232. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10. oktobra 1898.
XXXI. leto
Iihaja viak dan avtfter, iaimSi nedelje in pravnike, ter velja po pofiti prejeman it% tvttro ogerike dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden saeaoa 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom za vtc leto Vi gld., za četrt leta 'd gld. 30 kr., za jedeD mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO.kr, na mesec, po iiii kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpo&iljntve naročnit.e, se ne ozira. Za oznanil a plač nje se od itiristopne pet it vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. će se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiii naj se izvole frankov nt i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravnittv.i naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t. 3^b.
Žalostna uloga?
, »Slovanska krščansko-narodna zveza * je svoje taktično postopanje uredila tako, kakor amo nji vedno želeli in priporočali in kakor je jedino pametno v sedanjih razmerah, ko more najmanjša nerodnost spraviti na krmilo nafte nasprotnike. „Zveza" je odklonila zahtevo kranjskih klerikalcev, naj prestopi v opozicijo in naj se loči od desnice t«r nastopila pot pogajanj z vlado, pot izrabljanja aktuvalne politične konje k ture.
Z ozirom na občno in opravičeno nezadovoljnost, katera vlada zlasti mej obmejnimi Slovenci, ta taktika seveda m popularna. Vzlic tema nam veleva nafta rodoljabna dolžnost, da jo zagovarjate o in da po svojih močeh olajšujemo poslancem njih postopanje, ker je nafte načelo, da ne vprašujemo, ca je kaka stvar popularna ali ne, ampak samo če je pametna in koristna, in mi smo trdno prepričani, da jedino pametna in koristna je taktika, za katero 83 je odločila MSlovanska kršč.-narodna zveza".
Zato, ker zagovarjamo in podpiramo to taktiko, ker nasprotujemo „Slovenčevim" p osknsom, izvabiti ,,Zvezo" na opolzla pota opozicije a tont prix, in ker olajšujemo poslancem njihovo stališče na slučaj, da bodo glasovali za nagodbo, zato nam očita »Slovenec", da igramo žalostno ulogo.
Hrupnega pritrjevanja nam to zagovarjanje »nemega in premišljenega paktiranja seveda ne bo pridobilo, a tolažimo se z zavestjo, da smo storili svojo rodoljubno dolžnost in zato bomo brez težav prenašali očitanje, da igramo žalostno ulogo.
„Slovenčevo" manevriranje je prozorno kakor steklo. Tako, kakor »Slovenec" sedaj politikuje, je najlaglje postopati. Zavil se je v togo o po žici jo-nalca, a dan se v merodajnih krogih živa duša sanj ne meni, suče dan na dan svoj leseni meček in napoveduje, da bodo kranjski klerikalni poslanci glasovali proti nagodbi in tudi proti novemu na-godbenemn provizoriju. Tako si pripravlja stališče za vse slučaje. Če bodo slovenski poslanci kaj dosegli, mzkoračil se bo Slovenec1 in ošabno pri povedoval: to je nase delo, to smo dosegli mi s svojim enegičnim in brezhzirnim postopanjem, nas
se je viada ustrašila in nam se je udala. Ako pa se razmere tbko zasučejo, da se L odo morali slovenski poslmci vrniti praznih rok iz državnega zbora domov, tedaj pa bo Slovenec" klical: Vidite, koliko bolje bi bilo, da so so poslanci ravnali po naših zahtevah, da so zapustili desnico in prešli v opozicijo!
Svoje manevriranje je Slovenec" krstil za borbo, za koristi slovenskega naroda", v istini pa je to borba za lastno strankarsko korist, eminentno frakcijska politika, katero najbolje označuje „Slo venčeva" izjava proti dr. Ferja nčičn, s katero se je stranka postavila na tako nizko stališče, da mora molče* vtakniti očitanje, da jo vodijo samo strankarske, samu osebne koristi.
Morda se posreči .Slovencu", da s svojim manevriranjem utrga cvetko popular nosti. Toda popu larnost je minljiva. Danes jo uživa ta, jutri drugi in zategadelj gledamo BSlovenčevo" pozivanje popolnoma ravnodušno ter hočemo še nadalje igrati svojo .žalostno nlogo", če tudi nas razkrite, da tiramo vladno politiko, dasi smo od vlade tako neodvisni, kakor od papeža ali od turškega sultana, če tudi se nam nekako dozdeva, da bo šteti dnovi sedanjega regima, in da pride do reakcije, katero bo narod slovenski težko občutil.
Steinvvenderjeva prorokovanja.
Gospod dr. Oton Steinvvender ima veliko plešo in je pokojnega Bismarcka jedenkrat brzojavno pozdravil, iz česar sklepa, da mora veljati za avstrij skega Bismarcka. Konstatovalo se je že večkrat, da rad posnema Bismarcka. To ee je pokazalo tudi sedaj, ko se je dal intervievati, katero pr liko je porabil v to, da razkrije svoje misli o sedanjem parlamentarnem položaja.
Steinvvender je jeden voditeljev nemških na-cijonalcev in zato je že vredno, da ee zabeležijo njegove misli o položaja.
