229. MRO. V LjuDljnni, v netfeljo 8. oktobra 1922. Leta LO. Izhaja rsak dan popoldna, fivzomii nftdolie la prainlk«. Insorati: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke vel«kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 n. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davck posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilozi znam ka za odgovor. UniavnisiffO „SIof. Naroda" ia „Narodna Ujkama" itnaflo*« ulica »i. 5, pritllćno. — Telslan at. 304. BradoUtvo MSlov. Marjit" Knafiov* ulica £L 5, I. nadalropi« TaUfoa stav. 34. Dopise aprefema le podtiiimi it saiasiio frankovane-&m§r Rokopiiov sa ne trraža. '-&&& v Jugoslaviji vs3 čil po Ošn %•— v inozens: ju navadna dm o*n 1, nedaSjs O:v% V25 „Slovenski Narod** velia: i------r~.—i—"ji£?-!~-T§>1-------.----- v Ih«i««s;»o _____________________________*________[ v Ljfb!?anl i o po.tl______ 12 mcsecev . . . . '. . Din 120-^ Din 14 V— Din 21*— 6 . ....... 60— . 72— . 1CS-- 3 . ....... 30— , 36— . 51-— 1 ....... 9 10-— „ 12- . 15'- Pri niorcb!tnem povišanju se ima dsljsa naročnlna doplivati. Novi naroaiiki naj poSljeja v prvi: naroćnino vedno .^C£~ pj r.^harnicl Na -amo pismena narobila brez poslatvc (lenarji S2 ns morerao ozirnt:. V ponedeijek dne 9. t m. bo deset let, odkar je Crna gora kot prva med zaveznicami napovedala vojno Turciji. Ker crnogorski vojni napove-di nišo sledile takoj ostale kršćanske balkanske države, se je splošno mi-sliio, da bo črnogorsko-turška vojna ostala zgolj pikantno zanimiva epizoda v svetovni povestnici. Toda dne 18. oktobra so Crni gori sledile z vojno napovedjo Srbija, Bolgarija in Grška in vnela se je vojna, ki je dobila v zgodovini ime »balkanske«. Vojna napoved Crne gore je bila to rej samo nekaka predigra, prava drama se je začela sele dne 1S. oktobra. Značilno je. da je vse evropsko javno mnenje imelo neomajno prepričanje, da zmagajo v započetem krvavem plesu Turki. O tem sta bili zlasti prepričani takratna Avstro - Ogrska in Nemčija. Zato se ni malo ništa trudili, da bi preprečili krvavo klanje. Uver-jeni sta pač bili, da potolčejo Turki v zmacrovitem pohodu najprvo Bolgare, za njimi pa Srbe ter s tem tako oslabe ti dve slovanski državi, da sploh ne bosta več prihajali v poštev v evropski politiki. Na Dunaiu, kjer so se že dlje Časa tresli pred naraščajočim jugo-slovenskim pokretom, o katerem so bili prepričani, da ga podpira Srbija, so se oddahnili računajoč, da bo Tur-ćija tako silno porazila Srbijo, da bo na to Avstro-Ogrska lahko po svoji Tiili volji pcmetala s svojo srbsko so sedinjo. V tem smislu je pisalo vse dunajsko In nemško časopisje ter v ogTijevitih člankih bodrilo Turke, naj v energičnem zaletu in zamahu strmoglavi jo na tla bol carsko in srbsko rajo, ki si je drznila dvigniti svoje orožje Droti turškemu padišahu. Edini. ki so v Evropi krepko ve-rovali, da zmaga pravična stvar, ter 7e!el! popolnega uspeha zlasti srb-skernu in bolearskemu orožju, so bili SJovani, med temi na prvem mestu seveda Čehi in Jugoslovenl. Tn res, balkanski zavezniki so hiteli od uspeha do uspeha, od zma-ge do zmage. Turaka armada, kl je veHala dotlej za skoraj enakovrcdno nemški, saj so jo instruirali praski oficirii, m* moda izvojevati niti enesra rspeba, doživljala je poraz za porazom. Zmnqros?avrrim bitlcam pri Kuma-novii in Lozeneradu je sledil trhrmfa-l^r« pr.hod srbske nrmade proti Rito- lju, bolgarske armade proti Jedrenju in Carigradu, osvečeno je bilo Kosovo, padlo je Skopije in Jedrenje, pa-đel je Bitolj. \'tis teh sijajnih zmag na našo javnost je bil veiikanskL Vz-plarntel je siovanski ponos in jugoslo-vcnska ideja, ki je doilej tlela samo v srcu maloštevilnih spoznavalcev, je prodrla v najširše narodne plasti. Širom naših zemelj so takrat orile himne »Bože pravde«, »Onam, onamo« in »Šumi Marica«, a v naših srcih je vznikla zavest, da ipak Jugosloveni nišo zadnji med evropskimi narodi. Turci ja je ležala na tleh in da ni j bilo intervencije zavidljivih velcsil, na čelu jim Avstro-Ogrska in Nem-Čija, bi vkorakale v Carigrad holgar-ske in srbske Čete ?n nad kupolo staroslavne Ha^ije Sofije bi zaHestcl po tisočletju znova pravoslavni križ. Toda ko je ležal Turčin p'rema-gan na tleh, se je med zavcsniki po-javil razpor in izbruhnila je drvga balkanska vojna. Bolgar je zavihtel meč na brata Srba. ker mu je bil ne-vošljiv bogatcga plena. Vnela se je bratomorr.a borba, v kateri je pod-legel Bolgar. triumfirala pa srbska vojska. V naši javnosti je sicer nastala mučna depresija, toda vtis srb-skih zmag v naši javnosti se je samo še poglobil. Ni se javno govorilo takrat, toda v najskrivnejšem kotu srca se je ču-tilo in nadejalo: Ako je ostala Srbija zmagovalka proti turškemu carsrvm In uspešno odbila bolgar-ki zahrbtni napad, morda, morda prinese srbski David tuđi nam svobodo v borbi proti avstrijskemu Golf jatu ... Tn ne polni dve leti kasneje je Avstroogrska. hoteč v svoj prid raz-vozljati gordijski voze! jugoslavenske ga \T>rašanja, izzvala konflikt s Srbijo in zanctila evropski požar. Malodušniki med nami so takrat trepetali, a pravovernikl so se zave-dali, da je dan blizu in sknraj nemoći, ko se osvobode in ujedinilo vsa nnša plemena od Trielava do Vardarja. Po nadčlove^kem herojskem naporu, ka je prestala tndi nlbpnsko Kalva-rijo. je Srbija trinr^firnla tuđi v tej neenaki, naravno<;t bajesiovni bnrbi. Tn koncem 1. 1918. se fc uresnl^Ilo ono. o čemer smo 1. 101?. m 101.*?. samo še sanjali, ne da bi si upali \ rlasno izreci svojih nrd: znsiniln vp.m je svoboda, katere sadove uživamo danrs. In v ponedeijek praznujemo de-setletnieo, ko so se pričele osvcbodil-ne borbe na Balkanu, praznujemo jih z najsvetejšimi čuvstvi, polni livalež-nosii in priznanja do onih, ki so v svojem patriotizmu zasnovali veliko osvolodilno dcln, k-ikor tuđi do ti-stih, ki so dali kri in življenje za uresničenjc naših narednih idealov, ker se zaveclamo, d:i je bila balkanska vojna semo prva etapa velike ru/,e osvoboditve, kakor jo ta tuđi samo prcdhodnica oner^a velikoga dne, ki združi pod eno streho vse brate od S0Č2 in Nanosa pa doli do obal Bclcga in Crnega morja. Avstrija si že č uzo časa isče pomoČi. Včasih zavpije prav glasno, da naj jej nujno pomagajo, sicer propade. Zato pa je steklo v Avstrijo že precej denarja. Tako je dobila iz An-glije dva milijuna III cr, iz Švice sliri-intrideset milijonov frankov in iz Ce-škoslovaške petsto milijonov kron. Vse je šio svojo pot hrez sledu. Italija se je pred kratkim bahala pred svetom s posojilom, dovoljenim Av-striji. Računov o vporabi ni dala av-strijska vlada niknklh. Ko,so na kon-fe^encah v Gcnovi in Londonu uvi-deli, da z Dnnafa ne dobe zanesljivih podntk^v o pravc-n stanju avstriiske republike in ker ni bilo nikr-ke^a po-roclla, v kake svrhe se je izdala prva mednarodnn finsnčna pornoč, Iznla-čana Avstriji, pnč pa je lemala pred konferenco nova prošnja za denar, da se resi zop^f \z .^tisk vedno nod-pore potrebna avstrijska repr.Milra, so r-1 kratko rivstrijsko vprršanje od-stonili Dn!^t\ru narodov^, češ to je mednnrodni činitelj, ki bo mogel *'so stvrr nenristransVo proučiti in storlti knj tif.r>e?netra. Elementi, ki so bili interesirnni na raznadanju Avstrife, sr» intrigirali, slec'n.iič Da se ^e sedn-n.il 7^Te^n! kr>nrfer ^r. Spfne! t^n!^ riT-rn] 7n nhrr.ni^ev Avstrfi«? in d^-bil Čchn^lovak'T!. Tnko <;o je v ^n^tvu riror|r>v fcnv.r^^ ^rtr^jcfo po*ni'i!o Av- l-ron. A(iff!j?i ff^rff^. Ttnjijn in <">- Pri r^znravnh in pnjraj-injih za avstrijski kredit je razvila Ttaliia velik boj za prvenstvo v kontroli nad posojilom in nad ffnnnčnim poslovanjem v Avstriji. SIcdnjič je prodrla s svnjo zahtevo, da nima Društvo na-rodov vršiti kontrolo, marveč države, ki jamčijo posojllo, in v tej kontrolni komisiji gre vodilno mesto njei. Nnd to korni^ffo bo stal ^e^eri1]- 7. oktobra. 11I komlsar s sedežem na Dunaju; izberc ga Društvo narodov. Po italijanskih listih se žc vijejvi dolgi članki, polni prokipevajDČcza veselja, da je padla končrio usoda Avstrije v italijansko naročje. Take usode mi Avstriji ne želimo. Kot dobri sosedje bi radi videli, da si res opor.iore iz svojih težkoč ter jej ne bo posojilo brerne, kakor to hočejo siadlrohesec'ni Italijari. Po svojem časopisju že vidijo avstrijske trga polne it?l?janskcfira hh.^a in i talijanski vpliv odtrga Avstrijo od Čshoslo-vaske in Jugoslavije docela ter jo postavi na stran Italije proti niima. Mr»1! antnnti je "amenjen potom av-rtri:sl:e^a kredita občuten udarec. !tnli?nriskf 7nn?^ii mirnsf^r je takoj VjD žer,zvrl:cm zaključku o kreditu hi-tel ra^ln.jrnt! novinarjem, da je itali-janska nolitika stre^ela in stremi do terrr, da se rr.vr.^te^Te -v sredrii Fv-r.";r>i. r.e prevrne v italijansko s-*^do. K'pVa nevnmost hi rarastla Ttnliif. p}'n M <;« Av.^trijs priteor?!ia N^rnč?t*i ^1' ćelo. ?Vn ^? v«t.^nf!a v podonav?ko ■frd^rpcijo? ^o^oiib na zravna not Ttniii? v A vctri 10 in od tam ^o «nr^ti nnh\]*1i čebo svoje politične nnmene napram srednji Evropi ter jih naperila proti Č:•.?.koslovs> ^ki in Jugoslaviji. Benc^cva na!o;;a je, da paralizira itnlij-.inrke :?:!je, ker sicer bo nameravano posojilo i> » krivdi Ttalijo služilo samo za ovir.i konsolidaciji srednje Evrone. P?di(5 rre v Beograd v parlament \n sa udelcži s svolo strrnlrn kcmanovrJie proslave? — Benjrać, 7. oktobra. (Izv.) Včo-rai popcl'Jno ic Beograd dozivcl veliko politično iznenađen ic in politično senzacijo prve vrste. Okoli 13. popoldne je bi'a na oknu »A\os*:ver nalepljcna vest ! Cičvaričevesa -B^o^-adskesa Dnevnika« kratke vsebine: j ^Radlć priđe v Bo^gjracl na skupšči-j no. Sporazum z Radićem in hrvafsJk'tn ; blokom dosežen v vseh v[>ra?ani:!i državne «n n?rodne politike. Radić prista-ja ra to, da priđe t Beograd 7 vsemi pos??.nci in prlsostvuje KimianovslU proslavi. Dasežen je »tKrazmn hrez rc-■ vizije ustave. 9bš?rt?c:o v »D.ncvni?-:i?;pr.. .ljali o vprasanju narodne in državne politike j Srhov, Hrvatov in Slovencev. rr.^prav-: Ijali ^o o sktipri protivi velike ku;ia-| novs!ce bitke. kr-V-or t/.di o od'iodu na-| .sih poslancev v Prago k velikim sveča-I nostini češkoslovaške neodvisnosti. : V pnlitijnih krogi'i so sprva snreje- ! li to ^rct ze-o rezervirano. Z različnili i sta:išj in vidikov so razpravijaii mož-I nost sporazuma nicJ Radićem in B:o-sraJ--.ni. Sr?«'no pa so "a^asa'-, -J.a ima A. D,: ffeunmo 19. stoletlc. Francoska slovstvena kritika zadnjih mesecev se je pogosto bavila s pamfletom gorenjega naslova, ki za je napisal rojalistični poslanec pariškega mesta. romanopisce in kritik Leon Daudct. Obširna knjiga morda ni ne-umestna v naši dobi, ki je bolj iz praktičnih ozirov nego iz notranje potrebe žrtvovala vse knjižne panoge na korist romanu. Toda slednji paskvil ie bistve:io krivičen; Daudetov pa tem bolj, ker je dolg. Miroljubneža nafbolj vzbode pre-splcSna. vesoljna obsodba, naperjena proti XIX. veku. Doslej ie mnogo ljudi menilo, da ie prejšnji vek napravil sedrnomiljski korak v znanosti. Daudet pa zagotavlja, da nam je tuđi v tem pogledu rmdil zgolj »pisan niŠtrcc, prazen nič. Ta sklep bi bil pognal v obup pro-svetaSa v 18. stoletju, ki je tolikanj za-upal v bodočnost prerojeno in pre-l'vseno v vedi. Vse nade seveda se nišo "izpolnile; čudovite iznajdbe nišo povećale človeškega blagostanja, niti okačile kreposti. Up na vesoljni mir se tuđi v 19. veku ni obistinil. Lahko pa trdimo v njegovo razbremenitev, da je vsaj hrepenel in stremel po dobrem. Sicer pa, sodi Anatole France. obstoii modrost v tem, da se zadovoljimo z ne-popolnostjo. Ali pa ni vsaj z zgolj književneatf zreliSča priznati nekai hvale pretekle-mu stoletjn? Dalo je gotovo več, nego je bilo pričakovati spričo njegovih ge-sel. V slovstvu ne zaležejo Iepi name- i ni, edino dela ostanejo. Če nas sramo-pis oponaša Hugoju, da je vedno in vidno hlastal za učinkovitostjo kakor glu-mač\ ali mu je to hlastanje branilo obogatiti domače knjištvo z nekateri-mi umotvori? In koliko užitka vam je nudil! Pa bodi še tolikerega zaničeva-rja vredno mnenje sloneČe na hedonizmu, zgolj duševni hedonizem se ne sme kar tako zametavati. 19. vek ie nadaljeval pot svojega prednika. Romantika (s katero ravna-jo danes kakor s sramotno boleznljo) se je pojavila že v 18. stoletju z Rous-seaujem kot panaceja za izčrpano umet-nost. Ker pa je bUa takratna oficijelna umetnost nad mero povprečna, so se Rousseaujeve ideje razbohotUe stoprav mnogo kasneje. Osvoboditev od pravil, povratek k naravi so kritiki vseh časov smatrali za dobrino. 2e Rabelais se je kruto ro-gal sorbonskim trinogom, ki hočejo krotiti prirodo ter io usužnjiti y. svoje formule. Početni romantizem je ves prekucu^ki. sve? in sočen. Priznati mu treba, da ie pHnesei Ip.'dem nenrecen-Ijivo veselje do umetnosti. Čudno* ta romantizem je hkrati nazadnjaski. La-martine nas vodi nazaj k religiji. rJiiso je v začetku kraljevski pristas in '-dobro misleč«. Kako more Daudet, duša pri duhovski Action Francaise, zrncima preklinjati omenjeno strujo? Neverjetno zveni nadalje očitek, da nedostaja 1°. veku izrazitosti. T^a-sprotno ve vsakdo, da prihaja v novej-ši dobi bolj in bolj vtis in čustvo do veljave, dočim sta pre:§nji stoletji [ežUi odločno za razmnom. Protivnlki romantizma so doschdob oponašali njegova prettravanja v barvi in glasbi, to ie iz-razitosti. Se danes beremo poslednjc ?adove te tendence, ki nas je pri^edla do paroksistične umetnosti, nasprotne utnstvenemu pojmovanjii vesolja. Pri Flaubertu, ki se je upiral proti zlorabi romantičnega navdihnjenja v imenu stroge discipline razuma, se spo-tika Daudet ob »nepotrebno piljenje*. Umetnost naj bi se porajala na prvi mah. A če naš obsojevalec »bcJastega 19. veka« pobija načelo gradnje ter iz-đelave, kaj naj počnemo s Horačevim nasvetom: novum premarur in annum; kaj z Boileaujevim: dvajsetkrat osnu-tek na stative đonite nazaj! Kaj z Mal- herbeovimi nasveti? Pri vsem tem pa par vrstic dnlie zameri romantikom, češ: >Roman*izem ie pobočanstvil na-jron in povzdlsni! strast z:i edino pravilo življenja in slo^av. Ni-Ie v tem ob-sežena vsa inspiracija, vsa improvizacija, odvratna sleiiernemu piljenju? Končno pa Dar.det najde raslcdnji ob-razec: »Umetnost je zatron, potreba notranje narave, prenesena v neko pri-zadevanie, ki si prozema in obladuje stvarnlSki nn?r'h do zavrsitve«. Čisto prav: bas Flaubertu pritiče zasipa, da :*e v romantični zalet uvede! to prizade-vo. Skratka. Daudet je č^sto tik onih, katere izobčuie iz svojega templia. Flaubertov uspeh, ki je postopoma so-gel vse do neizobražencev, je bil po Daudetu mogoc le zato. ker so vse bu-dalosti in sanjarije stoletja bivale v avtorjevih možganih. Zdaj se pa spom-nimo, kako neusmiJjeno je pisec Bou-v a r d a in P e c u c h e t a, stvanik ka-rikaturnega Homaisa (gospa Bova-ryjeva) zaničeval demokracijo in na-predek zaradt vseh abotnosti, katere zakrivi pri polovičarskih izobraženeth oboževanie znanstva! F!aiTbertovi romani, zlasti zadnji, so hnjše obtožnic-človeške puhlosti in znblode nego Daudetov le Stup ide XIXe sicele. Navzlic vsem tem puščicam se zdi, da je Daudet naperil ost osobito proti * akademizmu«: proti napačnemu poj-movanju reda in mere v svrho povpreč-nežev, proti z'ati sredini v umetnosti. Samo z uporom in s prcnanriostjo s? otreseš akadcmiz.T-a. Le uporniki so našli milost v Daudctovih očeh: n. pr. Bandelaire in I3arbey d' At'revUIy v slovstvu, Mira prostosti v umetnosti. Po naturalizmu odriha z?-tecraclelj, ker je ra okrni! člov^s".-:) ose-bo, slcdajoč v nii z.^clj gmotne potrebe. Iz obratnih razlogov je ošibal Cousinov spiriruaPzem. Veliki nisatclji. če prav preudari-mo, so tišti, ki so prinesll popolnn umc-•7^nic hit.ia. 19. vek jih ima vendar nekoliko: Balzac, Barbey. Baudelairc. Hugo, Flaubert, Musset, Vi^ny. V začetku se je akad^mizem boril zoper vss t2 duhove. Ali ne sodi Dandet vse dob 3 po predsodkih akademizma? Lahko bi bil začel hvalospev na 19. stoletje, če bi bil zasledoval protidemokratsko, proti-znanstveno in protiromantično strujo, ki se nepretrgoma vleče skozi vso rečeno dobo in se je danes razrastla v solo Charlesa Maurrasa, Datidetovesa prijatelja. Stran 2 »SLOVENSKI NARODi dne 8. oktobra 1922. štev. 229 poročllo precej tendencliozno vsebino. Dejstvo je, da se je demokratski posla-nec Pavle Angjelić razgovarjal z Radićem. Sam je potrdil, da ima v rokah Radićevo pismo. Kakor poročajo, je po-slancu Angjeliću uspelo v t3j smeri, da je pripravil Radića do tega, da priđe v Beograd oziroma posije odposlance, vendar je Radić stavil pogoj, da se tako] sestavl nova izborna (volitvena) vlada. V tem slučaju bi poslal nekaj svojih ljudi v Beograd. — Zagreb, 7. oktobra. (Izv.) Današnji jutranii listi še ne priobčujejo nl-kakih komentarjev o politični akciji, da bi prišel Radić v Beograd. Listi še ne komentirajo beogradskih poroČil o sporazumu med Radićem in Beogradom »Novosti« le kratko beležijo vest »Beo-jjradskega Dnevnika«. — Zagreb, 7. oktobra. (Izv.) Kakor je izveđel Vaš dopisnik, je demokratski poslanec Pavle Angjelić v resnici kon-feriral 4. t. m. s predsednikom Hrvatske seljačke republikanske stranke Sti-pom Radićem. Razgovori so se tikali: 1. Skupne proslave osvobodilne kuma-Dovske bitke. 2. Udefežbe jugcsloven-skih poslancev pri velikih svečanostih y Pragi povodom narodnega praznika osvobojenjla in proklamacijo češkoslo-vnške neodvisnosti. 3. Možnost šestave Izborne vlade, k) naj bi izvedla nove .volitve v narodno skupščlno. Dopisniku »Češkega Slova« je Ra-ćiić odgovoril na prvo vprašanje, da bi se sam s svojimi poslanci udeležil ku-manovske proslave, vendar ostati bi bilo treba pri Kumanovu, ne pa iti do Bre-galnice. Glede druge točke je odgovoril Radić, da bi bil pripravljen oditi v Pra-go. Glede tretje točke o novih volitvah in sestavi nove vlade pa je izjavili »Ako bi pri volitvah zmagali zem-Jjoradniki. tedaj je sporazum gotov tekom 24 ur. Z zemljoradniki ima Hrvatska seljačka stranka v marsičem sličen program, osobito kar se tiče socijalnih problemov. Mogoč je tuđi sporazum, Če bi zmagali srbiianski demokrati, nai-težji pa je sporazum, če zmagajo radi-kalci.