NOVICE
LOGATEC, 5. VI. 1971 — ST. 5
GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC
KAKO BO Z NAŠIM IZVOZOM
V mesecu aprilu je glavni di-rciuor poujciju ing. junoii An-uccvic ouis.vUi nase kupce v AuuetUU ier z njinu voun po-sionie |ii)„nviin: u prouaji za
O v&cuini in uspehu tega pogovora nam je po^reuoval ucl svojin vtisov.
VMUtemu deiu naših delavcev je bno znano, ua se nekaj za-iiiva pri prodaji naših sloiov. Venko je oiio ugioanj zauaj je na*tal zastoj. Ali zastoj je bil le re.aliven. aaj se je v začetku leia znatno dvigmlu produ..c.j.i stolov in to nad motnosti pro-uaje, ki je bila v začetku leta ze po nepisanem pravilu vedno manjša. Ta prepad pa se je zaradi tega poznal v naših skladiščih. Komercialna služba je sicer imela pogodbe podpisane z ameriškimi kupci. Ali zal za proizvodnjo so važni odpoklici, ki pa niso bili v skladu s po-godoami. Zaiadi tega sem se namenil, da razrešimo z ameriškimi kupci iz oči v oči vsa odprta vprašanja, in odpremo nove poglede v naši proizvodnji in prodajni orientaciji.
V Združenih državah Amerike sem obiskal d„vet naših kupcev, in to v Ncw Yorku, Bostonu, VValingtonu, Hig 1'ointu, itd. Lahko zapišem, da imajo vsi kupci o našem podjetju pozitivno mnenje. Dosežen je bil takojšen odpoklic posameznih količin stolov. Zaradi tega bomo v teh mesecih odpremili v Ameriko količine, ki bodo enake proizvedenim. V naslednjih mesecih pa celo več, kot se je to že zgodilo v preteklem mesecu. Tako da je v tem pogleda situacija zadovoljivo rešena v našo korist. Nivo prodajnih cen smo uspeli zadržati, ali celo povišati o čemer pred našim potovanjem nismo razmišljali. Proizvodnja je dobila tudi novo naročilo za male stole tip »2103* ki jih lahko izdelamo v večjih količinah kot doslej. Prav tako je bila sklenjena pogodba za naš novi izdelek, to je, klop v
istem kolonialnem stilu, kot tO sedaj stoli. Prve količine moramo odpremili v juniju in juliju.
V proizvodnji bo potrebno preiti na novo povišinsko obdelavo z lakom, ki daje izdelkom večji sijaj. Tako obdelavo namreč tržišče išče. Naša konkurenca že proizvaja stole, ki so obdelani z boljšim materialom in imajo boljši videz kol naši.
Lahko pa ugotovimo, da je delna recesija v prodaji nastala zaradi intenzivne obdelave ameriškega tržišča s strani naše konkurence. Zelo močan je pritisk proizvajalcev iz južnih republik, ki pa so se učili delali stole tu pri nas. Posamezni kupci so zaradi ugodne prodajne cene, ki pa se ne more primerjati z našo ceno saj prodajajo stole znatno poil našo ceno, orientirati na druge dobavitelje, če tudi sem se prepričal, da s tako ceno ne morejo pokriti svojih stroškov in de'ajo zaradi tega verjetno v teh pod-
jeljih s poslovno izgubo. Razliko jim pokrije občina ali pa naša družba kot celota. Zaradi tega se je zelo težko boriti proti taki konkurenci, ki ne pozna ekonomske logike, pač pa samo politični pritisk. Zaradi ugodne cene in velike ponudbe s.) naši kupci kupili te izdelke pri naši konkurenci in to večji del pred novim letom. Tako so
se na ameriškem tržišču pojavile še dodatne količine poleg naše povečane proizvodnje. Ker pa je prodajni servis in kvaliteta teh izdelkov v tem času Is slabša od naše, se trg nagiba k nam. Zato sem uspel povečati odpoklic stolov. V katero smer bo šla sedaj njihova prodaja HI vem, ker je to njihov problem.
(Nadalj. na 2. str.)
Pokongresna razmišljanja
Ni še minil mesec dni, kar je v impozantni dvorani sarajevske Skenderije končal zasedanje kongres samoupravljil-cev Jugoslavije. Več kot leto dni smo se pogovarjali o kongresu, o resolucijah, ki naj jih na tem kongresu sprejmejo samoupravi jalci in jih postavijj pred organe, ki naj jih potem spravijo v življenje. Kongres
je svoje delo temeljito opravil
v začetku maja, plod njegovega zasedanja pa je prekorač 1 vsa pričakovanja, saj je bilo sprejetih kar 28 resolucij, ki čakaj d, da jih praksa sprejme.
No, in če začnem res razmišljati o tem kongresu, se nehote vprašam, ali je bil to le velik zbor delavskega razreda, ki je brez pridržkov in javno na gla> povedal željo in zahteve vse;;a (Nadalj. na 2. str.)
Kako bo z našim izvozom
(Nadalj. s 1. str.) vem suiuo to, ua smo prvo ru.i-ao >iJU(.aua uouui ini, Kar na,u je iun«vo v ponos, sicer pa i>o [iuUcuuu na lem pourocja še ooij icineijuo in sKrono uelati in se pravočasno usmerjati. V »aiva iiag.ua aii nepieunsije-nost au pa zaKijučKi na pamet biez logične osnove ni imeii za na«) piodajo ncp,>p.a vlj. vo
SKOuO.
i\as nadaljnji proizvodni-piouajni program bi ostal za ui*aHi dc tiiMA, razen ua sc nuui Kupcem solidna kvaliteta, Ooijoa povrsinsKa oudelava in uoucr servis. 1'redvidena pa je razsmtev tega programa iako, ua M zaceu proizvajati dodale.i izueten: nuzno kiop. Delali pa bi se na to, ua se uodatne količine povečane proizvodnje ne šuijo več v seuanjem programu, pač pa bi se uodatne KO.i-čine nadomestile z novim tipom stola, ki bi se samostojno prodajal v večjih količinah, za kar lina naša proizvodnja možnosti in tudi žeije. V kratkem bo potrebno pripraviti čimveč vzorcev s katerimi bi naši posredniki testirali ameriško tržišče.
Ob tej pri.ožno ti sem ooiskal tudi našega starega kupca obešalnikov g. Manteila. Na tem področju je predvidena še nadaljnja prodaja po pogodbi. Sicer v polletju nekaj obešalnikov manj, nato pa zopet več, tako da bi lahko koncem leta realizirali celotno pogodbo v vrednosti 700.000 dolarjev.