Steinvvender je mnenja, da se je vsled nove taktike nemških strank položaj poostril, da pa od te taktike ni pričakovati posebnih uspehov. „Prvo branje nagodbenih predlog je končano, dasi je bilo oglašenih še 40 govornikov. Bilo je pričakovati, da
bo desnica predlagala konec debate. Nemška o pozi j cija proti temu bi ne bila nič pomagala. Glavno delo bo sedaj v odseku, dvomiti pa je, če bo zbor niča sploh  imela kdaj priliko izruči se o nagodbi. Vlada neće in ne more Mladočehov spraviti v stisko, da bi morali glasovati o nagodbi. Ta zaslomta vladi bi ne mogla glasovati za zvišanje  konsumuih davkov, a tudi vlade bi ne mogla spraviti v zadregov da predloge odkloni    Vlada stori  kar mogoče, da pošlje poslance domov,  vlada bo že kaj našla, da ji bo mt žco to storiti. Zdaj pride na vrsto budgetni provirorij in tu se že dubi povod, državni zbor zaključiti in nagodbo uveljaviti 8 § 14.
Ko je dr. Steinvvender tako razložil parlamentarni položaj, je začel prorokovati.
Priznal je, da bi \lada po zopetnem sklicanju parlamenta Btala pred isto dilemo, in da bi potem prišel državni preobrat. Vlada bi dala deželnem zborom pravico, voliti deželne poslance ali uspeha bi to ne imelo, ker bi deželni zbori dolenjeavstrijski, štajerski, koroški, šlezijski in morda še drugi začeli abstinenco in vladi bi zopet ne bilo pomagano. Pomagati si viada ne more drngače, kakor da oktroira Taaftvjev volilni rt d, česar pa po mnenju hudobnega dr. Steinvvenderja ne stori, ker bi to bilo prepametno, po našem mnenju pa zategadelj ne, ker so proti temu Čehi in Poljaki in še višji krogi.
Skoda, da je Steinvvender s svojimi proroko-vauji končal ravno tam, kjer bi mogla postati najzanimivejša. Na vprašanje, kakšen namen ima nemška opozicija, ko vender od nje ni pričakovati dru-zega uspeha, kakor vladanje absolutizma, je Steinvvender odgovoril tako megleno, da ga je zapustila vsa podobnost z Bismarckom. Rekel je: Opozicija ima samo namen, ne dati vladi prilike, da izvrši državni preobrat, a če ga vzlic temu stori, pokazati, da ni pravica na njeni strani, na kur bi se vsi Nemci in vsi svobodomiselni ljudje združili proti vladi, a če bi se združili vsi vladni nasprotniki, bi bil to že uspeh.
Na vprašanje, če te jedinosti mej vladnimi nasprotniki še ni, je Steic\vender nekam mistično odgovoril: Da, v državnem zboru so poslanci jedini, a treba je, da je tudi ljudstvo proti vladi.   To se
LISTEK.
Kmetj e.
(Roški spisal Anton Čehov.) (Dslle.) IV.
Babica je bila postavila Sašo k vrtu in ji ukazala paziti, da ne pridejo gosi noter. Bil je vroč dan v avgusta. Gosi traktirftčikove bile bi lahko od zadej ušle na vrt, a baš so imele opravka pred traktirjem, kjer »o pobirale oves; pri tem so »s mirno zabavale, in le gosjak js vzdignil včaarfa glavo, da bi pogledal, ali ne prihaja tudi babica s palico. Druge bi se bile lahko od spodaj vtihotapile; a te so se pasle sedaj daleč onstran in se vlekle po travniku kakor dolga, bela girlanda. Saša je stala nekaj časa na straži, potem ji je postalo dolg čas, in ker je videla, da ni gosij od nikoder, je odšla k bregu.
Ta je ugledala Marjino najstarejšo hčer, Motko, ki je stala nepremično na veliki skali in opazovala cerkev. Marja je porodila trinajstkrat, a le šest otrok — same deklice — je ostalo; naj starejša je imela osem let. Motka je stala bosa, v dolgi srajci v vročini; solnce ji je bleščalo narav-
nost na teme, a ona ni ničesar čutila in je bila kakor okamenela. Saša je vstopila k nji in rekla, zroč na cerkev:
.Ti, v cerkvi živi bogec. Pri ljudeh, tu gore svetilke in luči, a pri bogcu, tam gore samo cerkvene luči, rdeče, zelene in modre, kakor majhna očesa. Ponoči se gre bog oče po cerkvi izprehajat, in sveta majka božja, in sveti Nikolaj — tup, tup, tup . . . Takrat je cerkovnika grozno strah. Da, golobici ca moja!" je oponašala svojo mater. — wIn kader bo konec sveta, zlete vse cerkve v nebo."
.Ino — no — vi tudi?' je prašala Motka, vsak zlog zatezajo.
„Tudi, tudi, kako pa! In potem pridejo dobri ljudje v raj, in hudobni, zločesti, bodo goreli v večnem ognju! Moji mami in tetki Marji poreče bogec: ,Le na desno pojdita, v raj; vid ve nista nikomur nič hudega storili.' A Kirjaku in babici: ,A vidva na levo, ala, v ogenj!1 In kdor se ne posti, pride tudi v ogenj."
Pogledala je kvišku, odprla široko oči in rekla: .Pa poglej v nebo ! A ne smeš trepati z očmi."
Motka je tudi pogledala kvišku, in jedno minuto sta obe molčali.
aVidiš?" je prašala Sača.
BNak\" je rekla Motka.
,A jaz vidim. Sami majčkeni angeljci letajo v nebesih, in prav prav majhne perotnice imajo, kakor mušice."
