191. številka.
Ljubljana, v sredo 22. avgusta
XXVII. leto, 1894.
ihiia vsak dan nve«er, iaim« nedelje in praanike, ter velja po pošti prejemen sa avatro-ogerske deželo aa v»e leto 1& gld., *a pol leta 8 gd, » četrt leta 4 gld., *a jeden eTeaec 1 akL 40 kr — Za Lin bi Jano bres poiUjanja na dom aa vae leto 13 gld., aa eetrt leta a gld. 30 kr., aa jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom radona se po 10 kr. , ' na mesec, po 80 kr. aa četrt leta. — Za t nje dežele toliko ve«, kolikor poštnina »nafta.
Za oananila platoje ae od cetiriatopne petit-vrate po 6 kr., Će ae oananilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali veckmt tuka Dopisi naj ae isvol6 frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredmitvo in npravniltvo je na Kongresnem trgn »t. 15*. Upravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vae administrativne stvari.
beiq iiaiabu oniaivsi vanj oa Ufa
Goriške dopolnilne volitve.
Is Gorice, 31. avgusta. [Is v. do p.] .Slot. Narod" je Že naznanil nasa kandidata ■a prihodnje dopolnilne volitve v deželni zbor goriški namesti odstopivših poslancev Čeri na in Lisjaka. Kmetske občine goriškega političnega okraja bodo volile 27. t. m Duhovnika Cerina nadomesti zopet duhovnik — preč. g. Dlazij Grča, župnik v Šempasu. Evo dokaza, da naša stranka ni nasprotna duhovščini, kakor jo nekateri resnicoljubi slikajo, marveč ona jih celć ifice in dviga na častne sedeže, ako so jih vredni. — Ali nekim ljudem župnik OrČa ni po volji; ker gre pa pri tej volitvi zanj, so pošiljali in hodili v nekatere občine k prvotnim volitvam združbo delat. 2e I. 1891. so agitovali proti dru. Gregorčiču takim načinom; zato ■o pa naše ljudi res že jako spravili na svojo titran in počasi se utegne res prigoditi, da ne bodo hoteli ▼oliti dnhovnika za nobeno ceno jedino z razlogom, ker je duhovnik. Tak bo sad sedanjemu cvetu, ki poganja na semeniškem vrtu.
Tudi letos bi se že pokazal tak upliv, da nimamo mej duhovniki ravno tako odličnega iu vsestransko delavnega moža, kakor je prav preč. gosp. lupnik Orfia. On je res jedino mogoč kandidat mej duhovniki, ki ne vzbudi opozicije, kajti mož uživa vsestransko zaupanje. Pa ga tudi zasluži! Po nazorih je jednak dru. Gregorčiču. — Na to stran pojde, ako se ne pripeti kaj nepričakovanega, vse povsem gladko.
Nekoliko drugačne so reči pri veleposestvu. V tej skupini se pri nas volijo trije deželni poslanci; ali 28. t. m. bodo volili le jednega Oči vseh veleposestnikov so torej ubrojene le v jednega samega moža, le njega opazujejo in precenjujejo od vseh možnih Btranij. Pravi čudež bi torej bil, da bi pri aedanjih razmerah mej našimi veleposestniki našli moža, ki bi združil v svoji osebi vse glasove brez težave. Takega moža zdaj ni! Mej veleposestniki ni nikogar, ki bi bil jednako spoštovan v Gorici, na Vipavskem, na Krasu, v Brdih in v hribih, da bi mu tako že eo ipso pripadala častna naloga dež. poaltoca. Namesto takega moža pa je več takih, ki so v svojem ožjem kraju spoštovani in tudi uplivni. Tako se je pripetilo, da je imela Vipavska
dolina v različnih krajih kar 4 do 5 kandidatov; Brda dva, Kanalsko dva, Tolminsko jednega, Cerkljansko jednega, za Kras nam ni znauo. Ali ker je treba voliti le jednega poslanca, trebalo se je najprej sjediniti sa jednega kandidata in potem vsi složno zastaviti zanj bvojo besedo. — Da bi se veleposestniki zjedinili za svojega kandidata, je sklical dr. Gregorčič volilni shod 16. t. m Veleposestniki so došli Še v večjem številu nego po navadi drugih let. Ni bilo lahko, zje-diniti može za jednega kandidata, kajti vsak večji kraj bi ga rad imel is svoje srede. Predlagali so se gg.: prof. Berbuč, Ant. Klanci č v Podgori, Jus. Faganel v Oseku, Josip Cotič v Gerovem, Andrej Konjedic v Plaveh. Predsednik ni imel lahkega stališča. Ker prof. Berbuč bi ne vzprejel kandidature in so veleposestniki sami rekli, da hočejo imeti poslanca iz svoje Brede, in ker sta se gg. Konjedic (že poprej) in Cotič odpovedala kandidaturi, zjedinili so se konečno za g. Antuna Klan Čiča, veleposestnika in župana v Podgori.
Ta kandidatura je sa naše razmere prav Brečns. GuBp. Klančič fe razumen veleposestnik in že 25. leto župan v obširni Podgorski Županiji. Kot tak je vedno viBoko dvigal in čisto ohranil slovensko zastavo v Podgori; ako je bilo treba, je odločno nastopil v obrambo narodnega imena naše lepe Podgore. — Pred letom dnij je postal tudi predsednik cestnega odbora, kar kaže, da mož uživa zaupanje v celem okraji.
Ali naši zli dubovi ne mirujejo niti pri tej priliki in bi radi zatrosili razdor v narodne vrste. Z neko zlovoljno pretkaoostjo izkoriščajo sedanji položaj mej veleposestniki, kateri sem opisal zgoraj, češ, da s kandidaturo g. Klančiča niso zadovoljni nekateri veleposestniki na Vipavskem in drugod. No, a ti modrijani ne povedo, da sploh ni najti kandidata, s katerim bi bili vsi naši veleposestniki v deželi zadovoljni. Kje je tak? Kraljestvo za takega kandidata!
Prišli so pa na dan v znanem mašilcu — Lako priporočilo! — s kandidatnro nižjega uradnika pri tukajšnji zastavljalnici g. Ant. Jakončiča, češ, tuko so pisali nekateri veleposestniki iz Brd. l);V suj sem rekel, vsakih pet volilcev bi imelo kmalu svojega kandidata!
Koliko je resnosti 8 to kandidaturo, ne vem; zlasti ne vem, v koliko je g. Jakonč Č sam deležen pri tej nečedui ag taciji. Ko se ta razmera pojasni, bom takoj poročal, a povem na levo in desno brez okolišev, da bo svetlo po vseh kotih 1
Prav čudno j*, kako so nekateri prišli na tega gospoda! Proti prof. Berbuču so navajali raslog: uradnik je! — In vender je velikansk razloček mej c. kr. državnim uradnikom in nižjim uradnikom pri kakem zasebnem zavodu. Dižavni uradnik je lahko neodvisen, ako hoče; ali zaBebni uradnik je navadno sluga svojih gospodarjev, zavisen od vseh njih muh in kapric. — Zato tudi ne štejemo te kandidature kot resno, ampak smo uverjeni, da združijo vsi narodni veleposestniki svoje glasove na g. Klančiča.
Politični razgled
Notranje dežele.
V Ljubljani, 22. avgusta. Mladočehi in Starocehi.