« O Protiću je Radić izjavil. da je i vrlo konservativen politik, vendar če | bi njegova struja zmagala, je mogoč ; delni sporazum. Oštro je napadel Pri-bičevića, kateremu je oSital, da je on kriv sedanjemu politicnemu položaju na Hrvatskem in ne more razumeti, kako more Človek, ki prihaja iz Hrvatske, de-lati proti interesom Hrvatske in je to ravno tako, kakor če bi prišel seljak s kmetov in začel napadati kmečke interese. SpOf s kraljevičem Gjorgjem pooštren. Kraljevič noče iti v Niš, — Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva je vlada intenzivno razmotrivala sporno zadevo kra-ljevica Gjorgja. Kraljević Gjorgje je vceraj na popoldanski seji ministrskega sveta izročil pismo kot odgovor na propozicije, ki jih je njemu stavila vlada na četrtkovi seji. Pismo veli: »Kraljevski vladi! Naznanilo se mi jet da mi je kot članu kraljevskoga doma določenih ražen moje redne apanaže še iz dvome blagajne 600.000 dinar-jev letnih, dokler bivam v državi. V sprlčo mojih zasebnih dolgov, ki sem jih bil primoran napraviti tekom dolge vrste let in ki jih moram sedaj odplače-\atl mi je nemogoče z gorenjim zne-skom ustanoviti redno življenje ter osnovati, voditi In vzdrževati svoj dom takot kakor to smatra za potrebno ml-nistrski svet in kakor bi to bilo pri-jnerno mojemu stanu. Zaradi tega smatram, da se ni našla z gorenjim sklepom popoina in pravilna Tešitev celokupnega spornega vprašanja in to tem mani, ker je bilo v mojih prejšnjih predstavkah govora ne toliko o denarnih sredstvih, kakor o pravicah člana kraljevskega doma, o pravicah, ki so se mu delj časa popolnoma kratile, in to primerno stanovanje oziroma prevozna sredstva. Ce bi vseboval sklep vlade tuđi to, da se mi da na raz-polago posebno stanovanje v Beogradu, fcakršno ie vredno člana vladajočega doma in se mi dajo primerna prevozna sredstva, pristajam nanj, Čeprav sem nezadovolien, smatrajoč, da je gornja vsota nezadostna za to, kar se od mene po pravici zahteva* Sklep odobravam samo, da pokažem dobro voljo s svoje strani in da moje vprašanje ne vsebuje samo pogajanja za vsoto. V ostalem tako nepopolnega in zame Skodljivega sklepa ne morem sprejetl Gjorgje m. p.« — O odgovoru kraljeviča Giorgla se Je razvila debata. Na seji ministrskega sveta je bil prisoten tuđi kraljević sam, da je mogel dati na zapisnik Se nekate-ra pojasnila oziroma da je odgovarjal ustmeno na nekatera vprašanja. Ta vprašanja so bila sprejeta v zapisnik seje ministrskega sveta. Takoj po seji ie bil o kraljevićem odgovoru obveščen krali. O seji ie bilo izdano zelo tnačilno, pfe#elnQ ftoročUo* ki X*1U ^ »Na današnjo sejo ministrskega sveta je bil pozvan kraljević Gjorgje, da da ustmeno odgovor na vprašanja, ka-tera so bila stavljena na vČerajSnji (četrtkovi) seji ministrskega sveta. Na glavno vprašanje, če ieli ostati še dalje Član vladarskega doma in vršiti obveze, izvirajoče na osnovi dvorske-ga statuta, ki ga je bil on drage volje podpisal, ali ne, je kraljević Gjorgje izjavil, da na to vprašanje ne T smeri proti Rodostn In Čataldžl Id zaptonjujeio po pod iivtž. Slavko Plemelj: Ufioden preokret u draiinislrcni uprašunia. Proti vsemu prlčakovanju stojimo danes nenadoma pred temeljitim preokretom draginjskega problema. Poletni ineseci z izredno nizkim stanjem našega denarja so nam obetali temno bodoč-nost. Pesimisti so nas že družili k Berlinu in Dunaju. Naš denar je izgubljal ufcled in večina trgovcev se je zalagala pridno z blagom vzlic visokim cenarrL Oštra mezdna gibanja so pričela nasto-pati. Državno vodstvo je to pot uvide-lo. da tako ne gre več dal:e. Država ne more plačati svojega uslužbenstva, ne more izvršiti vseh gospodarskih na-1« g, ker ni denaria. Nekrit denar nas bi Še bolj uničil. Vlada je biiu torej pri-siliena začeti akcijo za dvig našega di-narja. Paralelno s to akero jo hilo treba urediti predvsem cene živilom doma, ker so cene živilom steber cenam vseh živij. potrebščin. Cene glavnini potrebščinam kot moki in ma*ti v Jugoslaviji so bile bistveno nad svetovno pariteto. Našemu producentu in ekspor-terju je bila do letošnjega preokreta v vladni politiki dana možnost najširše špekulacije ?; cenami živil na domačem trgu. Na minimum reducirana izvozna carina in visoka uvozna carina je one-mogočala vsako tujo konkurenco. Z energičnim ukrepom ie vlada dvignila uvozno carino in postavila primerno Izvozno carino za najglavneiša živila. S tem je bila podana možnost tuje ken-kurence in je bil izvršen poleg tega z izvozno carino še pritisk na cene doma-čega trga. Akcija za dviganje našega flenarja se je pričela z znano devizno naredbo, ki se bo v kratkem še boli iz-pcpolnlla. Ta devizna naredba bo one-mogočila vsako obširnejšo spekulacijo z r.ašo valuto, kar se je poprej tako pridno prakticiralo; uvoz se omeji na naj-potrebnejše. Uspehi te vladne akcije so danes vidni in kot vsi znaki kažejo, imamo pricakovati v najbližji bodoč-nosti ugodno stabilizacijo našega derana. S motreno regulirano uvozno in izvozno carino bo državno vodstvo moglo zdržati gospodarsko ravnotežje v državi. Slo je težko, a vendar sme-mo upati, da smo pričeli lezti na zeleno vejico. Opozarjamo, da je »Sloven- ski Narod« obe pretekli leti ponovno opozarjal, da ie treba ukreniti točno te ukrepe, ki jih je izvršila vlada sedaj. Izgledalo pa je, da je pritisk gotovih skupin tako izrazit, da ni bilo računati i na takojšnjo ekonomično državno gospodarsko politiko. Sele letos, ko nam je tekla voda v grlo, je prodrla trez-nost. Kakor je na eni strani današnji preokret ugoden in nam obeta bistveno jasneišo bodočnost v gospodarskem In političnem oziru, bo vendar rodil na drugi strani mnogo težkih posledic, predvsem ker je prišel preokret tako nepričakovano. Velike naloge različne-ga blaga zgubljajo vrednost. Brez dvoma bo trgovstvo utrpelo težke izgube. K tcm'i p~ide še današnja oštra denar- | na kriza. Novi krediti so izključeni, stari se v masi odpovcdujejo, obrestna niera izredno visoka. Bančni krediti 15 do 20 In več odstotkov. Po nakupoval-nih področjih se plačuie ćelo po 30 % za gotovino. Ta položaj je nevzdržen in se mora omUiti. Dana^n:a trgovska kriza bo izčlstila mnogo nezdravoga in ne-ustaljenega med trgovstvom, drugim bo pa treba obrnitl p^išf po vetru, ki je pričel drugače pihati kot je bilo do sedaj vse naše trgovstvo vajeno z vsak-danjim na^-a?čaniem cen. V splošno korist bi bilo želeti, da se dnnsSnja težka trgovska kriza nz razvije do katastrofe, ker je zdrava trgovina jedro vsega na-clonalncga gospodarstva. Celotna presoja položaja pa nam daje vseskozi ugodno sliko. Pr dobitev našega denaria na vrednost In ugledu v državi sami rodi nebroj ugodnih posle-dic. D'žavna uprava se bistveno olajša in omogočerta je s tem stabilizacija v trgovini. Konsument more živeti ne da je prisiljen vsad dan obupno kričati po z\išan.'u plač. Notranii politični položaj v državi se z ureditvijo našega gospo-darskega položaja razčisti, ker jemlje vir demagoštvu in dilentatizmu. Pričakujemo vse, da bo centralna vlada vztrajala energ:Čno na začeti po-ti in srnotreno v pricipu kolikor mogo-čega ra\Tiotežja interesov izvršila svoj veliki gospodarski program. Politične t92ifi. = Položaj v demokratski stranki. Beogradski »Preporode piše: »Situacija v poslaniškem klubu demokratske stranke se vsak dan bolj razčiščuje. V sporu Davldović - Pribičević so stall-šča tako poslancev kakor strankarskih * erganizacij vedno bolj jasna. Centralni odbor v Beogradu je glede spora med Davidovičem in PribiČevičem mnenja« da se ne more govoriti o načelnem na-sprotstvu prvakov demokratske stranke, marveč samo o medsebojnem tek-movanju glede Izvedbe strankinega programa«. = Interparlamentarni kongres v Pragl. Te dnl se je sestal v Benetkah svet interparlamentarne konference, da sestavi program za interparlamentarni kongres, ki se sestane 1. 1923 v Pragi. Udeležilo se ga bo 20 držav, med temi tuđi naša kraljevina. = češkoslovaška za Avstrljo. Ce-gkoslovaški ministrski predsednik dr. BeneŠ je podpisal dogovor o medna-rodnem posojilu v znesku od 500 milijonov zlatih kron. ki naj ga Avstrija dobi v najkrajšem času. Italija še zdaj ni podpisala dogovora. — Volltve v poljski parlament Iz Varsave poročajo, da so končane vse priprave za volitve poslancev v sejm (parlament) In senata. Državna volilna komisija je zavrnila listo neodvisnih S0-cijalistov. Komunistična lista se naziva: lista komunistične zveze proletarijata jnest in vaši. =e Rusi ▼ Kemalovi armadl. »Po-sljednija Novosti« poročajo Iz Carigrada, da sta dva ruska Častnika, ki sta služila v Kemalovi armadi poldrugo le-to, izjavila, da v redoviti vojski Kemala ni nobenega Rusa. Pač pa obstoje partizanske čete večinoma iz Rusov. Glavno zaslugo turske zmage nad Grki ie pripisovati partizanskim odredom ter-skih kozakov. ki so pod vodstvom pol-kovnika Starica prodrli grSko fronto. Mnogo ruskih partizanov ie dobilo od Kemala odlikovanje. r=: Francoska diplomacija- »Ere Nou-vele« je izvedela, da so Imenovani sle-deCl novi diplomatlčni zastopniki Fran-clje: na Dunaju senator do Monzie, v Vatikanu sedanji poslanik v Bruslju Margarie, v Kvirinalu sedanji poslanik na Dunaju Allize, v Berlinu ministeri-alni direktor Maurice Herbette, v Wa-sbingtonu poslaniSkl svetnik Fleurlot. = Dve politični smeii ▼ AmerlkL Predstojcče volitve v Amerlkl bodo od-ločlle njeno stališče napram Evropi. Republikanska stranka upa, da pri vo-Htvah obdržl svoje pozicije, demokratična pa noče izgladiti svoj poraz 1920. leta. V politiki Amerike je opažati dve pmerit Prva z* udeježites Amerike V evropski politiki, 'druga proti. Prve smeri se drže večinoma demokrati, ki smatrajo, da prilike v Evropi posegajo tuđi v življenje Amerike, da ona mora sodelovati v evropski politiki, republikanska stranka z opozicijo pa misli na-sprotno, vendar pa dogodki silijo tud! to stranko, da zavzame stališče demo-kratov, kar se vidi iz udeležitev v ori-enskem sporu. s= Nevtraluost Francije. Izjava franeoske vlade, da ostane Francija v slučaju vojne med Ansleško in Turčijo r.cvtralna. je napravila v Londonu zelo reugoden utis. Vsi listi, ne glede na politično smer. oštro obsojajo stališče Francije In Italije y orijentskem vpra-šanju. = Vsak sedm! oficir v Zeđtnlenlfi đrža-vah si mora polskatl meščansko službo. V Zedinjenih državah se vr^i zmanj^evanje vojske. Veliko Steviin oficirjev lc odslnvlie-nih, In sicer tolika da si mora vsak sedmi oficir lskati kako drugo službo. Stevilo na-Crtnth rflcirskih mest bo znašaJo od novega leta samo 12.000. kar pomenl zman!5an}o za 2000. Odpuščenih bo dalje do novega leta tuđi 149 Stabnih rdravnikov, 77 zobozdrav-nikov in 51 voiaSkih duhovnikov. = Prcrokovanje in politične sodbe Rudolfa Habsburškega. Na kratko smo že omenili izdajo političnih pišem po-kojnesa avstrijskega prcstolonasledni-ka Rudolfa na znanega dunajskega publicista Szepsa. Mož je oštro obsojal takratno razmere v Avstriji pa tuđi v Nemčiji. Tako je n. pr. povodom pred-ložitve klerikalnega predloga o Solskcm vprn^anju v avstrijskem parlamentu vzkliknil: Kako nazadnjaStvo, kako po-niževanje, kako se je tekom par let izpremcnila ta cvetoča in liberalna Avstrija! Simpatije princa za Francijo so bile Široko znane in sledijo tuđi v političnih pismih. Ko Je potoval v Berlin h krstu princa Viljcma, je pisat, da je vzpostavitev dobrih odnošajev med Berlinom in Dunnjcm samo posledica zveze zapadnih držav in konsolidacije franeoske republike, ki je po Rudolfo-vem mnenju bogata, srečna in polna življenja ter je pokazala komaj 1? let po Sedanu. kaj vse zmorejo v T!vropi republikanci, doČim Rusija v deliriju p^jancev ne priđe niknmor naprej in ne more pr^masratl notranjih pretre^tbjev. O NemčHf Je opetovano nnp1n?!a1. d* Je zjroTJ vofa?T|ca država, nič dmre^ Je ?tif?1 T?11fioif, ćn h\ utecmn P'cni^rc1-napasti Franriir*. PiMo'f pr^vl: Nnl p?»-^f, kaf cffta. .Ta? ?matr?»Tn Fr^n^Mr> Ha. f»e« 7? fievarfef^o nec^o Je h^a !pfa 1^70. Vojna hrr? motiva, samo rnrli !ejra, ker repuMik« ne tfopa'đe n?m^ke-cwxe$arlu,jije2ovemu kanclerju In ne- Stev. 229 »SLOVfNSKI N.nkMiD. dne S. oktobra ih22. Stran 3. katerim pruskim Junkerjem, je vedno nevuriio poujetje. Kancierju tiismarcku kuuoif ni uie zaupal: Misiil sem dolgo časa, da je mož iskren, toda sedaj vi-dim, da je bila Avstrija v orijemske zmote vržena samo iz Berlina. Leta 1884. pripominja k zunanji politiki, da je trenotno zelo interesantna. Rusija postaja premoćna. Oslabljenje Anglije bi Evropi ne služilo dobro. Bismarck to pot ni srečno operiral. Mislim, da bo Nemeija iz te situacije obeutila v bo-dočnosti težje posledice nego druge države. Leta 18S5. pravi nadvojvoda, da mora konstatirati, da je živa nevar-nost vojne z Rusijo in da je zunanji položaj vedno resnejši. V nobeni deželi ne vidimo nobenega človeka, ki bi bil zmožen voditi Evropo. Mogočna Nem-čija se ne more dvigniti do gospodu-joče situacije. O Nemčiji pravi potem: Mi se združujemo vedno z državami, ki so že pričele perijodo razpadanja. Taka je stara Avstrija! V septembru leta 18S7. pravi nadvojvoda: V Berlinu iSeejo mir, cesar (Viljem I.) je strupen, prestolonaslednik napol mrtev, princ Viljem bolan In se ga ne smatra resnim. Za časa vlade sto dni cesarja Frideri-ka pravi Rudolf: Njegov naslednik pre-vrže vse na prejšnje stanje, in rezultat bo desorganizacija in konfuznost. O Viljernu II. pravi 1. 18S8., da se pričenja kazati pred Evropo in kmalu napravi v stari Evropi pravo konfuzijo. On je mož za to. V par letih privede Nem-čljo Hohenzollernov na nivo, katerega zasluži. Do Avstrije ni imel nikakega zatipanja. Leta 1883. je piša! Rudolf: ?!eparijc. tatvine, doKro sihiirani tatovi, fzjemne naredbe, korupcija, propadanje države, taka je situacija Avstrf-fe. ftađoveden sem samo, koliko časa poteče, dn se zjrra'db'a fe stare fn "đo-hm postavljene Avstrije zamaje in poruši . . . t?n!Wsf?ar krgilna. — Z Goriškega. Ooriški deželni zbor je imel 6. t. m. javno sejo. Dežel-no bolnišn'co v Gorici prodajo vojaški upravi za 1 milijon lir. Obnovi se deželni zavod za gluhoneme, pozida se In razšlrl Nato se je obširno razpravljalo o potrebi izsuševanja močvirja na fur-Ianski kakor tuđi na slovenski strani de-žele. D. Besednjak je v svojem govoru navajal. da je med Furlani približno 20.000 ha ali 60.000 njiv v vodi samo v tržiškem in červinjanskem okraju. Med Slovenci pa bi bilo okoli 4.000 ha ali 12.000 njiv zemlje potrebne melioracije. Upa, da bodo mogli Slovenci izvršiti ta socijalni čin, ker ima država v tej pa-negi zelo napredno zakonodajo in je Že mnogo potrošila v take namene. Morajo pa se v vseh takih krajih ustanoviti me-lioracijske zadruge. Dovoljena je podpo-ra za izsusevanje močvirja pri Ogleju. Deželni zbor je izpremenil sklep glede pokojnine učiteljem in vdovam tako, da povišek velja odslej za vse upokojence. — Okrajni šolski svet za goriški okraj potrebuje takoj 28 učiteljskih moči Tekom oktobra bo raspisanih za definitivno nameščenje 87 mest in sicer 42 vo-diteljsikh, 15 učiteljskih in 30 za učiteljice. — V Selu pri Černičah je obhajal posestnik Josip Mermolja z ženo Marijo zlato poroko. Kakor v proslavo tega ve-selega dne je prišlo ravno na ta dan od najmlajšega sina Evstahija. o katerem r.iso vedeli nič že sedem let. poročllo, da je živ in zdrav v Ukrajini. — Pev-sko in glasbeno društvo v Gorici je otvorilo 4. t. m. svojo glasbeno solo. Vaje za društveni pevski zbor se zopet redno vrše. — Mežkova »Mati« v Kanalu. Dramatični odsek Čitalnice v Kanalu je vprizoril dvakrat Meškovo žaloigro »Mati«. Po došlem poročilu je bila Igra dobro naštudirana in se je izvedla za kanalske razmere kar najugodnejSe. Režija je bila povoljna, posamezne scene zelo lepe. Igralci in igralke so se re-sno potrudili in zato dosegli tuđi zado-volMv uspeh. Igra je napravila na Ste-vilne posetnike najugodneJSi utis. Vpri-zorjena je bila v slovo vojaškim novin-cem, ki so pred kratkim odšli v Italijo v vojaško službo. Citalnica jim je dala tako primerne besede na pot. — O šolskfli razmerah v Istri priha-jajo vedno žalostnejša poročila. Tako sn bili jugoslovenski starci pri vpiso-v?nju selskih otrok v Opatiji in Volo-s'reni zelo iznenađeni, ker se jlm je reklo, da smejo v Solo samo otroci nasta-n:-ni v daveni občini Opatija. Tako bi rripadlo veliko število otrok iz opatij-sko-voloske sole. Frakciji Škrbiči in Slatir.a sta se namreč po neki novi naredbi izločili iz starega šolskega okro-žja. Otroci iz Slatine bi morali hoditi v solo celo v dalmi Veprinac. Tozadevno ?o starši poslali Sol. oblasti prošnjo, da bi šolski obisk ne trpel, ali ugodne re-šitve ni pričakovati. Italijanska šolska oblast pač išče, kjer more, vzrokov, da bi oremczočila jugoslovenski deci re- den šolski pouk. — Iz Sežane poročtjo, da je bilo v seii ožiesa okrajnega 5olskega sveta izvršenih mnogo imenovani in pr©mt- ščenj učiteljev in učiteliic. Italijanska šola je v Divači in Nabrežini. Imenovani sta dve učiteljici. Izvršena so tuđi imenovanja za pouk italijanščine na slovenskih šolah v sežanskem okraju. Vsled pomanjkanja učiteljstva bodo na petrazrednici v Nabrežini in na šestraz-rednici v Sežani po štiri, na štirirazređ-nici v Komnu pa tri učne moči. Glede draginjske doklade učiteljstvu se šesta-vi tozadevni predlog v prihodnji seji. — Rekruti Iz Trsta. »Piccolo« pri-nasa pozdrave tržaških novincev iz Ve-rone. Petdeset jih je podpisanih. Zani-mivo je, kake priimke imajo ti tržaški rekruti. Čitamo: Lutman, Pegan, Babu-der, Hrvatin, Jelušić, Levec, Požar, Vi-đal, Rončelj, KlemenČič, Mavec, Bitež-nik, SvetinajBremec, Živič, Jeržabek, Gerušič, Žerjal, Batistič, PolJrugovae, MiliČ itd. Od 50 priimkov jih je več ali manj italijanskih komaj 15. To so torej »coscritti triestini«, ki kličejo »Viva Trieste italiana!« — Bronasd kip italijanskega kralja za Postojno. Ne vemo, kako je prišel bivši župan neke vaši v videmski pro-vinci do tega, da je darovat postojnske-mu Županstvu mal bronasti kip italijanskega kralja, tzročitev je bila slovesna. 2upan Kutin je obljubil, da se kip shrani v dvorani mestnega sveta v spomin na prihod italijanske vojske in italijanskega kralja v Postojno. Neizogibni profesor Urbanaz je hnel pri slavnosti, kakor vedno, glavno besedo. — Krnski dogodek In njegove posledice. NI ga bilo lista In listića v Italiji, ki bi ne bil pred tedni na dolgo in široko poročal o krnskih dogodkih in obmetaval mirno slovensko ljudstvo z blatom. Danes ga ni v Italiji lista, ki bi kaj pisal o krnski blamaži, Edina Izjema je menda Ooriška »La Liber-ta«, glasilo republlkancev, ki pi5e: Uradna učenost je torej ugrotovJIa, da oskrunitev spomenika na Krnu padlim junakom ni bila delo kakega slovenskega Idiotskega gorja-na. Po zaslugi goriškega civilnega komi-sarja se je dognalo, da je bil spomenik v resnlci zadet od strele. kakor smo mi prvi predvidevali. Pozdravljamo z veseljem to uradno ugtovitev, ker s tem se je razpršil oni straSni dvom. ki je glodal v naših du-šah. Dajmo torei rudi zadoščenja, ki smo ga dolžni, onim priprostim Gorjanom kobari-Škega okraja, ki so bile v prvem trenotku nedolžne žrtve maščevanja videmskih fa-iistov. ki pač času nišo dali časa, da bi bil prinesel svetlobo v misterijozni zločin, ki je tako razbudi italijanske duhove. Goriški fašisti, ki poznajo bolje značaj našega gor-skega preblvalstva. se danes ne kesajo, da nišo dali prvi inicijativo za kazensko delo. Škoda samo, da moramo vedno plačevati mi iz naših žepov naše zmote, ker zdi se, da se italijanska vlada z vso resnostlo bavi z uspehi uradne ugotovitve in da že pro-učuje način, kako naj se odškoduje prizade-to prebivalstvo za vso škodo, ki jo je utr-pelo vsled takojšnjega kazenskega pohoda videmskih fašistov. Nesreča je, da je svota nekoliko visoka, vsled česar bi kazalo pre-mišljevati, ali ne bi kazalo naprtiti plačilo škode videmski pokrajini. Res pa je, da VI-dem že občuti posledice vandalskega deja-nja lastnih fašistov, ker nam je znano, da so gorski Slovenci, ki so še pred kratkim trumoma hodili kupovat na videmski trg, danes odprli oči in uvideli s kako vrsto prijateljev imajo tam doli opravfi.i. B»lo je enkrat nesporazumljenje, glade katere^a se ml Goričani takrat ne morerno pritiževati.