Motka je nekaj premišljala, zrla v tla in prašala: .Babica pojde v pekel?1
,I)a, golobičica moja!*
„Od bkale nizdoln se je spuščala jednako-merno ravnica, pokrita z mehko travo, ki je mikala človeka, da jo gladi z roko ali da si na nji odpočine. Saša je legla in se trkoljala nizdolu. Motka, z resnim, strogim obličjem je tudi legla, valila se po bregu ter si raztrgala srajco do ramena.
,Ej, kako to gre!" je vzkliknila Saša raz« igrana.
Obe sta šli navkreber, da bi se Še jedenkrat zatakali, a tisti hip js zadouel znan, kreščeč glas. O, kako strašno! Brezzoba, grbava, koščena babica s kratkimi, sivimi lasmi, ki so vihrali v vetru, je izganjala z dolgo palico gosi z vrta in kričala: .Vse zelje pogazite, proklete beštje! Krepale, mrcine, še nocoj!
Ugledala je deklici, zagnala palico stran, po* brala šibo, zgrabila Sašo s trdimi, kakor mala drevesca suhimi prsti, ter začela dete pretepati. Saša je tulila od boleč ne iu strahu, a zd < ci prikoraca
da doseči samo s parlamentarnim postopanjem in v tem slučaja je tndi mogoče, da puste grofa Tbuna pasti, če v mirnih parlamentarnih razmerah ne do-žene nagodbe. .
Škoda, da je dr. Steinvvender prav tu končal, in da ni povedal, kaj se zgodi, ako bi merodajoi krogi pustili pasti grofa Thuna.
V IJubllHtil, 10 oktobra. Moravski Čehi.   Pogajanja mej moravskimi
Čehi in Nemci so se torej popolnem razbila. Nemci hočejo na vsak način gospodariti nad Slovant tudi tam, kjer so ti v ogromni veČini. Vsled tega so sklenili češki deželni poslane*, da bodo delali v bodoče v deželnem zboru najcdloenejšo opozicijo. Posl. baron Pražak in Perck sta v Bretitilavi poročala volilcem o tem, in volilci so sprejeli resolucijo, da treba začeti proti nemški manjšini, ki pa ima v deželnem zboru voditeljstvo in odločilno besedo, boj do skrajnosti
Balkanske h o matije , Polit Corr." poroča iz Beleg^grala, da je sklenila sibska vlada radi vedno mznomejš ga položaja macedonakih Srbov obrniti se do vseh evropskih velevlastij. Že dolgo vrsto let se trudi srbska vlada, da bi prijaznim potom pridobila Turči;o za to, da napravi konec vedno ponavljajočim se napadom Arnavtov. Turčija vse zavlačuje ali pa nalaga krivdo drugim Ker pa je v Stari Srbiji mej narodom napetost že prav opasna, se obrača srbska vUda do velevlastij, predno se loti sama energičnih sredstev.
Pacifikacija Krete. Sultan ima ultimatum 4 e/repek'h vlastij v rokah. Tekom jed nega meseca morajo zginiti s Krete turški vojaki, sicer porabijo vlasti proti upornim Tarkom silo. Poroda se, da se js k sedanjim evropskim č tam pridružilo Se nekaj novih čet. Admirali so dobili tudi žs instrukcije g7ed*» represalij. V Peterburgn so prepričani, da se s iltan poda z lepa.
Dve važni konferenci. Radi anarhizma in rali tpldšnrga razoroženja se bodeta — kakor se po izjavah evropskih vlad zatrjuje — vsekakor vršili konferenci. Prot anarhistična konferenca se bo vršila še pred koncem tekočega leta, .razorože-valna" konferenca pa se pred marcem prihodnjega leta ne more »niti. Okrožnica italijanskega ministra zunanjih del Canevara je bila sicer povsod simpatično pozdravljena, a program za konferenco ni sestavljen, Anglija, Švic* in Belg:ja pa že sedaj izjavljajo, da ne sprejmo pretesoosrČnih določil.
Papežev nagovor Pri sprejemu francoskih romarjev, ki gredo v Palestino, je prečit*I papežev tajni komorni k, monn-umore de G r o y, poseben nagovor, v k t terena potrjuje papež znova protektorat Francije nad katoličaui v orijentu. Glede socijal-negi vprašanja je dejal papež: Ako hoče biti demokracija krščanska, potem bo zagotovila vaši domovini mir, srečo in prospevanje; ako pa se bo udala revolucionarnemu socijalizmu, ki ima blazne težnje, da se poruSijo temeljni zakoni državljanske dražbe, potem nakloni delavskim slojem le bedo in propast. Papež je povsem zdrav in čvrst.
Nemški cesar in cesarica v Palestino. V sredo 12. t. m. se odpravita nemški cesar in cesarica v Palestino in spremljal jn bode državni tajnik
gOAJak, počas«, stegne vrat in sika pro*i starki; in ko se je vrnil k čredi, so ga pozdravile vse gosi: .Go go-go!" Na to jela babica Motko obdela vati in ji je srajco do cela raztrgala. Vsa obupana, plašno kriče je tekla Safia domov, da bi se poto žila ; za njo je prišla Motka, tudi tule, ne da bi si bila obrisala solze, tako da ji je bilo lice kakor v vodo porrooonn.