„Plzenske L siy" javljajo, da je manjšina sta-ročeške Btranke za to, da resignira atranka pred prihodnjimi deželnozborskimi volitvami popolnoma, večma h prof Kvičalo na čelu pa je za pogajanja z Mladočehi. Ta večina zahteva, naj ostane stranka konservativnega značaja, a z Mladočehi naj sklene kompromis, da b i stopila proti vladi in proti koaliciji v opozicijo, za kar jej je zagotoviti primerno število mandatov. Pri pri hod u i i konferenci mlado-čeških zaupnih muŽ bodeta najbrž dva staročeška delegata »poročila ta nasvet. — Na shodu zaupuih mož mladočeške stranke se ne bodo razpravljala Bamo politična, narudna in goapodarnka, ampak tudi cerkvena vprašanja. Razni češki lokalni listi zahtevajo, da se shod posvetuje »lede uvedenja Btaro-Blovenske liturgije v cerkev na Češkem in priporočajo, naj mandatarji Češkega uaroda, namreč deželni in državni poslane', pošljejo deputacijo k papežu prosit ga, naj dovoli Čehom slovansko liturgijo in cerkveno avtonomijo.
Volitev na gorenjem Štajerskem.
Borba za mandst rainega dra. Heilsberga je prikipela skoro na višek. Že dolgo ni bilo mej levičarji m nacijoualci tako srditega boja, kakor za ta okraj. Zlasti zanimivo je stališče, katero so zavzeli koosei vatisci. Sauii /ase nimajo kar nič upanja, da bi zmagali in iz začetka ko tu ii niso mis'ili vtikati v to volitev.   Sedaj  pa  so  hkrati postavili
Lady Hilda.
(Koman, angleiki spisala Ouida.)
m.
(Daljo)
Skratka, St. Louiaa nasvet mu je ugajal, pa mu zopet ni ugajal, ali razum mu je govoril, da bi ta zenitov bolje od vsake druge izpolnila usodo njegovega življenja, katero bo je že v rani mladosti naučil smatrati za neizogibno, a vrh tega je bilo še nekaj, kar mu je ugajalo, dasi se je njegov ukus v mnogočem razlikoval od ujenega. Naposled, osvojiti si ženo, ki tako mnogo sama o sebi misli — ubral je ustne v usmev. Res, ni ravno lepa naloga, dvoriti ženi samo za to, ker je imovita. On je bil pre-pošten in preplemenit, da bi tega ne bil čutil. Ali, naposled, kaj mu bo njen deaar; gotovo ostane otrokom in osvetli staro ime, ali njemu —
Vstane in stopi k oknu. Svetle zimske zvezde so sredi temne noči sijale skozi starinska okna; fontdna aa vrtu se je čudno lesketala v mesečnem
Rvitu; kamnena vojvodska krona nad vratmi je vsa obsojana naravne svetlobe svetils se iz sence. Ona bi me prezirala in jaz bi se preziral sam, šepetal je za so. Marsikako burjo je že prestala vojvodska
krona nad vratmi, za denar pa se še ni prodala--
Ravno ob istem času je sedela madame Mila s Hildo v svoji oblsčilnici pred kaminom in grela svoje atlasove šolničke.
— Kaj misliš o della Riecu, Hilda, vpraša hkrati.
Lidj Hilda odgovori zevajoč:
— Jako omikan mož je. Nekaj je resnice na tem, kar govori Olga Šuvalov, da so poleg finega Italijana vsi drugi možje le prostaki.
— Moj Maurice ni prostak, to vem, odgovori Mila jezno.
— To ne, draga moja. Lase ima v sredi raz-česane, pripoveduje zadnje novice ter ima dra žesti in posebnosti vsake Pariške igralke posebe zabeležene v svoji glavi, katero sicer točno po modi bistri zjutraj s konjakom, a pred obedom z absintom. Prostaki ne delajo tega in tudi ne pridejo v društvo takih dam, kukeršni sta Mile. Rose Tue ali Petite Boulotte.
Madam • Mila je jeze vsa zarudeia.
— Kako si zlobna! Maur ce to grde Petite Bjulotte nikdar ne pogleda, niti sploh kako žensko te vrste. Tudi ne pije nikdar. je pravi ple-menitaš.
— Ne povsem, ma cldre; da jo tako, bi nikdar ne pripustil, da ga imenujo tvoj soprog dobrega dečka.
Mudame Mila se silno razljuti, a samo za pet trenotkov, potem pa začne bridko vzdihovati.
Lady Hilda zbere svoje dragocenosti, vzame svečnik in jej reče lahko noč.
-— Ni treba, da se tako razgreješ, Mila, reče hladno. Dobro veš, kako je moje mnenje. Po sili hočeš biti levinja. S cer pa delaj, kakor se ti zdi, samo izvoli poskrbeti, da mi ne bo prevečkrat videti tega M. des Gommeuxa.
Madame Mila, ostavši ssma, je bila sicer jako slabe volje ter se je notranje jeze kar tresla, ali Hilda jej je bila že šest ali osemkrat posodila po tisoč funtov šterlingov, da plača pri ksrtanju narejene dolgove in to je bilo zanjo velike važnost', ker je vedno pozabila ta dolg poravnati. Kadar je imela kaj več denarja, je bil vedi o zlatar, ali krojač, ali
nekega jako popularnega Čevljarja. Sodilo se je, da računajo po pregovoru — duobm litigantibus ter-tiua gaudet — okoristiti se razpora mej levičarji in nacijonalci, sedaj pa bq je izkazalo, da temu ni tako. Nacijonalci imajo namreč na svoji strani malone vse obrtnike. Ce kandiduje rečeni četljar Eler, glasovalo jih bode mnogo zanj in nacijonalni kandidat je poražen, levičar pa dobi mandat. In pomagati levičarskemu kandidatu do zmag", to je tudi jedini namen konservativne kandidature.
Izjemno stanje v Prag L Oficijozni »Fremdenblatt* piše: Zadnje dni se je poročalo, da ae je mimsterski svet bavil z vprašanjem, ali kaže dne 12. septembra 1. I. razglašene izjemne naredbe za Prago razveljaviti. V eedamem trenotku ni imela vlada povoda, baviti se s tem vprašanjem, in tudi ministerski svet se ni posvetoval glede razveljavljenja izemnih naredb. Te naredbe je razveljaviti, če bo .zginili uzroki, kateri so jih prouzročili". To se še ni zgodilo, zato zgubi dne 12. septembra pač naredba glede porot veljavnost, ne pa tudi druge naredbe — Dolgega govora kratka vsebina je ta, da je miniHterski svet se posvetoval in po želji namestnika Thuna sklenil, da se izjemne naredbe Se ne razveljavijo.
Vitanje države.
Srbska kriza*
Vzlic temu, da ta;e vladni listi obstanek mi nisterske krize, je vender akutnejša nego kdaj po* prej. Bsligrajski „Glas* pravi glede nje: Pri krizi ne gre za premembo oseb, uego za prenvmbo sistema. Srbija dobi zopet strankarsko vlado, ker se je izkazalo, da v Srbji sploh ni nevtralnih politikov in da so vse stranke tako zelo razvite, da je nad njimi stoječa vlada absolutno nemogoča Stranke na Nemškem.
Nekdaj mogočna nemška svobodomiselna stranka se je pred zadnjimi volitvami v nemški drža'ni zbor razcepila na dve frakciji, kar je mnogo pripomoglo, da je bila stranka pri volitvah popolnoma poražena in je ujela tako malo mandatov, da se še g-niti ne more. Jedna njena f akcija ki se imenuje .Freisin-nige deutscbe Volkspartei" je s daj razglasila načrt svojemu programu in namerava novic poskusiti svojo srečo. Ker pa je ven program zgolj na podlagi man-cVsterskih doktrin zasnovan, ni dvoma, da ga narod odkloni. Nekdaj najmočnejša nemAka strana* je postala političen kadaver, kater* se ne da več oživiti. Anarhisti*
Brzojavke iz Chicaga javljajo, da je oudotna policija pri nekih znanih anarhistih našla majhen anarhističen arsenal in mej drugimi stvarmi nekatere izborno narejene mašine za prouzročitev eksplozij. Sodi se, da so aoarh aLi boteh prouzročiti kak atentat, ki bi bil, da so j orubili najdene mašine, imel grozne posledice. Nekateri anarhisti so že pod ključem, mnogo jih je pa zbežalo.
