratci pričeli služiti po kak novčič in ni si hotela kupiti niti zlata niti bele obleke, kajti govorila je, da 6o te stvari za bogatine in da ni primerno, da si da napraviti belo obleko medtem, ko je še doraščala.
Dorasla je tedaj v dekle, veliko in vitko kot ročaj metle, črnolaso in prcblagih oči, tako da ko je sedala na vrata z vsemi onimi paglavčki pred seboj, se je zdelo kot da bi še mislila na svojega očeta na dan, ko jih je bil kar na lepem zapustil ter na gorja, sredi katerih je od tedaj capljala s svojimi bratci, ki so se ji obešali za krila. Ko je videl, kako se je izvlekla iz gorja, ona sama s svojimi bratci, tako šibka in tanka kot ročaj metle, jo ie vsakdo pozdravljal in se je rad ustavljal, da bi z njo nekoliko poklepetal.
»Denarcev imamo,« je dejala botru Alfiu, ki je bi! kot sorodnik, ker so ga toliko časa poznali. »O Vseh svetih bo moj brat stopil kot vajenec k massaru Filipu in mlajši bo dobil mesto pri gospodarju Čebuli. Ko bom preskrbela tudi Turija, tedaj se bom omožila. Toda čakati moram, da bom polnoletna in da mi da moj oče svoj pristanek «
»Kdo ve, če tvoj oče še misli, da si na svetu!« je rekel Alfio.
»Če bi se zdaj vrnil, bi nc odšel voČ, kajti zdaj imamo dennrce.« jc odgovorila Nunziata s 6vojim milim in tako mirnim glasom, z rokami na kolenih.
posamezne panoge n. pr.: Federation International de Footbull Association (FIFA ali mednarodna nogometna zveza), Federation International de Ski (FIS ali mednarodna sinuška zveza) in podobno. Takih zvez ie toliko, kolikor je vrst športa. Zaradi sodelovanja med scl>oj imajo stalni urad v Laussanni, najvišja oblast nad vsemi pa je mednarodni olimpijski odbor. (C. J.)
Ilaegpoti časi. Izrazili ste željo, da bi Vam navedel vse čase, katere je dosegel doslej Gundar llaegg v tekih. O časih, katere jc postavil nn progah od 1500 do 3 angleške milje, smo poročali tekom letošnjega poletja ponovno, ker je šlo za nove svetovne rekorde. K tem bi imeli samo dodati časa na K00 m (1:52.8) in na 5000 m (14:38.2). Kakor vidite, sc nc dajo ti izidi primerjati z. onimi, ki jih je dosegel na 1500 m ali na 3000 m. Proga na 800 m je za llaeggovo individualno zmogljivost najbrž prekralku, glede 5000 m pa mislimo, da Ik> llaegg še letos naskočil Maekijev svetovni rekord. (K. F.)
Najboljša letn zn nogomet. Doba, ko je igralec nogometa na višku telesne zmogljivosti, je precej dolga. Med člani državnih predstavništev naletimo navadno na igralcc, ki so stari od 20 do 35 let. Stnrejši igralci so spretnejši v ravnanju z žogo, so Judi boljši taktiki, morajo pa sc kljub temu okrog 35. letn, često pa že prej, posloviti iz prvega moštva ali državnega predstavništva. To pa zaradi tega. ker v teh letih popusti zmogljivost za hiter tek. Znano je namreč, da mora biti izvrsten nogometaš tako hiter, da z lahkoto preteče 100 m pod 12 sekundami. To sposobnost pn imajo le mlajši fantje in jc zanimivo, dn naletimo med pravimi sprinterji le redkokdaj na atlete, ki hi bili starejši od 25 let. Dobra leta zn nogometaše so torej po dosedanjih izkušnjah omejena na starost od 20. do 35. leta. Mlajši ali starejši igralci so zelo redki. (Z. K.)
Plezanje po drogu. Ponosni ste na kletnega sinčka, ki je strasten plezalec. Vsakega drevesa in vsakega pokončnega droga se loti, nobena višina mu ni previsokn. Reči vam moram. da sam nisem preveč navdušen za takšno udejstvovanje. Plezanje po drevju je lažje, ker nudijo veje oporo za noge, plezanje po golem drogu pa je za 5 letnega otroka prenaporno. Pri tem pn nikar ne hvalite, da mu ne iii dajali vzpodbude. Plezanje je sicer izvrstna telesna vzgoja, vendar je to primerno le za otroke od 10. leta naprej. Zel b priporočljivo je plezanje za učence srednjih šol; za učence nižjih razredov plezanje po lesenem drogu, za učence višjih razredov pa plezanje po vrvi. Prenaporno udejstvovnnje v mlajših letih pa je kvarno za rast. (M. P.)