.Za božjo voljo, kaj pa je?" je vzkliknila Olga prestrašeno, ko sta stopili v izbo.
Sa*a začne pripovedovati; a tu pride babica z hregčečim kričanjem noter; tudi Tekla se je razvnela in v hiši je nastala oprav peklenska rabuka.
,Le tiho bodi, tiho", je tolažila Olga vso uničeno Sašo in jo božala po glavi. „Ona je tvoja babica, nanjo se ne smeš jeziti, to je greh!"
Nikolaj, kateremu je vedni vrišč, glad in emrad že kar presedal, ki je uboštvo sovražil in preziral, se pred ženo in hčerjo radi roditeljev sramoval, je spustil sedaj noge s peči in se obrnil, ogorčen, z jokavim glasom k svoji materi: „Ti je ne smeš tepsti! Nimaš pravice!"
„Stegni se tam na peči, pesi" se je zagnala Tekla besna vanj. „Sam vrag vas js privlekel sem, gladovnjaki!" (Dafy« prib.)
pl. Balow. Da s 13. t. m. se sestanets v Benetkah z italijansko kraljevsko dvojico. Potovanje v orijent bo trajalo h kom j dva meseca, ker se vrneta Me početkom decembra. Iz Carigrada in Palestine ne poj de t a tndi v Egipt, kakor je bilo spočetka določeno, ampak se vrneta iz Jeruzalema preko Benetk domov. Viljem II. hoče namreč sam otvoriti državni zbor
Dopisi.
Is 1*| u bi |ame,  7. oktobra. (Patrioti desperati.) Gospod urednik!  Po sobotni predstavi .Aide" sešla se je v tukajšnji narodni gostil * večja družba.  Zastopani bili sta Gorenjska in No* tranjska. V svoji sredi imeli smo dva štajerska rodoljuba.   Največ bilo nas je seveda Ljubljančanov. Pogovor nanesel je mej drugim tudi na našo domačo kranjsko politiko. Vnela se je dolgotrajna debata.   Z izjemo dveh Št«jercev obsojali smo takoj spočetka vsi klerikalno „Daaičarsko" politiko .Slo venčevo"  in  .Slovenskega Lsta".   Tekom debate prelevila sta se pa tudi štajerska rodoljuba iz Savlov v Pavla.   Obljubila sta, da bosta po možnosti po-r.čevala svoje, iz raznih klerikalnih listov slabo in furmovane rojake. Konstatovali smo, da so čitalnice, Sokolska društva, prve posojilnice, mestne hranilnice, razna bralna, pevska in druga izobraževalna društva, viSja dekliška šola, obrtna šola, pisateljsko podporno društvo, po veliki večini „Slovenska Matica",  .Narodni dom",  vseučilišč ne ustanove Go rtipove iu Kotnikove, „Radogoj*, po ogromni večini družba sv. Cirila in Metoda, nabiranje doneskov za Voddkov in Preširnov spomenik,  po veČini nova banka itd., delo narodni stranki pripadajočih moi Pribili smo, da so klerikalci še prav „mladi'narodnjaki in še to zgolj radi popularnosti,   katero   hočejo sedaj pri   obmejnih   Slovencih pridobiti. Pribili smo, da jim jebilonarodnja Štvo do najnovejšega časa paganstvo. Hi h  so  nneti   pač za  katoliško Solnograsko nemško vseučilišče, za  katoliško učiteljsko semenišče, za ljudstvo  k pijančevanju zapeljajoča   konsumna  in k delanju dolgov zapeljujoča posojilniška dru š t v a. Bili so torej le katoličani, ne pa narodnjaki in še manj kristjani, ker so vsakega uničiti boleli, kdor ni v r>j h rog trobil.   Tu so nam Notranjci pravili o prav drastičnih sredstfib, katere so kapelani proti njim uporabljali. V očigled na klerikalno blamažo v slovensko hrvatskem klubu bili smo jedini tuji v tem, da se mora — kakor ste vi pisali najprvo naše narodne in gospodarske zahteve for molovati in — ako se te, v podobi ultimatuma po dane — od ministerstva ne sprejmejo, prestopi se naj v opozicijo Ne sme se pa ftkcijozno opozicijo, opozicijo ta tout prix" delati, kakor je to predlagat Janez Evangelist — znani naš rabulist in 8 tem le  Nemcem   in   Italijanom — našim štajerskim, koroškim in primorskim prijateljem (!) v prilog delat i.  Tu dejal je starejši gospod : , Poj te! pojte! Kaj mislite, da so resno mislili v opozicijo iti ? Saj vendar poznamo te zajce, ki naj raj Se poi vladnim gorkim plaščem tičš. Zakaj pa niso iz zloglasne nemško poljske koalicije izstopili? Takrat bil je pravi trenutek večino zapustiti, ko so se morala vsa narodna in Še celo verska vprašanja   zapostavljati   državnim (!) interesom. Ako niso takrat iz večine izstopili, storili bi to sedaj — z izjemo dr. Kreka, katerega ne  poznam  —   tem  manj".   Pritrdili  smo mu. Pribili amopotem, d a se o ko I u ne ko k le r i kalne smrdljive .trobente" le malkonten-tni, razdirajoči elementi zbirajo, ki bi radi pozornost občinstva na svoje Jepe značaje" (!?) obrnili in s tem kak mandetek ujeli. Konstatovalo se je obža-lovaje, da se ni narodna stranka z* slovensko delavstvo brigala.   