« KONSTERNIRANOST V ATENAH. — Atene, 6. oktobra. (Izv.) Prvo poroČilo iz Mudanije, da zahtevajo za-vezniki od Grške izpraznitev vzhodne Trakije in da store zavezniki demaršo pri grški vladi, je vplivalo na gr^ke kro-ge naravnost konsternirajoče. Grki so pripravljeni braniti Trakijo do skrajno-jti. Kralj Ojorgje II. je izdal na narod manifest, v katerem poziva Grke na slogo in bratsko obrambo pravic tra-kijskega narod a. — Atene, 6. okt (IzvJ General Ni-der, ki je imenovan za vrhovnega po-veljnlka grčkim četam, je odpotoval v Trakijo. General Katesakis, blv§l grški Komisar v Carigradu, je prevzel posle guverner ja v Traklji. ENVER PASA IN BOLJŠEVIK!. — Pariz, 6. oH. Po poročfilh »Chi-cago Tribune* so uničile čete Enver pa-?e pri Samarkandu dve bolševiSkl di-vizlil. MAKEDONSKI BEOUNCI. — Sofija, 5. oktobra. (Tzv.) Iz zapadne Trakije piihaiajo dan za dnem beg^nđ turSke !n bolgarske narodnosti. NHh položaj je zelo beden. Po Izjavah teh bejnmcev vlada v V35ei zapadni Tra-Mli velik teror od strani grSkfh oblasti. Zelo števiim so begund Iz Lozengrada in Jedrenja. GRŠKA NABIRA PROSTOVOLJCE, — Atene, 4. okt. (Reuter) Vojni mi-nister je izdal na vse zdrave, le ne mobilizirane moške poziv, nastoplti do konca vojne dobrovoljno vojaško službo. POVELJNK ORSKE VOJSKE V TRAKU!. — Parte, 5. okt. (Woiff.) Po poro- Cilu »Information« iz Aten, je imenovan general Nlder za poveljnika grUih Cet v TrakijL Gosp^iiarstDO. KatestrofaSue rszmere u žeiszniškem prometu. (Iz poroiUa inž. M. Šukljeta na prote^tnem shodu itidusirijcđv.) Poročilo ini. Milan Šukljeta: Vsakonmr je jasno, da brez red-nea:a železniške^a prometa in zlasti brez rednega tovornega prometa ne more živeti narod, ne more obstati država. Naloga poročovaL-a mi je, do!.a-zati, da je položaj v našem želczniškein prometu obupčii in ni videti znamenja, ki bi kazalo na izholjsanje. Nasprotno. preti nam pnpolni 2astoj tovornega prometa po na^ih železnicah. Seznaiiiti vas hoćemo z drjf:vi, ki so bila doslej javnosti znana le po nejasnih sp!oš:iili srovoricah ali po ućip.ku v !:cnkretni!i j slučajih, ki in krr so prizadeli posa-meznim podjetjem neznosno škodo. Povedati moran^o. da pri nas ni jnvne-i pa fnnlcijonarja ne politika, ki bi po-; znal dejanske razmere in pojmoval ne-varnost, ki ?ro?i uničiti državo, ustvar-jeno s tolikimi žrtvnmi in % toliko Iju-beznijo. Ako namreč prončiino danasnj'" položaj, ako obunujemo nad pasivnost-jo onih, ki jim je v prvi vrsti skrbeti za redni ?elezni«k! promet, potem bi rndi priznali, da malomarnost in nede-lavno^t ne izvirata iz nepoznavanja kompleksa dejstev, ki morajo neposredno dovesti do popolne in definitivne ukinitve tovornega prometa na vsch prosrah, ki vežejo preko Slovenije in Hn'atske na?o državo s srednjo in zapadno Hvropo. 2q vsa leta se čuj^jo splošne pri-tozbe nad nezadostnim poslovanjem železni^kega apnrnta. V sfednjih tednili pa so se pooštrile te pritozbe v obnpne klice fn obtn?bc, ki jih ni več mocroče preslikati. Odkar je industrija v Sloveniji organizirana v trdno sklenjeno organizacijo, smo neprestano opozarj^H vse pristojne Činitelje na prometne tež*-koče, ki ovlrajo mso produkcijo in na-§e delo. Porabil? smo vsako priliko, da. predočimo vladi prometne razmere, pod kojtmi trpimo. Nikdar na se nismo protivili zahtevam, v koliknr so bi!c st\farno utemeljene in razumljive. Stavljali smo konkretne predlože na potrebne premembe sporovozne trmfnrrchu. Vse to rVka^emo. 7-» , +pVo doVn7nric na trebnmo obse^en \ m^terijn?, ki r* j> ie*^n uvrstiti v prc- ! *7edno mntematično obHVn. — | (Dalje prih.) i _______________ ; AksiN Trn izh&f?$an|@ Z dosedanlirni mernmi »e uspelo zadr- ; j žat! padanje dinarja in ca dvigniii na seda- i I njo viSino. Treba ustvarlti potrebna zo-j spodarske pocoje, da se tečaj izboljga in \ stabilizira. Izvesti je prihodnje mesece re- ; formo ob sode'ovanju vseh, med tern časom j pa skrbetl, da dinar ne pade. Odlocilni mo-| ra'o biti tečaj! Beogradske in Zasrebške i j borze. Curih ne more in ne sire biti mero- ; t dajen, tečaj krone v Curilm ni rezultat \ prometa, ampak izvira iz samovolje zascb- I nih činiteljev, črpajočih informacije na ne- j pravili mcstili. Govornik se obrača proti očitkom, &i se troši dolarsko posojilo z na-kupom dinarjev. Od 100 milijonov dolar-skega posojila dohimo 30 milijonov efektivno, ki treba da jih porobimo za investicije In zato jih moramo pretvoriti v dinarje. Danes je država največji posestnik dolarskih doviz. Od ostalih 70 milljonov se vtroši zopet velik dcl v naši državi in pretvori v dinarjo. Skozi pet let bo stalno dobivala država dolarje in bo tako naivečji razpola-gatelj z devizami. Doslej je pre'ela država 25 mi!ij«>nov dolarjev. od katerih je dobila 15 efektivno, 10 milijonov pa ostane v ro-kah Bicrovc skupine za gradnio Jadrans!;c železnice. Posoiilo uspe tuđi '^lede ostalega zneska., če donesemo protfdokaz proti slabim informiciiam, ki jih imajo o nas v Ameriki. Tam je naša država malo pozna-| na In kolikor je, Je znanje črpano iz naj-slabSih informacijskih virov. Vcndar pa se je jako dvi^nilo zanimanje za nas. Prihnjn-io poslanstva iz Amerike k nam, da nas spoznalo. Knkor pa treba čuvati tečaj dinaria pred padcem, tako ga jo treba čuvati pred prenaglim dviganjem. Ustavili srno padanje, spraviti bo treba polasoma dinar na tečaj 8.50 Svlcarske^a santinia in jta potem nekaj časa držati. Pozne'e bo težili polago-ma za Izenačcnjcm s češko krono. Tako se deli program, ki z* je treba izvesti v tri del«: I. Pnri del obscga t*h-nično ureditcv prometa z deviznmt In valu-tami in vzdrževanje reda. Temu bo služil novi pravilnik in instrukcije k njemu. II. Drugi del obseza ureditev vpraianja uvoza in izvora. Tu treba sporazumneia postopanja % drugimi znlnistrstvi. Treba pa tuđi strokovnjakov, mož praktičnega znanja. Tu se nudi prilika, zmožnim možem za-ststi važna mesta v Beoiritdu. Naj bi se n« branili itaviti sroje moči v službo domovine. Za izboljšanie promet* je sastavljen ves program, ki se izvede v najkraj-Šem času. Skrbiti bo ra olajšanie in pov#-čanie izvoza, za imolne industrije ustanoviti izjemns mere. III. Sestiviti bo definitivni gotpodarski program države. Predlagana je v ta na-men ustanovitev interministrskega jospo-darskega odbora, ki fa bodo tvorili pomoćnik! ministrsUv, ki l£h zadeva sospodar- stvo, in 2astopnik! strank. Temu odboru bo skrbeti za harmonično delo med rnini-strstvi, vzdrzovail stik z gospodarskiinl !-:rogl, predlagati skupščini poročila o svojem delu. Na to je podal g. PlavŠič r.ekatero podatke o Narodni banki in o ob;cku bankoT-.ev in ni ili kritju. Stan-e je jako dobro. »inar je bolje pokrit nejo francuski frank. Jri tem je efektivno kritje računjeno s predvojno vrednostjo (t napole^ndor == 20 ^inariev, 1 dolar = 5 dinariav). To je dobro .■ toliko, da moreino povezati obtok ban-/*:ev, suj bi banka z rsaliziranjein za-lada lahko vnovčila vso cirkulacijo ban-)\ccv; sLiho pa je, ker nirrumo možnosti, ■'večatl kritje, ker ne morenio kupiti novih lainikov po dr.evnem tečaju In diferenco j-ačati. To bo treba torej prenieniii, kakor >o to ž; storile druge države, tuđi čeSka. Q. PLivšiĆ je je potem ozrl na naS po-->žaj v Mali antanti. Ustvariti jl is treba tud! dobro gospodarsko podlogo. Naša dr-:va je važen činitelj v Mali antami po svojem prirodnem bogastvu in geograficni !^iji. Ne prićakujmo rešitve od velikih dr-:av, vsa!; S2 naj trudi, da se uredi sam, po-stivi na lasme n.ige, da ne bo prizad^: od fventualn; evropske gospodarske krize. Nas položaj ni slab, kar kaže tuđi t<\ da imamo n«jm?.nj raliinentov. Delnjmo sami In dcl?.;rno skvpr.o z Malo antanto, prcdvscm s Čeiko. Prizadevati se treba, dvigni;I dinar na visino češke krone. potem skloniti s Češko gospodarsko konvencijo, iz politično Male antant; narediti tuđi gospodarsko Malo antanto, ki more postati odločilnejra nomena za gisp^niarskn ozdravitenje ćele Evrope. Nnp-.»s!ed govornik znova pozivfja vse gospodarske kroge na krepko rodelo-vanjc v akciji za sanacijo valute, da čim prej pridcirv) do normalncsa stan;.', v katerem bo moči irncr.I svobodno trgovino! — s Žjtnl trg. Novt ?r.J, 6. oktobra. (Izv.) Dovoz slab. PSenlca 1420 do 1440. Ovcs 1110 do 1120. Kornza 1270 do 1300. Tentlcnca sla!)a. —Z Hmelj. (VI. brzojavno trlro* poro-čilo.) Nurnberg, dne 5, oktobra, l'rocl^.nib 600 bal, po lepo zelenem se b-j-lj povpr iiu-je in je za 1000 M dni?Jj — runicnkasti nespremenjen. — z Ljubliansld trg. DvLanju vrcdn.i-sti nuiega denarja in ul;injcnjii uvozne carine 7.x nekatere 2ivljcnske potrcbSCinc ter potrejnemu zviš::nlu izvozna carine z:\ *\-vila, je sledilo takoj padanje cen. Danes se naha;?.mo sredi tega razvoia pcidnnja cen. Razlik« v cenah ene^a in isteka blasca po razlićnih krajih Jugoslavija so dar .-s se j velike radi popune odpovcdi tov. proir.i-| ta, ki onemognča Ukojšenj vpliv laiiiku-j renec cenej^cr:^ b'aza, ter ipekulacHj tr-govcev se vsled dr^^ili zalog vsuj vlcicnia. \ resiti pred veliko izsubo. Uvoz an":er;S*:c i rr.oke in masti caj se, kicr se rre z«. prs-5 skrbo mest in družili pasivnili krajev, nd j strani centralne vlade z vsenii sredstvi in hitro podpira, dokler n? dosežemo zied-načenja cen z domačim blagom. Ukrcpi centralne vlade kažejo dane, da 5mcmo pričakovnti v knikom primernejše ravno-težje gospodarskih interesov vsch slojev države. Cene nekatorih dom?Čih pridclkov ' 58 naliajajo daniš So d ileko rad svetoviio pariteto in moralo pasti, če nas ne prc soneti zopet katastrotalen pndec na3e:ca denar-ja, kar pa ni pričakovati. Am-.Tikr.nska mast na debelo franko Ljubljana oVroi: 105 kron, v dctujlni razprodaji 116 K. Kv::"i'eti amerikanske masti je prav dobra. Do sed^J še nismo prcjeli nobene?"i vzirci. I-Kr hi bila mast pr-nicSan:!. Dnmuča mast se :r A še vedno po cen i 160 K k«:. Ccn:i dcLi-j!!ni praSičcm na drobno v Ljubljani se že vod^.a vzdržuje na F5 do 9'J K za kjj žive tj/^. Smemo pričpkovati hiter padec. Amcrlk.'.n-sko rnoka, ki ]2 prvovrstne kvalitete š . 2 19 K, št. 0 — 21 K za k£. Domaća p5jn;-:n;i moka st. 0 — 27 do 23 K kir. Ccna p".u:.:i je padla le na 1*! K, kar od^ovarja cliJ 21 kron za Ur muke Jt. 0, vslacl tega bo rri^ri'.a. tuđi ceni domači mrki hitro navzdol. I **. oktobra 1922. žt v. 221 irednje kože, se je plačevalo v, zadnjem £asu 75 do 80 K in za 111 e č i e kože 9U to 95 K kg. Cene u s n j u Se nišo enotne. Radi tega opustimo za sedaj notacijo raz-Učnih vrst- —g Za zboljšanie železnlškega prometa. Našemu vćerajšnjemu porocilu o maniicsta-cijskem zborovanju zveze industrijcev SriS idodajamo še nekatere bistvene podatke. Zborovanje, ki te ga je udeležilo do 400 zastopnikov industrije, železniškega prometa, ministrstva trgovine in saobraćaja, po-Jtrajinske vlade, dekanata juridične fakulto-te, direkcije za šume, saveza iugoslovenskih železničarjev in drugih organizacij, je otvo-lil predsednik zveze industrijcev Dragotin Uri bar, ki je pozdravil navzoče zastop-nike in naglašal važnost zborovanja, ki naj stori konec neznosnim razmeram na naših železnicah, ki so postavile naš promet in s tem tuđi našo industrijo pred katastrofa Nato je sledil stvarni, na statističnih podat-Jdh zasnovani, obsežni referat ing. g. Šuklje, Jci ga pricbčimo na drugem mestu. Referatu je sledila debata, ki so se je udeležili za-stopnik mariborske zvezv industrijcev Križ-nič, predsednik zagreb?ke zveze industrijcev Belinski, inspektor Južne železnice Pre-gel!, zastopnik zagrebške direkcije dr. Kav-£ič, nar. poslanec D e r ž i Č, zastopnik zveze Jugoslovensklh železničarjev Šore, narodni poslar.ee B e r n o t, zastepnik zagrebškega ielezniškega ravnateljstva Kretič in zastop-niK zagrebške zveze industrijcev dr. Pavlov. Vsi govorniki so se načelno strinjali z Izvajanji referata inž. Sukljeta. Posl. Deržič fe konstatiral, da se je referent izognil glav-nega vzroka današnjega obupnega položaja prometa In to je splošna gospodarska kriza, ki !e nastopila po vojni tuđi v naši državi. Pozdravil je manifestacijsko zborovanje kot prvi korak k zboljsanju prometne krize in I povdaril veliko zaslugo železntškega osob- ! ja, člgar narodni navduSenosti in marljivosti se ima zahvaliti država, da promet sploh še obstoji. Za sanacijo današnjih' žalostnih razmer, ki vladajo na naših železnicah, je potrebno, da država predvsem omogoči uslufbencem čioveku primerno eksistenco, le ra država rima teH sredstev. pa je to rdol2nost vseh krogov naše javnosti. Končno 5e zastopnik ministrstva saobrnčaja izjavit, :da so bili isti defekt!, ki 3ih ie čigosalo zborovanje. že konstatirani na k^nferenci vseh ■ železniških "direkcii v septembru leto?njec:a leta in da bo storilo ministrstvo Saobraćaja vse mogoče, da se temu zlu Čim preje od-ppmore. — g AvstrUska ztata pariteta. Du-jmj, 6. oktobra. (K. B.) Upravno vod- ] stvo avstro-ogrske banke ob:'avlja, da ] jo za čas od 9. do 35. oktobra določena j kata panteta na 14.970 K, i —g ZnlŽanje železnlškth tartfov na Če-Škenn Po poročllih »Prager Presse« bo izdana v kratkem odredba glede znižanja iz-voznega tarifa na državnih železnicah. Pri nekaterih vrstan blaga dosega znižanje 60%. —g Prltožbe trgovcev. Trsravec nam trt§e: Pred vsem se čudim potrpežljivosti slovenskiH trgove ev in drugih revežev. ki moralo dan na 'dan Čakati pri odboru Narodne banke ter tak'orefcoC na kolenih prositi za nakup deviz ali pa tuči samo dovo-IJenje za plačllo za blago, ki že zdavnaj leži na carinskem uraHu. Naravnost never-ietno, nevre'dno trgovca in obrtnika, poni-žujoče za ves stan so razmere. kl vls'dalo že veliko mesecev. A vse se voljno potrpi. Ali ne bi bilo timestno, 'da komnetentnekor-poraclje skHčcio zopet enkrat kak shoki sugeriral, 'da p.ori b'ti prošnja rešena 7. t. m. Ker torei trgovec brez svoje krivde, ne more J predložiti teH "dokumentov v pređnisartem roku, bo blasro romalo nazaj na ČeJkoI Kjc je tu lo7?Va Č© pošta izda tak nalnc:. bi morala potem tuđi Paroa ukazati Odboru, 'da mora r?ro?r|io resiti v 6 dneh. Vse tako no-Čenirfie 'knduje n?.šemu ude'du in kre'đttu V inor^m5tvt!. Tu'cl ss nam moralo Ie po-fr'^vpiro r^r.tnffhovst?. N^s^^e vprn?nnie: Kdo bo +r^*-! v +^m si^čaiu SV^.'dn 7a tran-?mort hlpr»^ Pn'o bi ?c napisati Se ćele Ičnt*"-* o ^pVfff never?<*trio«t?h. a kni porna-?ra. k-r rr-^?o vse te T^rito^he men'da V lro*t Mn^«K «w. ti?»1 bi Interesne v |fr«^V«m *VT?^^i! ehnn1. "da S© P^mv^'C O I 1?nr?V:K ki bi Vh kazalo storiti, 'da te 0(1- I pravijo te nevz'držne razmere, , ~v - I Kultura. POST SCRIPTUM. Javni razgovor med dr. Joa. MantoartU jem in menoj, ki ga ie on nadaljevaJ dne 3. t m. v »Slovenskem Narodu«, vendar ni služil zgolj v zabavo širokega občinstva, ampak je rodil pozitivne uspeher Dr. Man-tuani je dokončal katalog muzejske slikarske zbirke, o katerem je doslei molčal, ka-kor da bi ga ne bilo na svetu, in jaz sen* Že dobil način, kako ga založimo, ko ga prejmemo; dalje se bo dr. M. preselil Iz podlistka drugam, kjer se bodo te stvari udobneje obravnavale, bo svoje kritične opazke pomnožil in jih znanstveno poglobil, kar pomeni, da se bo naše znanstveno Življenje razRibalo in da bo strokovno slov-stvo naraslo; slednjič obljublja, da bo poslej »za vsako dobro stvar« »na razpolaso«, kakor za zgodovlnsko razstavo slovenskega slikarstva ni hotel biti. če še pristavim, da j mu na$ katalog sedaj ni več brez vrednosti, ! marveč da mu le »ni vzoren«, kar ie bogme | res, potem ta razgovor lahko obadva zado-i voijna zaključiva in mu iar ne zamerjam več, če je med drucimi napakami kataloga zgodovinske razstave naštel tuđi to, da Je on pisal In ćelo tiskal kataloge, ko sem jaz bil še veliko preneumen za tako delo, zaka) diskrepanc v letntcah najinega rojstva, ki jih pa nikakor ni zagrešila moja zanikamost, niti njegove korekture ne morejo izdatneje ! zabrisati. Tuđi mu nočem očitati, da kot ! avtoritete zoper nas navaja svoje pošte z ! dežele, kaknr bi §lo za volitven shod; prav | tako mol čim o vseh drugih neskladnostlh njegovega odgovora in hočem omeniti samo dvoje, kar se mi zdi jedro našega raz-pravljanja. Ko smo lansko leto in letos pripravljali razstavo, je dr. M. na nedvoumen način po-kazal, da mu ta lahkomiselna namera ne-Lzvezbanlh prirediteljev ni po volji, ko se je razstava vendar otvorila, fe dr. M prilel, našel v nj ej 104 napake in »s posebnim po-udarkomc opozoril na muzejsko hlstoiičrin zbirko, ki jo je uredil on. Taz sem se zadel ob to logiko. na kar mi dr. M. odsovarja, da je omenil svojo razstavo ob priliki naše zato, ker »se je ta razstava d^-sledno in na-men^ma zamo!5ala. k?.k?r da je ni na sveta*. Tako se je ona Čudna Ioslka. pred katero sem stal v onemoglem nerazpolofeni'n. spre-menila v tragično gesto mučenika. Pa kakor Je bila ona logika slaba, tako ta muče-niška gesta ne vzbuja scčutja. Zakaj je dr. M. svojo zbirke sam dosledno in namenoma zamclčeval? AH če je bil preskromen, zakaj ni snoročll komu drugemu. da je zbirko preuredi), da jo Ie pomnožil, da priredi v njei predavanje o slovenskem slikarstvu ali karkoli novega? Tega ni steril zato. ker ni imel đnigesra poročati. kot da !e zbirke naj-važnej§i del javnosti zaprl. o Čemer smo mi iz rahločutnosti dosledno in namenoma molčali. Na iconeti sveje kritike nas je dr. M. pozval k združenemu delu, na kar sem ga prosil, naj pristrpi k Narodni raleriji ali Umetnostno-zjrod^virsk'emu društvu: on mi Je zlovoljno rdjrovoril, da ne dovoljuje, dn bi mu preHpipoval, nsi dehne »v gotovih "dni?tvfh^, krkor bi ra bili vabili v Icss^aSTd klub. !n "da ne bo nlkomur za priprero. K'r'ko si torej predstavlja to z'd^uSno 'delo? On mora pri ti k nam, ?rakaj mi smo ?e v fj[Um zei^kem dništvu. kateremti predsednje on, toda ta r,<51ic*na in n?.T«tar*?f5n tia^a znanstvena or«rnT?T7? Operni nacrt za prve mesece sezone ob-sega najprei dve slovanski, v Ljubljani do sedaj še nevprizorjeni znameniti operi in sicer Smetane komično opero »Tajnost* (Tajemstvi) in Leofia Janačka veliko moderno tragično opero »Pastorka Jenufa«. V »Tajnosti* izvajajo glavne vloge gg. Thier-ry-Kavčnikova (Reza), Thalerjeva (Ola-fenka), Kovač (Vid), Zathev (Bonifac), Župan (občinski svetovalec Malina) in Cvejii (občmski svetovalec Kalina.) Potujočega pevca Škrjančka poje g Bratuž. Opero bo dirifiiral kapelnik g Balatka. V glavnih vlogah »Jenufe« nastopi.o g. Thierry-Kavč-nlkova (posestnica liurievka, najvažnejša vloga), Lewandowska (pastorka Jenuf.i), Matačlčeva (Karolka), Sovvilski (Laća), Kovač (polbrat