Skok v višino. Najvišja mera. katero sle doslej preskočili, znaša 1.65 m. Koliko točk priznava finska tahela za Vašo storitev? Za Vaš skok bi dobili 616 točk, kar bi bilo enako 625.5 cm v skoku v daljino ali 3.30 m v skoku v višino s palico. (L. Š.)
Kje so se vršile doslej olimpijske igre? Moderne olimpijske igre so se vršile doslej v sledečih mestih: 1. 18% v Atenah, 1900 v Parizu, 1904 v St. Louisu, 1908 v Londonu. 1912 v Stockholmu, 1920 v Anversu, 1924 v Parizu, 1928 v Amsterdamu, 1932 v Los Angelesu, 1936 v Berlinu. (F. Z.)
Šport v kratkem
Na Jesenicah so otvorili jesensko nogomelno sezono s tekmami proti prvemu moštvu in rezervi iz Kranja. Obakrat so zmagali domačini z izidom 4:1.
Vztrajna plavalka. O neki Gertrudi Grutre poročajo, da je nenavadna ljubiteljica vztrajnega plavanja. 2c večkrat so opazili v kopališču v Ziil-lichau-u, da je skočila v vodo in plavala nepretrgoma po pet ur. Zadnjič pa se je premikala po vodi kar 8 ur neprenehoma.
Seidlor, nemški boksarski prvnk srednje teže, vabi italijanskega prvaka Musino na dvoboj za evropsko prvenstvo. O Seidlerju smo čitali, da je premagal znanega nizozemskega boksarskega junaka Do Boera. Kako pa bo uspel proti odličnemu Mu-sini, če bo do tega dvoboja sploh prišlo, bomo še videli!
0 švedskih atletih poročajo, da so postavili spet nekaj znamk visoke mednarodne vrednosti. V Bo-rasu so se sestali kar štirje atleti, ki so pretekli 1500 m izpod 3:54. Prvi je bil kajpada Gundar Haegg, ki je zmagal e 3:50.4, ostali pa so tekli takole: Haglund 3:52.6. Isherg 3:53.2, Pettersson 3:53.4, Le od kod jomlj°jo toliko mojstrov v tekih na srednje proge! — Med metalci še je spet izkazal orjaški Eriksson s svojo znamko v metanju kladiva 56.81 m. o maratoncih pa poročajo, da je pretekel IIenry Palme 42 km v 2:27:12.
V vsako hišo »Slovenca« l
'mmto^

410
Prod očmi trga starega stražnika se je prikazal prizor, kako se jc s Serajnikoni in svojim bratom, sedaj že pokojnim, boril z Janezom Knpistranom v vojski pri Heleni gradu. A tam se je tudi moral ločiti od njih. V najhujši bitki z janičarji je bil ranjen in ujet. Nato je prišel v Carigrad, kjer je ozdravel od ran in naposled postal cclo služabnik stražar na turškem dvoru.
447
Ko je slišal lo noč prvikrat po tridesetih letih znano slovensko molitev, ki jo je tolikokrat molil z materjo doma v svoji mladosti in slišal govorico, ki ga je spomnila na slovensko domovino, se jc vzdramil k novemu življenju. Vzbudilo se mu je neskončno hrepenenje po prijateljih in znancih. Obnovila se mu je prisrčna želja, videli zopet svojo domovino ter počivati v domači zemlji.