Le vsled  te brezbrižnosti bilo je mogoče naše, v veliki veliki večini poštena slovenske delavce ujeti v krščansko socijalne zanjke onih poštenjakov, ki  imajo sedaj mej delavci prvo besedo,  ki pa so pravi  „creme de creme" pouličnih demagogov.   Jeden  gospodov omenil je na to baš oni dan luč sveta zagledavši, od gosp. Grafenauerja podpisani dopis. Ker ni o tem Se nihče kaj vedel, povedal nam je njegovo vsebino. Drugi gospod, ki pozna koroškega  poslanca, dejal je, da ima g. Grafenaner pač »namazanega", d« pa navzlic temu dvomi, da bi bil to njegov duševni produkt. Dopis predložili so mu  gotovo le v podpis, češ:   .to bo vleklo, — deželni   poslanec   —  ako  prav vsled svoje cerkvene službe odvisen od vsakega kaplana — naš dopisnik", ali pa je Koblar Grafenauerjev dopis .popravil".   Plod vsega našega strupenega zabavljanja in obrekovanja bil je doslej negativen. Mesto, da bi  ta   .preklicani" „Narod" uničili, pridobili smo mu v novejšem času, kakor se sploh čuje Še nad 100 naročnikov. Potapljajoč moramo se za zadnjo bilko — Grafenauerjevo — ujeti in se s tem rešiti skušati   „HiIf! vvaa helfen kann".   Pri tem omenil je za kulisa tega lista gledajoč gospod, da so .značajni" gospodje, ki se o kol u tega lista zbirajo, ustanovili cel  koreepondenčni bureau, z namenom v obmejna slovenska glasila narodno stranko okrekovajoče in sramoteče dopise, notice itd. poši-šiljati.   Dalje, da so dopisi v .Slov. Lista" veči-
noma v Ljubljani skovani.  Oada imajo kot dopisnike baje samo zloglasna lažnika is Kranja in Novega ms sta, kateri om sta g. urednik, Je posvetili, nekega zagrizenega koroškega kaplana*is morda so kakega takega bornira nega purana, ki dajo spričevalo najboljšega slovenskega lista, lista, ki se z* domačo avstrijsko is svetovno politiko nič ne briga, ki je zgolj osebnostni boj, boj obrekovanja  in lsii  na svojo »črno* sestavo zapisal. Osivelemu kraškemu rodoljubu, ki je ven čas mirno is potrpežljivo poslušal in samo jedenkrat v debato posegel bilo je naposled tega dihur-hevanja  vendarle Že preveč.   Nejevoljno dejal je: „Za Roga! kaj ne morete v Ljubljani res o nobenih važnejših zadevah govoriti, kakor o pisavi teh lažiprorokov, ki niso za narod še nikdar nič storili. Ako ne bi .Naroda" že imeli, ustanoviti bi ga morali takoj, sicer bi v par letih  mej samimi kotami plavali.   To je še jedini slovenski list, ki se npa nadutim našim kaplanom in onim okolo njih se is dobičkarije zbirajočim  posvetnjakom resnico v brk povedati.   Ti   lažiproroki  so „patrioti desperati*. Ignorirajte jih popolnem v družbi  in  v  listih I* Odobravali smo besede izkušenega narodnjaka, srčno se še 8mejoč  radi dobro  pogojenega epithetona in jeli o lepo razvijajoči se slovenski metropoli govoriti. Gospod nrednikl   Poslovite se tudi Vi od teh L patrioti desperati" !   Naj zbavljajo in obrekujejo kolikor hočejo, vsaj se bojo le sami ubili, reete so se že ubili.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10 oktobra.
— (Repertoir   slovenskega gledališča)
Jutri, v torek se nudi občinstvu posebno zanimiv in zabaven večer. Igrali se bodeta zopet dve noviteti ter pela preljubka opereta. Srgjana pl. T u-ciča jednodejanjska drama „Povratek" je pretresljiva tragedija iz delavskega življenja. Pisatelj je mej najmlajšimi in najnadarjenejšimi hrvatskimi dramatiki. S „Povratkom", ki se je igral z najsi-jajnejšim uspehom na zagrebškem in na beligrad-skem gledališča, si je pridobil Tucić mahoma velik i nome mej jugoslovansko moderno. Njegova najnovejša drama »Truli dom" se je igrala nedavno zapored in tudi z najlepšim uspehom v Zagrebu. Iz-vestno bo tudi slovenskemu občinstvu prijal zdravi, krepki, realistični dah njegovega .Povratka", v katerem ima g. Prejac glavno vlogo. Francoska veseloigra „Sama mej seboj" je delo posebne dražesti in polno presenetljivih efektov. Glavna vloga je v rokah gospe Polako ve. Obe jednodejanjki sta jako skrbno pripravljeni. Pet dramskih večerov šele bomo imeli v letošnji sezoni jutri in že se nadi občinstvu pet noviteti Priznati treba našim igralcem' in gosp. režiserju Inemannu uzorno marljivost in uprav požrtvovalno trudoljubnost. V naših razmerah je nemogoče storiti več. Kot zaključek ju-trišoe predstave se bo pela ljubka Off-nbachova opereta .Čarobne gosli", vzeta iz starejšegare-pertoirja. Tudi v tej ima gospa P o 1 a k o v a glavno vlogo. Trdno se nadejamo, da pride jutri slovenska občinstvo v gledališče v največjem Številn!