Steva) in Cveiič (prvi mlinarski hlapec. Nadalje se pripravlja Rossinile-va komična opera »Seviljski brivec«. V tei operi bo gostovala gn. Pavla Lovšetova, Pela bo kotoraturno vlogo Rozine. Don Fi-gara bo pel g. Levar, don Bazilija g. Bete-tof grofa Almavlvo g. Kovač, don Bartola g. Župan. Opero bo diri?iral g. Neffat, re-iiral pa g. Vasilii Sevastjanov. Tekom rr.e-seca novembra se namrrava vpriznriti Ar-riga Bolta velika opera »Mephistopheles« z gno Zikovo v vlogi Margarete, z go. Re-wiczevo v vlogi Marte, z gno Thakrjevo kot Heleno, z g. Simencom v vlogt Fausta tn z g. Zatheyjem kot Mefistom. To opero bo re?lral in diri£iral g. ravnatelj R\ika-vlua. Za prvi december, praznik narodnega ujedinjenja, se pripravlja izvlrna slovenska Foerstejeva opera »Oorenjski slavček*. V naslovni vlogi na*topi kct gost ga. Pavla Lovšetova, vlogo Majde bo pela gna Sfi-lisoleva, vlogo Ninon sna Tahlerjeva, vlogo Franja g. Simenc, kot Chanson nastopi s. Levar, štmklja po'c g- Župan, Raldlja g. Braru^. Lovra g. Pebevc, krčmarja g. Zor-man. Režijo bo vodll g. O. Šest. To je nacrt notitet za prve tri mesece sezone 1922/23. Vmos se bodo Uvajale tudl nekatdre opere 3tarega reportoarja. ^- Umetnlika sela ^Probada« v Liob-ljani. V vseh panogah vzsoje napredujemo: univerzo, srednje in rarne strokovne Sole, trsovsko akademijo in gKisbeni konzervatori imamo že in morda se niti ne zavedamo, da pomeni vse to — če pomislimo na pred-vojni čas — vellkanski napredek v na§em kulturnem življenju. A umetnisTce sole nam dosedaj država še ni dala. Mnose zahteve v tem oziru so ostale brczvspešne. Nočcmo raziskovati zakaj, ver.dar pa ni neveri etno, da smo v toliko sami krivi, ker nismo znali vstvariti sami predpoKOJev za tako solo. Ta nedostatek popra\1ti ie bil davni namen vstanoviteljev umetni^ke Sole »Pro-budac Ustanovi te! I i umetni^ke sole »Pro-buda« se zavedajo prav dobro, da je ta šola Se v začetnem štadilu in da marsikaj §e ni tako. kakor bi bilo želeti. Hvaležni pa bi bili vsakomur. kdor bi pomacrr:' bres de-narne podpore od strani vlade, brez dobro honoriranih učiteljev, brez lastnih prosto-rov Itd., Solo spraviti na tak v'^rk. knkor si jra žele oni, a tud! ustanovitelii. Tn ven-<3ar prre stvar naprei. Leto^nja razstava bo pokazala, da se ie že mnogo vec" nr»pra\ilo. kgkor je marsikđo prfCakoval. G. Fr. Ster-le in ostali umetniki in profesoru, ki so na Soli delovali, se nišo žrtvovali zaman. Do- ! kazi lep napredek dosedaj vpisanih* uČen-cev. §ola se letos nckolfko poveća ter dobi nov nddelek za kiparstvo, ki ^a bo vo- I dll na§ k!par Bernfker. V jrrafičnem oddelka ! se bo letos porčevala litografija. No- i vo«t bo tuđi predavanje o modernem j plsmosloviu in o opremi knjlg. i To predavanje bo namen^eno v Prvi vrsti j na stavljene em v tiskarskih zavcoMh. O te- , Calti za fresco-slflcanje sledi posebno po- j ročilo. — Tečaj za fresko-«llkanje v Ljubljani, j Pod okriljem umetni&e ?ole >Probuda€ j priredi naš prfznani freskant skad. si. Si- ! mon Ogrin tečaj za fresco-j«lfkanle. Tečaj , se začne 20. oktobra t 1. ter bo trajal do ; 20. novembra. Oblskovald tečaja si lahko ■; sami izberejo one ure, v katerih žele de- | lati. V svrho določitve podrobnosti se bode = vrSil »estanek interesentov dne 16. t m. ob 17. v tehniMd srednji ioli, seba pritl. desno št I. Vabijo se k udcležbi slikarji, kiparji j in arhitekti, tuđi če stanujejo Izven Ljublja- i ne. Cim več bo udeležnlkov, tem manjSi bodo prispevki za poedinca. Opozarjamo : na to važno panogo slikarske umetnosti, ki . se žal v zadnjem času zanemarja. Ni Iz- ; ključeno, da priđe ta krasna in solidna teh- ] nika z nova do veljave, posebno pri okra-ševaniu stavb, bodisi posvetnih ali cerkve-nih. Gospodu Oerinu, edinemu Izvežbancmu praktiku smo lahko hvaležni. da se za stare dnl Se žrtvuje »n da feli to, kar Ka Je učfl \ Wolf, kot nekako zapuSčino podati ostalim umetnikom-kolesrom. Naj nihče ne zamtiđi te prilike, ki se gotovo ne povTne več. Uko-vina bo znaSala za ves mesec samo 100 do ! 150 Din. Pismeni oglasi naj se naslovi jo na i ▼ođstvo nmetnlfke iole »Probada«* U«b- j Hana, Tmhn. Sr. Sola. Sofcolifiib. — V Sokolske« doma ▼ Donifalah ne vrli v nedeljo dne 8. i m. ob 7. uri zvečer vinska trgatev. Domžalci Jn okoličani M se hoćete razvedriti n znb?vatl, udele-f\tt se ▼ kar največjem Stcvilu te prircdltvel Zdravo! — Lfnbtlantkl Sokol naztianfa svojemu Članstvu, da |# prlCel dmitver! sluffa s po-blranlem Članarine. Kdor !e Se n! poravnat, naj ttori svojo dolžnost brez odtaSanla. sicer te fra smatra Izstoplvtlm Iz drugtva !n se ga brerpocolno crta. — Nadalie porfv-IJamo vse brate In sestre, kl so meniall bi-vallSče, da Javfjo svote nove naslove pismeno ali nsfnemo Statlstlčnemu odjeku Ijnblfanskesa Sokola, kl poslu ie vsak delav-nfk od 18.—19. ore v ođborovl sobi ¥ N*- . rodne« donm. ^ i IlaiiiDisslša pisr^l!^. Zastoj voiaike konference u ^udarnih NESPREJEMLJIVE ZAHTEVE KEMALISTOV GLEDE TRAKUE. — KRITIČEN POLOŽAJ. — NEPOPUSTLJIVOST TURKOV. — London, 6. oktobra. (Reuter.) j Po uradma poročilih je položaj zelo re-i sen. V pogajanjih v Mu dani ji je nastopila popolna stagnacija. liritanska vlada kljub temu poskuša na vsak način ohra-niti mir in solidarnost z zaveznikL No-: va navodila nišo bila odposlana. Lorl Curzon je danes odpotovai v Pariz. ' Vlada pričakuje izida njegovih pogajanj v Parizu. Uradna poročila opisujcjo položaj na ta način; TurLi zahtevajo čim dalje več, no da bi za to hoteli dali kake garancijo iii ohveznostL Sprva je konferenca v Mudanlji po- , tekala zelo ugodno in je bilo Dričako- | vati, da se doseže pcpoln sporazum v j najkrajšem času. V zadnjem momentu I pa so Turki stavili nesprejemljive pred- loge. Turki so zahtevali, da taboj lahko zasedejo Trakljo, a so odklonili, vf.ake garancije, kl jih zthtevajo zavcznikl v , varstvo narednih manjšin v TrakljI. Konferenca v Mudamji je bila po programu strogo vojaškega značaja, a : turski delegatje so na njcj predložili I vprasanja politićnega značaja, vpraSa-; nja, ki ji!i ima resiti sele bodoča mirov-i na kor.ferenca. Za rešitev političnih ! vpra^anj ni bila pooblaščena konferenca i v Mudaniji, radi česar so odpotovali v I Carigrad trije zsvezniški oficirji, da 1 poročajo visjemu komisarju o položaju ! in da dobe rova navodila. Višji komi-1 sar je nato poročal o zaćevi britanski i vladi v Londonu. I — Pariz, f>. oktobra, (Izv.) Po da-' našnjih poročilih Iz Londona je nasto-! pilo zopet pesimistično raspoloženje vo-j dilnih kromov v orijentskem vprašanju. Brzoj£\Tia poročila generala Hsrrlnto-| na, ki so dospe^a včeraj popoldne zelo I pola^arjera, slikalo položaj zelo resen : in kritlčen. Turki so v blstveriih točkah ■ ncpopustlji\i. Danes je bila ponovna se-I ja m?r;«?trskejra sveta. Llovd George je ! takrj že na včerajšnje rn'o poročilo. ki | je jrovrnlo o resnosti položaja, sklica! ; sejo kabineta, ki je trajala snočl od pol-| no^i do danes ziutraj. V francosklh vo-j dilnih kroffih smatrajo, "da Anglija na-i meroma zavbčuje sporazum s kemali-! sti. General Harrinton ima vezana na-! vodila. Vsa londonska poročila sllkajo ■ poloiaj v Orijentu zelo kompliciran. Ke- ' malisti zahtevajo v programne točke sporazuma stvari, ki prej nišo bile do-govorjene. Med drugim! zahtevajo ke-mallsti tzprazniiev Ćanaka po angleskih četah. To točko pa smatralo Angleži za nespreieiniiiva. — London, 6. okt. (Havas) Prispela jo nova nota angorske vlade. Angorska vlada predala^a, da se skliče mirovna • konferenca 20. t. m. v Smirno. Dalje predlaga, da se kot interesirane države pozovejo na konferenco tuđi Rusija, 1 Ukrajina in Gcor^ija. ker sta polcg za-veznikov pozvani na konferenco tuđi Jugoslavija in Rnmunska. Angorska vlada se zahvaljuje zaveznikom. ker so priznali pravice Turkov do Drinopolja i in Trakijc. — London, 6. okt. (Reuter.) Oficijelni krogi smatrajo, da predstavlja br- ; zojavka generala liarringtona kljub | svoji ncpopolnostl položaj za teža!i in i zapleten. Vojaška dnločila sporazuma, ki bi se bila imela skloniti v Mudaniji, še nišo sprejea. Kljub temu pa ni sma- i trati pogajanj za prekinjena, ker je general Harringtnn izrazil namen, da sa vme danes zjutraj v Mr.darijo. — London, 6. okt. MinistrskI svet je danes nadaljeval razpravo c:1ede I orijentskepa vprasanja. V uradnfh kro- ! gih smatrajo položaj za ze?o težak in resen. Lord Curzon odpotuje ob dveh popcldne v Pariz, da se posvetuje z mlnistrskim predsednikom Poincarćjem. i — C?.r:?rad, 6. oktobra. Konferen- i ca v Mudaniji, kl je bila včeraj preki* i njeaa- fc dsne snadafjuje. — London, 6. okt. Včerajšnje Reu-terjevo poročilo iz Carigrada pravi, da turSki delegati niro bili tako rnlroM'ih-ni kot zavezniki, da so bili v nekaterih tcckaJi, slede katerih je ob>*ojal ?ro- ; razum med zaveznikl, Turki nepopust-S liivi. Današnji sestanek je lahko v fej ali oni obllki zaključna se?a. Stališ ^e j Grkov bo tudl Iirelo velik vpliv, UAUKANJE KEMALISTICMH CET. — London, 6. okt. Posebni poroče-valec »Dally Chronicle« poroča iz Ca-naka, da se nadaljuje umikanjo kema-lističnih čet in da so anjrleške čete v dotiku s pehotniml oddelki druge K^ malove armade. IMns \i]m boltaiske irtsđe u Iraliii. NERESN1ČNE VESTI, DA ZASEDE JUGOSLAVIJA BOLGARSKO. | — Sofija, 6. oktobra, (Izv.) Narod-! no sobranje je bilo A. t m. otvorjeno. • Predsednik narodnega sobranja G. i Markov ie konstatiral, da ie navzo-I čih 108 poslancev. Prečitan je bil kra-| ljev dekret, s katerim se sklicuje narod-I no sobranje na izredno zasedanje, da se ! sprejmejo nujni zakoni: 1. Zakon o urad ; niskih draginjskih dokladah. 2.) Nacrt : zakona o ljudskem glasovanju glede | obtožbe kabinetov Geševa, Dane-i va, Malino v a in Kosturkova, ! ki so v letih 1913 do 191S zakrivili narodno katastrofo, in 3.) Nacrt zakona o zaščiti države. ! — Sofija, 6. okt. (Izv.) Na včeraiš-nji seji je bila prečitana interpelacija na namestnika ministrskega predsednika ministra Daskalova o akciji glede av-tonomne Trakije. Obenem so bile vlože-ne interpelacije o akciji jugoslovenskih čet oz. njih vojaških operacijah na bol-garskem teritoriju za slučaj konflikta s kemalisti. Minister Daskalov ie v daljSem govoru najpreje očrtal smernice zunanje politike ter kategorično izjavil, da so popolnoma neutemeljene in brez vsake podlage vesti, ki so razs*iriene, da na-merava kraljevina SHS zasestl Boćarsko za slučai vojaških operaclj. Tuđi vesti, da nameravajo boljševiki preko Đolgarske poslati Carigradu vojsko na pomoč, so napačne in brez vsake ute-meljenostL Bolgarskl vladi ni absolutno nič znanega o takih načrtih. Bolgarska pa bo tuđi umela varovati državno suverenost. Bolgarska vlada hoče v vsa-kem oziru chraniti strogo nevtralnost. Bolgarska je pasiven opazovalec v se-danji borbi in tuđi v konfliktu, ki lahko jutri nastane. Bolgarska vlada se strogo drži določb neuillskega miru. Tuđi vesti o mobilizaciji bolgarske vojske so netočne, ker Bolgarska strogo sledi politiki miru. Zanlmiva ođkritja Se podal minister Daskalov glede Traklje, Bolgarska vlada se je tekom mirovnih pogajani v Parizu odločno zavzemala za to, da odlo-či prebivalstvo Trakije samo na podlagi principa samoodločbe naroda o obliki države in državne pripadnosti. Boiga*. ska vlada je bila zato, da si prebivalstvo turske, bolgarske in grške narodnosti v Trakiji samo izbere državno pripadnost. Ob zaključka mirovnih pogatan] v Neuiliu so zaveznikl bili za plebiscit v Trakill Toda priSlo ie dingače. Po koo- I ferenci v San Remu so zavezniki krat-i komalo brez plebiscita priznali večjl del i zapadne Trakije GrŠkh kakor tudl | vzhodno. Priznali so ji Trakijo ln Malo j Azljo. To je turski narod razpalilo in i začel se je pripravljati, da osvobodi » i orožjem Malo Azijo in Trakijo. j Mi nismo sledili tej politiki in si ho-I čemo pravice do tzhoda na Egejsko j morje izvojevati mirnim potom. Turki j formelno stavijo pretenzije na zapadno | Trakijo. Bolgarska je za avtonomno i Trakijo. Lahko rečemo: »Mir na Balkanu nastane, če zmaga pravda.« Bol-garska vlada pa stori vse. da se ohrani ! mir na balkanskem polotoku. VELIKE TEŽKOCE PRI ŠEST AVI CEŠKOSLOVAŠKE VLADE, — Praga, 7. oktobra. (Izv.) »Če-Škoslovenska republika« je objavila včeraj izjavo designiranega ministrskega predsednika SvcUle: Povodom pogajanj o sestavi nove vlade je prišlo zadnji Čas da nesporazuma s socijalnlmi demokrati, kl pa je bil premoščen. Med tem so se pojavile nove težkoče z narodnim! socijalisti! katerih ni uspelo odstraniti. JUŽNA ŽELEZNICA. — Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Na včerajsnji seji ministrskega sveta je bila podpisana naredba, s katero se podal j^uje konvencija z Južno železnice do 1. januarja 1924. Borzna poročila. Zagrebška borzn danes ni posorala. — Curlh. 6. oktobra. (Preko Dunaia). Zagreb 2.01. Berlin 0.249, Praga 18.201, Mi-lan 22.S9. London 23.619, Pariz 40.59, New-York 5.3536. — Trst, 6. oktobra. Beograd 34.80, B«r-l!n 1.10, London 103.15, Praga 80.25, Pari2 177.50, Newyork 23. 25. Curlh 437.—. — Praga 6. oktobra. Beocrad 43.50, Berlin 1.35, Mllan 126—, London 130.—, Newyork 29.50, Pariz 223.—, Curlh 550.—. — Berlin. 6. oktobra. Beograd 3275, Mllan 9350, London 9560, Newyork 2160, Pariz 16.500. Praga 7550, Curfh 40.500. — DunaJ, 6. oktobra. Devize: Zagreb 267.75. 268.75, Beograd 1071, 1073, Praga 2497. 2503, Curih 13.785, 13.815, Valute: dinar]! 1060, 1064, češke krone 2485, 2J95, švicarski Iranki 13.690, 13.750, dolaril 73.375, štev. 229. »SLOVENSKI NA KO li« dne 8 oktobra i922. 5. stran. Moderniziranje ljubljanske klavnice. Ljubljana je vsled svoje lege v severozapadnem kotu naše države postala važno središče in križišče za trgovino s sosednim inozemstvom, katerega neposredni mejaš je, pa tuđi trgovina z Nemčijo, Ceškoslova-ško, Svico in Francijo ubira najrajši svgjo pot preko Ljubljane. V mislih imamo tu predvsem trgovino z mesom in klavno živino, ki sta postala dva glavna izvozna predmeta naše države. Naši izvozničarji Iz vseh delov kraljevine zatrjujejo, da jim najbolj konvenira, ako pripeljejo do Ljubljane živo živino, jo tu zakoljejo in od tu dalje prodajajo. Glavni odjemalec za meso bo končno vedno le Italija, in ni ga kraja, ki bi imel ugodnejšo lego za trgovino, kakor Ljubljana, ki hoče postati glavno%tržišče za meso, če bodo razmere kar se tiče klanja in pripravljanja mesa za izvoz, postale količkaj ugodnejše. Od leta 1919. dalje se je promet v ljubljanski klavnici stalno pomno ževal in lansko leto dosegel svoj vr-hunec. Promet v klavnici bi bil že lansko leto dostl večjl, če bi mogla klavnica zmagovati povečan obrat. Da se je moral lansko leto trgovec za trgovcem odslavljatf, ki so hoteli klati v tukajšnji klavnici in da je ra-'ditega ddpadel za občino milijonski Hoblček, Imamo Iskati vzrok le v đejstvu, da so naprave v mestni Mavnlcf zastarele in nepraktične ter poleg tega še v tako razpadajočem stanju, ela Je postala klavnica ne-zmožna za večjl obrat. Tako se bodo Izvozničarji pola groma preselili v Hruga mesta In si tJeloma 2e postav-Ifajo v 'drugih fcrajfh" lastne klavnice. Mesto bo na ta naČfn Izsrublio enega rlavnlh prldobltvenlH vlrov, ki bi mu Hnicrače stalno clonašal prečeJŠnJe aohodke*. Meso se bo iz naše agrarne države vedno izvažalo in se bo radi veliK* nadprodukcije moralo izvaža-tl. Le v interesu dobrega občinske-ga gospodarstva je, da se klanje in Izvoz mesa kolikor mogoče koncentrira v Ljubljani. Če izvozničar ne bo imel prilike za klanje pri nas, bo gel pač drugam. Mnenje, da bo po-večana klavnica In hladilnica vzrok za dviganje cen mesu, ne drži. Že Idosedanja IzkuŠnja namreČ kaže, da se v Ljubljani kolje za izvoz večlno-ma le tuja Živina, to je banatska in hrvatska (prašiČI so vsi tuji), Iz če-sar sledi, da ljubljanska klavnica ne more imeti nikakega neposrednega vpllva na draženje živine In mesa. Pa tud! za lokalni promet ne za'đostuje veS sedanja klavnica. Vse naprave so tako obrabljene, da so nujno potrebne popolne obnove, tuđi £e hočemo vzdržatl promet samo v 'dosedanjem skromnem obsegu. V klavnici za govedo je treba popolnoma obnovftl vsa dvlgala In prav tako tlak, kl Je popolnoma raz-drapan. Stene Je treba nanovo ometati in vsaj tri metre visoko preple-jskati z oljnato barvo'. Vodovodna naprava ne deluje več itd. Klavnica v tem stanju je samo še primer nehigijenske podrtije. Ce bi se vse navedene stvari obnovile, kar bi stalo okrog Din 750.000, bi imeli klavnico, ki bi komaj zadoščala za nekaj let domaćemu prometu in vendar bi bili vsi ti stroški za popravo vrženi proč, ker se mora v najkrajšem času preurediti obstoječa klavnica. Vsako nadaljno odlašanje bi bilo na občut-no škodo mesta Ljubljane, ker bi onemogočili smotreno organizacijo preskrbe z mesom in z drugimi živ-ljenskimi potrebščinami. Še hujše kakor klavnica za govedo, izgleda takozvana mala klavnica, to je klavnica za prašiče, tele-ta in drugo drobnico. Za promet, ki se tu vrši normalno, to je za ljubljanske potrebe, je klavnica že zdavnaj za 10% premaj-hna. Kakor skoraj nikjer v drugih mestih, se kolje tnkaj vsa mala živina še vedno skupno v eni klavnici. V istem prostoru koljejo teleta, ko-zllče, mavžalo praSiče, snažijo čre-va In pripravljajo meso za trg. Nekaj kar bije vsem predpisom zdravstva naravnost v obraz. Tuđi je radi velikega navala silno otežkočena zdravstvena kontrola mesa v teh prostorih. Tuđi v tej klavnici se mora obnoviti tlak, stene se morajo prenleskatl, vodovod popraviti, dva velika kotla izmenjatl In nanovo vzi-dati, vzlic temu pa bf ostala klavnica Že samo za domači promet pre-majhna. Klavnlčna ledenica, v katero se mora vsako leto nabasati 35 vago-nov ledu, kl se era je ?c večkrat radi mile 7lme moralo voziti ir Kraniske gore in Koro*ke, je pa nekaj, česar se mora IJuMjanska obČIna po pravf-cf sramovatf. Prostor za shranjevanje in obe-šanje mesa je komaj za dva preka-jevalca dovolj velik, a vsled pomanjkanja drugih ledenic In hladilnic se je morala letos dovolitl vporaba klavniške ledenice sedemdesetim strankam. Posledica te gneče v ledenici je, da je vsak pregled nemo-goč, da vlada v njej poleg nesnage tudl nered, da se blago, ki se v njej obeša, drži komaj par dnl in da se poleg tega veliko mesa pokvari in pogubi (pokrade), dnevno večkrat za več tisoč kron. Ugotovljeno je, da bi se dalo samo z denarjem, kl bi se drugače Iz-tržil za meso, kl se v tej ledenici pokvari in pogubi, vzdr^evati In amortizirati moderno hladilnlco. Je veČ strank, kl placujejo po 1200 K letne najemščine, a drugače pa pogubijo v ledenici še blaga za 10.000 do 15.000 K. PremožnejšI mesarji, kl nišo prišli do prostora v klavničnl ledenici, se poslužujejo mestne ledenice ob Mestnem domu, kl jo polnijo z ledom in vzdržujejo v lastnl režiji. V tej ledenici se blago drži 3 do 5 dnl. Najemščlna znaša tu za stranke letnlh 8000 do 10.000 K, vsota, ki se nikjer tuđi v najmoderaejših hla-dilnicah ne zahteva od mesarjev v taki visini. Pa vendar mesarji kijub visoki najemSčini nimajo škuro ni-kakih koristi od te ledenice, znana je le po mnogobrojnih podsanah, ki se pasejo po mesu, namenjenem za člo-veški užitek. Ćela stavba je u-ko prevrtana in podminirana od pod-gan, da se sploh ne dajo več pre-gnati. Da mora ljubljansko prebival-stvo po leti pogosto vživati skisano in na pol skvarjeno in onesnazeno meso, da utrpevajo obrtniki ogromno škodo, ker se jim zaplenja blago, ki se je na ledu ^kvarilo, da je vsuko klanje na zaloga in radi tega vsaka uspešna aprovizacija v času dragi-nje nemogoča. ie temu krivo edinole pomanjkanje zadosmib modernih hladilnih naprav. Sploh so te ledenice vsled prevelike.m navala v takem stanju in v takem protis'ov.m s lifgi-jeno, da ćela stvar meji /e na kaznji-vost. 2e najprimitivnejši :ut obzirnosti do ljubij-mskega ljudstva, ki mora uživali meso iz teh ledetiic in pa obzir do mesarj:i-obrtnika, sili mestno občino, da nenrjdoma opusti sedanje ledenice m postavi rnvo enotno moderno hladilnico. MoMna uprava zahteva drtiir^če od 7aschni-ka izpolnjeuane 7dravst\erih pred-pisov, v svojih hsmih obntih pa mora gtecUri tak rered Pa *udi v drugih >zir*h »e klavnica pjr^i nikljiVL Vsfcftp h lavinom je smatrati kot javen sanltaren zavod a Ijj^iian^ka klavnija ie l»rc/ vseh sar/jrnih rap'av Nima k. -.tu-macijskiii lilevov. ne konf.!inu ij^ke klavnice, 13 Irihoratrrja ?a kc!ni*nn In bakte-'oiu'ltr r>re^li«vn re skla-diSč za kože in In? re pc^cV-lh nro storov za ^na^erje črf»v !Mevf so nezadostni. Po p-edpKih bi n-orali biti gove^ h!ev| \;,aj za .