418
Globoko v srce se mu je zasmilila usoda neznnne, a nesrečne žene. Čutil je njeno trpljenje, kajti poznal je dobro težo sužnosti. Tolažili jo hoče in govoriti z njo v domačih, slovenskih glasovih. Skrivaj napiše majhen listič Ifc ga vtakne zvitega skozi ključavnico v sobo, odkoder jc slišal mile prošnje k Bogu in Materi božji v slovenskem jeziku ler v srce segajoče jokanje ..,
Gospodarstvo
Iz trgovinskega registra. Vpisana je bila tvrdka »Ferrumc, Leon Stupica, trgovinu z že-lezniiio in poljedelskimi stroji. — Pri »Ekono-muc, trgovski družbi z om. zavezo jc bil izbrisan poslovodja dr. Marušič Drago. — Pri tvrd-ki Fr. Stupica v Ljubljani je bil izbrisan javni družabnik Leon Stupica in je edina lastnica tvrdkc sedaj Stupica Irma- — Pri »IehnU, družbi z om. zavezo v Ljubljani je bil vpisan nadaljnji likvidator: dr. Lunaček Aleksander. — Pri Zadružni gospodarski banki je hil izbrisan član uprave Kožuh Vinko in vpisan dr. česnik Ivo. — Izbrisani so bili prokuristi dr. Valcnčič Vlado, Dietz Kristijun in Kršul Bar-to|. — V likvidacijo je stopila tvrdka Silicium, družbo z om. zuvezo v Ljubljani, likvidator je Dolar Janko.
Na Hrvatskem bodo s 1. oktobrom vpeljali nakaznice tudi za goste v gostinskih obratih. Poleg tega l*ido ustanovili v vseh občinah občinske preskrl>ovalne odbore.
Japonska ho pridobivala tekofa pogonska sredstva iz surovega gumija. Ker je Japonska v zasedenih pokrajinah, zlasti pa na Malajskem polotoku pridobila velikanske zaloge surovega gumija, so strokovnjaki poskusili izkoristiti surovi zumi v smislu avtarktičnih stremljenj. Posrečil se jo poskus, izdelovati iz, surovega gumija tekoča Dogonska sredstva, ki šo tem večjega pomena, ker se trenutno še ne dajo popolnoma izkoristiti vsa ležišča nafte, ki jih je Japonska zasedla. — »Ašahic poroča, da so japonsko vojaško oblasti prvič preizkusile novo pogonsko gorivo na starem >Fordu< s presenetljivim uspehom. Skoraj nerabni avtomobil je dosegel hitrost 50 milj na uro in porabil manj umetnega tekočega goriva kakor bi porabil bencina. Prav lako je v klancih vozil prav dobro. Smatrajo, da bodo tudi po vojni del tekočih pogonskih sredstev stalno izdelovali iz surovega gumija.
.LSUBUANSKI

[mni^rji^iiicjsi
Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15, ob nedelja* in praznikih ob 10.30.14.30,16.30. in 18.30
Luisa Ferida in Gino Cervi v močni ljubavni drami iz zdravniškega življenja
Slovo
Film kreposti in odpovedi KINO MATICA - TEL. 22-41
Obramba osamljene oaze v Afriki je v vseh podrobnostih prikazana v filmu
Giarabub
V gl. vi. Doris Duranti, Carlo Ninchi, Mario Ferrari in drugi . . .
KIMJ UNION . TEL. 22-21
Priskrbite si vstopnice v predprodaji I
Svojevrstno, nadvse zanimivo in avanturistično Je filmnko veledtlo
Žid Suss
ki Je polnilo dvorane kino<rledališč cel» Kvrope. Ulavni igralci F. Marian, H (ieoige, W Krau*s Kristina Soederbanm. Iležija Veit liariau nlNo »L.OUA . m-. 27-30
Hali oglasi
Prodamo
Parkete
hrastovo In bukove dobavlja Jos. R. PUH, I.JubtJana, Gradaška ulica 22, telefon 25-13.
Salonski gramofon
Hls Master, z vdelanim zvočnikom In najfinejšo zvočnlco ter 50 ploščami, ugodno prodam. Vodnikova cesta 14.
Rabljene strešne opeke
prodam večjo količino. — Tržaška cesta 16.	1
Berite
•Slovenca-
in oglašujte v njem!
BStanovaniaj
l&felo:
500 lir nagrade
dobi, kdor preskrbi eno sobno stanovanje v mestu ali na periferiji tekom 10 ali 14 dni dobri stranki. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nujno 5089«
| Cftjaire |
Dal 15 al 30 Settembre vengono emesse le nuove serle di .
BUONI del TESORO flOVENNALI 47. > PREMI
Interessi e Premi esenti da ogni imposta presente e ffutura
j*
PREZZO di cmissione: L. 02 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 4% dal 15 Settembre fino al giorno del versamento.