— (Slovensko gledališče) Tndi včeraj, ko se je pela „Aida" četrtič, je bilo gledališče rasprodano. Izvajala se je opera — kakor doslsj — tudi včeraj prav dobro. Le moški zbor ni bil par-krat dovolj pazljiv. Solisti eo izvršili svoje uloge v/ pevskem in tudi igralskem oziru izvrstno ter so želi vsi — zlasti pa gdčni. Stropu icka in Radkievviczpa gospoda Baškovič in N o 11 i — najglasnejše priznanje.
— (Umrl) je in bil v soboto pokopan uradnik trgovske in obrtniške zbornice g. Josip Tavčar, zoačajen in delaven rodoljub, večletni sotrudnik „Novic", tajnik čitalnice in podružnice sv. Cirila in Metoda v Šiški, za kateri društvi si je pridobil mnogo zaslug. Na grobu je pokojniku zapel moški zbor šišenske čitalnica ginljivo pesem v slovo. Bodi umrlemu zemljica lahka 1
— (Pevski abor .Glasbene Matioe") ime v sredo, 12. t. m., svoj letni glavni zbor. Na dnevnem reda so poročila, volitev načelnika in 9 odbornikov. — Členi, ki šele sboru na novo pristopiti, naj se sglašajo v pevski dvorani v ponedeljek ali sredo, nekaj minut pred početkom redne skušnje (ob 8. uri).
— (Na mesto g. Hoffmeistra), ki je odšel na praški konssrvatorij, se je »Glasbeni Matici" vsled posredovanja konservatorijskega vodstva v Pragi posrečilo dobiti odlično moč v gosp. Jos. Prohazki, ki js današnjim dnem prevzel pouk« glasovirju na glasbeni šoli.
— (.Glasbena Matica") priredi v teku se-zije 1898-/99. pod vodstvom svojega koncertnega vodje gospoda prof. Mateja Hubada, štiri koncerte v abonement. Prvi — na spomin Nje Vel. rajne cesarice Elizabete — bo 19. novembra in ima na vsporedu: Beethoven, „ža» lobna koračnica" is simfonije .Erotca", in Mozart. „Requiem".   V ostalih treh koncertih ss bodo pro-
uvajale »Srbske narodna pesmi", Čaj kovsky, ^Simfonija", H nbađ, „Narodne pesmi"t nova se-arija, in prireditve starih slovenskih cerkvenih pesmi <ii 16. in 17. veka) ter dr. Ant D ? o F a k , »Ljudmila", oratorij za soli, zbor in veliki orbester. Vipored vsem večerom bo zanimiv  in ne predolg.
— (Novm šolska knjiga.) Naučno minister «tvo je z odločbo z dne 15. septembra 1.1. it. 28932 odobrilo „Drugo berilo in slovnico za obče ljudske sole" (tretje eolsko leto,) katero iz-»ratno in toplega priporočila vredno knjigo sta se atavila učitelja M. J osin in E. Gangl, založila pa jo je firma Ign. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg Ministarstvo je naročilo dež. šolskemu svetu, naj poskrbi, da se knjiga že letos nvede in se je to na rasnih šolah ter tndi na ljubljanskih mestnih deških ljndskih Šolah že zgodilo.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Tekom meseca septembra  pričeli ho v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Starke Henrik,  Stari trg št. 30, trgovino z mešanim blagom; Ocvirk Ivan, Karlovska cesta št. 32, krojaški obrt; JMinibek Norbert, Marijin trg št. 1, trgovino z manufakturnim in drobnim blagom;  „Stvria", Poljanska ceata št. 31, delamo sa popravljanje bicikljev; Kolar Josip, BelenburgOVe ulice št  5, obrt kovačev finega blaga; Jerič Franc, Krakovske ulice št. f>, izdelovanje eodovice; Kalao Luka, sv. lVtra cesta št. 13, Črevljarski obrt; J)vr-mastja Anton,  Kongresni trg  fit  7, krojaški obrt; Jerman Josipina,  Kolodvorske ulice St. 7, gostilni carski  in krčmarski obrt;  Prntivinska pivovarna kneza Adolfa Schvvarzenberga, Marije Terezije cesta it. 2,  zalogo piva;  Moder Alojzij, Dunajska cesta {baraka   poleg   topničarake  voj*šnicp),   hran jar i jo ; The Singer Manufacturing Companv, sv. Petra centa št. 4, trgovino h Smgcrjevimi  in drugimi bivalnimi stroji in s potrebščinami za take stroje; Karbl Anton, sv. Jakoba trg štev. 6, snaženje stanovanj in okenj ; Gros Marija, Mestni trg, prodajo sadja; Kosec Franc, Florijanske ulice štev. 48, črevljarski obrt; Kramar Franc   Dolenjska cesta št. 6,  prodajo premoga in drv ; Kavčič Marija, Florijanske nlice št. 38, branjarijo. — Odpovedali, oziroma  opustili pa so obrt in sicer: Jenhi Josip, Cesarja Josipa trg St. 2, krojaški obrt; Janko Jurij, Kolodvorske ulice St. 7. gostiloičarnki in krčmarski obrt; tvrdka Minibek & Worsc:he, Marijin trg it 1, trgovino z manufakturnim in drobnim blagom; Voje Ignacij. Vodmat št. 110, kolarski obrt;   Ablin Katarina, Mestni trg, branjarijo; GoršiČ Franc Raz potne nlice št. 6, izdelovanje orgelj ; Marovt Ivan, Radeckega cesta št. 24, pre važanje oseb z omn basi;   Virk  Boštjan, sv. Petra cesta št. 13, črevljarski obrt;  Merici Anton, Kongresni trg štev. 7, krojaški obrt; Zaje Andrej, Dunajska cesta štev. 18, obrt mehanikov; Železnikar Matija, Florijanske nlice štev. 48   črevljarski obrt; Koželj Urban  Vodmat št. 94, malo trgovino z žganimi opojnimi pijačami in branjarijo; Stare Marija, Mestni trg,  prodajo  masla; Korbar Ivan, Tržaška cesta štev 19, skubo; Mozetič Marija, Florijanske vilice št. 38. branjarijo.
