KADROVSKIH ZMOGLJIVOSTI NEZNAMO USTREZNO IZKORISTITI
Slab posluh med vodilnimi
Med najbolj obetajočimi navezami, kl bi nas lahko spravlle Iz brezna gospodarsklh težav, /e vse bolj prepoznavna inovacljska. Že davno se je namreč končalo obdobje, ko se je dalo delati In živeti ob ekstenzivnem gospodarjenju In nlzkl učlnkovitosti celotne družbene reprodukcije, prl čemer je bila ino-vacijska dejavnost na obrobju družbenega zani-manja.
Kljub spoznaryu, da naše gospodarstvo potrebuje pre-vetreiye, ki bi mu spremenilo miselnost, poudaijajoč pri tem vrednost znaiya, učinko-vitosti, inovativnosti, je prak-sa mnogo počasnejša od be-sed. Vendar pa kaže poudari-ti, da v zadnjem času lahko govorimo o določenem, če-prav še vedno preskromnem napredku.
Prispevek k poznavanju stanja v naši občini na tem področju nedvomno prinaša analiza, ki jo je opravila komi-sija za spremljai\je družbene-ga dogovora o kadrovski poli-, tiki. Gre za ugotovitve o vpli-vih kadrovske politike na vzpodbujarye inovacijske de-javnosti. Analiza je nastala na podlagi vprašalnika, ki so ga izpolnili v 233 organizacijah združenega dela. Vprašalnik je vseboval vprašarya, ki za-devajo vlogo inovacijske de-javnosti v stabilizacijskih raz-"merah, normativno urejenost, kadrovske zmogljivosti ter načine vzpodbujarua in na-grajevarya inovacij v letih 1984 in 1985.
Temeljna ugotovitev, s ka-tero je postregla analiza, je, da aktivnosti za vključevarye inovacjjske dejavnosti v ka-drovsko politiko niso zadovo-Ijive. Kadrovska struktura je slaba in ima premalo znanja, ki je temetf za hitrejšo rast inovacij. Hkrati vejja, da takš-na kadrovska struktura tudi sicer ne more zagotavljati ka-kovostnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Zaskrb-^vijoče je, da se načelo perma-nentnega izobraževanja ne uresničuje v tolikšnem obse-gu, da bi smeli pričakovati zaznavno okrepitev inovacij-skih prizadevary.
Organizacijam združenega dela v Centru je mogoče očita-ti, da ne kažejo dovolj inova-cijske naravnanosti. V veliki večini nimajo ustrezno orga-niziranih razvojnih funkc^, pa tudi spodbujanje množič-ne inventivne dejavnosti ni zadovoljivo. Prav tako nagra-jevarye po delu in rezultatih dela v praksi ni takšno, da bi sposobnejše delavce motivi-ralo za iskanje novih produk-tivnejših ali racionalnejših re-
šitev. Tudi od poslovodnih or-ganov v glavnem ne prihajajo tovrstne vzpodbude, saj je pri njih čutiti preveč pasiven od-nos že do lastne ustvarjal-nosti.
Ob analizi stanja so obliko-valci omenjenega gradiva pri-pravili več ugotovitev in pred-logov, od katerih je potrebno omeniti zahtevo po dosled-nem izvajanju stalnega izo-braževaiya in izdatnejši mate-rialni podpori funkcionalne-mu izobraževargu vseh delav-cev. V usmerjenem izobraže-varyu se zahteva nanaša na oblikovanje programov, ki bodo pri mladih razvijali ustvaijalne nagibe. Kadrov-sko je treba okrepiti razvojne službe in jih tesneje povezati z raziskovalnimi ustanovami. K temu sodi možnost kroženja mladih strokovryakov na tej relaciji.
V OZD je treba doseči na-grajevarye po delu in reziilta-tih dela, postopke za nagraje-vanje inovativnih predlogov pa skrajšati. Aktivirati je pot-drebno prizadevanje za okre-pitev množične inventivne dejavnosti, pri čemer največji del odgovornosti zadeva po-slovodne organe. V zvezi z iyi-mi pa komisija predlaga, da bi morall pri rjihovem ponov-nem kandidiranju upoštevati tudi rezultate uvajanja in vzpodbujanja inovativnosti.
J. K.