Desetletnica »Delavskega bralnega društva" v Idriji.
„Dasi Nino dolgo, dolgo spali, N.ip''':.l--il vender smo ustali!" (Iz slavnostnega prologa.) Kratka, a važna je doba  desetih let sosebno v obstanku kakega društva; na bolj važna je papri nas na Kranjskem, od  kar je  neslovanski duh in vpliv zanetil  mej  nami  razpor  in  naščuval brata proti bratu, da se bojuje za tuje interese, mesto da bi se vsi složno potezali za svoja zgodovinska in postavna prava v cerkvi in dižavi. A kakor kažejo vsa znamenja, od te sloge smo Ae zelo, zelo oddaljeni. Nekaterniki se h c- r tolažijo, da naš razpor provzroči še  veči  pritisk  od zunaj, in da nas ta pritisk potem zraodri in združi; — toda ta tolažba je po uaflem  mnenji  ničevna, kajti  kdor ima srce
kak drugi upnik, ki ni hotel čakati. .Kakor kos ledu, tako je mrzla", govorila je sama s seboj in ni mogla razumeti, kako jej more llilda ali kdorkoli zameriti, da se bavi z Mauriceom — saj stanuje ta vedno v drugem hotelu, kakor ona.
Življenje madame Mile je bilo jako podobno Življenju tistih grdih žensk u. la Mile. Iiose Tud ali Petite Boulotte, prav za prav ni bilo mej njimi in našo nežno grofico nikakega razločka. Ali one so bile ueveda grde ženske, ona pa odlična dama, ki je obiskovala vse evropske dvore in poslaništva, kateri ao se klanjali in jej laskali najboljši in najstrožji gospodje, ker je bila jako .chic" in bogata in ker je vedno skrbela, da ni Maurice Btanoval v istem hotelu kakor ona. Svoj čas je imela deset Mauriceov, ali grof Caviare se ni nikdar pritoževal, vozil se je celo ž njo v Bjis de Boulogne in živel i njo vsako leto vsaj tri mesece pod isto streho, tako da ni mogel nihče ničesar reči — saj je splošno priznano kot društveno pravilo, da za svet ni sramote, ako je soprog zadovoljen ž njo.
(Daljo prih.)
in um jedino le za strankarske in osebne koristi, tega najhujši pritisk na narod ne zmodri, — ako ne škoduj« hkratu njegovim strankarskim is osebnim nSmenom in sredstvom. Da je ta trditev oprs- . vičens, imamo dovolj jasnih dokazov, kateri se pa Se od dne* do doc vedno bolj množe*. Vender danes jih nočemo dalje razmotri vati, marveč omeniti smo jih le mimogrede, ker so se vzbudili v aalem spominu, ko Brno slavili desetletnico »Delavskega bralnega društva" ter1 ob tej priložnosti premišljevali prošlost in sedanjost tega društvs.
Vsakemu Sita tet ju .Slovenskega Naroda" je že znano, koliko lažnjivega očitanja in grdega obrekovanja je moralo prestati to društvo od klerikalan stranke rekše .Slovenca" soBebno v zadnjih dveh letih: od pijančevanja in razgrajanja po cele noči (Gl. .Slov." št 224 in 233 z leta 1892), pa doli do že prenavadnega .brezverstva". — Navadno le izbruhe takega sovraštva krepko prezira ter k ve-čemu apeluje na vest in poštenje obrekovalcev. A mi niamo hoteli molčati, temveč prihajali amo z dokazi na dan, da bi nas morda nasprotnik vsled slabih informacij ne sodil krivično. Toda dasi jasni kakor eolnce, vender niso dosegli zaželenega vspeha naši dokazi. Na prvo očitanje smo poslali .Slovencu" uradno izjavo Idrijskega župana, kateri je vender odkrit pristaš .konservativne" stranke. A .Slovenec" ni imel toliko poštenja v sebi, da bi vsaj z besedico poravnal krivico.
— Kar se pa tiče .brezverstva", smo vedno dokazovali in nsglašali, da društvo, katero določuje, da .nobeden član kot tak ne sme žaliti verskega čuta"; katero pri svojih javnih shodih, veselicah i. 1. d. javno, skupno glasno moli, ko zazvoni .Zdrava Marija"; katero ima v svojih prostorih na prvem častnem mestu Sv. Razpelo; katero se pri vsakem slovesnem nastopu korporativno udeleži sv. maše, — da tako društvo pač ni .brez versko". Tako verskega duha in delovanja šaman iščejo naši .rimski katoliki" celo pri toli hvalisanih .katoliških" (?) Poljakih. — Zakaj torej napadajo to društvo: naročeno je razve n na .Slovenca" tudi na „S ovenski Narod", .Slovanski Svet", .Elinost" itd.; predsednik mu je oni, katerega izvoli večina članov, ne da bi moral biti kak duhovnik, kakor na pr. v .Kat. delavski družbi"; odborniki so oni, katere izvolijo društveniki, ne da bi morali biti uradniki in meščani. To je vzrok napadanju, vsaj tako z opravičenjem sodimo, ker nam aSlovenec" ni še ničesar slabega dokazsl. G'avni vzrok pa tiči v naročbi na Časnike, a mi ne delamo v tem i žiru ničesar druzega, nego kar je rekel nekoč .Slovenec": .Saj vemo, kako pristransk postane človek, ako čita vedno le jeden list, kako mu se v tej 6 v možgane nazori in duh tistega lista" (štev. 36 z leta 1892). Mi se ravnamo torej popolnoma po .S'ovenčevem" receptu, ako amo naročeni na vse liste brez razlike strank, kajti vsak uaj si stvari sam svojo sodbo. Želimo pa samo Se, da bi .Slovenec" poslal ta svoj recept .Katoliški delavski družbi", v kateri se čitajo samo jedne stranke listi in se tako članom .vtepo" v možgane nazori in duh" stranke, katera se tako krivično vede proti pošteno delujočim društvom in osebam, ki imajo le ta greh, da so napredna in svobodomiselna v najboljšem pomenu besede. Potem se pa .Slov." še tako huduje, ako očitamo njegovi stranki, da hoče v duševni sužoosti obraniti naše ljudstvo I
Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti v razjasnilo položaja „Delavskega bralnega društva" in kot značilo .konservativne" stranke iu njenega glasila, katero je molčalo, kakor zid o desetletnici in ni hotelo priobčiti doposlauega mu programa. Čudno pa, da je si. odbor tako uljuđen, da mu ga
— usiljuje, ko vender ve, da po dobrem noče imeti ^Slovenec" z nami ničesar opraviti. No, pa drugi pot bode najbrže drugače postopal, ko vidi, da tudi brez .Slovenčevega* priporočila je proslava desetletnice tako Bijajno izpala kljubu neugodnim Hlučajem.
Vzpored se je začel v petek zvečer z gledališko predstavo. O določeni uri je bilo gledališče popolnem natlačeno, kakor malokdaj tako; celo lože so bile vse zasedene, ker udeležili so se predstave skoro vsi uradniki in preblgrd. gosp. rudniški nad-svetnik. — Prva točka je bil prolog, kateri je raz-jašnjeval nekdanji položaj naroda in delavca, ustanovitev društva, njega uspehe in — nasprotništva, ter poziv vseh narodnih delavcev k slogi.
„Kor čaka nas še velik trud in delo, Da nam bo solnee srećo aaavetelo.