Le sottoscrizioni possono essere eseguite in contanti o con versamento di Buoni del Tesoro novennuli 4% seudenza 15 Febbraio 194"*
Vengono accettate come contante le cedolc ammesse in sottoscrizione.
Per le sottoscrizioni con versamento di Buoni del Tesoro novennali 4% 15 febbraio 1943 J medesimi vengono accettati alla pari e ai sotto-scrittori viene corrisposta la differenza di L. 8 per ogni cento lire di capitale nominale, nonehe il rateo di interessi in ragione di cent. 35% in corrispondenza della cedola non aneora scaduta che dovra trovarsi unita ai titoli versati in sottoscrizione.
PREMI: ciascuna scric di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semostrali.
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei segucnti Enti e Istiluti che fanno parte del Consorzio di emissione, prcsicduto dalla Banca dTtalia:
Cassa Depositi e Presfiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascistn della Previdenza Socinle — Istituto Nazionale Fascistu per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lovoro — Banca dTtalia — Banco di Na|)oli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dci Pasclii di Sienna — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federa-zione Nazionale Fascistn delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombnrde — Fcdera/ione Nazionale Fascistn delle Bnnche e Banchieri — Istituto Centrale delle Ranche Popolari — Banca d'Ameriea e dTtalia —
Bnneo Assi-Assicurazioai
Banca Popolare Cooperativa Anonimn di Novara — Banco Ambrosiuno —• Banca Nazionale delPAgriroltura — Banca Popolnre di Milano — Santo Spirito — Credito Vnresino — Societn Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di rurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Ki anione Adriatica di Sicurta — La Fondiariu Compagnia di Assicur Fircnze — Compagnia FTnaiizinria degli Agenti di Canibio.
Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Bancn Agricoln Milanese — Banca Provinciale Lombnrda — Banco di Chiavnri e della Riviera Ligurc — Bancn Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romngnolo — Banca Lombnrda di DI). & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Bclinzaghi — Sociela Italiana di Credito, Milano Banco I.nrinno — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricoln Cominercinle. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sclln & C., Biella — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e FTglio, Torino — Bancn Mobiliare Pientontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria;
Banca Mulun Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutnn Popolare, Veronn — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Rngusn — Banca Popolare di Intrn — Banca Popolare di Modcna — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Arelina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Vnltellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologuu — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Comnicrcio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese;
Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banclie Popolari, iscritte alle Federazioni di Categoria, nonehe gli Agenli di Cambio partccipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Canibio.	,	v
Od 15. do 33. septembra bodo emitirane nove serije
9 letnih 47. ZAKLADN
s
PREMIJAM!
Obresti in Premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: 92 lir za vsakih slo lir nominalne glavnice poleg 4% obresti od 15. septembra do dneva vplačila. Vpisovanje se lahko opravi ali v gotovini ali z vplačilom 9 letnih 4% zakladnik bonov, ki zapadejo 15. februarja 1943. Sprejeti so kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
Pri vpisu z vjilačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov 15. februarja 1043, se isti sprejema jo a la pari in vpisnikom se prizna razlika 8 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku cent. 35% z ozirom na še ne zapadli kupon, ki mora biti priključen bonom, izročenim v vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4.SOO.OOO lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia:
Cassa Denositi c Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale
Za tvrdko Anton Kovacič
splošno pečarstvo, se vsa naročila sprejemajo v restavraciji »Sestica« pri blagajnlčarkl. — Prosim stranice, dase poslužujejo tega naslova.	o
Razprodaja
Gradbeni In ključavničarski material ter razno orodje razprodamo. Polz-vebde dnevno od 9 do 12 v skladišču »T e b n a«, družba z o. z. v likvidaciji na šmartlnski cesti št. 64, pri novi mitnici.
Banca Popolare Cooperativa Anonimn di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale delFAgricoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Vnresino — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Mileno — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Fircnze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Canibio.
Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Ranča Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombnrda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romngnolo — Banca Lombnrda di DD. £ CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Bancn del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Selln & C., Biella — Banca Popolnre, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Bancn Mobiliare Piemontese — Bancn del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Bnnca Privala Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Bhncn di Calabrio;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Bancu Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Bancn Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Bancn Agricola Popolnre, Rugusa — Banca Popolare di lntra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Bancn Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bolognn — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Comnicrcio c Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese;
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjnlnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jo2i Kraraarift
Izdajatelj: inl Jože Sodja
Urednik: Viktor CenčiC