Ce bo plan prodaje tekel tako, kot je bilo dogovorjeno v Ameriki, potem ne bo večjih težav, razen če ne bo Amerika
(Nadalj. s 1. str.) jugoslovanskega delavstva, ki žen po samoupravni poti le naprej, ter hoče na tej poti žeti uspehe, ali pa je bil to zbor, o katerem naj zgodovina nekoč piše, da je pač bil drugi kongres samoupravljalccv, poleg pa bo napisan še datum z letnico; od vsega ostalega pa ne bo nič in bodo te resolucije obležale v predalu nekoga, ki n:ij bi jim dal prosto pot. Takoj si prikličem v spomin vprašanje delegata na kongresu, ki je dejal: Kaj v primeru, če se resolucije ne bodo uresničile? Ali naj vlada odstopi? Ali naj se izglasuje nezaupnica vladi? Vprašanje je bilo postavljeno zelo smelo, vendar brez odgovora. Brez odgovora je ostalo
na veliko stavkala. Pristaniški deiavci namreč napovedujej > jeseni večjo stavko, ker poie-cejo po^ouoe mej sindikati ni uei./uaja.ti. iaKa stavka^ pa ian-ko tiaja tudi več mesecev. Ce^ bomo pravočasno obveščeni, bomo morali v poLetju forsirati proizvounjo, da bi bue odpicm-ijene veje koiičine pred stavko, kar je naš interes in tudi interes naših kupcev, la problem ostaja za seuaj ouprt ter ga v tem času še ni moc reševati.
i\a koncu lahko povem, da sem s tvojim ouiSHOni v z.dru-zemh drzavan Amerike zadovoljen. Pred odhodom nisem bii popolnoma piepncan, ua bom mogel tako ve.iKih pi o ulemo v resni v taKo kratkem času, po-seoej, če je človek vezan na čas in pa na nase poglede giede prouaje in proizvodnje pri nas. l'n reševanju teh prooiemov pa nisi odvisen samo od lastne moči, pač pa od mnogih drugih okolnosti, ki človeka zelo utesnjujejo.
Na svojem potovanju v Ameriki sem prepotoval v 10 dneh preko 25.000 kilometrov. Obiskal sem tudi največjo tovarni oken na svetu »Andersen« Min-ncapolis v državi Minnesoti na severu ZDA ob kanadski meji. To podjetje proizvaja letno preko 1,600.000 oken. Naše podjetje pa 100.000 oken letno. To podjetje je naredilo name velik vtis. Veliko je še nepozabnih vtisov o Združenih državah Amerike. O nekaterih bom še pisal v naslednji številki našega glasila .
ing. Anton Antičcvič
še mnogo podobnih vprašanj in takih, ki so spraševala po boljšem gospodarjenju, manjši inflaciji ter da bi se enkrat dinarju utrdili temelji in bi tudi pri nas vendar že enkrat nastopila toliko opevana stabilizacija.
Mnogo obetov nam jc dal predsednik republike, še več obetov nam dajejo ustavne spremembe, vendar vsi prisotni na kongresu smo se strinjali, da iz vsega ne bo nič, če se ne bo na vsej fronti uveljavila čvrsta disciplina. Pričeli smo se samoupravno dogovarjati in vprašanje jc, če ne bodo čez čas začeli ugotavljati, da smo tudi tukaj streljali v prazno, v kolikor se ne bomo obnašali zelo disciplinirano prav vsi, kajti iz prakse
vemo, da vedno gremo v nasprotno smer, kamor si pač želimo in tako si usmerjamo predpise. Poglejmo samo pr,-mer: hoteli smo omejiti uvoz, uvoz se je povečal, stabilizirali smo dinar, nastopila je devalvacija. Pred časom smo govor.h o likvidnosti, danes lahko ugotavljamo po vsej državi samo nelikvidnost in še in še.
Vsi ti problemi so bili na kongresu glasno povedani in tudi zahteve po ureditvi so bile jasno postavljene.
Veliko besed je bilo izrečenih tudi na račun produktivnosti in izobraževanju kadrov. Ugotovljeno je bilo, da je poprečna starost jugoslovanskega strojnega parka precejšnja, in tedaj se postavlja vprašanje, ali je možno uvajati moderno tehnologijo z starimi stroji. Prav tako poslavljajo sedanji predpisi o carini mnoga podjetja v nemogoč položaj, posebno pa še v času naše nestabilnosti. Mnoga podjetja najemajo za modernizacijo tehnologije mednarodne kredite vendar devalvacija in revalvacija jih poslavljata v brezizhoden položaj. Prav tak t ne gre zanemarjali izobraževanja kadrov. Samo v nesrečah pri delu smo na vrhu svetovne tablice, da o produktivnosti sploh ne govorimo.
Ne bi ponavljal besed, ki sm:> jim sledili v tisku in radiu, rad bi pa orisal vzdušje izven kongresne dvorane, na hodnikih, v prostih debatah. Vsa delovna Jugoslavija zaupa našim voditeljem in jim verjame, pričakuje pa učinkovitih dejanj. Kolo
zgodovine se vrti naprej in nikakor ne moremo mi Korakati nazaj, ne moremo sicer poješ.i več, kakor si ustvarimo, vendar je ustvarjenega le toliko, da bi lahko vsi jedli, le razdelili bi bilo potrebno pravilno in pravično.
Samoupravljanje je pravilna pot, le ojačali in popraviti bi jo bilo treba, ne pa iskati nove ureditve. Prav tako je potrebno podpirati mlado avantgardno strokovno silo, vendar naj ne bo za mladost merilo, rojstni list, pač ustvarjalni duh. Mnogo imamo tudi inštitulov, ki se pa vse preveč zapirajo v svoje okvire, prav tako sc razni možganski trusti zapirajo pred svetom in ne dajo od sebe tega, kar sc od njih pričakuje, niti ne toliko, kolikor je bilo vanje vloženega.
Še mnogo drznih besed in misli je bilo izrečenih na kongresu po kongresu in med kongresom; vsi smo si bili edini, da bo nekaj potrebno ukreniti, da po poti dviganja cen na račun nedela in negospodarjenja ne bomo prišli daleč. Mogoče niti ni bilo potrebno sprejeti 28 resolucij verjetno bi bila dovolj lc ena, in to zahteva po disciplini in upoštevanju predpisov kakor so bili postavljeni, po njih delati in ne tratiti časa za iskanje lukenj in ovinkov za obvoz. Končal hi s Titovimi besedami na kongresu, ko je dejal, da kongres z zadnjo sejo še ni končan nadaljevati ga moramo tako, da bomo njejove sklepe uresničevali v praksi.
Ing. Miro flantar
Pokongresna razmišljanja
SLUŽBA VZDRŽEVANIH V KLI LOGATEC
Transport ni vedno enostaven
Zanimivosti iz zaključnega
Bistvene potrebe po formiranju službe vzdrževanja pri nas dolgo časa ni bilo čutiti, saj se je v pravem pomenu besede formiralo kot stransko vejo pomožnih dejavnosti v letu 1968/ 69 s konceptom plansko preventivnega sistema.