A nase solnce sreče je — omika.
Zato: omika, sloga in pognm,   %A '  H) h
Jednakost, bratstvo in prostost
Naj vodi nun me in nai rasam —
Potem Slovan in dela veo bo prost*. Zatorej pa .viribus nnitin" — s na1 rose no močjo.
.To narodu in delavcu nnj geslo bo*, ker to geslo je gesto našega Vladarja,' MateVr )e slavil naslednji dsn spomin na svoje rojstvi. & tem je končat prolog, na kar so društveni tamburaši Marili cesarsko himno, zagrinjalo sa je * vsdi|BTlo in jako spretno sestavljen sdrulen delavski stan, to je delavce iu obrtaike vsake vrsti, smo ■ugledali ha odru, v bengalični razsvetljavi'združeni s fvdjiat orodjem okolo delavskega grba, katerega sta držala kvišku dva liva — angeljčka. Na jedni strani posiv k narodni in delavski slogi, na drngi slika delavskega združenega stanu in aa tretji isras lojalnosti — vse to je napravilo na zbrano občinstvo globok utis, kateremu je dalo izraza v viharnem ploskanji in živio klicih Tamburaši so prav izvrstno udarali pred prologom in po tableau pod vodstvom neumornega g. Iv. Pavšiča Najbolj je ugajala dolga fantaaija ia čeških narodnih pesnlj, katero sb udarati z veliko dovršenostjo, dasi je nn nekaterih mestih zelo težka.
— Potem je sledilo predstavljanje burke .Bratranec", v kateri so vse osebe, dasi nekatere v prvič na odru, prav nepričakovano častno igrale svoje uloge.
Po gledališki predstavi je svirala rudniška godbs okolo mesta, potem je pa bila v društvenih prostorih prosta zabava, katera je bila selo Živahna ia tako dobro obiskana, da je bil vsak kotiček zaseden. Sosebno moramo a radostjo omeniti, da je bilo tudi meščanstvo in uradništvo častno zastopano. Gospod zraven prostaka, uradnik zraven delavca, bogatin zraven siromaka je bil in vsak se je prav dobro, prijateljski in po domače zabaval. To splošno veselje so povzdignili sosebno pevci in tamburaši do vrhunca, nikako čudo potem, da se je mladi svet celo parkrat zavrtel.
Drugi dan, v suboto, se slsvnost ni nadaljevala, ker je bil cesarjev rojstni dan In je itak priredilo rudniško ravnateljstvo zabavo s godbo ia umeteljnira ognjem na Zemlji.
Nadaljevanje slavnosti nam je nsznsnilo Šele v nedeljo zjutraj desetero strelov v znak desetletnice. Poslej pa, ob l/i9 uri, je bila maša sa društvo, pri kateri je izvrstno pel moški zbor .Čitalnice" in ,DoI. bral. društva". Takega petja bi nam trebalo v cerkvi!
Vreme ni bilo zadnji Čas nič stanovitno. Tako tudi v nedeljo. Dopoludne se je kasalo vedno lepše, a popoludoe se je vedno bolj — kisalo. Vender j« bilo še vedro, dokler se ni približal čas skupnega odhoda k ljudski veselici na Zemljo. Tu je pa začelo deževati. Na velikem trgu so se zbrala društva : veteransko in gasilno v uniformi in zadnje s zastavo, mnogobrojna deputacija .čitalnico* v Cerknem z novo zastavo, Idrijska .Čitalnica* s zastavo in .Delavsko bralno društva". Deževalo je sicer polagoma, vender ni kazalo ničesar hudega. Zato se je sprevod uredil in začel korakati z godbo na čelu okolo mesta proti Zemlji. Mej tem je pa del vedno bolj lil, a kljubu temu se je udeležilo sprevoda nad 300 rasnih dra* štvenikov in nekoliko narodnih gospodičia. Ko smo pa prišli do Zemlje, se je del spremenil v pravo — .ploho", tako da ni več kazalo ostati aa prostem, temveč treba se je bilo posamezno vrniti nazaj ? mesto, kjer se je pričel aadaljai program v .pivarni" gostilnice .Pri črnem orlu". Tu je bilo mahoma vse zasedeno, tako da so morali veliko dvornno še
— podaljšati, a kljubu temu ae jih je mnogo moralo vrniti, ker niso dobili prostora. Vaeh udeležencev se je naštelo kakih 600. — tzprva smo bili vsi nekoliko nevoljni zaradi neugodnega vremena, a kmalu smo postali bolj zidane volje, ko smo videli, da tudi dež malo ali nič ni zmanjšal udeležbe. Našo radost je pa vzbujal program pri vsaki točki vedno bolj. Prva je bila godba, katera je ven večer prav dobro igrala. Za njo je sledil slavnostni govor, v katerem je govornik, navaden delavec, v priprosti besedi bres vsakih ovinkov razložil nekdanji ia sedanji položaj delavcev in društva, kakor tudi naroda. Neznosnemu stanju delavcev jš bila vsrok najbolj njihova nevednost. Delavec — prostak ni vedel tega, tembolj je bilo pa znano to onim, kateri so šele sedaj, ko so delavci na mnogo boljšem nego nekdaj, sele sedaj, ko je .Del. bral. društvo" Že deseto leto obstajalo in je bilo za delavsko omiko is proba j enost popolnem preskrbljeno, — začutili potrebo ustanoviti delavcem drugo društvo, ali boljše raadvajati delavce tet ko-
! • anilti *iin\i'inU  ij>i«  »Jaiia i5os »>flin>J ibblS oi
pati grob nj m in aDel. bral. druiHvu".   A brez uspeSen je »jihov napor! Društvo stoji trdno, ono jma bogato čitalnico in knjižnico, močan pevski in tamburaški sbor. Bogato ni, a vendar izhaja dobro
_ brez atotakov . . . Delovalo je vedno po starem
slovenskem geslu: vse zs vero, dom, cesarja, katero Bi imelo le na jeziku, temveč kazalo je tudi v dejanji- Delovalo je vedno v mejah zakonov za izobrazbo in napredek ter s tem posredno tudi za gmotno blagostanje delavcev. Zato, delavci, pridružite se naši zastavi z geslom: svoboda in sloga — v narodaem ia stanovskem oziru. Zato jim zakliče naposled s pesnikom: .Naprej moj rod, — Naprej ssstsva Slave I"
Kakor mej govorom, tako tudi na konci je sbrano občinstvo njegovim besedam burno pritrjevalo, godba je pa h koncu zasvirala „Naprej", katero so vsi spremljali s petjem ter stoje in odkriti poslušali. Združeni .Čtalnifiki" in društveni pevci so sspeli zares izvrstno dva moška zbora, katerima sta se pridružils Se dva meSana zbora. Sploh so peli vsi pevci in pevke z veliko dovršenostjo, zato jim je zbrano občinstvo burno aplavdovalo in pozdravljalo sosebno pevovodjo g. Iv. Pavšiča.
H koncu bi imel biti ples, a prostori so bili Se do dveh po polunoči tako polni, da plesalci niso mogli dobiti prostora. Zato se je razvila po programu, kateri je bil končan malo pred polnočjo, prosta zabava, pri kateri je dvakrat pel mešani zbor Cerkljanske .Čitalnice" s sijajnim vspehom. Vrstil se je seveda tudi govor za govorom, mej katerimi nam je omeniti sosebno g. prof. Štrittfa kot zastopnika „Glasbene Matice". — Se le pozna ura nas je ločila a prijaznim pozdravom : do veselega, jednakega ia veličastnejšega sviđanja ob 25letnici!