^nC kilav do volj velik' Ker se v ;irrsken 'asu kolje v Ma?iii*:i povprečno ta Hnn 150 glav goveđi a v hlevjh ie prostora le zi» 3S «lav Rnditeiza morajc* mesarj1 pt&čat1 po 7lmi žlvlro v snegu In mra/j ra prosteni prlcc: kla\rnlce. Pre:ek-^ 7irv^ ;e !!Ja posledica ttKi- d** je zb^lelo Iti celo zmrznilo veS goveđi, Ki so stale oo-nočl, na nrr,se:n oh klavnlri prnv isto je s *ilev? za prn. 100.000.— pristojbinazatelit- nico.....» 50.000.^ najemnina od drugih prostorov n. pr. skladi.^ce kož, skladi^če za Čreva, skladi^če za loj, nasoljevpUlica . . * 47.000.—* Skupaj . . Din 3,200.000.— Iz predstoječih številk je za-dostno dokazano, da ni le ohrestova-m'e temveč tuđi amortazicaja inve-stnvane glavnice zasigurana In to v. najkraišem času. Kazne stunrL • Amerika se baje pomlka proti zapadu. Iz Londf na pcTcčajo. da se Amerika pomika prot! zapadu. Uresničuje se torej teorija nemSkcsa ffeolnjja dr. \Vej;encr]a, m je Iz-javil, da so bili kontinenti najprvo spojeni skupaj nb te^ajih, da pa se polagoma po-mikajo od vzhoda proti zapadu. Amerika se pomika mnogo hltrejše kot Evropa. Se hitrejše se pa pomika Orenlandija. WeKe-ner je do^tavil, da se Je to šibanje dognalo in dokazalo na raznih zvezdarnah v Evropi in Amerikl. * Stanje svetovnlh »dmnastlčnih zvez. Francn-KimnastiČna zveza ima 4.r»00 čla-nnv. švicarska 106.54S članov, nizozemska 37.9«3. Italijanska 15.000 članov, belgijsk'a 9Q00 članov. Najiačja Je če§ka sokolska zveza. kl Šteje preko 400.000 članov, Jucoslo-vensko sokolstvo Ima okoli 60.000 ilanov In Članic. • Zagonetna smrt. V ne£em mestu Sue-derlanda v Ameriki Je bil poklican zdravnilc dr. Limeborn k" neki porodnicl. Pete se Ja" rodilo in zdravnik' je Je vzel v roko. Ko ';e je natančno ogleda! Je presenećen vzklilc-nil: »Dete Je mrtvo«. V tem trcnutloi pa Ie padel mrtev i^a tla, zadet od kapi. • ViHemcTva ženftev. BfvSi nemSkl će-sar Vflfem je službeno obvestll župana y Ooornu, kler seda! živi, In Ruvernerja po-Vrrrlne Utrechr, dn se namerava poročitl. VP'emov sin Avjnist Vfi'em Je prlspel Iz Berlina v Poorn In prlnesel s seboj vse dokumente, kl ilh potrebufe njegov oče za p<-»roko. Poroka se bo vrSlla v kapelici rrn??ine. k'er Vlliem stanuje. Zbirajte znamke za. Jusoslouensko Matico! Spornim uiiiema li. (Dalje) Drugo poglavje Viljemovih raemo-arov je posvećeno generalu Caprlviju, ki je bU naslednik kneza Bismarcka na sedežu državnega kanelerja. Viljem pripoveduje, da je Caprivi Ie malo raz-umel pomorstvo in da ni Imel smisla za reorganizacijo nemške mornarice. Zato se cesar pohvali, da je pravza-prav on ustvaril nemško mornarico. Do kanelerskega mesta je prišel Caprivi samo iz ozirov na Bismarcka, kjer se Je hotelo imenovati nekoga iz njegove generacije. V ta čas pade zamena Zan-zibara za Helgoland, kar se je progla-galo za čin dalekovidne politike in nem-Ski narod Ima biti hvaležen Capriviju, da je mnogo pred svetovno vojno zasi-gural Nemčiji Helgoland in tako omo-gočil zmago pri Skageraku. Caprivi je odSel s svojega mesta brez vsake nevolje. Treba je bilo novega kanelerja. Po dolgem razmotrivanju se je cesar odločil za kneza Hohenloha, katerega Je že Bismarck visoko cenil radi njegove državne zvestobe. Knez Hohenlohe Je bil tip starega plemeni-tega grandseigneura In je bil po ma-terni strani s cesarjem v sorodstvu ter so ga v cesarski hI5I nazivali za strica. V prvo dobo Hohenlohevega kancler-stva spada slučaj, ki postavlja v zanl-mivo luč razmerje do Francije In Rusije. Francija je nameravala svoje čete Iz Alžira odpoklicati in Jih dislocirati ali v južnem delu države ali pa proti AlzaSki. Cesar Je opozoril na to carja Nikolaja TT. s pripombo, da bo prisiljen k protiodredbam, ako car ne zadrži tako izzivajočih korakov svojih zaveznl-kov .Nato je pri2cl k niemu ruski knez T Lobanov, takratni ruski zunanji mini-ster. Hotel je cesarja pomiriti radi ome-njene dislokacije čet, češ da so vse to-zadevne govorice gola bajka. On pri-naša iz Pariza povsem pomirljiva za-goto vila in nikomur se ni treba nič bati. Cesar jnu je takoj ošabno odgo-voril, da se beseda »batic ne nahaja v slovarju nemSkega oficirja. Ako Francija in Rusija hočeta vojno, bi jima tega ne mogel zabraniti. Knez Lobanov je pogledat proti nebu in zatrjeval, da na vojno nihče ne misli in da vojne ne srne biti. Najvažnejše pod Hohenlohe m je bila pridobitev Tsingtaua. Nemčija je bila mnenja, da potrebuje za svoje Iadje premogarske postaje, in da se mora na vsak način uveljaviti želja trgovskih krogov, da se izrabi prilika, ko se Kitajska odkriva medna-rodnemu prometu, za nemško trgovino. In tako je Nemčija prišla na misel, da si pridobi Tsingtau. Rusija ni delala nikakih posebnih zaprek. Ruski car je nadalje izjavil cesarju, da nima na de-želnih delih južne crte Tientsing-Pe-king nikakega interesa, zato pa Rusija ne bo delala težkoč Nemcem glede Shantunga. Ruski interes se os red o-toča na deželne dele ob Port-Arturju itd. Nato je prišla vest o umoru dveh nemških katoliških misijonarjev v Shan-tungu. Ves nemški katoliSki svet je za-hteval radi tega energične korake. Tako je odšel princ Heinrich, da prevza-me poveljstvo brodovja, ki je odplulo v obrambo vzhodnoazijske divizije. V novembru 1897. je bil zaseden KiauČou In dne 6. marca 1898. je Kitajska pod-pisala glede Kiaučoua najemninsko pogodbo. Anglija je pozorno sledila Nemčiji na njenem pomorskem gibanju in kmalu je prišlo med njo in Japonsko do misli, da se sklene angleško-japonska zveza proti prodiranju Rusije In Nem-čije na vzhodu. Sledile so razne angle-ške publikacije, ki so razburjale angle-ško razpoloženje proti Nemčiji. Prof. Usher je leta 1913. izdal obširno delo, v katerem se je prvikrat razkrll obstoj tajne pogodbe med AngHjo, Ameriko in Francijo iz leta 1897^ iz katere je razvidno, da so se te države združile proti Nemčiji za slučaj vojne. To daje globok vpogled v predzgodovino in pripravo za svetovno vojno s strani »antante«, ki se je že takrat združevala proti Nemčiji, čeprav še ni nastopala pod imenom »Entente cordiale«. Tako je lahko razumeti odpor Anglije leta 1897. proti dogovorom Nemčije za premogarske postaje in razumljiva je tuđi jeza, da se je Nemčiji z rusko pomočjo posrcčilo ustaliti se na Kitajskem. Zunanji urad označa Viljem v svojih na-daljnih izvajanjih za zelo pomanjkljiv, radi česar je prišel pri ljudstvu, kakor tudl pri vojaštvu do splošne nepriljub-ljenosti. V zunanjem uradu je vladalo načelo: »Le miri Le nikar ne nevšeč-nosti z drugim! državami! Cesar Je hotel temeljitih reform, pa vsak kanc-Ier se J euprl. Med tem Je Tsingtau cvetel in Ja-ponci in Angleži so ga gledali zavidno. Leta 1914. je Anglija zahtevala, da naj vzame Japon nm«*iM«I«J« &*+*%•* MVaH*« avj i*»k* vaaada »raarlća o prvtvrstail kakavostl iartilo „Volt««*. Bukova drva suha, se prodajajo na d-obno In debelo. Sp. Šlška, Reinlitghausova gostilna 87. .-409 Psi bi 2 psići čiste voleje pas me, 3 mesece stari, se tako] prodsjj. Novo mesto. žandarmeriiska vojašnica. 8362 Proda se enonadstropaa hiia l 9 stanovanji na Selu 49. Vpcašati v Vodmatski ulici 4 a. 6416 Gospodična želi pri ti kot tovarišica oziroma dru-iabnica v boljšo družino Govori slovensko, nemško, i talijansko in tuđi franoosko. VeŠča je tuđi gospodinjstva Na honorar ne pola ga važnosti t Ponudbe pod .TovariJica 8383" ni upr Slov. Naroda._____________________8383 Vinsko posodo od 3—5 bi, ii klanega hra*tov*ga lesa K 850 za 1 liter. — Od 5—8 hl, iz klanega hrastovega lesa K 7 za 1 liter franko skladiSče nudi Mihajlo Iva« novl6, Zagreb, Frankopanska 12. Trstjc za strope zdeluje in prodaja na debelo tn drobno po nainižjih cenah. Pri večjih mnoiinah znaten popust. — ANtON STfilfflttT Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 2128 Oaiijcvkc iz sivoga lijeva (Graugu*sab§ oroimtnem kraju ne«U. Ponudbe p d .Soudeleinik 8309" n« upravo S'ov Naroda. S3QQ Hlinica (•skrbnica) M ma, tiha, stare sa zakonca bret ot'ok •Ičeta rtiesto hi*nega oskrbuka s tt« novanjern v Liubliani ali v blizini mesta Ponudbe pod „Hišnica 831** na »pr. Slov. Narrd* 8317 Na stanovanje in hrano se sprejrne ▼«£ boljših gospodov ter gospodičen V novo žgrajeni vili z električno razsvetljavo. RJ«, povc upr. Slov. Narod« 8429 Sprejme se i več gospodov na dobro mešČansko hrano, mesečno 1500 krmi. Obedute se ob 12. in 14. Vpraia st Krakovtka ulica 35, Cent •• |iMld« klavir (spinet), primeren za učenje. Naalov v upr. Slov. Naroda. £4t? ISŠa enonadstropna, J/2 ure od glav. kolodvora Ljublisne, z električno razsvti-Ijavo, obširnim vrtom, stanovanje i.t kupca, se proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8366 Većio nemsblovtina suho, snažno mesečno sobo, išče vđrjva z dvema že večjima, mirnima otro koma. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod šifro „Prazna soba 8418". Krasna oprava. Proda se ro^olnoma nova, krasna masivna spalnica fsvetla) in Itttfll* nlna (temnordeča). Les črešnjev Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8420 JKoierna nova kavama na prodaj. Informacije pod .Kavama* na oglasni ta vod Ivo Sulnlk, Maiibot. Proda se mlcarfek« dolavitlea v ottdttd Ljubljane I orodjem ili brei rtjeft Naslov pove upr. Slov> Naroda. 8870 Proda se dobro ohranjen tabarrtakalj ffaber-nakelkasten) event. tuđi druge itartne. Naslov pri upravi Slov. Naroda. 83d9 Frta (»goste* karvmH)av kriftAratto bi ttntaraleft Pa Semko, L|ltd)au. &IHCI 238 |t otvorttt d«tomtn I« prttaftfta v TiOd- Korn, Ljubljani PoMansk« 6«#ta IHf. t. Krivtli itallfH, faHAttfiliil M ttftttl hMMr latla^atia MI«aWM. ■ -«^ a^^bb taallBi a Maa^a aMM Udtlovinjt WM6 it ftf^vlHe U flf» riei, barv«. lak In med vttkt VtHktMI kakdr tudl potod (Ikltlt) za iHHtMTVt. Naivečii davkl katere plaćate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat fte sitnosti. PnsK-tisite enitrat t ilsutrovanim kataloe^tm tvrdkt N SttHntr, (.metnlk Hvnri Malr%), Ljubljana ftt. S. Ta Vam ivttuie resniCno dobre ure, specijalne inamke .iKO" ii lastne tvernice v Svici, kakor tudl druge d/^re žepne ure, zapestne, svetilne In sttntkt ure, verižice, prstane, žapestnice, uhane, namizno oro-die, kestna in brmska dari'a ter vso druijo zlatnino in urebrnino. Pa tud' porabpc predmete kakor: škarje, note, britve, lasestrtine in brivske stroja, tteklorezće, doze za tobak, svalčice in smotke, nažiga^e i rt deflif-niče kupite dobri In ceno pri tvrdkt: M SUTTHCII, (tmetnik Nenrl Nalre), llubljana II, a. Mlad sodnlk želi vstopiti kot koncipijent ^ •ivtttaiiko plsarao. Ponvđb« p«đ Konclplleiit 100/SSSl ttm spravo Blav. Hara da« 8331 LOKOMOTIVE 2 novi, Sosnt, 50 HP ta 600 mm rattečine; 2 rabljeni jednakih tip; 3 rabljene 60—80 HP za 760 mm raftečine, 2, 3 in 4oSne; dalje 50 novih prekucnikov (Muldenkippwagen) I ra1 vsebint, £a 600 mm raitečine; igrajenih prav močno; . 25 rabljenih ptekucntkov (MuK1enkippw.), tuđi jako moćnih, la 1% m8 vsebine, za 760 mm raitcčfne; 30 rabljenih naložnikov (Kastenwagen) za 600 mm rlztečine, vse- bina IVa m8; 2 vagona normalnih želemiških traCnic i ogibalilči. ■V ▼•• «• ođia #•«•• *W VpraSanja pod „Priložnostni kup 7808" na upravo Slov* Naroda. menjalnica v Uubllani Kolodvorska ulica itcv. 26. mi. mn i zimuju. * inim i h,mun' Centrala v Osijeku. Poirtilnlte: Moiratf, trođ na Sati. CrlMMlu. Karlovac' Novi Sftd, OMitk, SuboMci. Varatan. Vu* kovar, zaarvb, Na« Torit. —^*^*— KUpolt ki prodala devize In valutt nanculantntia. — Obrtthil* vio«* na hranHna knimca ki na tekoB rMtan po Ra|vwii MVMtn mari. Tdaiori itav* koS. I ^ — ■ m i ^a^_aai^^aaiaK_ tfkaH. ^u^Ka^H^Li^^ftiM — - ^m. ~^^^^^^^^^* ^^ , - _ ». j_ —i ,* n — -- —* ■*■ *^^ Mesečna soba i posebnim vhodom v okolici ali pred* mestju Ljubljint aa lA6a. Ponudbf pod .Okolica 83b4a nt upravo Slov. Naroda. 8364 Prodam deelmilno tthtnlco, vi U 7-800 WR ter dober vinski to4 mm 60 bi. F. Cvek, Ktmnik. 8361 pošonio od 350 do 800.000 Din. ilče proti vknji-2bi »olidna tvrdka na daljio dobo. — Obresti pi» dogovoru. — Ponudbe pod • Ugodno naloSen kapital 8401" na upr. Slov. Narodi. 8401 BostilniShj prostori -« iićeja v ntiem i vso opremo vred Dopisi pod .Gostllna 8272« na upravo Slov. Naroda. 8272 Dn toljtlitilraiia pili. Hladnika i§čcta skupno sobo v sredln' mesta z EMebnifn vhodom, tt mogo^e tuđi 3 y nno t 1. novemtorom 1^22. Ponudbe pod ,F. ». 8321" na upravo Slovtnsk Naroda. 8321 priporočam se cenj. damam za izdelodanje zametnih, svilenih In drugih klobukov ter viako-vrstnih čepić. lift se ludi NiOilUtov«-skaj aianka. J« Stvataarfari Dona]«ki c«sta Stev. 9. Zastopnlk ^pecerijske fn kofont|tine ttrokc, v Ljub ljani in vscj Sloveniji dobro vpdjen i rt priljubljen, želi prevzeti iastopstvo vtl]t toPdnc tvrdke. Vpralan|a pod .Znan]* 83*5° na vprtvo Siovtnsk*^? Naroda. 8395 Vatlki, lifd »liaata MP* hlia nt VDgaln, 3 min. od kolodvora v Mariboru, v dve nadstropji, 8 stanovanj, kopalnice, vodovod, električna razsvet* l)ava, velika klet za obrt. se radi seli've proda. Cen« 1.600.COO K. Naslov: Dr, Laitart, Celje, Kttljt Petra c št. 16. ________ 8340 'dobi se POVSOD GLAVNA » •- ZALOGA F. SIBEN1K-UUBU/U1A Plesno iolo za satetntke otvori v drugi polovici oktobra v Narodnem do-rtiu podpistni. Pouk bo na sistematično • mctodiCni podlagi od prvih korakov do navadnin, po-tetn figuriranih plesov in ob koncil tečaja tuđi neka] modernih pleaov. Pričetek plesnih va ae objavi v »Sloven. Narodu*. Pismene prijave do 15. oktobru na upravo. Si. Nar. pod .Plesna iotaV Đret predhoanje prijave »• ne bo sprejemalo. B323 Ptmnt Trait Ženidba. Oibiljn* vonudm. Vet. trgovati dobro UMraru lili ozbiljno poznanstvo s otmenom djevojkom ili Udovicom bet dtc* ćA 3'—40 god »raja M bila lijama ipoljiinosti, liitt prolktttl, zdrava« hvćtvno, ttpo I nltžm ooflo|cnaf vredna domaćica, muzikalna ttni J>rve«titvt>, mnt kpottčtn. tillbv }t ffetfhoana dlikušlja. Pismeni t>o «*!• at ittiam i tačflom adrtsom alat« pff .Nalim*. pottercstantc Novi Sftd. VojVrJdinL Dlikredia zajarh^ani. 9402 Kraaan, valik| alaktrioan kutni gntrni z zračnim pritiskom, naprodaj« Zelo pripraven za plesne zabave, kino itd. Nađomestujepopolnoma manSi rrkester. Meh. delavnica A. Raabergei, Ljubljana, Sodna ulica 5. (veža desno). 8232 iiOiai Kl zna tudl delatl kopita Jn brinirati, dobi trajnoga dela. Ponudbe « zahtevo plače na A. Z. Beregsz£szy, Vr- ^■af. B^n^t. __________Jj2t- Oddam takoj 1 ali 2 mesečnl sobi po 1 ali 2 postelji. Poseban vhnd, elekt'lkfl, tijbo, zračno, mirno. Sprej-itiam tuđi acakonakl par. Naitov pove uprava Slov, Njroda. 8354 Hlša na krasni legl na periferiji Ljubljane, z velikim dvo-riSČem in vrtom, ob katerega ineji potok, se pod ugodnimt pokoji takoj prođe. Nasiov pove uptava Slovenikega Naroda. 8371 Prodam enonadatropno hi£o, pripravno ta dt»ajlnu ili Uvozno trgovino v prometnem, bogato Irsoo-lnd«-strijskem kraju. Pri hiSi obširno dvo--iŠce, gospodarsko poslopje, vrt in njiva. Kupee št iahko takoj vseli. Nasiov pod .Sijajna bodočnost 8396* na upr, Slov^ Naroda.________________ 839C Trebam dobrl^ vrijednu 1 poTtenu Wtr đlevojku 111 lanu, Voja bih ntstupUa odrn^h za kućne poslove, tt? jest KUHARICU \ kac spremati sobe 1 voditi gt>a^a>. dm*«ivo. Obtntiti ae nt adresu GROZDIĆ, Bjtlovar.^ 8401 Trčan med cvetllčnt, (|gt votek jarn'eno prlsttic in zdravo blago, veqe množine ima \ žaTogl čebetartka podružnica v Crn? pn Prevaljrh. 7671 Ifcenitna pontidbal Mlad, soliden, trgovsko nisobnižeti, teda samostojen lesni trgovce čedne zuna njosti se Želi vsled rremajhnega znanje tem potom seznaniti v svrho poznejl« ženitve s pridrio. nekoliko Itobraženc «^)sr>3dično do 28 let. — Za povečanj« obrata je potreben kapital, na katerep se pa v ugodnem slufaju tudl ne rc flektlra. Le resne ponudbe neanonimnt je poslati pod .Odkritosrčnost B350' na na upravo SI. Nar. Tajnost strugo zajamčena. 835C Zenit na ponudba. Veletrgovec \n industrijalec, samec, pri-kupliive tunanjosti, z velikim lepirc posestvom, 2eli 2aradi družinskih raz-mer znanja 8 priKupijivo, dobrosrčno It izobraleno gospodično z večjlm imet-jem, v starosti od 20 do 30 iet ^ svrho člmprejSnJe Ženitve. Ponudbe, če mogoče s sliko, pod .Veletrgovina ir industrija 8174* na upravo SI. Naroda. Tajnost ie tatogovljena. 8174 Prodase~~ velika dvonadstropna hi5a s trg. lokali .eliklmi skladišči stanovanjem, velikim dvoriščem in vrtom. V hiii Je izdelo-v^nje žitne kave z električnim obratom, dalje vodovod, elktr. razsvetijava. Ht5a bi bila tudl za prlmerno industrijo po-nbna Itd, vse je v najboljlem stanju, 1 totam se kupi stavbeni prostor oz, h\U v blizini sktadišča ju2ne Železnlcc. t")bmiti it pismeno al! uitmeno od 7lh \o 9 na Roje, Selo 45, Ljubljana, Te-i fon 250. 