— (Nezgoda) V Predovičevi hiši na Poljanski cesti št. 72 igral se je včeraj popolndne na bedni ku  druzega  nadstropja   7 let stari deček St.
*<Gaberiek. Hotel se je obesiti z rokami za vrvico, ki je bila na okrajkn hodnika pripeta, a v tem se je vrvica utrgala in deček je padel z dn.žepa nadstropja na dvorišče, ter se le lahko poškodoval.
— (Razgledne dopisnice ) Podjetni in marljivi g. Bonač je ravnokar izdal dvoje novih razglednih dopisnic. Jedna predstavlja cerkev na Rožniku, drnga Šmarno goro. Ti dve spadata mej naj leple razgledne dopisnice, kar jih imamo iz naših krajev. Narejeni sta tako fino in elegantno, da se jim konkurenčna dopisnice od daleč ne morejo primerjati.
— (Semenj ) Na semenj dne 8. oktobra je bilo prignanih 487 konj in volov, 341 krav in 65 telet, skupaj 893 glav. Kupčija ni bila nič kaj živahna. Ker je bilo deževno, ni bilo ne kupca in tudi kmet se ni npal v grdem vremenu svoje blago na semenj postaviti. Bila sta dva kupca (Tirolca), katera sta nekaj krav z teleti in tudi nekaj volov nakupila, vsa druga kupčija bila je le mej do« macini.
— (Posestnikom žrebcev), kateri hočejo v prihodnji spuščal ni dobi spuščati svoje Žrebce za plemenitev tujih kobil, naznanja del. Vlada, da morajo zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 10. decembra 1898 pri političnem okrajnem oblastvu, v čegar okoliši se nahaja staja I išče Žrebčevo. Do voljeno je zglasilo izvršiti pismeno ali ustno; ob jsdoem pak je naznaniti ime in priimek, potem slanovišče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce »p-oh pod Štirimi leti in za noriške Žrebce ped tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kedaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, da se ob svojesn časa na znanje.
— (Kapela pri izvirka Bistrine.) V spomin Petdesetletnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. *?«idala je Kamniška mestna korporacija na izlet-sikom dobro znanem krasnem kraja — pri izvirku Bistrice jako lepo kapelo Lourdsks matere bolje s »»lim zvonikom, v katerem se nahaja 25 kg težak ■*»ou. Okrog Marijine podobe vzidano je mnogo lepih -*»Jpnikov iz jame, katara se nahaja v hriba Slanika.
Kapela, ki stoji blizu hiše za turiste, se bode v kratkem blagoslov la. Kamniška korporacijs pa naj bi še skrbela za nasade in klopi blizu kapele, ker bode v prihodnje gotovo še več turistov nego doslej obiskovalo izvirek Bistrice.
— (Redek lovski plen .) V Rašici, kateri lov ima v zaknpn baron Lichteaberg, je dne 9. t. m. lovski paznik Franc Aleš ustrelil žival, katero ni nihče poznal. Izkazalo seje, da je to progasta hi j ena, torej žival, katera živi v severni Afriki in ▼ sapadni Aziji, katere pa v naših gozdih še živa du3a ni videla. Hijena ho je v Rašici mudila že mesec dnij. Kako js prišla tja, še ni pojasnjeno, bržčas je ušla iz kake menažerije. Gospod baron Licbtenberg je hijeno, v katere želodcu so našli jako mnogo perja, podaril dež. muzeju.
— (Cvet v jeseni.) V Biču pri sv. Petru ima posestuik Ivan Sterle na vrtu jablane, katerih jedna je spomladi lepo cvetela in obrodila toliko eadu, da jo je bilo treba podpreti s koli. O suši je vse perje odpadlo, a ko je začelo deževati, 19. septembra, je jablan zopet pognala, zopet cvetela in zdaj je zopet zelena kakor spomladi Poleg nje stoji oreh, ki poganja cvetje zdaj meieca oktobra.
— (V Mariboru) so bili cesarjevo zahvalo afiširali samo v nemškem jeziku. To je bil seveda odredil mestni urad, a vsled interpelacije slovenskih poslancev je vlada odredila, da se mora cesarjev oklic razglasiti v obeh jezikih in to se je sedaj tudi zgodilo, kakor tudi v Celju.