Došli brzojavni ia pismeni pozdravi so se sprejeli s velikim navdušenjem, sosebno pa ona gg. dra. Ferjaačiča in dra. Majarona. Živio-klicev ni hotelo biti dolgo konec, -1- le Žal, da vsled neugodnih razmer nismo imeli' več tujih gostov v svoji sredi. Iz-mej diuštev je bila posebno častno zastopana Cerkljanska .Čitalnica" z zastavo, iz-mej privatnih oseb nam je pa omeniti sosebno gpo. Hlavko, g. prof. Štritof* a soprogo in g. vodjo Iv. Lspajnets iz Krškega.
Brzojavi so došli Bledeči:
Bled. .Delavskemu bralnemu društvu" ob desetletnici moj presrčen pozdrav z željo, da bi bilo tudi v bodoče zavetišče vsem rodoljubnim, sa dobro in blago unetim delavskim krogom. — Ferjančič.
Ljubljana. Ob priliki desetletnice kličemo: .živilo napredno delavsko društvo 1" — Ljubljanski Idrijčani tujci: Tsuses, Krapš, Irkič, Kavčič.
Maribor. K desetletnici častita ter z nemških mej bratskemu društvu kliče: nazdar! — .Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru".
Pulj. K slavnosti desetletnice „ Delavskega bralnega društva" prisrčni: na zdsr! Živeli napred-njaši! — Seljak.
Trat. Slaveči danes obletnico blagoslovljenja zastave našega društva, spominjamo se z veseljem svečanosti bratskega društva v Idriji, kateremu telimo, naj uspešno deluje na korist delavskega stanu, na čast narodu. — Za .delavsko podporno društvo" .* Mandc-
Trst Mili mi bratje, pogum I Na boj s mečem v roki zs osveto nsrods! Ura bije polnoči, — gospodarji hčemo biti mi. Od Urala do Triglava do Balkana se Slovsn budi naprej! Slovan ti naprej, Idrijčan, naprej! Slava, alava Idrijčanu velikanu! JajČičeva posadka.
Trst Tržaški delavci-člani .Delavskega izobraževalnega društva" kličemo vam ob priliki slav-Čine lOletnega svojegs obstanka: slava ia nazdar! —r Ipavic. Volčič, Čeona, Žsidaršič, Samec, Poljak, Indihar, Hajpel, Mikota.
Trst. Vrlim narodnim delavcem o proslavi Vašega narodnega truda skupnih mislij kličemo krepki: živeli! od Adrije. — Nikolajevič, Jajčić, Ribar, Treven, Ivan, Volčič, Ipavic, Gadnik, Hajpl, Hrovatia, Kravos.
Naposled je prišlo še več pismenih pozdravov, kakor iz Ljubljane od dra. D. Majarona in F. Stegnarja, iz Spodnje Idrije od .Bralnega društva", iz Šsbrelj od .Kmetijskega bralnega društva", is Trsta od J. J. Jajčić«.
Domače stvari.
— (Snmoslo venski ulični napisi v Ljubljani.) Danes popo ludne pričeli so ee na Mestnem trgu v Ljubljeni pribijati sam o slo venski napisi ter bode naše mesto v nekaterih dneh tudi na zunaj dobilo popolnem slovensko lice. Nove tablice, ki nosijo mestne barve, so prav lične, napisi sami ps lepi In razločni. Rob novih tsblic je selen, vzvišeni črni nnpis pa se na-
haja na belem foadu. Nove ulične tablice pribile se bodo najprej na desnem, v teku prihodnjega tedaa pa na levem bregu Ljubljanice. Uverjeni smo, da bodo samoslovenski m uličnim tablicam v kratkem sledile samoslovenske bitae tablice 1
— (Slavnemu c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Trstu.) Iz Podgrada se nam piše: .Slovenski Narod" je v 176. in v 183. štev. poročal o nedostojnem ponašanju c. kr. dav-karja Zoila Borri in omenil tudi, da uporablja občinske doklade na davke za hujskanje proti bivšemu županu. Vzlic temu pa slavno ravnateljstvo ni nič ukrenilo, da bi se take nered-noBti odpravile. Zoilo Borri je vedno bolj predrzen. C kr. davkar ima dolžnost pojasniti strankam, koliko je doklad bodisi občinskih, bodisi okrajnih, bodisi deželnih. Nikakor pa nima hujskati in razburjati ljudstva z nepoklicano svojo kritiko. In celo tako daleč gre, da hoče svoje neč ste namene doseči z lažjo I To je vender že skrajna predrznost italijanskega uradnika, da pripoveduje v uradu strankam, ko prinesejo davke, da je 5 gld. poviška za zidanje cerkve v Podgradu in to strankam is tacih podobčin, ki sploh nimajo dolžnosti doprina-šati kaj za cerkev v Podgradu. Sicer pa konatatu-jemo tu, da bivši občinski zbor ni sklenil ni kake doklade v svrho zidanja cerkve v Podgradu ia da se taka doklada torej tudi ne pobira. Nikakor ne dopuščamo, da bi se taka nesramna agitacija še dalje trpela in torej zahtevamo z vso odločnostjo, naj jo slavno c. kr. finančno ravnateljstvo zaustavi in v pomirjen je davkoplačevalcev uradno razglasi, da se za zidanje cerkve v Podgradu sploh ne izterjuje nikaka doklada
Občinarji-davkoplačevalci.
— (Potrjena pravila.) Deželna vlada je potrdila pravila .DtuUva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani".
— (Zasačen tat ) V Leakovičevi hiši ob novi Tržaški cesti zasačili so preteklo noč in flagranti profesijonelnega tatu Frana Kežmana iz Solkana pri Gorici. Tat se ie bil utihntapil skozi okno v shrambo tam stanujočega všjega štabnega zdravnika, kamor je nosil v stanovanji zdravnikovem ukradene stvari. Istodobno utihotspil se je drug tat v stanovanje komptoirista TomaŽiCa, kjer so ga pa slišali in pregnali. Tat je potem pobegnil čez dvorišta ter ni imel časa, avizirati svojega kolego v zdravnikovem stanovanji. Gospod Tomažič je potem z revolverjem v roki pregledal celo hišo ter zasačil tatu v zdravnikovem stanovanji, kjer je ob oknu bila prislonjena lestvica. Dva redarja, katera so hišni prebivalci takoj poklicali, zvezala sta zasačenega tatu ter ga odvedla V magistralni zapor. Kakor se je konštatovalo, kradla sta ista dva tatova zadnje noči tudi v Spodnji Šiški. Pri zasačentm tatu našlo se je 9 vetrihov, več raznovrstnih ur, razne ukradene obleke itd. KeŽman se je danes izročil deželnemu sodišču, njegov pobegli kolega pa se zasleduje.
— (Odlok finančnega ministerstva,) ki ga je izdalo te dni, opozarja, da natakarji ne smejo prodajati gostom cigaret, katere izdelujejo natakarji sami. Cigarete se sme pač v posamičnih slučajih narediti, ne sme se pa tega delati kot obrt. Ne samo natakar, ki prodaja take cigarete, katere je sam izdelal, nego tudi gost, ki jih kupuje, se pregreši proti dohodarstvenemu zakonu.
— (Vreme) je še vedno jako spremenljivo in je temperatura posebno zjutraj in zvečer nenavadno nizka. Da je v naših gorenjskih hribih zapadel sneg, smo že poročali. Jednako se je zgodilo tudi v štajerskem gorovji in bržkone tudi drugod-Ni torej čudo, da imamo že upravo jesenski hlad, ki nič prav dobro ne upliva na vinograde in dela tudi izletnikom bivanje na deželi neprijetno.