8066 Me ! tbT-22-2 8230 DroiM Okllc. Prostovoljna sodna dražba glede *omtji&a vlolha števllka 2019 đ. o. Frtiovsko predmestje ie Vrli v nedeljo, ft* oktslira 1922 ob petnnjstih po-poidne v gostitni v Koleziji v Ljubljani. Ptoda se hlia bližu Koležlje. Hi-H Je Vila, letoi ttdart«. Prodljal^e-vo itftnovinjl Hll vsaj eno je v dveh mifecth po dražbi prosto. Izklicna cena 1,401.00 R, vftdii iO od stđ. Dfalbehi pORoji se Whi4o vtidgtedljo pri notafju M. HaftierJU T Ljubljani, Mi-KtoilCeva cesta 6. Ljubljana, 28. septembra 1922. Hala ttafntl*. notar kot lodni kortlisah . trati «a ebtMwwto um. ~- T«Wa». —■ Traianm. «— lumumr* te tMjikt, ~- Ktojhhti. Strojna tovarna In llvarna d. d. »u LJUBLJANA stev. 229. •S tDVrN^KI N A K O l>« dne 8 oktobra 1^22. Stran 7 V Lmbijani. dne 7. oktobra 1922. — Ob dnrcl obletnfei koroškeea plebiscita priobčlino veleinteresanten claiiek »Prvo poglavje koroškega plebiscita*, ki ga je napisal za naš list g. general Rudolf Maister. Naše čitatelje že danes opozarjamo na ta velezanimivi članek, v katerem so nanizani zgodovinski podatki, doslej še malo ali nič znani, ki se nanašajo na đogoćke na Koroškem. — Pred preobratom v naši no-trsnji politiki? Iz Beograda in Zagreba nam dohajajo senzacijonalne vesti: Vodja hrvatske seljačke republikanske stranke in predsednik hr-vatskega bloka Stjepan Radić baje namerava v svojih temeljih spreme-niii svoj(f dosedanjo politiko; s svo-jirni poslanci namerava pritl v Beograd v parlament ter se udeležiti tako proslave kumanovske bitke, ka-lor tildi poseta naših parlamentar-cev v Pragri. Kaj je napotilo Radića k temu koraku? Ali se mu je obljubila iz Beograda njegova hrvatska seljačka republika, ali se mu je zago-tovila revizija ustave v smisin njegovih zahtev? Iz rnročtl, ki jih priob-čuje.io Itetf. to r razvidno, nasprot-no, Iz teh poroci! «e da sklepati, da ni zahteval nobenih koncesij in da mu tndl nišo bile dane nobene posebne obljube. Zdi se torej, da je nepri-Čs kovan! preokret v njegovem poll-tfčnem nadiranju nastal v njem sa-rnem. Kdor pozna Radića in njegovo nestalnost fn vihravost, se temu ne bo čudli. Ako pri kom. pri Radiću se stikajo vedno ekstremi. Postal je \z radikalnega svobodomiselca preko nn^i zagrizan klerikalec, ki ie imel vedno na jeziku »Tzusa i Mariju«, prelevll se je fr oduševijenega zagovornika brvatsko-srbske sloge v naj-str«s*nej5esra nasnrotnika Srbov, po-stal je iz monarhista pod Habsburža-r>\ ekstremen republikance v narodni državi pod KaragiorgjeviĆL Vajen je torej menjati svoje politično nrepri-čar\ie. kakor se menja vsakodnevna suknja. Zato ni prav nič presenetlji-vn. ako je vrgel preko krova svoje včeraišnje politično prepričanje in ?ko ?e jutri nastopl v narodni slam-scfrri kot najognjevitejši zagovornik' današnjega režima. Ker Da se snomi-njamo. da je nnstal Radfć pred dobri-r-:l desetirni leti iz svobodomiselnega Savla klerikalni Pavel samo zaradi teea, Icer so mu dali naši klerikalci nekaj tisočakov, se ne moremo ubra-riti mfsli. da je tuđi pri sedanji Radi-ćevi prelevitvl, ako se je v resnici dosrodila, igral posredno ali neposredno veliko, ako ne glavna ulogo vseramo*Točn! boe — mamon. — Imenovanje. Za pomočnfka ministra soc::alne pn]H\ke Je Imenovan zn^nl stro-fcovnjak v spTovIzricijsklh zadevah g. Janko Jovan. Kakor čulemn, nastopl g. Juvan svote mesto že v ponedeljek. — Osehna vest. Vodstvo Jadranske barke pToča: Glavni ravnatelj k. Čiro Ka-m.enarnvič je pred 2 tednoma radi bolezni na ?e!od=u odpotoval v svrho zdravl'enja v sanatorij poleg Monakovejra. Njecovo zdravstveno stanje se Je že zdntno zbojjšalo fn nričakovati je, da se v kratkem vrne zo-pet na svoje mesto. Za čas niegove odsot-no«ti jra zastopa v vodstvu bnnke njepov nrme«+nfV. ravnatelj Jadranske banke g. Al-fred Kr^eTf. — Smrtna kosa. V Ljubljani ie umr--?Ta ga. Barbara C t d r i c h, car. urad-nika vdova. Bndi ji blag spomin! — Vpoklfo rekrutov. Vojno mini-sirstvo izda v kratkem poziv v voja-ško službovanje vseh onih rekrutov, ki so rojeni I. 1902. Čim se zagotova transport rekrutov, bodo vpoklicanL To se zgodi tekom meseca novembra. — KJe tiči vzrok? Pišcjo nam: Med ostalimi nenormalnim! pojavi našega javnega življenja pripada vidno I mesto brez dvoma kriminalnim zločinom, ki se množe v zadnjem času vedno boli. Res je. kot smo že omenjali, dn so do.srodk! zadnjih let ubili med ljudstvom vsako moralo, pravtako pa ie tuđi res, da tiči vzrok mnogo^tevilnih tatvin, umorov, ropov itd. Še nekje dru-Fie. Če je postalo \-pra5anje škandaloz-Bin jrmotnih razmer na§ih državnih na-me?čcncev v sadnejni času bolj akutno, bi bilo potrebno, da se merodajni kr^i čloboko zamislilo Se nad drugim v?L?nim faktorjem javnepra življenja in to ?o na?51 varnostnl organi, predvsem orožniStvo. Da je orožništvo dandanes Potrebno tako kot še nikoli, o tem ni dvoma. To oroZniStvo, ki mu je Izro-cena skrb za red in varnost državlja-t^ov, se pa nafraja v materijafncm ozl-ni v poTo^aju. ki je nara\Tiost obupen ^ ?ma za državo žalostne posledice. Tnko preiema n. pr. oro^nik s Stiriin-đv^jjsetfm! let! slu^c, H Ima ženo In ppt o+rok okrojdo 5300 K, to pa so iz-r^^ni sfuCajf, kajti pre*e7na večina na-$** oro^nikov je mTnffa in prrjrma ne IJrlede na družino 2500 do 3000 K. Jasno je, da pri takih srmotnih razmerah orožnik n» moro yriitt fvoi^ Aglžnosti tako, kot to zahteva javna varnost Pa ne samo ne more, tejnveč tuđi noče, kar ima še veliko večje posledice. Orožništvo postaja polagoma apatično, zanemarja svojo službo, kajti mesto da se posveti izključno svoji službi, mora večkrat \-porabiti vso svojo energijo, da preskrbi legalno ali od dobrih ljudi lastnim otrokom vsakdanji kruh. In tu menda tiči važen vzrok mnogoštevihiih zločinov, ki prete postati še mnogošte-vilnejši, če bodo merodajni krogi še nadalje zanemarjali to važno vprašanje. — Omejitov potovanja v Nemčijo. »Csl. Republika« priobčuje vest. da so pre-Jcli nemSki konzulati v inozemstvu navodilo naj postopajo pri irdajaniu viz zelo pre\ id-no in naj se pred vsem informiralo o cilju potovanja. Ako ic sumnja, da je cilj potova-nja živllenskih potrebščin, so mora vizum odkloniti. Pruslia Šaška !n Bavarska so samostojno omejile obmc'ni tujski promet. — Prlstojblne političnih in policijskih uradnJkov !n policilskega varnostnega mr>-stva za službe v prlvacnem interesu. Za policijske nadrorovalne službe, ki jih oprav-Uajo politični ali polijfiskl uradnJki v izred-nih urah v Interesu in na račun privatnikov — kakor n. pr. nadzorovalne službe pri predstavah v kfnematngrafih. pri konrertih, na plesih in pri sličnih drugih iavnih prire-ditvah Itd. — ^re vsakemu uredniku brez ozira na člnovnl razred, za vsako uro službe po dnevl, to Je med 6. in 18. uro, rnesek 15 Din. a za službo v nočnem času, to Je med 18. in 6. uro. za vsnko uro 20 Din. __ Zy spređaj navedene službe, kl tih opravljalo moStvo varnostne straže ali policijski detektiv! v izrednih urah v Interesu privatnikov srre vsakemu mo?u, brez razlike na Saržo ali na plačilno stopnjo, za vsako uro slurbe po dnevl, to Je med 6. in 18. urot po 8 Din. za vsako uro službe po nočl, to je med 18. In 6. uro, po 10. Din. Za nadzoro-valno sluZbo v Rled^lSčih si doloCene na-stnpne prlstofbfne: za polIttSnega ali poll-cl'skejra uradnika 8 Pln. za vsako uro, za nadzornike straže ali detektlvov 5 Din., za vsakega stražnlka ali detektiva 4 Ptn. ra uro. — Četrt ure $lu?be preko Stevfla službenih ur se Steje za poTno uro. — Te prl-stoibine stopilo v veliavo dne 6. oktobra. — Konkurz za zdravnlke. Mfnlstrstvo na-rodnega zdravja posije v Ceškoslovaško v svrho Studij dva zdravrlka, da se speciiali-zirata v balneolojrf'l n klimatologiji. Studij je doloCen za dve leti. Po konCanih Studi'ah bosta zdravnika nameSčena v na?fh državnih kopališčih. Prognje je treba pošlljati mi-nJstrstvu za narodno »drav'e. — Vrtnarsko razstavo nameravajo prirediti ljubljanski trgovski vrtnarji. Kakor vse drucre obrtne panoge, tako se je začela tuđi ta lepa obrt lepo razvijati. Ustanovila se je pred kratkim tuđi vrtnarska zadruga za Slovenijo. S to razstavo, ki je bolj Iokalnega pomena, nameravajo vrtnarji občinstvo natanč-neje zamteresirati za svojo obrt. — Županstvo občlne V15 nnznan'a 3 gospodom, kl so 6. rlctcbra. t. K zjutraj pobalinsko razdeiali občinsko desko Ind eskoroper hitre avto vožnje, da nemudoma dopošljeio na občfnski urad 100 dlnarjev za napravljeno Škodo, 250 dinnr-jev za isleditev, in 250 dinarjev za viški ubožni sklad, skupno 600 dinarjev. Rok 8 dni. V nasprotnem slučaju se uvede kazen-sko postopinje. — Clanl okrainlh bolnlšklb blaflrain. ki nameravajo Iti v bolmco, se moralo r»re:e oglasiti v poslovalnlci dotiCnepra okr?]a, da dobi!o predpisano nakaznico. Brez te na-kaznice se nikogar ne spreime v bolnico. čudno, da poslovalnice to ne razglase potom časopisla, da bi se človek ognil nepotrebnih potov in sitnosti. Pa čujemo dan na dan pritožbe, da se bo!niki ne sprejema-jo v bolnišnico brez prcdpijanih dokumen-tov. Nihče to javnosti ne pove, ne bnlniška blagajna, ne bolnišnica. Bolnik bi že najra-je videl, da gre hitro v bolnico, pa ga na-pode po predpisane nakaznice. Vsako spre-membo pravil, bi morali vedeti vsi Člani bolniških blagajn. — Kako skrbi državna železnica za svoje ushižbence. Pi$ejo nam: Tištim usluž-bencem, ki so v Zacrcbu in Ljubljani radi pomanjkanja stanovanj primorani voditi dvojno gospodinjstvo daleč proč od družine, Je železnica izplačevala seveda vedno 6 tednov »za nazaj« komaj polovico dijet kot odškodnino za to cigansko življenje. A čujte, sedaj je ministrstvo saobračaja tuđi to borno, tako mijno potrebno odškodnino ukinilo! Za obleko nam daje pri prometu ce-lih 10 K mesečno, morda ie ra sukanec, da si borno naše cunje Se iz bivSe Avstrfje lahko zakrpali. Napredovanje od. 1. julija pa pravijo, da tzlde o sv. Nikoli, ker nema *para*. Ni čuda, da pntem žcleznlški mini-ster govori o prebitkih pri drž. ieleznfcl, ko plačuie ćelo svole takozvane višje nrad-nike, takozvane nekdanje »zlate ovratnike« — po celih 1,^00 dinnricv mesečno ali Se ćelo mnri! Zato v^e bežl od želernice! — Pr?to?ne knjige v hotc'lh ?n rc-stavrantni nainerava uvesti CeSkoslo-vaSka država. Vsako pritožbo bo preis-kala pristojna oblast \n ako se Izkaže upravičenost, hn dotični kHvec primer-no kaznovan. Vlada hoče $ tem dobiti r.ekafco sredstvo za zn!3?anje cen In sredstvo proti izkoriŠčevanju zunanjlh hotelskih gostov. — Nove cigarete. Uprava državnfh mo-nopolov je sklenfla. da Izjednači v vseh to-bnčnlh tovarnah svo'e fnbrlkate tako glede kakovostl, kakor glede tehnlčne Izdelave In omota. V kratkem prldeio v promet te-le nove clsraretne vrste: 1.) »Vardar« (makedonska specijaliteta) po 325 D 1000 koma-dov, 2.) »Neretva« (mnkedonske med prvo in drugo yrtto (po 150 D 1000 kom*- dov, 3.) »Morava« (srbska Specijaliteta) po lao D louu komadov, 4.) »Z d t a« (ifbski prvovrstni fabrikat) po 135 D in 5.) »Sa-vai (drugovrstni srbski fabrikat) po 100 D 1000 komadov. Cim pridejo te cigaretne vrste v promet, prenehaio tovarne z izde-lavo cigaret i dosedanjimi nazivi. »Sportom«, a,Damam« in »Egiptovskim« bije torej zadnja ura. — Go&tiln!čari! v Rlbald, ki so proda-Jall sifon po 6, odnosno 8 kn.n steklenico, So bili cbsoleni na dva dnl zapara in 1600 kron ghbe. Ako uvažujemo, da prodajajo drusodi sifon po 10 kron, se mr.ra zUeti ta sodba krivična. Baie so sklenili prlzadeti krfmarji, da ne bodo več prcidajali Mfuna. Kaj poreče k temu »Sveta vojska«? — Kostanj dozoreva in b 1:♦ a se čas, oziroma je že tu, ko se nam nudilo v našem lepem tivolskem gordu leto za letom prizori na brezob7lrne;šega vandalizma Mnogo čednih deSčic s svarilnirnl napisi ie porazdeljrnlh v gozdu ob raznlti stezah in potih, tako, da človek večkrat ne ve, kot jo srne krenhi in kod ne. često se ti zdl, da po.^egajo dotična svarila nHoliko pre-več v osebno prostost, ker uži:ek od gozda imam samo tedaj, če mi ni treba v ennmer paziil na to, da ne storlm Kakepa prepo-vedanega koraka. Toda človek bi se napo-«»!ed udal, ker ne more biti dvoma, da treba tuđi gozd ščltiti, ako bi se t! na drsigf strani ne vsil'evalo prepričan:e da vsi ti napisi in predplsl nimalo pravesa smisla, ker se niVdo ne briga za to, it« 11 rvrštije-Io ali ne. Se mani pa ti te dc^ć! a s pred-p!M, kod smeS hodfti In kod ne. frrnninio, ako vlc!i5f kako se $e za vse va/ne1*© stvari nihče ne rmeni, kako se drpiSča, da se na pr, o rtepravem času listje grahi, dopu-Sča, da se vse nastilo tako temejito pomete iz Bozđa, da ne preostane prav nič za pognoHtev zemlje in k??ko se ćelo trpi. da po roidit ko«a poje ter neusmlUeno seka mlade rastllnice. Baš tako ni v nikaki pri-meri s Škodo, ki Jo povrročl kdo na ta način, da morda hodi po prepovedani poti. škoda, ki se dela pri nabiramu koštanja. ?ad ?e še komaj napol «rel a ie ]e ve!]all v deželno bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Beo z društvenim dennrjem. fTlektro-tehnik Rudolf Pirmnvec Je prbrgnil iz IJ\b-Mane \n rdnesel pl?*brnem:i dnite k^rt 7trro<;?.li. Tuđi so ponsreiali ra?ne štam^HTVe. Pri ?.retaeij? fe rr.^la policija pri njih 4(X\ paketrv iprralnih kart, lfiO komadov prn?rej?nih ?isrov zn?mk po 30 dfn^Hev fn 6*** Ir^madov po 10 dfnarjev. S^(^f5če }• rr?srr!:lo rih^tancem kazen 24 mfifjTiov \trttn. odnosno Jčarni r^meren ra-r»or. ra V^rera vellk'ost bo lele odloGIo irstlSno m'Tilstrsrvo. — Cestni napad. Domov na Selo se ^Tačajočeca črkostavca Albina Zidana je v Mostah neki neznanec napadel z nožem in ga trikrat sunll v hrbet, enkrat pa v levo rnmo. kidana so morali prepeljatl v bolnico. Neznanec kl je bil star okoli 20 let. Je po-begnil. — Ljcnln zapustti organizatorja XXV. sovjetske republike. Prijetno je bilo. Kaknr Faust med Studenti je sedel Crnobrkati in gostobesedni Jaka v operni kleti. V atmosferi vinskih duhov je Jaka razkiadai in prorokoval ustanovitev XXV. sovjetske republike v Jugoslaviji in da sam pi-stare vrhovni komisar za Slovenijo. Vsi literati, isralci in umetniki bodo za vse življenje preskrbljeni. Sama Ljcnin in Tmckij sta izdelala nacrt za republiko in roefru po-verila veliko naloso. Jaka je bil vcscl, kadar je denarce imel. No, čaši so se spre-menili in Jaki so denarci izsinili. Kaj sto-riti? *>Saj sem komunisti Čemu bi tam onemu kmetu v okolici ne vzel iz hleva konja?« Neko noč je Jaka srečno izpeljal kmetu konja iz hleva in ca tudl dobro pro-dal. Ko so te dni denarci po SI I. se Je poroci zopet priplazil v kmetov hlcv po drugega konja. Ze je odpcl konja, kar se je začul močan glas in nrka roka *a ie zgrabila. Taka, močan komunist, ga Je udartl, privela se Je borba na žive in mrtve. Nlapec, Jin-kci??i človek, je uvidel. da pa ne bo m^gcl obvladatl, v skraini borbi je sceel v po-tranji ?cp komur!stovepra telovn'ka ter potepnll Hstnico. Naravno, da je ustanovl-tell XXV. sovjetske remiMfke Po bitki po-besrtifl. V Usrnlcl pa so na?li ime koniskeca tatu. bodočega vrhovnesra komisaria sovjetske Slovenije. Sedal Taka vzdlhujet »Ljenln, Lfenln. zaka^ si me zapustili* — VoJaSlil blnoklU med prebivalstvom. Ministrstvo vo?ne fn mornarice *e sporočllo, da se nahaia med prebivalstvom Se večje Število vojašklh daljnogledov, zlastl sistema »Zels«, kt Jih je pustila na našem ozem-Uu avstro-oprska vojska ob prllikl svojega umika 1. 191S. Vsi ti daljnogled! pripadajo kot vojni plen državi in predstavljalo njeno Izključno lastnino. Kdor si Je kakorkol! samolasfno prlsvnfti kak tak dalnogleđ. ?a mora oddatl nafbllžj! vofajkl komandi ali orožnISki postaji, kl mu bo pretem potrdlla. Ako bi se potem razglasu našel pri kom kak volaSki dal'noeled, za katerega bi posestni-ki ne mogli dokazati, da so jih nabavili za svojo lastno potrebo Se pred vojsko, odnosno se Irknzatl z nakaznico Gospod, komisije za stvarno demobilizacijo za dotični dalmojrled, se bodo taki dalnosledi edvzcll proti dotičnim osebam pa se bo postopalo kakor s zatajevalci državne imovine. lili Uliti i^i\4\l. Pred par dnevi smo uiieli priliko po-drobnejc poročati o mladi, vlomilski družbi, ki je, če računamo le približno nakrad-la za pol milljona raznih p r e cim e-tov, denarja in dragocenostl Kriminalist se bo v tem siučaju vlomi'ske družbe, mladin ljubljanskih apašev, zanimal za kriminalno stran slučaj, sociclojr za V7r>.ke, ki so dovedli nib.de elemente v zločin vlomov in tatvin, a pedagos bo imal ravno v tem vcllkem vlomilskcm organizmu predmet, knko priđe mladina, nclzkuSena In vvikemu drznežu posii.šno sledeča na por zloCina. Zanfmivo je dejstvo. da .ie bl-a vcčlna aretiranih vlomllccv v cajnclnejšl starosti — brez mntere. Vsi vlomilci so prlčcli ka-ri;ero prlčetkom te pomladi. Po nakluičjia in mecsebr.;nili s'.lkih so s^ zapeli spozna-vati. nill so to mladi l;ud]e brez vzgoje. Nad n'!ml ni čuvaH skrbno In Ijubezni pol-no materinsko oko. Zapt'šjenj, samemu sebi prepuSčeni so hoteli v te] povojni ati nosi eri živetl brezskrbno In veselo žhi:en!e. Aretirrni »siralvn i]ci Ljubljane« pa kljub temu, da jih je pri'cla roka pravice, nišo izgubili med zasli5av?.nJem vlomilcsm !n tatln^kim tovarlsem prirolenesa speci-fiJ!nega humorla. Le^srno, kot da bi bila predstava v »kinu«, so pripovedovali svoje vlomlNke avanture. Med vlomilci vePa zn največjo ?.neJednnst* — nesnlldarnost. Tatovi i ji vlcnilci si skušajo med seboj pomagati. Tuđi družba ljubljanskih »strahoval-cev« je bi'a med seboi zelo solidarna. Zna-Č!lno je, da ic ta družba vlomllskih začet-nlkov skrbela ti'dl sa — stare vlomllce, takozvane »invalide«, kl so Je pres*n!l vc5-letne kazni v ječi. »Mali Jaka« je kavalir-sko dcli! izvojevani plen med »stare ba;t0sf, kl so vedno pri rvem dob;v?.!e denar in sta-novan'e — po navadi v Černer;~>vem kozol-«u v šlSkt, kjer so bfli najbolj brez skrbi Vlomilc! so vsakega, kl je bil brez strehe, dirigirali ija gori. V tem kozolcu Je bilo pravcato pr:bežališ:e vseh brezstrcšnlh »ap?.5evc. Tam ;e bila pa tudl pravcata pisana dr-'fba, Ženske, mlade iu stare, stari vlomilci in veseli mla'Mči. Ljubljanski »apaSI« so imel! specifične vlomllskc metode. NekaterI vlomlki so bili Specijalisti v skakanju skozi okno, drugi v odklepan'u vrat, tret;i v Iznajdb! nairtov In krajev, kjer so lahko brez skrbi vlam-liali. Glavar te vlomilske družbo je sčasoma postal Alojzij Škodlar, tip In reprezentant stare vlcmi'ske rodbine, stanujoče na Brdu pri Olincah. Kako je Skodlar postal član mlade apaSke družbe? — Neke krasne poletne noči, ko je že zcrel krompir, je vlo-mi! v vilo p-d Rožnikom. Plen ni bi! zna-ten. Ko je nosil ukradene predmete po Yeč-ni poti, so ga nenacloma obstopiie tri mlade osebe, odločno vzklikaioč: »Kam? Od kjc? Kaj nosiš?« Škodlar, ves prepaden, ni mo-gel dati sprva nebeneca odgovora. Osebc. ki so se vraćale od siičnega podjetja, so Škodlarju napovedale aretacijo: »Mi smo detektivi! Sledite nam v imenu posiave!« Š1I so nekaj časa v smeri proti mestu. čez nekaj časa so začeli mrmrati: »No, pa izpu-stimo reveža!« Škrodlarju se je srce omeh-čalo. NavideznI triie detektivi, ogorčeni, da ima Škodlar le neznaten plen. so ga- pova-bili na — ikrompir». V gozdu so napravili osenj, pekli krompir ter se po maleni inrim-no spoznali. Bili so 19. lemi Jože Fine, srro-kovnjak v odpiraniu vrat. Jaka Čadež In Janez Sorko. Pri »krompiriu^ so potem za-čeli snovati nadaljne nacrte. Škodlnr je po-rabil vse vlomilčeve ženijalnosti ter jim za-Čei razkladati svoje teorije. Postali so pri »krompir|u€ prav zidane volje, veselo eo-voreč: »No, pa glih ta pravec:a smo prijeli!