V informacijo moram povedati, da je več sistemov vzdrževanja:
1. popravilo strojev po potrebi,
2. periodično vzdrževanje strojev,
3. plansko preventivno vzdrževanje strojev.
Sistem, za katerega smo se odločili, je lahko izvesti le v tehnološko dobro organiziranih obratih :n ima za osnovno nalogo, da zagotovi dolgo življenjsko dobo strojev in opreme, kakor tudi brezhibno delo celega postrojenja brez nenadnih okvar. Bistvo resnice pa je v tem, da so zahtevani pogoji v neodvisnosti od kvaliteti1 strojev in opreme od konstrukcije in izvedbe teh, praksa pa kaže, da v največji meri trajnost in brezhibnost strojev in opreme zavisita od uporabnika, to je od izkoriščanja, od tehnične nege stroja in od načina odklanjanja napak. Na tak način se s stalno neposredno kontrolo nad postrojenjem želi doseči najboljši efekt strojev in opreme in s tem enakomernost tehnološkega procesa.
Z organizacijo plansko preventivnega vzdrževanja smo so pri nas odločili osvojiti delo v sledečih pogojih:
pravilno izkoriščanje strojev in opreme,
tehnična skrb nad stroji In opremo,
periodični planski pregledi,
planska zamenjava delov, ki se hitro obrabijo (mali remont).
planski srednji in generalni remont.
1. Pravilno izkoriščanje strojev in opreme je zelo važen pogoj vzdrževanja in vsebuje sledeče zahteve.
Delo na strojih je treba pazljivo spremljati, kar pomeni, da se morajo stroji uporabljati v dovoljenih oziroma predpisanih območjih obremenitve. Odločilno vlogo imata v noverii primeru obratovanja ali vodja tehnolog in delavec. To se pravi, da je treba nujno spoznali in osvojili vse tehnične in tehnološke karakteristike strojev in opreme.
Poleg tega mora biti v skladu z navodili proizvajalca. Torej lahko zaključimo, da je pri-učitev delavca k stroju ali k opremi eden od važnih sestavnih elementov vzdrževanja.
2. Tehnična skrb nad stroji in opremo zajema delo vzdrževanja, da bi zmanjšal proces staranja in obrokov. Sem moramo vnesti:
a) pripravo in čiščenje stroja po vsaki izmeni; v obratu se stroji fino zaprašiio, kar vpliva na povečano obrabo drsnih ali vrtljivih površin; zaradi tega je obvezno čiščenje strojev na koncu izmene; procizneišo stroje je treba očistiti večkrat v eni izmeni;
b) nujno je treba mazali po navodilih.
3. Periodični planski pre«lcd ugotavlja izrabljenost strojev, ki je lahko posledica napak pri delu. Da se tem napakam in nenadnim lomom strojev izognemo, je nujen stalni nadzor nad delom strojev.
Da bi se pravočasno izognili vsem kritičnim obrabam, je treba nujno v odrejenih časovnih presledkih periodično plansko pregledovati stroje in opremo. Na osnovi planskih periodičnih pregledov se sestavi poročilo o stanju strojev in opre-
(Nadalj. na 4. str.)
Investicijska vlaganja v osnovna sredstva
Nove naložbe v osnovna sredstva so v letu 1970 znašala 8,3 milijona dinarjev, kar pomeni, da so v primerjavi z letnim investicijskim planom bile presežene za 18 odstotkov. Financiranje se je vršilo delno iz lastnih sredstev, amortizacije in poslovnega sklada, delno pa iz bančnih investicijskih kreditov, kot tudi iz inozemskih ko-mercialno-blagovnih kreditov.
Od skupne vrednosti investicijskih vlaganj je bilo za gradnjo nove žagalnice investirano 6.3 milijona dinarjev, preostala 2 milijona pa sta bila investirana v ostale delovne enote.
Izi?radnja nove žaaalniee je v zaključni fazi, saj poizkusna proizvodnja že poteka v eni delovni izmeni na polnojarme-niku.
Izvršena analiza o investicijskih naložbah nam kaže, da so je vrednost aktivnih osnovnih sredstev od ustanovitve podivja od leta 1953 do vkliučno konca leta 1970 povečala v 18 letih za 15.3-krat. Ta podatek dokazuie, da se podioHe nenehno fosnodarsko in ekonomsko kreni in izpopolnjuje svoje
proizvodne kapacitete.
Za investicijsko v7dr'ovanie osnovnih sredstev in volila do-prnvila je bilo v letu 1970 porabljeno l.fi milijona N dinarjev. Knlkulativna stonnia za investicijsko vzdrževanie osnovnih sredstev je znašala 5,6 odstotka.
Glede na intenzifikacijo obnovo proizvodno stroinih kapacitet je bila vkalkulirana amortizacija obračunana po višjih amortizacijskih stopnjah, tako da je dejanska vkalkulira-
računa
na amortizacija za strojni park večja od minimalne za 15 odstotkov, kar bo omogočalo hitrejšo obnovo strojnega parka.
Analiza obratnih sredstev
Vrednost angažiranih obratnih sredstev, ki ob koncu leta 1970 znaša 45 milijonov dinarjev, se je v primerjavi z letom 1969 povečala za 47 odstotkov.
V skupni strukturi vezave obratnih sredstev predstavlja v glavnem največjo vrednost saldo kupcev, ki znaša 39 odstotkov vseh obratnih sredstev.
V precejšnji meri je porastla tudi vrednost zalog razreda 3 in 6, kar v strukturi vezave obratnih sredstev predstavlja 61 odstotkov.
Ta nenormalni porast vezave obratnih sredstev nam znatno teži redno likvidnost in kreditno sposobnost.
Za zmanjšanje vezave obratnih sredstev so odgovorne službe v podjetju že ukrepale zlasti zoper kupce, vendar mrHiM splošne juoostovanske nelikvidnosti in . insolventnosti gospodarstva ni bilo željenih rezultatov.
To neskladje porasta KMin obratnih sredstev zmanišuie obračan ie obratnega kapitala, hkrati pa tudi vpliva v n«"«i-tivnem smislu na ekonomičnost in rentabilnost poslovanja.
Gibanje zanos'enocti in osebnih dohodkov
V primerjavi z letom 1969 ie bilo v letu 1970 v ponrečiu 3 ods<o*ke več zaposlenih, po planskih predvidevanjih ra za 3.2 odstotka manj. Struktura udeležbe porabe časa pa kaže, da ie od skupnoga števila 7a-poslenih delavcev predstavljala dejansko prisotnost na d"1u 78,2 odstotka, odsotnost z dola (Nadalj. na 5. str.)