— (Skupno bojno streljanje pešcev in topni carjev) bode imela 56. pehotna brigada dne 28. t. m. od 7 do 11. ure zjutraj na Dolenje Logaškem polji, proti Petkovcu in Zaplani. Mej streljanjem je strogo prepovedano stopati na prostor, ki je ozuačen z vojaškimi pstroljami in na-značilnimi stražami. Nastalo poljske poškodbe bode poravnala in poplačala v to svrho postavljena komisija, do katere bo je obrniti takoj po končanem streljanji. *~
— (Toča) je pobila dne 17. t. m. r občinah Dragome! in Selo v Kamniškem okraji in prouzročila veliko škodo na polji. — V Telčab v Mokro-noškem okraju je toča naredila veliko škodo v vinogradih, ter uničila skoro tri četrtine pridelka.
— (Preiskavanje podzemskih vodi na Notranjskem) se bode v kratkem zopet pričelo pod vodatvom gozdno-nadzorstvenega komiaarja g. Viljema Puticka. Preisksle se bodo doline okola Loža, Starega trga, Cerknice is Planine. Zs letošnja leto je postavljenih v račun 3000 gld., od katero svote je polovico prevzel deželni odbor na deželni zaklad.
— (Požar.) V ponedeljek zjutraj okola 10. ure je nastal ogenj v Jesenicah ob Savi v Ko-stan je vitkem okraji. Zgorelo je gospodarsko poslopje g. dr. Namorša. Nevarnost je bila veliko za vse vas, da niso prihiteli na pomoč gasilci is barona Dumreicherja tovarne v Savskem raarofu. Mlado gasilno društvo je delovslo prav požrtvovalno in omejilo ogenj, ter preprečilo večjo nesrečo. Ogenj so zanetili otroci.
— (Konjaki aemnji v Novem mestu ) Mestni zsatop Novomeški je sklenil, ds se z živilskimi semnji, ki so v Novem mestu vssk prvi ponedeljek v mesecu, združijo tudi konjski semnji ter je nsprosil deželno vladu, da odobri ta sklep.
— (Z naših planin.) Letošnje poletje je bilo na Triglavu do dne 19. t m. 77 oseb. V primeri s sosednimi deželami je število turistov v naših planinah še vedno dosti premajhno ia bi bilo le želeti, da se izdatno pomnoži.
— (Iz domačih toplic.) V Kamniške toplice in Kneipovo zdravilišče je došlo do 18. t. ra. 412 strank z 649 osobami. Zaradi hladnega vremena zadnjih dnij pa je mnogo tujcev že odšlo. — V Radensko Slatino je došlo do 19. t. m. 221 oseb. — V Krapi no je došlo do 16. t. m. 1838 strank z 1857 osobami.
— (Požar na Reškem kolodvoru) še včeraj si bil popolnoma* pogašen, ker je predvčerajšnjim nastala burja in je tlečo žrjavico v novic razpibala. Gasilci so branili sosedna poslopja. Jeii ogenj nastal slučajno ali pa ga je zanetila zlobno roka, ni še dognano.
			
			
		Slovenci in Slovenke! ne zabite i družbe sv. Cirila ln Metoda 1 ^ -.—_-m^Ly	
			
			
Razne vesti.
* (O a 8 t n a svetinja za delavce in
posle.) Na Saksonskem se je ustanovilo častno znamenje za delavce in poBle, ki se bode delilo po-čenši z dnem 1. septembra. To znamenje ima podobo srebrne svetinje in ima na jedni strani podobo kralja, na drugi pa napis .Za zvestobo pri delu". Svetiujo bodo dobivali delavci in posli, ki so po dokončanem 25 letu neprenehoma delali ali služili pri ititem gospodarju ali njega naslednikih. Svetinjo bodo nosili moški na zelenem traku na levi strani pts, žeuBke pa na črnobaršunastem traku okolu vrata.
* (Električna baterija, kise lahko s n e.) Neki angleški mehanik je izumil nove vrste električno baterijo. Postavil je 12 zrelih dinj na ravoo toliko velikih steklenih kozarcev, ki so služili za izolatorje. Potem je zvezal vrh jedne diuje s dnom druge s platinovo žico in električni tok je bil dovolj močan, da je začel zvoniti zvooček električnega, zvooilnega aparata Sočivna kislina je torej provznt-čila električni tok. V dobi kislih kumar bi se mo ia isti uspeh dal doneči z 12 skledami kumar in bi se tako spojilo „kislo b koristn>m"
* (Ure s fonografi) so najnovejša iznajdba Genevskega urarja M Šivana Namestu da bi kakor doslej ure bile in tako oznanjevale čas, store to zdaj mali fonografi, ki kličejo dotično uro, deklamu-jejo kak šaljiv vers ali pojejo kako pesemco. U ar Sivsn izdeluje take ure v vseh velikostih od mula žepne do velikih stenskih ur.
* (Grozen vihar) je divjal te dni na Špin-skem v okraju Ciudad Real, Padala je toča, debela kakor male pomeranče. Zbegano ljudstvo ni vedelo kam bežati. Nad 2 milijona trt je uničenih. Žetev je uničena, tudi na olivnih drevesih je sadje pokoa-čano. Nad 200 osob je bilo poškodovanih in ee povsod vidi ljudij z zavezanimi glavami. Živina je preplaieua bežala na polje in se mnogo živali i še ni moglo najti. Škoda znaša blizu 2 milijona frankov, ki zadeva večinoma ubogo mesto Henreneia, katero je skoro uničeno.
Gorica 22. avgusta. Anarhisti so poskusili atentat na romarsko cerkev Matere Božje na Sveti Gori. Nepoznan človek je prinesel dve debeli voščeni sveci in zahteval, naj se užgeta v cerkvi, ki je bila natlačeno polna. Sveči sta bili polni dinamita. Tuji človek, ki je sveči prinesel, se zasleduje.
Beligrad 22. avgusta. Razkralj Milan hoče sam zasesti srbski prestol. Dotični dogovori mej njim in kraljem Aleksandrom so se dognali v Nišu. V zvezi s tem je tudi posvetovanje, katero je bilo pred nekaj tedni mej Milanom in Kalnokvjem na Dunaji. Razgla šenje tega novega prevrata je bilo določeno za danes, ko slavi Milan svoj 40. rojstni dan.
Beligrad 22. avgusta. Vsled odločnega ugovora grofa Kalnokvja se za danes določeni prevrat, da odstopi kralj Aleksander svoje mesto Milanu, ni zvršil. Mej Milanom, ki se lioče porazumeti z radikalno stranko, in Niko-lajevićem je nastalo ostro nasprotstvo.
Peterburg 22. avgusta. Zaradi razširjajoče se kolere je car ukazal, da se opuste velike vojaške vaje okolu Smolenska.
Pariz 22. avgusta. Mlad delavec je po dnevi na ulici napadel redarja Ballestana in ga zabodel v prsa. Napadalec se zove Todey in je znan kot fanatičen anarhist. Priznal je, da je hotel maščevati razne obglavljene anarhiste. Napadel je redarja Ballestana, ker je mislil, da je to tisti redar Poisson, ki je prijel Emila Henrvja po atentatu v kavarni „Ter-ininus".
London 22. avgusta. Na severu Korejske je velika bitka mej kitajsko in japonsko vojsko neizogibna. Kitajski general Li-Hing-Chuan ima 50.000 mož, s katerimi namerava prijeti japonsko.
Narodno-gospodarske stvari.