« Skodlar ie postal njih apaSkl glavar, žive! le na njih stroške in posvetil se je šunuro-manski literaturi, iz katere se je navzel vlomilskoclnfčnega humorja. To pojasnhije anekdota ob Grubarjevcm kanalu. Nckesa poletnega dopoldneva je Skodlar hodil la-čen in žcjen, popolnoma suh v žepu za vodo okoli »Fajmoštra*. Na nasprotni strani na Pojračar.'evem trjru je zagledal tri kompanjone: »Ta ma!ej:a J::ka«, Janeza Sorko in Jako Cadeža. Urnih krač *o io ne kam brisali. Skodl.ir za njimi. Pri »Mahru« so se scSli. VpraSanje: »Kam pa. kam?« I.akoni-Čen odgovor: »Imamo k5eft!-t Drvcli so v C. M. ulico. -»Ko sem prišel na vogal ulice«, pripoveduje Skodlar. »je že bil kšeft fertic;^. Videl sem samo, kako je skočll z okna Ce-mažar in vsi so začcll -plavati* dalje, nesla jih »vodac proti Oruberjevemu kanalu. Tu je Cemažar dclil plen — bilo le okoli l^^O kron denarja! (usnjata torbica vredna 1500 kron!) Oovoril je Cemažar: »Tolc Tebi! Tole Tebi! Tole meni!« Sebi je potem do-delil dvojni delež). Meni je podaril dva kovača za guljaž« — Usnjato torbico so vrgli v kanal. Jaka ĆemaŽar, nazvan običajno »T:i mali Jaka«, 18 letni frkovec je bil dnša vsej družbi. Specijalist v skakanju skozi okno. Izvršil je mnoKoštevilne tatvine z bogatim pienom. Rekli so mu tuđi »Jaka Smuk«, kajti, če je bilo kje v pritličju okno odprto, že je bil *smuk« notrL Bil je zelo radodaren in Je podpiral stnre poklicne vlomllce z de-narjem. Imel je svojega stre/aja, pa tudl mnogo pomočnikov, kl so hodill na »komi-sjone« ter razpečavali od njega ukradeno blago. Rad se je tudl bahal, kadar je bil v veseli družbi. Skodlarju je neki dan govo-rll: »Danes, pa danes je bil fejst kšeft. Osem ajngrifovl Bil je fejst »tempa!« (Do-ber zakljuČek!) Zanlmlv ie tip mlndeca vlo-mllca Ladlslav Žibert. Eleganten ie. Po po-kllcu ključavnlčar, za to vrlo Izurjen v od-plranju vrat. Čist in solidno počesan. Na ulici na veliki promenadi fca nikdo ne spozna za tujl lastnlnl nevarnepa. Napravil je 2ibert kar sprehajajoč se od Poljanskc ceste do Sv. Jakoba ob belem dnevu med opoldansklm odmorom — vlome v tri trgovine, ki so mu nesll okoli 15.000 K. Zato je radostno oblskal svojega pri zidarskih delih zaposlenega tovariša Franceta Brezo-yarja. katcrepiu lo JtavallrsJto dejal: »Da« Stran 8. »SLOVENSKI NAROD* dne 8- oktobra 1922. štev. 229. ■es scm napravil fejst štos! Na, tu imaš 1100 K! Ti ni treba šarati«. Dobro je živela apaška družba, ker ne-kateri člani so bili zelo plođoviti. Končno pa Sili je slučajno izdala — srebrna žlica, ■kradena pri s- Mulcu. Kakor so bili rafi-mirani taic\i kijub temu se nišo anali rafinirano zagovarati in začeli so polagoma izdajati drug drujjeta. Trijc, Jaka Cadež, Jože hine in Ivan Sorko so bili radi pohajkovanja areiirani na glarnem kolodvoru. Inicijativo za areta-cijo je dal detektiv obrnejnega komisarijata aa Jescnicah Keue, ki ie s pomočjo kriin. organa Turina trojico pri'el in odvedi v zapore. Pri preiskavi so našli zelo ćudne ključe in vitrihe, kar je vzbudllo pozornost kriminalnega oddclka za nadaljne poizved-be. Cim je bila spravljena pod ključ ta apaška družba, je v Ljubljani nastal mo-flientano mir in ni čuti o nobenem vlomu •već. — Starm 14, Dunaj : linija. V nedelio S. t. m. ob 16. se vrši na prostoru Ilirije pri državnem kolodvoru nogometna tekma med Hlrlio in SK. »Sturm 14« z Dunaja, vodtinim klubom dumijskeea II. razreda. V Iliriji na-»topi po dolcem presledku zopet golman Pelan. Srednji krilec Zupančič, eden naših Bajboljših in najbelj simpatičnih igraleev, .igra v nedelio 101. tekmo za SK. Iiirijo. — Tekma se prične ob 16. uri. Vstopnina: se-elcži D 15 in 8, stojišča D 5, Članske, ćija-ške in vojaške vstopnice D 3. Pretprodaja od 10. do 12. na prostoru. Ijrra se ob vsa-kem vremenu. — Prrenstvena tekmr. Ilirija : Primorja, ki bi se bila morala vršiti 1. t. m„ je fclla po ljiibljanskem no^ometnem Puđsave-zu v soboto. torei dan pred tekmo, odpovc-dana. O tem nam pošilja »Ilirija« ta-Ie dopis: 1-i. septembra je obvestila SK. Ilirija Ljubljanski nogometni podsavez, da je sklenila za dni 1.. $. m 15. oktobra razne mednarodne tekme. 19. septembra je odgo-voril LNP., da je izžrebarra za 1. oktober prvenstvena tekma Ilirija : Primorje ter saViteval. da se Ilirija do 25. septembra od-Joei Igrati prvenstveno tekmo 1. ali 8. t. m. Ilirija ;e 25. septembra javila, da sprejme težrebani termin 1. oktobra ter je istočasro preložila mednarodno tekmo s SV. Celo-vee. Poslovni odbor LNP. je vzel dopis Ilirije šc tišti dan na znanje tsr določil prvenstveno tekmo Ilirija : Primorje definitivno na 1. t. m. Zammivo bi bilo izvedeni, zakaj pođsavezni tajnik tega sklepa ni službeno objavi', kakor-fe bila njegova dol-žnost. V petek 29. septembra se ie vršila iiato seja upravnega odbora LNP. Na tej seji, torei komaj dva dni pred tekmo, je bila predložena prošnja SK. Primorja za •dgoditev tekme z utemeljitvijo, da je SK. Primorje sklenllo za ta dan tekmo z mari-ijOTslelm Rapidcm in ker ima v prvem vioštvu prr igralcev bornih, oziroma cdsot-nlh. Upravni odbor LNP. je tej prošnfi »gođfl ter tekmo preloži!, če tuđi SK. Pri-jnorve prf vTočitvi prošnje ni postopalo po § 13. pravilnika prvenstvenih tskem, ki pravi, da mora klub. ki ne misli nastopiti jdoIoSetii dan k tekmU prosit! za cd^oditev $ dni pred terminom, četr.di SK. Primorje m Jarik» prijateljska tekme z Rrriđom kakor sahteva to § 17. o. prav. (8 dni naprei) in torei za to tekmo sploh ni Imelo dovo-ljenja in čeprav nikjcr ne apošteva za .Tzrok odpcvedi obolelesti ali odsotnnsti Jgralcev. — Ražen tega ie ustvaril LNP s tem sklepom pre)ud!c, ki utegne onemopro-čit! v bedoče vs?ko resno prvenstveno tek-movanje. kajti opiraje se na ta skico, more zahtevntl vsak klub še par dni pred termi-Bom odeoditev določene tekme. Tz navede-nesn. bi se drJo sklepati, da LNP ni kos svojim i??-1^2am. Jasno je, da to postopanje ubija ambicijoznost klnbov. da jih fir.nnci-jelno oškoduje In daje spe rtu v splogncm značaja neresnosti. Sport, ki se bori še ved- j no z velikimi ovlraml, potrebuje vsaj v vodi'nih organizacijah urejenih razmer ia vesmih voditeljev. GlasUsnl uestnik. — Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« priredi v ponedeljek dne 9. t. m. vb osinih zvečer v ^Unioim« svoj prvi letošnji koncert s sledečim sporedom: 1. St Premrl: Pesem žerjavov; mešani zbor. 2. E. Adamič: Večerna L; mušani zbor. 3. Dv. Fr. Kimo-vec: Zvonovi pritrkavajo; mešani zbor. 4. P. H. Sattner: Žašek; mešani zbor. 5. St. Premrl: Medved z medom; mešani zbor. b. V. Vcdopivcc: Ptici; ženski zbor. 7. O. Dev: Niesa ni (narodna); mešani zbor. 8. Dr. Pr, Kimovec: Fčelica letela (prekmurska narodna); mešani zbor. 9. V Zganc (medji-mi'.rske narodne): a) De su one ftičice; me-5ani zbor, b) Zibu haju; moški zbor, c) Kiša pada; mešani zbor. 10. a) A. Pokorny: Te-Če vnda se skalv (slovaška); moški zbor. b) F. Adamič: Turopoljci (belokranjska); moški zbor. 11. liatze: a) škripi gieram, b) Oj Lazare (srbski narodni); mešani zbor. — Meščanska šo?a v Žalcu, bolski od-br>r v Žalcu je nam poslal v objavo ta-Ie dopis: Kakor smo že zadnjič poročali, se je ustanovil v Žalcu »šolski odbor«, ki iim naloteo zainteresirati maso n:iroda za naš kulturni zavod. Člani tega odbora so priredili v nedel'o dne 1. oktobra t. 1. shode v nastopnih občinah Snoc'nje Snvinske doline: Gotovlie, VeMka PireSica, Petrovce, Grize, št. Pavel. St. Peter, Polze!a in Brn-slovee. Verna slika teh shodov je sledeča: 1.) Gotovljc: Tnkaj je prišel na shod \z obćine 1c načelnik krametca šo!ske?:a sveta g. Hrcpot in ravnatelj dekliške mcsčan-ske sole iz Celja «:. Josip Brinar. ki ie imel namen obrazložiti ^borovalccm po^.cn me-§č?.n«kfi sole. način usfanovitve \l± Kliub temu, da se ie poslalo po pos^mne vaščane z ozirom na navzočnost . da bo storila občina svojo dolžnost, ker \c. obča-nom prikladne'! Žalec ne^o CcPe. Nnvzoji ?:osp. župnik Končan je zi.^ovarinl mc?čan-sko Solo v Žalcu. Obljubljenih ie v natura-lijah 5000 or>ek. 6.) Šent Petcr: N-v-oČ Ie n?dučitelj g. Rob. SeMca. Gnsp^f] 7.\rp-nik Jančič ni dal razglasiti shoda. 7j*. m;-ščansko šc!o v Žalcu ni riti m^mar'š^r:a odmeva. 7.) Pol z cl a: Nnvznči ?.. -/.vv^n pozdravlia meščansko solo v Žalcu in rb-lii?bl*n, (ia se bo glede natur^vij dalo ro^eči msrsika]. Glede omotnih prirpevknv ne mr;re pred sklicanjem občinske seje obljubiti ničesar. Polzclani saniajo o Instni rue-ščanski Soli! -S.) R rasi ovce: Porcče-valca hladno sprejme j£. ravuitelj Lorbcr. Drugih zborovaiccv ni, kjer je red^r raz-srlasil, da se vrsi sli od v Žalcu. ChL'i-ia pn. ie poslala v Žalec dopis, nai nihče ne pri-reja v Hraslovćuh shoda, ker jim šoia v Celju bolje ugaja, kjer so otroci po spolu lo-čeni. Kljub temu pa je posečalo našo me-šćansko solo v minulem letu iz te občine sedem učencev. V vseh obćinah so se vršili shodi v Soli, kjer so poročevalca spre-jeli dotični voditelji. Hvala iim! Kljub na-sprotovanju v nekaterih občinah so poroče-valci vendar Ic edini v mnenju, da se bo že v naduljnem zainteresiranju prebival-stv.i dalo doseći toliko, da bodo dane garancije, ki jih zahteva višji šolski svet. Za mc-Ščansko solo pa velja naš ncizprosen jcklcni boj, dokler nam bo le-ta zakonito zajamčena. Kakor je razvidno iz razpolo-ženja, so n.im garancije za stavb.* zago-tovljene. Zato že danes vnuprej epozarja-mo, da s^ bodemo czirali pri vsprejemu v meščansko šulo v prvi vrsti na učence in učenke onih občin, ki so tuđi prevzele garancijo za siavbo, oziroma za vzdržovanje prepatrebne meščanske sole. — Zimska sezona v Rogaški Slatini. Dne 29. septembra zvećer so se poslednji-krat zbrali zdraviliški gostje z domaćini v veliki dvorani Zdraviiiškeca doma h kon-cercu zdraviliškega orkestra. Pobožno ob-činstvo, a vse zamišljeno, ker vsakuo ob-ćuti težki pomen besede: »2a letos, za dolgih scuem zimskih mesecev z; dnjiknit!« Naposled. točno ob 10., še akordi narodne himne, ki veličastnootožno plavaio će/ ogromno k-stence in visoke oboke, in --končane* je! A koliko lepeza smo užili tekom teh pciili mrsecev v krasnih pro^tnrili te dvorane in v onih njene, nekoliko skromneise družice v dru^cm n:idstrop.:n! Večeri »I^rirnorja^, gospe Lovšetove, Co-staperarijeve, Veselove in Thverrijeve, ^o-spoJ^v Stojkovića, Noča in Kovača, domaće in srbske dece, ruskih pevcev. »Ljub-Ijanskega Zvona« in »Glasbcne Matice«, pa tuđi izvrstne prireditve zdrjvili.^kcga or-kestr?.. Da, ćelo g. 5vensaliia smo imeli pred Ljubijano, samo da nam je še!e ona pokazala, kaj smn imeli. In koliko je bilo i tain zunaj vrvenja po belfh pn-.ih ter po tratah in šumah okrog! Saj je bila ta sezona tndi po številu gostov naj.'ivahne'sa tekom zadnjih desetih let. Ali ni škoda, da se vsa t3 prelest naenkrat pogrezne v smrtno span^e, da, naravnost v gluhi rič?! Toda seveda, zima je za tako zdravili?čc, ki so mu ti divni drevoredi in bujni nasadi slavni okrns, že ćelo smrt. Sam" ero ?c o^tinc: vre'ci kipe iz zemlje še nadalje. Tn niposted so vendar oni, rekli bi. hrbtisče Po-raške Sln^ne, ki je prav zato pred vsem 7drnvilišce in je zato tuđi odveć nekaka »Vonkiirenca«« z Bleđom, ki se io hoče* mnč tema biseroma slovenske zeml'e vča-f'h skoraj po sili ustvariti. !n koliko i? 1c-čen^a potrebnih, ki ne morejo dospeti do o-rdrnvljenia na izviru teh vrelcev samem, K'.'er liv vo tuđi edino še vso svojo Čudotvorno močt ravno v omejenem času sezone, rosebno, ko bi mnojri hoteli naprDviti svojo ■ :-ro« pred vseTn v cene.ši z^odnji ali pozni sezoni. Saj je poleg te?ia mno?o olvtov, ki poleti sploh živnhneie -nli celo t*'di snmo poleti obratnjejo. pa se zaposlen-r: pri njih ne morejo odtrgati od dela. Tu-c'i TD7r,\ v-rndrAki in dni^i narr^ščenci Često ne moreio doseći dopusta pr.-sv v teh Hicsccih. Zato se je uprava zdravilišča nd-lo; ib, on v^aj posVtisi z nekako zimsko sezono. rT^ie1^ ^Pošta« in »5o!nce« ost?ncta po!c?r domrčih cosfilen itak odprta tvdi po zimi letos pi bo tuđi slavnoznana »Svica-ri'r.-. V sobe tronads^ropne?:a širne^a »L?iTbl»ans^cRa doma« se po^tavijo peči in se poskrbi ttidi 7^» drusre udobnosti: pred vse ti bodo m rnzpoincco tuđi kopelt, takr> č". bo nr>ler: pitne^a zdravFenJa omo^očeno t:'d\ koy??lro 7 mnsrt/o itd. Sevedi bodo crv? tnMstn prinTfrne temu mani obse/ne-mv. obratovrtnui. Zima v tem vinskem kraiu zprlr.rijcnc"! nrofi neveru s steno boČACJrn n^r:oris!, ie rmvadno izredno mila, sprcliodi na vse strani prijemi in ^oinčni. Snega vsa žudnja leto ni zupadio će^ 3u cm, a će bi £a bilo kaj in se kao Zviiiimu za suiiauiijo, ao pota od ^>Aieksaiidrovei;a doma« do vri-narije in od »Iriglava« do Slatine kakor napravljena za ia m drugo zimske sporte. Lipanje ]e toicj, da ^e že Icius /bere v div-ui naši blatiiii lepa dru^oa in ^e razvije tod prisrCUO illtliiiUu Ziniah.o kopaiišivo Živijc- Uje, h katureniu bodo tuđi duuiačini iz srca radi prispcvaii. — Ogro/eu tujski profet v Mariboru. Pišejo nam iz Maribora: Z.«uiijo dni se opaža v Mariboru ii.nožu iuj^lv, hi luvajo ponoći po ulicr.li ter lšćcjo preuoći^ca. rioicl »Meran« je trajno zascucii cd sialuih to-siov, hotel »Stadt VVien« je zaprt že oti 15. septembra, hotel »Union* ne posluje od 1. oktobra, preostaja sumo še hoiel »Zamo-recv, ki je pa zu sedanje razmere veliko prernajhen in ne slovi po čednesti, kar velja tuđi v splošnem za mariborska prenočišča po gosiilnah, ker se od pristojne oblasti nihće ne zgane, da se napravi red ter siopi malo na prste malornarnim izkoriićevalC'jrn tuicev. Dogit]d\o se slučnji, da so tujci iz Hrvatske in Slovenije primorani po brez-uspešnem i^kanju prenocišč ali tavaii vso noč po mestu ali pa se vrnejo s prvim vlakom nazaj ali pa v Celje. Na ta naćin bo Maribor zsi'.bil žudnje ostanke tujskesa prometa. Naši li mije po Mariboru samo 20-voričijo po shodiii o zsradbi velikesa hotela, a v dejaniu nišo sposobni niti vsaj malo rDZŠiriti, vsaj malo osnažiti z^nemarienih sob v žc obstojcčih gostilnah. Pa teh razmer merda ni krivi — Ljubljana, ne^o indolcn-ca r.Ti-Iborčanov samih. Napredno gospodarsko ?n poHi'Čno društvo za vodmatski okrai vnbi vse napredne somišljcnike na svojo vinsko tr^a-tev, katera se vrši v rcdcljo dne 8. t. rn. od 4. naprej v E^tilnJš^ih prostorih Drago-tina Oraščka v Bohorićev! ulici. Za zabavo !n postrežbo je nijbolje preskrbljeno. Čisti dobiček je namenjen v korist društvene javne kniižnice. — Zadruga m'zar'ev, IJuMfana. V!5 in Moste naznenia, da se vrši prsizkušnia za člane in druge v nedcljo dne 5. novembra t. I. Prošnje je vlag?.ti na zadrugo ali na naslov podpisaneKa do 20. oktobra t. 1. — Ferdo P r i m o ž i ć, tč\ tajnik, Ljubljana, Trnovski pristan 4. — V nedcHo 8. f. m. prirede Pcdjolov-čani v gostfni »Pod Drčo« vinsko trgatev v prid slepih. Začete!; ob 4. popoldne. Ker ?e prirediiev vrši v dobrodelne namene, se vabi k obilni udeležbi. — Studenti, ki pridejo letos r? studij v Nemčiio, nni javijo fakoi svoje tamka'šnie naslove centralnemu zastopstvu jus- akac'e-mikov v Nemčij?: Jucrosloven^ka studentska zadruga. Berlin, Ckarlottenburs 2 Grohman-stVcse 15. Obćncm ?e obveščiio tovariš', toy ;ki, da se je »zadrusi« posrečilo z intervencijo pri rrosvetnem ministrstvu dose-či, da ?e ste vilo hisosl. tehnike v na pruskih visokili §olali povi5a od določener^ stevila 150 na 250. Vsled te^a so rektorati oblinbi- . li, da vzame'o že odbite prošnje za spreieni I na tehniko, še enkrat v pretres. Imrvo f^rel tovoriši ?5e vedno upanje, da bodo kl'ub pre-napolnienosti se vsceno spre^eti: ako že ne za Charlottenbnrc: pa nn eno i.Tmed ost?.liri pruskih tehn'k. — Jusofiovenska studertska zadni^a Berlin. — Zdravniški Ifonjjres v Sarajevu. 25. t. m. . i/rooa vsebina stn-go zaup:iili spi"o-vojaškegu dežclnega poveljni^tva v Bi r.u neki tuđi misiji v Praši. Uspelo ie ■• kratkom času dognati v osebi poročn: ka Novakowskc^a, ordonanonega oii-cirja pri vojaskom poveljništvu v Brni oncj..ca. ki je izdajal te listine. Na povel deželne;:a poveljnika jo hi! Novako\vsV aretiran in izrojen vojaškermt sodi.Š.; •. v Brnu. V nadaljni preiskavi si ci\.: ne oblasti dognalo, da io bil v to afor zapleten tuđi absolviraiu pravnik ncr. š!:c univcTZO v Pragi Karei Scli\vah Bil je aretiran in izročen dežclncmu sr iSi^ču. Aretirana sta volnmila na ta r,; čin, da ic poročnik Kovako\vski, pri k; tercin so našli odtisek klji.ča k plsal tnizi deželncga vojaškega poveljnika •'. ponarejen ključ pisalno miže načelni! oporativucga odaolka, izročal zaupr. vesti Sch\vabu, ki jih je na to prodaja-. Schwnbe je vojaške dokumenta prou.i jal leg. tajniku madžarsVrega poslaniš. va T a i 1 o c z y j u. Denar sta si Sch-■:•;:•■ be in Kovako%vr>ki med seboj delila. Ai\. (Irana sta priznala vobnnstvo. — Prasa, 7. okt. (Izv.) Kakor poro čajo listi, ie poročnik Nova'vO\vski pr.« dajal madžarskcniu poslaniku vojašls ?pise o vojnih pripravali na Moravsken __ Za zgra^bo doma depih oJrnsIih in dece je daroval trg. Josip Sclan v La;k:; vsoto 1000 kron. SrĆna hvali. — Slovenska srce, postavi čnnprejij bstno streho najbec" neišim med bednimi in v veselih in žaloss ni'n mah ne žabi svojih slepcev. — Nfšei se Je povez JasrrTcfinih k'o'v: Lastnik nni se zc;bsi v Upravi Araljcrijs!-: Radionice v Li ubijan1. — ZafeVel s« Je pes. TVbi se v Ro ' dolini št. 179. — Zc".ien;an I? b?! včeriji dežni pir-v kavarni NcrcJnsga dom.i. Ker ic v:osp" znan, se naproSa, d;i jja odd.i frkiču, b"v Petra cesta 65. LISTMCA UREDNIŠTVA. G. I. t. v Lj. Mnogo Vaših dopisov sn-ft nriobčiii in tuđi sedaj nna poslane^i. vsr.kemu izined dopisnikov pa ne morerr odsrovarjati, ker bi za to m )rali nasur.' poscbncffa tajnika. Vaši nrispevki so na vedrio dobro do?li, prepustiti pa mon uredništvu izbiro po prevdarkir. Urednisi\ Glavni nrcčrvlc: RASTO PUSTOST.RMŠE& Odgovorni urednik: : Valentin Kop:te. išćt tehnik vi£jih r-crr.cstrov. Ponu'Jbc pod ^Tehnik 8450* na upravo Slov. Naroda. 8456 Mlađi sa takoj prodajo. Ravnikarjeva ulica 7. r 3 /»meč išče mebSovano so'jo. Po nudbe: Gradišče 11, Frost 8457 Šivalitl stesi»| fce proda. Kje, pove uprava Sloveii. Naroda. £380 cirKuIarnis lm. Ponudbc na An. zav. Drago Beseljnk. Ljubljana, Sodna ulica 5. 8454 Igdka prilika! Proda se zaradi boleznl H1ŠA na pe-Tifcrljl mesta z gostil. konces. in mesari jo, z velikim vrtom in dvorištem. Cena zelo ugodna. Kupcu se takoj odstopi gostilna in stanovanje, — Pojasnila daje Ignacij Kozjek, Selo 28, p. Moste. 8436 laserirajte v SlO¥. Naroda! ■RT ■» P* Oddam za i7\rši-c/ v akord belo-■<••';: in opečno zidovje. Natančnejc povc R. Smielowski, stavbenik, R;tns!v. cesta St 2. F439 vEnske sode in razne dc/,;c-necoi Naslov pove uprava Slovtnskr^.-i Naroda. £347 se proda v sredini mesta, moderno zidana, ne stara, mipravna za kako večjo trgovino ali podjotje, kakršno si bod!. Pcnudbe pod .Hiša v sred;ni mesta 8443" na upravo Slovi Naroda. 8443 Bnls©¥ ffoisl za posekanje se proda, okro^lo 6000 ni3. Kupci naj posljejo svoje ponudbff pod .Posekanje 8441" na upravo Slovcn. Naroda. 8441 zvcčletno prakso se išce za velepođjctjc ž drogami in kemikaUiami. Po.iudbe z navedbo plače pod .Zdravje 8463" na upravo Slov. Naroda. 