Kdo nas ho navadil reda?
SLUŽBA VZDRŽEVANJA V KLI LOGATEC
ma •; -
(Nadalj. s 3. str.)
me in se planira popravilo in zamenjava obrabljenih delov.
4. Mali remont je planirano popravilo in zamenjava izrabljenih delov.
5. Planski srednji in generalni remont.
Po točno določenem planu se vrši tudi srednji in generalni remont na strojih in opremi. S tem pa je zadoščeno konceptu plansko preventivnega vzdrževanja.
Mali remont, planski srednji in generalni remont so delno vezani poleg opazovanja tudi na priporočila proizvajalca, ki so za vsak strojni del določena in pri posameznih pregledih vezana na ciklus meritev, ki pa kažejo dejansko stanje strojev in naprav.
Da ne bo zmotnega mnenja o službi vzdrževanja v podjetju, moram opozoriti, da ne govorimo samo o vzdrževanju strojev, pač pa je - v isti meri zajeto področje elektroenerget-
skih naprav, zgradb, transportnih sredstev, praktično vsega, kar nas obdaja, le da so časovni termini nekoliko raidični.
Plani vzdrževanja se izdelaj« mesec ali dva pred pričetkom koledarskega leta za vsak obrat posebej. Ta letni plan predstavlja 70 % planskih uslug službe vzdrževanja posameznim panogam, medtem ko preostalih 30 % predstavlja kapaciteto te službe za potrebe tekočega vzdrževanja, nujne slučaje, lome in nepredvidene okvare. Na osnovi letnega plana se izdelajo še mesečni plani in operativne naloge ter termini popravil, katere vnašajo obrati v svoj letni in mesečni program. Zaradi majhnih kapacitet strojne opreme v obratih pa smo često prisiljeni s popravili in malimi remonti v dela prostih dnevih, kar pa ne ustreza kvaliteti.
Na osnovi planskega pregleda dobimo podatke o stanju stroja, katerim določimo stop-
»h
njo glede na točnost. Pri popravilu sodelujejo isti delavci, kakor pri planskem pregledu, samo da si delo razdele in eventualno iščejo pomoč pri remontnih delavnicah.
Pri pregledu klasiramo stroj v sledeče skupine:
I. stopnja — zelo dobra:
meritve kažejo dobre rezultate — toleranca IT 7, 6, 5
II. stopnja —i dobra: meritve kažejo srednje rezultate IT 10, 9, 8
III. stopnja — zadostna: meritve   kažejo zadovoljive
rezultate IT 11
IV. stopnja:
meritve kažejo tako obrabo V. stopnja:
mora se izvesti generalni remont
Rezultati planskega vzdrževanja obratov se dostavljajo v pripravo pomožnih dejavnosti, ki vodijo evidenco. Podatke o točnosti in stanju strojev pa bi morali služiti za orientacijo pri nabavi novih investicij.
S takim sistemom so doseženi sledeči rezultati:
1. plansko popravilo postopo-
ma odstranja neplansko popravilo, kar nam prinaša boljšo pogonsko sigurnost;
2. kvaliteta planskih popravil je boljša, s tem pa se je izboljšala kvaliteta vzdrževalnih strojev in istočasno so se zmanjšali stroški vzdrževanja;
3. hitre okvare in lomi postajajo postopoma redkost, s tem smo se izognili zastojem v proizvodnji in stroškom zelo dragih popravil;
4. s tako organizacijo službe vzdrževanja se število ljudi zmanjša, kar omogoča manjše stroške;
5. 8 točnim planiranjem in planskimi pregledi pred večjimi popravili, kot. 80 srednji in generalni remont, se čas trajanja popravila zmanjša tudi do 40 %, kar prinaša skrajšan čas popravila strojev ali naprav in poveča kapaciteto kovinske delavnice;
6. s tako obliko vzdrževanja se znatno izboljša tehnična nega stroia, s tem pa jo dosežen višji nivo uporabnosti stroja in vsestranska tehnična kontrola.
Tone Mihevc
Drobne zanimivosti
Nekaj bežnih podatkov za leto 1970 o energetskih strojih in porabljeni elektro energiji nam daje zanimive podatke.
Podjetje ima v pogonu 780 elektromotorjev s skunno močjo 2035 kW ali 3583 KM.
Za pogon teh motorjev smo porabili 2.714,198 kVVh električne energije, kupljene pri državnih elektrarnah Slovenije.
Ta električna energija nas je stala 59.527,320 S din.
Naša elektrarna je proizvedla 913,074 kWh električne energije poleg pare za ogrevanje. Sama električna energija bi nas stala, če bi jo kupili od DES, Se dodatnih 20.087,028 S din.
Skupno smo torej porabili za 79.014,948  S din električnega
toka. Podatki prej ko slej govorijo o potrebni štednji električne energije.
LogaSkc NOVICE — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: Ing. Anton Anticević, dipl. ing. Rudi Povsič, dipl. ing. Marija Horvat, occ. Tatjana I.cskovcc, Marjan I.apajne, Olga Mihevc. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, Ljubljana, IlcJtigrad K
Zanimivosti iz zaključnega računa
(Nadalj. s 3. str.)
(neproduktivni čas) zaradi letnih dopustov, državnih praznikov, boleznine do 30 dni in nad 30 dni ter drugih izostankov z dela pa predstavlja 21,8 odstotka, kar pomeni, da je bilo v poprečju na vsakih 100 zaposlenih delavcev poprečno odsotno z dela 22 delavcev.
Poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega zn leto 1970 znašajo 1.231,00 dinarjev, kar pomeni, da so nasproti letu 1969 porastli v poprečju v absolutnem znesku za 179,00 ali za 17 odstotkov. Po predvidenem planu pa so večji za 12 odstotkov. V primerjavi s panogo lesne industrije Slovenije za leto 1970 pa so naši poprečni osebni dohodki večji za 5 odstotkov. Ta dejstva dokazujejo, da z osebnimi dohod-
Prvi začetki papirnatega denarja, kakršnega uporabljamo danes, segajo v 17. stoletje. Obdobje kovanega denarja je zamiralo; danes imamo v obtoku le kovani drobiž.
Država navadno svojih bankovcev ne izdaja zavoljo potreb plačilnega prometa, ampak zavoljo svojih finančnih potreb. Zato skoraj vsaka izdaja bankovcev pomeni večje ali manjše razvrednotenje denarja. Naš namen je prikazati pomen denarnega varčevanja. V 17. stoletju so angleški zlatarji za žlahtne kovine izdajali posebna zlatarska potrdila. Ta potrdila so se prvotno glasila na ime polagatelja, toda kmalu so jih začeli prvotni upravičenci odstopati drugim. Dokler so krožila, so nadomeščala denar.