— Nakupovanje konj za c. in kr. vojno. Vttled prizadevanja samostslnega konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe kramske je c. in kr. vojn« mi-liisterstvo odredilo z odlokom z dne 2 avgusta t. 1., da bode uradovala asentna komisija za remonte ter kupovala konje za c in kr. vojBko v pondeljek dne 10. septembra dopoludne v Št. Jarneji. Omenjeni odsek pozivlje vse kranjske, zlasti pa do ienjske konjerejce, naj pripeljejo pred imenovano komisijo tiste svoje konje, ki so na prodaj ter spo-8< bni za vojno, ter priporoča, da pripeljejo pred asentno komisijo obilo sposobnih konj, vsled čeaar se In de to naku|)ovanje vršilo redno vsak« leto ter bode potem mogoče konjerejcem svoje konje bolje in laže prodajati Pripeljejo naj svoje konje skrbno osnažene, pravilno podkovane, z ostriženimi biclji, z I -j><> urav nano giivoiu ravno takim repom. Vadijo naj jih žudnje dni tudi v prepeliavami, da se pokažejo lepi in gosposki.
Listnica uredništva.
Gosp. dopisnik z Dolenjskega: Cenjenega dopisa o kostanjeviski slavnosti nikakor ne moremo priobčiti, ker SS je vse že povedalo v dopisu, obelodanjenem pred nekaj dnevi. Oprostito torej! — Gosp. dopisnik iz Pnlj a: Ne dvomimo, da je VaS dopis o čitalnični veselici povsem resničen, da je graja umestna in opravičena, ali priobčiti ga ne moremo, ker bi provzročit preveliko zdražbo.
Hrvatska Lira.
Zbirka izbranih 16 glasbotvorin za glasovir in pevanje, v narodnem duhu zložil F. S. Vilhar.
Opozorujemo slovensko občinstvo na to moj-stersko delo našega naroduega skladatelja, ki bode vsacega pravega rodoljuba očaralo.
Vsi kritika je navdušena in je prof Kuhač nazval Vilbarja naslednikom Lisinskega. Cena knjigi je 1 gld  80 kr., b pošto 1 gld. 85 kr.
(8«v—£} J- Giontinijeva knjigarna.
Vsakdo naj se o času, ko preti nevarnost kolere, na-l.inko pouči o njo bistvu, o sredstvih, kako se je more ubraniti in o oblastvenih predpisih; iz tega l>odc črpal pomirjevalno uverjenja, da se je moči čuvati pred to boleznijo in da more do gotove stopinje vsaki posa-mičnik samega sebe, ako ravra pametno, obvarovati, a« ne zboli za kolero.
Paziti jo treba pred vsem na motenja, ki hi nastala v prebavi Janj i, na ohbtrukcije in posebno n;i drisko, ko hi se ta pojavila. Zdravo prebavi je nje ohraniti jo tieba zmernim načinom življenja, ogihom vsem težko prebavnim jedilom In drugim Škodljivostim, ki na prebavo kvarno učinkujejo, kakor tudi s tem, da so čuvamo pre-hlajenja želodca in vsakega preldajeuju v obče. Zdravo prebavljcnje izredno pospešujejo znane Marijacoljske želodčno kapljice lekarnarja ('. Hradvja, ki jako okrepčujoče in osvežujočo na želodec delujejo. Marijaceljske kapljice so vedno pomagale zlasti v slučajih, kadar je prebava motena in v tesnobi in pripadajo že mnogo let mijpriljub-ljenejsim domačim sredstvom v obitelji kot prva pomoč, kadar kdo nenadoma zboli.
Dobivajo se v lekarnah v steklenicah, (ki morajo imeti podpis C. IJradvi z navodom glede uporabe po 40 kr. in 70 kr. (876—8)
Umrli ko v I,j^fttllmii:
19. Hvgimta: Barbara Uarich, gostija, 78 let, Kravja dolini ftt. 11.
-0. SvgUsU: Mmiju SflanoviOj krojaćova bfti, 11 dni, Krakovsko nI co dt. 17. — Ignac j Travn, zasobnik, 89 let, Franc Jožefa cestu St 11. — Elizabeta A me/., kuharicu, 68 let, Ulico na Grad ftt. 11. — Pavlina l'arduh8ky, komp-toirista hči, 5 let, Hrenove ulica št. 12. — Marija Gab-i ovSek, uradnikov n vdova, 47 let, Studentovske ulice 61. 'J.
Iz uradnega lista.
Izvršilne sil sksskutlvne dražbe: Marije Hočevar premično blago v Ljubljani, (v drugič), dne 27. avgusta v Ljubljani.
Marije Klemen zemljišča v Butu, cenjena 2209 gld., 200 m 30 gld., dne 28. avgusta in 28. septembra v Kamniku.
Jure MuŠiča zemljišče v Draganji vasi, (v drugič), dne 29 avgusta v Crnom'j .
Nikota Potračiča posestvo v DraflČicsh, cenjeno 4896 gld., (v drugič), dne 1 septembra v Metliki.
Frančiške Slave zemljišče v Knežaku, cenjeno 200 gld , dne 3. Beptembra in 5. oktobra v Ilirski Bistrici.
Antona Ruparja zemljišče v Rbu, (ponovljeno), dae 4. septembra in 9. oktobra v Vel. Laščah.
Joz>f* Kobetiča poBestvo na Strašnem vrbu, cenjeno 408 gld., (v drugič), dne 5 septembra v Crnom I ji.
Niko Po že kn zemljišče v AdleSiftab, cenjeno 1039 gld. 50 nove , (v drugič), dne 5. septembra v Čreomlpj.
Marije Kernc kupljeno posestvo v Suš', cenjeno 790 gld., potom relic tacije, dne 5. septembra v Ljubljani.
Ivana Ivanetiča posestvo v Metliki, cenjeno 8751 gld., dne 5. septembra in 5. oktobra v Metliki.
Jožefa Hočevarja posestvo v Brezovici, cenjeno 1115 gld., dne 5 septembra in 5. oktobra v Novem mestu
Ivana J a n e ž i č a posestvo v Vrhoiku, cenjeno 1701 gld. 30 novč, do? 5. septembra in 8. oktobra v Ložu.
Konkurtl: Ker se je konkurana masa firme Amalija Vtčič v Ljubljani razdelila mej upnike, je konkurz končan.
Amortizacije: Vložoih knjižic kranjske hranilnice štev. 187 394 Mateja Megušarja od Sv. Mohorja v Loškem okraji za 250 gld., štev. 93.540 Frana Meguiarja od iatotam za 100 gld. in štev. 138.201 Marije Megušar, istotam za 389 gld, katere knjižice so baje zgorele dne 2. julija t. I. Ako se v šeat»h mesecih nikdo ne oglasi, se knjižice pro-glsse smortizovsnimi.
Meteorologično poročilo.
J	Caa opazovanja	Stanje barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
> •t -m	7. zjutraj 2. popof. 9.zvečer	732-0 mm. 736 8 mm.	Vi 4° C 13 8' C 10 6* C	brezv. al. vzh. brezv.	obl. d. jas. jasno	29 0 mm deija.
Srednja temperatura 12 2", za 6 3° pod normalom.
JD-ulxi£ljs1s:sl borza
doć 22 avgusta t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 98 ,
A /atrijska zlata renta....... 122 ,
Avstrijska kronska renta 4°/«..... 97 „
Ogerska zlata renta 4%...... 121 ,
Ogeraka kronska renta 40,„..... 95 „
Avstro-ogerske bančne delnice   .   .   .   .1013 „
Kreditne delnice......... 364 ,
London v ista........... 124 ,
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark    .   . 61 ,
20 mark............ 12 ,
20 frankov........... 9 ,
kr.
Italijanski bankovci........ 44 ,
C. kr. cekini .   . ........ t> •
Dne* 21. avguBta t 1.
4°/0 državne srečke Iz 1. 1854 po 260 gld. 149 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 196 .