8463 za pisarniška dela iščem za ta' o;šnji nastop. Dobri risarji z večjo prakso imajo prednost. P!ača po dogovoru. — Fran Ravnikar, inestni tesarski mojster, Lin-hirtova ulica 25. 8453 8stwj3i7seii™a Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige V vseh jczikjb po ugodnih cenah. 8414 I)«*.-,*«,^*;:^ ":c!sD ni! !:avarno M^\lf? Mtlisl ll|! kripti takoj v Si^vc-ii*i\ii*.i ufc->.*4|t'j rili. Nrt^nčne ponsj'1-!■■? in ceno r»^d „ f'nk' išnje plrT1'1-") £W4' r?. nrr mmn, V/ivrn, Adiergasse 12—U. 1>:. 45—3S Steila II. __________SijS Ulo Kit* iižlUii;!y BluAlU obiastvcno noverj^ni stavbni iiižc iiur ui - rnestni stavbenik iSillai!!, Oioillii! B. 13. >^ *? S':;vbno podjetje in tsh- n.s!;a ^isa^nn zi hetju-sl'.e, žele "obetons!:e in vo- ^ dne zgradbe, arhitck-.'.-.T'.» in vsakovrsine visoke stavDc. ivrLltsv. — ProK'^ir&nie. ___ 1 Stev. 229. »SLOVENSKI NA KOD« dne 8. oktobra \*22. stran 9. ŽELEZNICE za cjozdno fndustrl|ot gospo čsrstvo, cpebarne, ogljeoi- He, gradbena in lndustrijal- na podjetja dobavlja & dnifct i\ nofcnftiii Id le!n-ine potrebe temi Zagreb, Sarajeio, Sabotira, - ?J JSLJAKA, Soteska 6 1. — f^l ŠTAMPILJE | 4=1] ANT. Č EgSčS g "* V -LJUBLJANA J rJ 3000 X nagrade dobi, kd'T mi odda 2 prazni sobi za 1. Ponudbe pod .Sredina mesta 8463" ra upravo S'ov. Narod.i. 845S MUd, sollđaa vfSJI natabar covorl ve? jezikov, bil zaposlen doma in v inozemstvu, išče tako] v LjubMani p.irnerne sluibe v kavani! ali restav-?sni. Takoj lahko položi 50.000 K kav-ci e v gotovini. Na razpolago na:h< ljše reference. Ponudbe pod .Kavcija 846" ca upravo Siov. Naroda. 8456 " SUPINI planino ali klavir. Ponudbe na: FINTER, Resljeva t 1 Gospodična stVn strojepisja, korespondence, knji-pvodstva ter vseh pisarniških de!, želi ;:emeniti službo takoj. Gre tuđi na debelo na kako podružnico ali kai slič-nee^. Pismene ponudbe pod „Konto-ristinja 84^0" na upravo Siov. Naroda. otrolki sklopni stol, prvovrbten origin. Ergelov gramofon (2 peresi) s 43 plo-ilivnl (Caruso, Slezak itd.) Sodna ulica £l 1, II. nadstr. levo, od 2.—3. pop. Kontorfsilnja z večletno prakso, zmožna vseh pfsar-n:Ških del, knjigovodstva, strojepisja, snTcstoina moč, želi premeniti službo •>w>i. Pismene ponudbe pod .Perfektna 1CC0/8471" na upravo Siov. Naroda. d■ bro obranjen s 34 ploščaml, 86 proda po nizkl ceni. Naslov pri anončni drjžb- Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 8476 Solidna majbna rodbina i>Če za takoj v stari ali novi zgradbi stanovanje z 1 ali 2 sobama s kuhinjo, aii se na kupi stanovanje s pohištvom \ red. Tuđi se išče majhen lokal. Posredovanje se dobro nagradi. Naslov pove ■jeiava Siov. Naroda. 8467 uHitluJIlljull biiancist, dober organizator in kores-pondent z večletno prakso, išče službe v irdustrljskem ali trgovskem pcćjet u. N-stop !ahko takoj. Ponudbe pod šifro .Zmožen* na anončno dražbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. Kusi se enotenski Oierte poslati na Mih. MQlIex Juru ! Franzfsld pri PanČevu. _______8474 OblačilnicF za Slooenilo r.z.zo.z.p Ljubliani. Zadružna centrala za manufakturo i """"*v •Kt"'"„';Sil™ *•' ptv0 ^^ * m •■ X dodala!«« na drobno v Stritarjevi ulici St. 5.— Cll 9TOS €111 CIGI 3ll~ ■ Podružnica V Somboru (Đačka), Aleksandrova ^ ^"^••"■* I uiiCa št n, !-! Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki. !-! Vpoitevajte pri nakupiti! ^——-----------------------■—-—----------------—______________.____ - modo! nakit, via potrebSiins za ftivUle In Srolaće najceneie pri: A. ŠINKOVIC nasL K. Soss Ljubljana, Me »Ini trg 19. Pozor! ZIMA Po:cr Zimo za ž;mnice vsake vrste izdeluje in prodaja tvrd ka Lovro Jošetova vdova, limoprejs, Stražl&če, Kranj. Vzorci zastonj in poštarine prosio. Kupim ?.četine, kozjo dlako, grivo. goveje in korrske repe. 5775 Delounlco usnjenih suknj:čev (rekelcev) od 3500 K dalje se or p^roča. Gg. trgovcem znaten popust. Kris-.jan Picmru, kiojač, Kranj. Klavirje ogleSuje in (»opravila soiidno li iola% ter gre tuđi na debelo. Teliks Forše tSS11'" Za učenco v trgovino bi stopil zdrav in močan fant z dežele, star 15 let, ki je izvršit z dobrim uspe-hom I. raz. realke in ima veliko veselje za trgovino. Najraje bi šel v mesto. Ponudbe pod „Učenec 8331* na upr. Siov. Naroda. 83S1 Gospodična^ ki ima trgovski tečaj, govori nem^ko in s'ovensKo, želi mesta v cisarni. Gre tuđi kot prodajalka. Ponudbe pod »Začetnica 8328* na upravo Siov. Naroda. FoiGr. ec iilniccrii sli vinski trgcvti! Nudi se vam Iera prilika ' Radi opu-stitve vinske trgovine prodam še okrc g 60 hekto samoizbranega štajerske^a vina, mozler, rizling po lastni ctpj ter odstopim tuđi tranzitno klet v ŠišUi proti mapni od5kodnini. Ponudbe pod .Lepa prilika 8310' na opravo Sloven. Naroda. ^310 priden, 35 let star, oženjen, brez otrok, i5če staine službe. Ponudbe ped .Za-nesljiv 8384* na upravo SI. Nar. 8384 Trgovski pomoćnik mlajši manufakturist, se sprejme takoj. Ponudbe z zahtevo plače na Klun Janko, trgovina z meSanim blagom v Slovenj-gradcu. 8398 Kontor stmja izurjena v strojepisju, slovenski in nem-ški stenografi:!, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiSi. Plača po dogovoru-Ponudbe pod »A- S. 8404" na upravo Siov. Naroda.___________________8404 Vžigalna vruica fZundschnur) se po ugodni cen? odda, Naročila sprejme I. RažborSek, Smartno pri Litiji. 8377 in pleskars^a de^a prrvzcma po na)-nižjih cenah IH- Hliheiić, Ljubljana. Sp. Šiška, Jernejeva cesta 35, nasproti cerkve. 7657 Salonsko ogledalo se proda. — Velika čolnarska ulica štev. 4. 8435 mr Btsa -mm na deželi. 15 minut od kolodvora, eno-nadstropna, pripravna za trgovino, me-sanjo in že vpeijana, tdoča gostilna se proda. Cena 50D.0OO Dm. Resni kupee nsj pošlie svoje ponudbe pod »Na de-že:i 8442' na upravo Sloven. Naroda. Zahvala. Presrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našega nenado-mcstljivega in ljubljenega soproga in očeta, gospoda JdMi Hh na njega zadnji poti. ..... Zahvaljujemo se čč. duhovščim, pevskemu dru-štvu BSlavec-, ter vsem darovalcera krasnega cvetja. V Ljubljani, 7. oktobra 1922. 8486 Sloboko ialoiofia rodbina Kunstlerjeva. Razno perilo ia dame, gospoda In daćo priporoča tvrdka fl.SE.Skflbcrn^^,, V ponedeljek, 16. oktobra bo ob poluenajstih v Zadiužntm dumu v Vel. LaSčan Javna dražba 450 ptm* smrekovega in jclovega lesa iz gozda župne nadarbine Dobrepolje. Gozd je pol ure oddaljen od postaje Vel. La^če, tik deželne ceste. Dražbeni pokoji so na vpogled pri Župnem ura do v Vel. LaŠ^ah In Dobreno jah. 8^82 Spalnica kompletna, popolnoma nov«, še ne rabljena, oreh z jesenovimi vložki, dovr-Seno delo, s« proda. N.tsIov W. Stem-berger, Mengeš pri Ljubljen:. 8477 Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri totarnar t St obu posta Domiale Prevzemajo se tuđi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i TrŠan v Ljubljani, Pre- šernova ulica Št. 5. Sprejemanje « sredo. Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 Nafstarejfta slovenska plesKarska fn llcarsiia đelavnica IVAN BRICELJ Dunajska c. IO, se priporroča. Izvišitev točna, cene zmerne. 1001 Prava turska električno pražena in mlet zajamčeno popolnoma čisia In odlikovana z zlato kolajno, se dobi vsak dan \ sveza najceneie samo pri tvrdki Jovo i R. Jovanović, Tuzla (Bosna). Raz- i pošiljamo v postnin zavitkih od 5 kg I naprej po povzetju. Č043 Sena zobi (ovsa) I drugog žita dobile se kod firme A. MomfellOTlć, Sisak___________6127 Or. P«6nik ord n ra za jetične izven torka in petka vsak dan v St. Jurju ob južni železnici pri Cdju. Čitajte nje-irovc 3 knjige o jetiki! 7927 L, MikuS I v LiubliBM. Mestnl trg it. 15. priporoča svojo zalogo delnikovin solnlnlkov " w |%ter 5preh»!a!nih pallc PoprsvMe se izrriuiejo toCno In solidno. ----------------------------------------------------------------------------------------------------i PO CtNI nova dvokolesa, otroSki vozički» šivatni in razni stroi«, pneumitika in vsako-vrstni deli. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Srrcjemaio se v po-oolno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozifki, šivalni in razni stroj i in deli. Karlo vs ka cesta 4. 7969 ■■ ii (Stukature za stro- I |^CV|O pe izde'ujem z naj W U «a**>J^* modernim! stroji in- iz najboljšega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. Jos* Ra Puh, Telefon st. 513. 6965 Trgovec veiziran v vseh strokah, • trgovskimi lokali in skladt&l, v lastni hi5i na prometni točki sredi mesta Ljubljane, tiče družabnika-kapitalista v svrho otvoritve obsežne trgovine, najraie manufakture ali industrije. Ponudbe pod .Veliko-potezno" na An. zav. Drago Bueljak, UttbUua. Sodu ulici & ftitf Izurjsn hnjigouodja se iiče na ureditev knjigovodstva za popoldanike ure. Reflektna se samo na dobro, samostojno moČ. Nastop takoj. Nailov pove upiava blovenskega Naroda. 8461 Uradno dovolton«, to 20 let ob-stojeća najstare|ia llaoljaaska posredovalnica boljših slažb G. FBux Odtposka olica 4, 1. nadstropje levo. l&£e nujno «prejemno mlaj§o d,imo k nekem z iravniku (tuđi opravila hižn h del), 2 bolj^ni hj^ni za Beograd in k 2 groticama v Valpovo, šivilja in samo-stoj ni kuharica v velik senatori] v Zagreb, 2 Uobraženi dekleti k otrokom, prvovrstne znana dobre hi$e, perfektna kuharica v Zagreb, O*jek in BleJ. Pn-poročata se 2 dobri samost jni kuharici z dolgoletnimi izpričevali za Ljub ljano in vs.ike vrste plačiinih natakarjev in natakaric fpodnatflkanc) za tu in proč. Odla se majhna, mirna posebno čedna soba za nekaj dni v mesecu, re-fle-tira se samo na solidno osebo. Reflektira se samo aa dobra, izpričerala ali pridae začetnice. Pri zunaniih naročillh rnamka za odgovor. ^Papizi lzučena š£vil]a ki del« po nijnovejšth ranSkih modelih, ■ »m priporoča oenj. damam. — Cena zmerna. Naslov pove uprava Siov Naroda. 8451 STANOVANJE 2 sob, kuhinja in z vsemi pritiklinami ter velika klet se odda skupno proti nagradi. Pripravno za obrtnika ali vinskega trgovca 15 minut od mesta ob Dunaj-ski cesti. — Pismene ponudbe s poroci-lom koliko plača najemnine in koliko časa naprej pod „Nova zgrađba 8449* na upravo Siov. Naroda. 8449 Bencinmotor 18/12 HP skoraj nov se proda tuđi na obroke. Paternost & Remit, Slomikova ul« 11« Sjajna prilika za kapitaliste! ! U svrhu etabllranja trgovine alata (oro-dja) i maSina traži prvorazredni iskušani stručjak KiPAH sa kapitalom od 500.000 Dinara. Clj. upiti neka se Šalju pod Šifrom »STROJEVI VIl-B-96" na lnteneklam d. d., Zagre^ Ulca 21. 8481 Hosrode 6 m3 drv In tud! več onemu, ki ml odda prazno sobo. po možnosti s kuhinjo, v sredini mesta. Ponudbe pod .Drva 8464 na upravo Siov. Naroda. 8464 Občnl zbor Posolilnlce za Staritrg-Lož in sosedstvo kameri se bo višil dne 22. oktobra t. I. ob 2. pop. v prostonh posojiln.ct. S« ORED : 1. Potrjenje letne^a računa za 1. 1921. 2. V- litev načelstv.i in nadzorstva. 3 Prememba pravil. 4. Re izjsko poručilo. 5. Kazno terosli. ODBCR. „Lfl SERBiH" Dr Ja!£fem. liicii kijavicu za 24 sata, Štiti organizam cd zarazn h bolesti, koje se zrakom (prašinom) d jbi,u kao I kijavicu, k.itare nosa, bronhit s, influencu, prehladu, griza i t d. Svaka njegova kap e ljekovita. Dobiva se u svima ljekarnama i diogerijama Laboratoricm Ds-a Augjelija Jakžlća, Beograd, Frankopanova ul. 14« Slavnemu obćinstvu vljudno naznanjain, da pričnem v nedeljc, 8. t. m. na novo urejeno gost Ino in kavarno pri Malen slonu v Novem Vođmatn. Točila se bodo pristna štajerska vina, dobivala vsak čas gorka in mrzla jedila i. t. d. — Postrežba točna. Za obilni othsk se vljudno priporoča 8484____;______Jakob SsnoSe. Tužnim srcem javl^ava, da je najina predraga j mamica, gospa j I car. nrađnlka vdova I previđena s sv. zakramenti za umirajoče dne 6. okto- j bra izdihnila svojo blago dušo. I Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne I 8. oktobra ob 4. uri popoldne iz niše žalosti. Goru-I pova ul. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubllanl, dne 7. oktobra 1922. I Marija Ciđrich, učiteljica v pok., Oabrlela cidrlebi I I prof. na drž. ž. učiteljišču, hčeri. Zahvala. 1 Za vse iskreno sočutje povodom prebridke izgube naše srčno ljubljene r- ti■■■_.„ matere kakor tuđi iskreno ljubljene *, v sestre Izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem I srčno hvalo. Posebej se zahvaljujemo čast duhovščini, I gg. pevcem ter darovalcem cvetk in vencev, ter vsem 1 ki so spremili pokojnici k zadnjemu počitku. j V naši nesreči in žalosti so nain bili ti dokazi j srčnega sočustvovanja prava uteha. I Iskrena hvala t I V Ljubljani, 7. oktobra 1922. I 8479 talujočl ostali Lesko vec • Peitler. Zahvala. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v času težke bolezni in prenagle smrti našega nepozabnega pokojnika, gospoda Ivana Kavčnika predsednika viijega dež. sodiiča v Ljubljani stali tolažilno ob strani in skušali olajšati našo neizmerno bol, izrekamo tem potom najpresrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo za obilne izraze iskrenoga sočutja in za mnogobrojno spremstvo našega rajnika k večnemu počitku predvsem gospodu predsedniku Stola sedmorice in gospodu gene-ralnemu advokatu v Zagrebu, gospodu pokrajinskemu namestniku, zastop-niku ministrstva pravde, dalje vsem ostalim zastopnikom sodnih, upravnih in vojaških oblasti ter korporacij. Končno Še najiskrenejša hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1922. Žalujoči rodbini Kavčnik in DliŠubic. Stran 10. .SLOVENSKI NAROD" dne 8. oktobra 1922 Stcv. 229. TVRDKA GRIČAR «& MBJAČ ZALOGA OBLEK ZA GOSPODE, DAME IN OTROKE — — SE NAHAJA — _ V SELENBURGOVI ULICI.3, """*:—: VOGAL KNAPLOVE ULICE. :—: 1. l n siiiajoe i lelieA pol* Ljubi ?ta, Soteska 6 dobavlja brzo i najpovo:,.iijc tračni oe, spojnice, ftaraft, čavle, skretcio«, okretne ploče, kolne slogove« ležale, kola, lokomotive za šumske železnice, ciglane, rudnike i ostala industrijska poduzeća. /S^f?^ BI/SRHO BIJELI ZUBI SAMO ^JS^I&^ . OD ZUBNE PASTi LJ--XJ'L3imf&m •> sfc *J Vi ni ---------------------■■ za večjo tovamo, v kateri se izdelujejo pločevinasti izdelki. Le oni, ki so bili v enakem podjetju strokovnjaško zaposleni, naj se zglasijo. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Tovarna ploče- vinastih izdelkov 8483". j Dirka na Seffiarlpsiu Klasična automobilska dirka, prirejena od Austrijskega Automobil- j skega kluba 24. sos^es^ra 1322 i^i" C@g«7iNENTAL0M "*^ Esjfci!re?ši vseh rr^rsdov- Dobitnik na grad dirke SeEKin&ring 1923, Prvi do 1, 1 L. Zyl.-Ihn. Oraf Kolowrat na Austro-Daimler-Sascha Prvi » 1,6 „ „ „ Kirchner „ *ac& Prusl „ 1, 6 w „ „ Weiss w Pa®!? £rvi „ 4, 5 „ „ „ Schenck „ Austro-Daimler Prvi „ 1, 5 „ , w Oraf Kolowrat „ Austro-Daimler-Sascha FrvI „ 2, „ „ ^ Wetzka „ Austro-Daimler FrvI preko 3 w . ^ Hoerner „ B«az T?et|t w 3 w , Joerner , Qvg\ F?*l , 500 ccm ff Schuster ^ Wane^rsr Dragi do 3r>0 cćm Tennigkait S-Rr.fi Dirka na Semeringu je s tem že sedmič dobljena na &ffiC^\ „COKTlNESfTAIi11 PUS^MATSEO. f?wS/4 Generalno zastopstvo: Všfetor Eshlztec9 LJabl|a^A9 \^^y Polfanska eesfa 5 ^&^ »« v«te I telefonskih j aparatev j I brzojavnih, i in potrebščin za hišo in javno uporabo, kompletne tele- I fonske centrale 1 §. f. Jurasek uglaJBvalec itisifirin v LiubUal Wellota lt. zvršujem uglaševanja ter popratili gla-sovirjev ti barmoiijev specljelao strtktv* no, točno In ceno "%|w SSBS95 Med dobrim nalboitss? srz:v'Zr:TZ2 ^^ Zl B^B flMl ■ ■ B %aw %i ■ 0 S^ "tn-* u ^d Mast ^i> &y -^^ iJ^^ Uvaliti strofi vozna Soiesa plzli in csuš /^^n ^P^^^P za rodbino in obrt In poiaireznl doli ter drugi predmeti ^m3^|^ najceneje pri tvrdki IGH. V_OK, UufcHasia, SpgSna u!. 7. PrlporaCa h preoblikovalnica klobukov za dame lm gospode BarborIC - Završen _______LHIBUflPEfl, meitnl trg iten. 7______ Vojaško zsd^ve. Otvoril sem oblastno konc. informacijsko pišamo, Ljubljana, Vrta ča št. 3 — Korsikov vrt, prva vrata desno. Dajem točna poiasnil v vseh vojaških zadevah: oprostitev službe, skrajšanje roka pre mestitve, vpoklica, potovanje v inozemstvo itd. JOSIP SVETlft, podpolkovnik v j Pri LJUElJAMi^l BD^ZI ZA BLAfiO III V&EDftOTE bo najkrajšem času zasesti vei mesf borznih senzalov- Prosilci, ki se čutijo za ta mesta sposobne ter popolnoma zadc doščajo vsem prcdpisom zakona, naj takoj vložijo prošnje s curri CUlura vitae na: Pripravljalni odbor ljubljanske borze v Ljubljan Cankarjevo nabrežje št. 1. (Slovenska banka). ! Pofnik ia Jugoslavijom i ■ Tovarna h če spretne^a potnika-strokovnjaka v modni stroki. Stalna plača, potni stroški in odstotki od prometa. Dobro vpeljani potniki, ki že potujejo za to stroko, nišo izključeni ter se jim nudi sijajen postranski zaslužek. Ponudbe pod „Svilena roba 8437" na upr. Slov. Naroda. |w^3tyii«j«M^tEgsii ■■ iiifmmmBmHnmmmmasmmmammBmmaaBk * ^^ i • ? fli SI Bff vl I ' Ki^S^S f^l^U itiirlil!? Iyl3(tffl i j Sido^ska ulica iU 3. I 1 Priporoca zadnje novosti | \ klobukov (modelov) iz baržuna i I klobučevine, velourja. Največja S izbira KSffifeaite ČepiC in iz | ćruzega blaga. s NAJVEĆE TRAN5P. PODUZEĆE SVIJETA SAMO 4 DANA NA OTVORENOM MORU NAJBRŽA I NAJPOi JA VEZA PREKO HAMBURGA, A^YWERPEi3A 1 CHERBOURGA SA O! A- SOVlflM „EMPRESS" PAROBRODIMA NA DVOSTRUKE VtJKE, KOJI SU USUPROT NISKE CIJENE RASKOŠNO I BOGATO UrtEDJENI TE STOGA SA POTPUNIM PRAVOM NOSE IME „EMPRESS" KRALJICE MORA. — POLAZAK SVAKOG TJEOIIIl_______ CANAD'AN PACIFIC — ZAGREB — JURIŠIĆEVA UL. 30 ^^^^^ l«*1» BC8I ^^ ^^^ ^^^^^ «____^ A uih s^ *u eu|»uaq | i — 6i| SS «1^1 HiMmm, šatfit^ iil.11 TeL iiiisr.461. se pržj?sToc2 Z2 osa đ Iđ s'irsho spzdfl!?^£ dsls. v»ch 3f, b^e, mole, ra^i^čao ovrataiko, bele nrcpro-T^, kaHci^ tadi a'asUa in plava lisice hn _ vedno v zala.-i si»rekov ali jelkovf 3—7 tn ćoiž'ae, 12—24 cm sretni? debeline, kupi Sca vagon kranjskih pes-aj vsalio snnoži-.i rlllilliU I Hi^Lisulb, riLiii. UNITED-aK£S;KSN-L!^ES-INC prevaža poiaika z ria^rsnvejžJrni brsopar-*'ki r>r3ho : Vozne listke ter vsa potrebna pojasnila izdaja: SENIOR KMETEC; zaatCifjnilc za S!oweni]o, QQ43 ________Ljubljana, Kolodvorska ulica 25. Specijalna meh. delavnica za popravo in prenovljenje vseh vrst slistili vrsi g-^db« str^iev J. IUDB. UfflUHBL Hl OL 5 m Su) I izvršuje vsa dela na imenovanih predmetih precizno, točno | in ceno, pod jamstvom. Poprave na velikih avtoinatih se izvršijo na mestu, kier stoje. — Posamsziil dell- — Prevzemajo se tuđi vsa, v precizno mehaniko spadajoča dela. Pozor! FszopI Vse Solsk® pcstrsbšč"ne n pisarnižko potrebžSine m vrste papirja tem frgovske knjige „ f9 IraksOtr sa pisalne stroje W9 yf kuverte s tiskem po naroč. 9P 9f crnilo, zvezki od 8-80 listom jf ff peresa^ r^dirke7 tsntnrke, note*£e9 prapšek za črrsiio3 pas. msoe, so^ ske tablice, kamenčkef svinčnike, razpošilja po najni^ja cenl na veSiko in malo •li Ljubljana, Dunajska cesta št. 6. B. nadsfr, 1C* G. trgove! pri verjem n^'^M opusi. "T^i V2đ&9 S ZSlG3! Pii PreitMi&jj u!« 4-3. lastnina in lisk »Nacodni tist&ara&t.