Posredovanje plačilnega prometa je napeljala ljudi tudi do varčevanja. Čimbolj se je razvila navada rabiti ta potrdila kot plačilno sredstvo, tem bolj jo kovani denar ležal v bančni shrambi. To je dalo tudi povod za nadaljni razvoj papirnatega denarja, obrestovanja itd. V začetku so morale banke zadrževati v blagajni zmeraj toliko, da so lahko izplačale vlagateljem vse zneske. Ko so se ljudje navadili papirnatega denaria, pa je zadostovala že manjša rezerva, nato pa sploh niso več izdajali kovanega denarja. Poleg tega se je promet po ind. revoluciji tako povečal, da preprosto ni več mogoče reševati denarnega prometa s pomočjo
ki nismo zaostajali, temveč lahko trdimo, da so celo nekoliko hitreje naraščali kot pa naša produktivnost. Z novimi stabilizacijskimi ukrepi pa je predvideno, naj bi se osebni dohodki v bodoče povečali le v skladu s povečano produktivnostjo kot tudi v mejah družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma, ki bo veljal za celotno panogo lesne industrije; Slovenije.
Družbeni standard
Za razreševanje stanovanjske problematike zaposlenih delavcev se v podjetju tudi temu vprašanju posveča določena skrb. V letu 1970 je bilo zaposlenim delavcem odobreno za individualno stanovanjsko izgradnjo   posojilo   v skupnem
dragocenih kovin in kovinskega denarja.
Zadnje čase se vse bolj pojavlja potreba po razširitvi bančnih storitev prebivalstvu. To so bile v dosedanjih razmerah omejene v glavnem na klasično sprejemanje hranilnih vlog in poslovanja z žiro računi, zato že po svojem značaju niso mogla zadovoljiti vsestranskih potreb občanov, zlasti kar zadeva mobilnosti sredstev in njihovega racionalnejšega izkoriščanja za brezgotovinska plačevanja.
Da bi denarna sredstva prebivalstva nadalje mobilizirali in z instrumenti brezgotovinskega plačilnega prometa racionalneje izkoriščali, ljudem pa zagotovili boljše bančne storitve,   uvaja LJUBLJANSKA
znesku 442.000,00 din. Poleg teh sredstev je podjetje pri Ljubljanski banki vročilo Se 150.000,00 dinarjev; na osnovi tega je podjetje najelo stanovanjski kredit v znesku 26 milijonov 250.000 S din za nakup treh družinskih stanovanj.
Mimo financiranja stanovanjske izgradnje je bilo zaposlenim delavcem v letu 1970 izplačano iz sredstev sklada skupne porabe nadomestilo za letne dopuste v skupnem znesku 242.000 dinarjev, kar pomeni, da je vsak zaposleni prejel iz tega naslova neto 200,00 dinarjev.
Tudi v letu 1970 je predvidena odobritev stanovanjskih posojil za individualno gradnjo stanovanj v višini 430.000,00 dinarjev; kredite bo možno v tem letu uporabiti v dveh tranšah z ozirom na mesečni pritok sredstev za stanovanjsko izgradnjo.
Enako je bilo tudi v tem letu
BANKA (v nadaljevanju banka) tekoče račune občanov.
Zato si banka prizadeva, da bi v skladu s potrebami modernizirala poslovanje, ki bi pripomoglo, da se iz denarnih depozitov prebivalstva na tekočih računih občanov z ustreznimi plačilnimi instrumenti razna medsebojna brezgotovinska plačevanja opravljajo enostavneje in hitreje. Vsakemu občanu je torej ne glede na njegov poklic omogočeno, da pri nas odpre tekoči račun, če je to v njegovem interesu. V korist tekočega računa se lahko polagajo sredstva, dosežena iz osebnega dohodka, pokojnine, invalidnine ipd. in vsi drugi prejemki, doseženi z opravljanjem svobodne dejavnosti (umetniške, odvetni-.. ške, obrtniške, kmetijske ali druge dejavnosti).
ponovno vročenih pri Ljubljanski banki 300,00 dinarjev; s tega naslova bo podjetje v letu 1972 dobilo stanovanjski kredit v znesku 525.000 dinarjev, kar bo namenjeno za odobritev stanovanjskega posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo. Glede na to je pričakovati, da bo v letu 1972 na razpolago več sredstev za individualno stanovanjsko izgradnjo, kot jih je bilo v preteklih letih.
Za izplačilo nadomestil za letne dopuste v letu 1971 je predvideno, da se izplača iz sredstev sklada skupne porabe 200,00 din na zaposlenega, kar za celotno podjetje predstavlja s prispevki 250,000 dinarjev.
Te navedbe dokazujejo, da podjetje po^g investicijskih vlaganj v proizvodne namene vlaga tudi precejšnja sredstva za zboljšanje družbenega standarda zaposlenih delavcev.
Rudi Lipovec
poslovanja
Tekoči račun daje občanu predvsem naslednje prednosti:
■— v breme razpoložljivih sredstev na tekočem računu lahko s čeki plačujejo delovnim in drugim organizacijam in družbeno političnim skupnostim blago in storitve (gostinske, turistične, prometne, komunalne, kulturno-prosvetne, obrtniške in druge), poravnava davka in druge davčne obveznosti, nakazuje sredstva v korist drugih računov ipd.
— po trajnem nalogu plačuje banka za račun tekočega računa stalne stroške gospodinjstva, kot so: stanarina, električna energija, radijska in televizijska naročnina idr., s čimer so občani rešeni nepotrebnih skrbi in dolžnosti, da morajo biti doma, kadar inkasanti pobirajo denar za omenjene storitve;
— svoje čeke, ki so transi-rani v breme deponiranih sredstev na njegovem tekočem računu, lahko vnovči pri vseh bankah in poštah v državi;
— s tekočega računa lahko uporablja kratkoročna posojila, pri čemer lahko postane saldo na tekočem računu negativen do višine odobrenega kredita;
— sredstva s tekočega računa lahko prenaša na hranilno knjižico in na račune drugih uporabnikov pri kateri koli banki v državi;
— jamstveni pogoji banke omogočajo, da bo Ček, izdan
(Nadalj. na 6. str.)
Oblika varčevanja in denarnega
Oblika varčevanja
Koklja opozarja piščeta
(Nadalj. s 5. str.) na  enotnem  obrazcu, sprejet kot plačilni instrument, ki velja za vso državo;
— lastnik tekočega računa se z deponiranjem gotovine pri banki zavaruje pred krajo in drugimi tveganji;
— za opravljeni promet na tekočem računu ne zaračunava banka niti provizije niti mani-pulacijskih stroškov razen dejanskih stroškov za izdane čekovne blankete in čekovno karto;
— podatki o dotoku, gibanju in stanju sredstev na tekočem računu se štejejo za poslovno tajnost.