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 127 „
Zemlj. obč. avstr. 4V»°/o *•»•*' »a*1- l'8ti    • 123 »
Kreditne srečke po 100 gld...... 197 ,
Ljubljanske srečke........ 24 ,
Kudolfove srečke po 10 gld...... 23 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 160 .
55 55 75 70 75 90
75 50 02«/,
20 8» 50
9C
— kr.
75 50 50 50
Tramway-drnftt. velj. 170 Kld. a. v.   .   .   .   312   . —
Papirnati rabelj
1    l   33 V«
Neprekošeno,
kar se dostaje ■aepelia, je
Dobiva ne povsod.
Doering'0™ milo
93 SOVO
kot najmanj] &lc«><iiji><» In m»j-izboniojdo niimIhIvo
za umivanje in negovanje lepote.
Komad po 30 kr.
(760—1) 6
\Povzdiguje lepoto in \ki pi \ odst
in ohranjuje lepoto in 8vežost polti,
loatnno jako fina, in odstranjuju vso nesnage h polti.
s*iđ A   .•nvJSuih Jaiđ .len. o; mio doin, it«q
C. kr. liani ra?»ateljit?o avitr. Irt ielenlc.
Izvod iz voznega reda
•rr«11ah-vxa.«flrab odL 3— 3-va.3a.ll«, 1894.
Ifaetopno omenjani prihajal il ln odhajal nI e»ei oaaeoeal m 1 f*xt*J*vvrop*krm rtunt. Hrednjeerropekl (m )• »rajnemu 6uq v 14bI» IJanl mm, S minuti naprej.
Odhod Iz LJubljane (jof. kol.).
Ot> IV. Mri 8 min. j>o nori osebni rlek v Trbia, Pontabel, Beljak, O*, loe-ee, Kranaemfnate, Ljubno, 4*e Helathal t Auaaee, Iachl, Gmmv dan, Solnagrad, Le nd-G tete In, Zali na jeaeru, Inomoit, Bregens, Cnrih, (ianara, Paria, Hlejr, Lina, Buiejerioe, Plaanj, Mariji..« vara, Bfar, Karlova vara, Franoova  vara, Prago, Matijo, Dunaj t(» Amatattan.
Ob 0. Mri 7 min »JutruI maUni Tlak v Moto metto, Koćbtjo.
Ob T. uri IO min. njutrnj otabai Tlak t Trhli, Pontaael, Baljak, Celovec, Frantentfeate, Ljubno, DnnaJ, eea SelathaJ t Aueaee, Itohl, Omunden, SolnoRrad, I.onJ Gatteln, I >ti naj Tla Amttetten.
Oh 11. uri 41 min. dopotUMin« metani Tlak v Noto meato, KooaTje.
Ob 11. Miri SO min. Aojtottutn« oaebnl vlak t Trbta, Pontabel, Heljak, Oaloveo, Fransenefette, I.jHbno, SelathaJ, Dunaj.
O6 4. uri 14 min. fiofiofurfn* oaebnl vlak v Trlili, Beljak, Oelovto, VrnntentfeeU, Ljubno, caa Selathal t Bolnograd, Dend-Oaatein, Zel) na Jateru, Inomoat, Bregnio, Ourib, Otairo, Paria, Stajr, Iiine, Omunden, Itelil, Buitejevio«, PUanj, Marijine Tara, Htjrar, rranoove rat«, Karlore vare, Prago, LIpako, Dunaj Tia Amieeiten.
Ob 9. uri SO min. »rcr«- metani vlak t Noto meato, Kočevje.
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Om 8. uri 83 min. mJutnU oaebnl vlak a Dunaja Tin Amatattan, Up. iije, Praga, Franouvih varov, Karlovih v aro v, Kgra, Marijinih varovt Planja, Iludojevio, Solnograda, Mnoa, Sterra, Omundena, laohla, An«. aeaa, Pariaa, Oenave, Ourib«. Ilregenaa, IaomoaU, Zelle na Jeaern1 Ijend-naateln«, LJubneRa, Oalovoa, Haljah a, Pranaenefaete. Trblia.
Ob 8. uri 0 min. mjutrfj melanl Tlak ia Novega raeata, Kočevja.
Ob 11. uri »7 min. aTojuevMrfiaa oaebnl vlak a Dunaja via Anaatetten, M pa tja, Prage, Krauoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejavlo, Solnograda, I.lnoa, Stevra, Pariaa, Oanava, Ouriha, Bregnloe, Inooioeta, /.ella na Jaaern, Lend-O^lelna, I4«b««gnt OelOToa, Iilenaa, Ponlabla, Ttblia
Ob t». uri 48 min. jtrJutluHnm meiani vlak is Novega raeata, Kočevja
Ob 4. uri 48 min. popolu4nm aeabni vlak a Dunaja, Ljubnege, Selatbala, Beljaka, Oelovea, Pranaenafeate, Pontabla, Trblia
Ob 8. uri 34 min. •rW'«v melanl vlak ia Novega Metla, Kočevja.
Ob 9. uri 81 min. «eW*r oaebnl vlak • DnnaJ* preko Amatettena ta Lgubnega, Beljak«, OaloTOa, Pontabla, Trblia.
-
Odhod la Iajnbljau.fi (dr^. koU
Ob   T. uri 83 min. mjutrmj       t Kamnik. .    ».   .   OS    n    m^thuinm . .
,", IO.        IO    ,',    *w«W m     (alednjl Tlak I« ob nedeljah
In praznikih.)
Prihod v LJubljano (drl. kol.).
Ob   8. uri 88 min, mjutrtmj       la Kamnika.
„   11.   ,    18     ,     lajHUudnm  .        „ t*—
.    P.   L   88    1    mrmter .        .     (elednji Tlak la ob nedeljah
' " " in praanikih.)
SJ:    Izgubil se je w
\\\AW~ včeraj zvečer mlad palček, ruj a v k usto barve, ki ^fkW «uje 11« imu „Flok". — Oddati naj se blagovoli v jjMT" odvetniikl pisarni, Oonpodaka nllos it. 4.
30 gld. na mosoo
po-transkog;« zaslužka z visoko provizijo lahko tasluži vsekdor, ki ima mnogo zuaustcv, m prejemanjem utro6il na patentovane predmete, ki se prav lahko apocavajo v vsakem okrniti. Ponudbe c tnamko za f< kr. za odgovor poitlj»i F. Hamaonh-n v Prayl 1050 II._(898—2)
Gospodična
išče mesta za poštno odpraviteljico.
Ponudbe naj se blagovolć poslati pod nanlovora: E. c iS. SS« poafte restnnte L|abl|ana.     (9 8—1)
Učenec ali praktikant
vešft slovenskega in nemškega jezika, se vzprejme v trgovini z manufakturnim blagom. — N>tančueje ne izve pri (906—1)
Franu Crobath u v Kranji.
Vipavska vinarska zadruga
l&če ia nvo|e vlunko »kludliće lu pivnico V IJ Iliriji«■■ i
sposobnega zastopnika.
Zahteva n><: 1. Znanja gostilničarske obrti in umnega kletarstva; 2. primerim kavcije; 3. stroge nravnosti. Plaća so določi dogovorno Pismene ponudbe je priposlsti do 1. Neptembra t. 1. upra-viteljstvu vinarske zadruge v Vipavo. I9oj-2> Ravnateljstvo.
Gostilna
odda se takoj z vso opravo in z gostilniškim obrtom zaradi preselitve in otvoritve druzega obrta.
Več o teto polavo ho v za Vodo A Kalli-a, v LJubljani, Prellrnov trg. (H97- 3)
Koncert na korist „Belega križa" bode v slučaji ugodnega vremena v četrtek dne 23. avgusta v Švicariji. Začetek ob 6. uri. Vstopnina 30 kr. Freplacila se hvaležno vsprejmo. 907)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".