Čeprav imajo čeki, s katerimi prenašamo imetje na blagajniških računih, to slabo lastnost, da jih ne sprejemamo od neznanih ljudi in od takih, v katero poštenost dvomimo,
imajo pa vendarle pomembne vrednosti pred kovanim in papirnatim denarjem. Bolj varni so pred izgubo in krajo, lahko jih hitreje in ceneje prenašamo.
Poleg tekočih računov občanov je možno tudi izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. Marsikje pa uvajajo tudi v podjetju svoje hranilno kreditne službe. Uspeh zbiranja je odvisen od koristi, ki jih ima prebivalstvo in tudi podjetje, ker lahko v tem času razpolaga z denarjem. S tem ima podjetje možnost hitrejšega obračanja kapitala in lažji položaj, ki se nato odraža tudi v finančnem rezultatu.
Z zaupanjem v takšno hranil-niško službo bi tudi v našem kolektivu v večji meri navezali ljudi, da bi se zavedali pripadnosti podjetju.
Albin čuk
Motnje krvnega obtoka
Vemo da kri proti periferiji poganja srce s svojo močjo. Potem ko le-ta prepoji tudi najbolj oddaljene dele telesa, odda snovi, ki jih kot potrebne nosi s seboj, in sprejme od ce.lic vse tisto, kar jim je odveč ali škodljivo, začne pot vračanja proti srcu. Od najtanjših žilic, lasnic, ali kapilar proti debelim in debelejšim se t. i. venozna kri zbira in usmerja proti srcu. To omogočajo posebne zaklopke, nameščene v notranjost ven. Sila, ki poganja kri, pa prihaja z več strani; pritisk nove krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (posebno pri delu), utrip žil odvodnic, vsrk z strani srca in še drugi.
Iz povedanega je razumiiivo dvoje: prvič da bo odtok toliko težji in počasnejši, kolikor se kri zbira in odteka iz srca do bolj oddaljenih delov telesa, kot je to prav pri spodnjih okončinah in drugič, da bo kri zastajala in bo odtok oviran, če katerikoli od sistemov, ki sodelujejo v odtoku, odpove.
Če pa pride do zastaiania krvi v spodnjih okončinah, č°. je torej odtok oviran in počasen, sledijo nairazličneiše spremembe, predvsem na teh mestih, a pozneie lahko tudi drugod. Ravno to vidimo pri krč-nih žilah, posebno če so moč-neie razvite.
V največjem številu primerov je nastanek krčnih žil povezan z naslednjimi okolnos'-mi:
L Določena nagnjenost k razvoju krčnih žil je že prirojena.
V nekaterih družinah se pojavljajo krtice pogosteje kot v drugih. V enem primeru gre za razvojne napake v ožilju, njih zgradbi, razvejanosti, v drugem pa za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, ki je odločilno za elastičnost in odpornost. V tretjem gre za povezavo teh dveh med seboj ali teh še z drugimi.
2. Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo skozi vse življenje: med temi so posebno pomembne vse tiste, ki na določen način ovirajo odtok, zaradi pritiska na žile, kot je to v nosečnosti, pri razvoiu kake bule v mali medenici ali v trebuhu, zaradi močnega podvezo-vanja okončine, zarastline v okolici itd. Posebno so pomembne okvare ožilja sametra, na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Večina teh namreč okvari zaklopke, ki potem ne zadržujejo krvi, ampak ta prosto pada navzdol. Prezreti ne smemo niti tistih motenj in okvnr. ki nasploh ovirajo ali otežkoča'o obtok, kot so močneie ploska stopala, posledice poškodh. m primer zlomov coleni. večiih bra-*-ootin po ranah in končno nač'n ži"lien>a ter poklic.
V najrazličnejših in n-iiboli pisanih kombinacijah teh in drugih okolnosti prihaja v°dno do popolne slike. Kri n^ odteka več normalno iz prizadetega področja, konici se v nosamcz nih predelih in pritiska od znotraj na žile. Ker so te manj od-
Cc varnostna služba opozarja ljudi je to .
porne, se počasi širijo. Ko so se razširile, so zaklopke, če so še sploh ohranjene, še bolj odmaknjene in slabše opravljajo svojo funkcijo, zato je odtok slabši, stene se čedalje močneje širijo. Tako nastanejo različno oblikovane razširitve žil; enkrat na daljšem odseku, drugič na manjše v obliki vrečk, nanizane ena nad drugo, tretjič kot drobna mreža itd. Prizadete pa so lahko vene na površini ali v globini. Našemu opazovanju so seveda povrhne krtice bolj dostopne, pa tudi pogostejše so.
V začetku razvoja bolezenskih sprememb ni posebnih težav. Pojavijo se v glavnem čez dan, zaradi pokončne drže človeka. Noga zateče, čez noč pa zopet splahni. Pojavi se hitrejša utrujenost, napetost v stopalu in v goleni, žilo čedalje bolj nabreknejo. K temu se pridružijo krči. Ko bolezen enkrat začne svojo pot, jo skoraj nezadržano nadaliuje, če se le ne poseže vmes. Žile se čedalje močneje širijo in zajemajo tudi prej neprizadete dele, prehrani goleni, stopala ali cele spodnje okončine je čedalje slabša. To se kaže tudi na koži kot zade-
belilev, drobne krvavitve, sprememba v barvi, povrhno vnetje — t. i. golenji ekcem. Pogosto se pojavi vnetje še na žilah, neke vrste sesedanje in zleplja-nje krvi na vnetem predelu — tromboflebitis, ki je lahko huda komplikacija krčnih žil. Na nekaterih mestih krtice toliko iz-buhnejo navzven, da iz njih začne krvaveti, pridružijo so spremembe na ostalih tkivih, a v končni fazi sledi najneprijet-nejša posledica — razvoj gole-nje razjede.
Obolenje je mogoče pri večini oseb zadržati v razvoju bolezenske slike, omiliti težave in vsekakor preprečiti poznejše nevšečnosti in komplikacije. Osnovno pa je zavedati se, da iz majhnih nastanejo velike krčne žile in iz lažjih hudi znaki, ker bolezen, če je ne začnemo zdravili, nenehno napreduje. Poleg tega mora biti vsak bolnik pripravljen na sodelovanje pri zdravljenju, ki traja domala vse Življenje od prvih težav naprej, s krajšimi ali daljšimi presledki brez vsakih motenj. To nedvomno terja veliko potrpežljivost zdravnika, še več pa bolnika.
(Nadalj na 7. str.)
rt. h
•i. • ■■ ■  • -r-Dokument naše denarne moči ..,
Pogumni jamarji v Breznu na Levkah
Oblačno nebo se je nenadoma razprlo in posijalo je sonce na mokro cesto, ki je peljala s Cola v Dolino. Oblaki so bežali na zahod in puščali za seboj puhaste kopice, sonce pa jih je tu in tam prosijalo, da so bili videti kakor pšenični snopi.
Vsi štirje v fičku smo bili lepega vremena zelo veseli. Ko smo se odpravljali iz Logatca, je deževalo in akcija nam v takih razmerah gotovo ne bi uspela. Bih smo slabe volje, tedaj pa smo se nenavadno raz-živeli. Zakaj tudi ne!
Pod nami je ležala Vipavska dolina. Na strehah kamnitih hiš se je drobila pomlad na svetlobo in trava je zeleno odsevala od cest in vasi. Na kolenih smo držali nahrbtnike in se smejali. Ko nam je zmanjkalo šal. smo začeli peti. Čeprav se s prevelikim posluhom ne bi mogli pohvaliti, so pesmi ubrano zvenele in še bolj razvnemale prijetno razpoloženje . . .
Blizu Gorice so v vrtovih že cvetele prve češnje, ob ograjah pa so brsteli rumeni grmi drena. Zapeljali smo se v živahno mesto, se nekoliko odpočili in vprašali za Kal nad Cepova-nom. Po krajšem postanku smo nadaljevali pot skozi Solkan in pri prvem križišču zavili desno. Cesta nas je vodila strmo navzgor. Na vrhu hriba, ki je rasel na naši levi, je kakor golobica počivala cerkev in s svojih temnih lin motrila Gorico in Sočo pod seboj.
Na drugi strani Svete gore se je pokrajina razgrnila v nižinski svet, ki je izgubil prejšnji lesk in svežino. Borna kraška zemlja je pokrivala skale, na obeh straneh doline pa so se dvigovali z grmičevjem porasli vrhovi Banjščice. Središče doline je Cepovan, majhna, vendar živahna vas, nad katero se v serpentinah zagrize v hrib makadamska cesta proti Kalu. Nagibalo se je k večeru, zato smo komaj čakali snidenja s skupino jamarjev, ki je že nekaj dni pripravljala vse potrebno za spust v brezno na Levkah. Ker nismo poznali prave poti, smo večkrat zašli in se šele po dolgotrajnem iskanju znašli pred samotno kmetijo. Skozi okno so prihajali znani glasovi — bilo je konec negotovosti. Torej smo jih že našli.
Sedeli so okrog polne; skledo žgancev, nekateri utrujeni in zaspani, drugi lačni in še vedno živahni; vsi pa so se nas razveselili, da je bilo kaj. Ker nas.
je čakal naporen dan, smo se kmalu odpravili spat. Noč je bila mrzla in svetla, loda zeblo nas ni. Zavili smo se v spalne vreče in poskušali zaspati. Seno je prijetno dišalo . . . Zunaj je kdaj pa kdaj zapihalo, da je završalo v drevju pod poslopjem. Potem je vse utihnilo. Ne- , kdo je glasno zasmrčal in udaril soseda po glavi . . .
Zjutraj sem bil med zadnjimi, ki so se prebudili. Na dvorišču je bilo slišati prijatelje, ki so se na ves glas krohotali in se oblivali z mrzlo vodo. Previdno sem stopil po lestvi navzdol . . .
»O, glejte zaspanca, kdaj ti zleze iz vreče! Ti nesnaga ti/ Zlijmo mu malo vode za vrat. da se prebudi in spravi na delo!«
Ko ne bi bil urnih nog, bi me merica gotovo doletela. V kuhinji in sobi z veliko krušno' pečjo je bilo že vse narod za veliki podvig. Dekleta so nosila na mizo toplega čaja, kruha in mesa, fantje pa so se lotili jedi, da jih je bilo veselje pogledati.
V kotu pri štedilniku sta sedela gospodar in gospodinja z vnukom ob strani in nas prikrito opazovala. Naš obisk ju je vznemiril in razveselil hkrati. Toliko mladih ljudi še ni vreščalo okoli njiju s tako zavzetostjo. Na nagubanem obrazu se je le tu in tam precedila blaga senca, podobna nasmehu. Preveč trdega dela je bilo v njunih potezah, da bi se lahko resnično smejala. Revni ljudje SO bili, toda dobri. Pomagali so nam, kjerkoli so le mogli, in ko smo odhajali k breznu, so bili v velikih skrbeh, da se nam ne bi kaj pripetilo.
Po ozki kamniti poti smo se vzpenjali proti bukovemu gozdu, kjer nas je čakalo brezno, polno skritih upov in nemira . ..
Nekaj podatkov smo o njem že imeli. Leta 1938 se je vanj po lestvici spustil neki Tržačan in nameril 287 metrov. Potem brezna ni nihče več osvojil. Ta spust je gotovo zahteval veliko mero zbranosti, hladnokrvnosti in pripravljenosti.
Bili smo lahko zadovoljni, da nam današnje jamarske priprave omogočajo mnogo varnejše raziskovanje. Brezno smo naskočili s povsem svojo konstrukcijo škripca in vretena. Ni čudno, da so resne pripravo trajale celo leto dni, kajti potrebna je bila natančnost, ki ni smela   zatajiti . . .   Vsak večji
spodrsljaj bi terjal prijateljevo smrt . . .
Vhodna odprtina brezna je bila obrasla z drevjem, kamor smo privezali kline vrvi, tako da so pritrjevale škripec točno nad sredino luknje. Po škripcu je tekla petmilimetrska jeklena žica, navita na vreteno, ki je stalo privito na močnejše drevo v bližini. Vretenu so morali streči štirje fantje, peti pa je v primeru hitrega spusta zaviral.
Predno smo pričeli z delom, smo si zakurili ogenj in se pogreli. Niko se je odločil, da stopi v jamo prvi. Oblekli smo ga v posebni jamarski kostum in
ga posadili v padalski sedež, ki se je z zgornjim delom pripenjal na žico. Ob pasu mu je visela karbidovka, poleg te pa je nosil na glavi še električno luč. Brez radijske zveze bi bilo napredovanje nemogoče, zato smo mu okoli vratu obesili radijski sprejemnik in oddajnik. Prejšnji dan so poskusili s telefonom, pa ni šlo, ker so nagajale žice. Bilo je vse pripravljeno. Vsak je stal na svojem mestu . . . Nikov brat Janko je ukazal spuščanje.
»Srečno« smo mu zaželeli, ko se je zamajal nad breznom in že izginjal v njem . . .
(Nadalj v prih. št.)
Skrb za dvig kvalifikacije med delavci KLI
V mesecu aprilu se je končal tečaj za priučenega delavca. Tečaj je bil organiziran v našem podjetju, v sodelovanju z lesno industrijsko šolo iz Škofje Loke. Trajal je od 12. I. 1971 pa do 9. IV. 1971, in sicer trikrat tedensko po 4 ure.
Na koncu je 20 naših delavk in delavcev uspešno opravilo teoretični in praktični izpit ter
si s tem pridobili naziv priučeni delavec.
V podjetju se bodo taki tečaji organizirali tudi v naprej, kajti naša želja je da si čimveč naših delavcev pridobi potrebno kvalifikacijo.
Vsem tečajnikom, ki so usDeš-no opravili izpit, iskreno čestitamo.
1
Naši tečajniki po opravljenem izpitu
Kadrovske vesti
Delovno razmerje v mesecu marcu in aprilu 1971 je bilo sklenjeno z 19 delavci, ki so bili razporejeni v tele delovne enote:
Božidar Gnezda, Janez Zelene, Janez Peternel in Ludvik Zrim.
Delovno razmerje v podjetju je prenehalo naslednjim delavcem :
— na lastno željo, sporazumno s podjetjem: Vink.u Peča-verju, Mariji Rupnik, Francu
NAJMLAJŠI IN RDEČI KRIZ
V DE — drobno pohištvo:
Dušan Pfajfar, Alojz Semerl in Ivan Semrl.
V DE — stavbno pohištvo:
Rado Mihevc, Matija Udovič, Janez Menart, Jože Klavžar, Zvone Treven in Andrej Lo-štrek.
V DE — žaga: ' Ivan Medved.
V DE — uprava:
Stjepan Ovčar.
Kadrovski rok so odslužili in se ponovno zaposlili v podjetju:
Andrej Mihevc, Ivan Treven, Janez Zakelj, Vincenc Bolčina,
Lukanu, Mariji Simšič, Dragu Govekarju, Nikolaju Vranješu, Aganu Isiču, Mirku Pavlicu, Milošu Krstiču, Petru Stvaku, Julijanu Puntarju in Štefaniji Treven;
— umrl je: Franc Nartnik;
— upokojena je bila Neža Ceh;
— samovoljno je zapustil delo: Josip Vladič;
— na odslužitev kadrovskega roka so odšli: Jože Šebenik, Roman Kune in Janez Modrijan.
Konec meseca aprila 1971 je bilo skupaj zaposlenih v podjetju 1019 delavcev.
Uspela revija pevskih zborov
Osnovna šola Gorenji Logatec je v nedeljo dne 23. 5. 1971 pod pokroviteljstvom ZKPO Logatec pripravila letošnjo revijo mladinskih pevskih zborov Logatca. Pred nabito polno dvorano so se poslušalcem predstavili šolski pevski zbori iz Dol. in Gor. Logatca, Hotedr-šice in Rovt, moški sekstet in pihalni orkester iz Dol. Logatca; zadnja dva sta nastopila pod vostvom Janeza Gostiša.
Sceno je za to priložnost pripravil Janez Maček.
Mladi pevci so se pod vodstvom svojih pevskih vzgojiteljev izredno potrudili. Z veseljem lahko ugotavljamo, da je napredek naših zborov vsako leto večji. Med mladimi pevci pa bomo prav gotovo našli mnogo novih pevcev in godbenikov, ki bodo pomladili vrste sedanjih godbenikov in pevcev.
Gotovo ste že slišali o številnih dejavnostih mladih članov RK na šoli v Dol. Logatcu, saj nas je okrog 600, ki bomo nekoč postali aktivni člani organizacije RK.
S svojim delom smo se izkazali predvsem tako, da smo skrbeli za zdrav način življenja in dela. Bolnim sošolcem smo pomagali pri učenju, skrbeli za osebno higieno, za red v šoli in izven nje.
Vključili smo se v razne akcije. Zbirali smo papir, prodajali bele paličice — simbol slepih, nalepke Sončni vlak ipd. Ob raznih elementarnih nesrečah smo zbirali prostovoljne prispevke.
TilvnskL
4. —6. VI. ameriški vojni CS bv film ORLOVSKO GNEZDO
5. —G. VI. ameriška CS bv kriminalka NOVI OBRAZ V PEKLU
9. VI. angleška CS bv avanturistični film NI ROZ ZA OSS 117
11. —13. VI. franc.-ital. znanstveno fantastični CS bv film BARBARELLA
12. —13. VI. italijanski VV bv drama NUNA IZ MONZE
16. VI. francoska VV bv kriminalka IIO!
18. —20. VI. ameriški CS bv vojni film TOBROUK
19. —20. VI. ameriška bv drama UJETI V PUŠČAVI
23. VI. špan.-ital. CS bv vestem JOE IZ NAVAHE
25. -27. VI. franc.-špan. bv zabavno glasbeni film POJEM PESEM »DOMiNIQUE«.
26. -27. VI. ameriška VV bv drama UPOR SUŽNJEV
30. VI. ameriški CS bv fantastična kriminalka UBIJAVEC BREZ ODGOVORNOSTI
Za novo leto smo obiskali vse občane, stare nad 70 let in jih, obdarili. Vsi, katere smo obi-; skali, so bili izredno veseli in marsikomu je kanila solza iz oči. Stik z mladostjo je bil prisrčen.
Za 8. marec smo ponesli šopke nageljnov ženam, starim nad 80 let in materam padlih partizanov. Ob tej priliki smo jim obljubili, da jim bomo poskušali pri delu pomagati in tako lajšati njihovo življenje. V tednu RK smo pregledali svoje delovne uspehe in se pogovarjali o našem delu za naprej Najpomembnejši dogodek za našo organizacijo pa je bil sprejem najmlajših iz 1. razreda v našo organizacijo.
Milena Hcrblan
?&se&n& obvestita
Kino Narodni dom Logatec še vedno išče dva biljeterja: enega za parter, drugega za balkon. Honorar bo po dogovoru z upravnikom Kina. Prijave sprejema uprava Kina ali blagajničarka Kina Marija Jereb.
Popisani zvezki
Nekje v stari omari leže popisani zvezki prvih klopi . . .
Le mati se kdaj
skloni nanje
in jih tiho odpre . . .
Njene solze
cvetijo vame,
ko se pijan vračam
domov . . .
Takrat so zvezde grenka jedra in moja usta grenka zvene . ..
A. Zigon
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LOGATEC razpisuje
po 4. členu Pravilnika o štipendijah in posojilih v študijskem letu 1971-72 naslednje štipendije:
2 štipendiji na gimnaziji pedagoške smeri 5 štipendij za študij metamatike in fizike na PA ali fakulteti za naravoslovje in tehnologijo
1 štipendijo za študij angleščine in slovenščine na PA ali filozofski fakulteti
Stipendije za študij matematike-fizike so višje od drugih štipendij.
Prijave je treba nasloviti na TIS Logatec, Dol. Logatec 191