— Iz Sromelj) se nam poroča: V sromelj-nkih goricah je letošnja trgatev izvrstna. Grozdje in Ifta sem ni bilo toli sladko ko letos. Vsak vinogradnik je pridelal več kot je pričakoval. Letošnje vino bode prekosilo gkde kvalitete vse prejšnje trgatve v t'ikajAnjih amerikanskih vinogradih.
— (,La Pensee Slave") Čim se je „11 Pensiero Slavo* prekrstil v „La Pensee Slave" in začel izhajati v francoskem jeziku, obudil je širših političnih krogih občno pozornost Mnogi nemški listi so mu posvetili posebne članke, spozuavši njegov veliki politični pomen. List je izborno uredovan in ga toplo priporočamo vsem francoskega jezika zmožnim rojakom.
— (Protiitalijanske demonstracije) Laški listi poročajo, da je iz Furlanskega Fogliana prišlo v Zagrad kacih 50 novincev, ki so uprizorili demonstracijo, katere so se udeležili tudi sinovi in vnuki župana iz Fogliaoo. Ti furlanski demon strantje so vpili „Ven s tistim od Lege!" „Živel Nabergoj !" bržčas niso vpili, to so si bržčas itali janski listi izmislili, a da so vpili „Smrt Italijanom" in uprizarjali take izgrede, da so žandaru morali rabiti orožje, to radi verujemo.
— (Dedinolovstvo.) Tržaški iredentovuki list „Independente" poroča, da je 5. t. m. umrla v Barkovljah prrfinja II-gina Nugent Pred več časom je naredila pri nekem tržaškem notarju oporoko, s katero je svoje, kacih 300 000 gold. znašajoče premoženje volila svojim sorodnikom. Nekaj dnij pred smrtjo je grofi nj a poklicala dotičnega notarja k sebi in mu povedala, da je mej tem naredila drugo oporoko, v kateri je vse svoje premoženje zapustila župni cerkvi v Barkovljah, za župnika Ivana Črneta pa določila posebno vol lo Povedala je notarju, da jo je župnik z vsemi sredstvi na to nagovarjal, da jo je grajal, ker je pozabila na cer kev in ji grozil s peklom in končno poklical odvetnika, da je sestavil novo oporoko. Notar je takoj poklical več prič in v njih navzočnosti vzel izpoved bolne grofi nje na zapisnik, kakor tudi njeno izjavo, da razveljavlja oporoko, katero je bila napravila vsled pritiska župnika Černeta. — Na te bude obtožbe bo moral župnik Černe pač odgovoriti s tožbo in za trdno pričakujemo, da se mu posreči „Inde pendentija* na lai postaviti.
* (Spomenik cesarice Elizabete v Gene vi)
Kakor znano, je hotel Lucheni zabosti princa Orleanskega. Ker pa je princ prej odšel, je umoril našo cesarico. Princ je naročil pri kiparju Foqueru kip naše cesarice, da se postavi na trgu, kjer je bila sabodena. Kip bo kazal cesarico v žalobni obleki z rožo v rokah.
* (Svak Mac Kinleja ustreljen.) V Ca nt onu (Obio) je ustrelila na cesti neka ženska brata Mac Kinleyeve žene, Jurija S a x t o n a.
* (Hoteli za samce.) V Londonu so sezidali 3 velike hotele za samce, katerim se je baje doslej slaba godila. „Rovvton House* ima 484 sob, .Kingt Cross* ima prostora za 678 oseb, „Newiogton Uutts pa 800. Vsi so že polni. Sedaj zidajo še dva hotela za 3000 samcev.
Davila i
Uredništvu naiega lista js poslala: Za Prešernov spomenik vIgubjani: Vesela družba ,a 1 a d o s t r a s t n i k o v** v „Narodnom domu" za prelepo pesem vrle „Ilirije" 10 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih posnemovalci!
Telefonična in brzojavna poročila.
Trst 10. oktobra. Orlcijozni „Mattino" poroča, da se vlada približuje italijanskim poslancem, da jih pridobi ca večino
in da jim je za njih podporo obljubila drugo železniško zvezo s Trstom, ozkotirno železnico Trst-Poreč-Kanfanar, nekatere koncesije na južnem Tirolskem io odklonitev nekaterih slovenskih in hrvatskih zahtev na Primorskem in Dalmaciji. Italijanski klub se še ni izrekel.
Dunaj 10. oktobra. Finančni minister dr. Kaizl se je danes zjutraj odpeljal v Budimpešto, ministerski predsednik grof T h u n pa popoldne.
Dunaj 10 oktobra. Tržaški namestnik grof Goess je bil v avdijenci pri cesarju. I)revi se cesar odpelje v Goiolo.
Dunaj 10. oktobra. Listi so prenapolnjeni s kombinacijami o uspehu pogajanj, katera se začno jutri mej dunajsko in mej ogersko vlado v Budimpešti Jedni listi so mnenja, da bodo imela pogajanja uspeh, in da se nagodba dožene parlamentarci m potom, dru<*i pravijo nasprotje tega. Informovau ni nihče, in morda vlada še sama ne ve, kako se položaj z-isuče.
Dunaj 10. oktobra Posl. dr. E r n e s t Bare uther, soustanovnik nemška nacijo ualne strank*, je iz tega klubi izstopil in sicer, kakor je pisal Steinweuderju, zategadelj, ker je v načelnem nasprotstvu z novo taktiko strauke, to je, ker je za obstrukcijO po Schonererjevem kopitu.
Dunaj 10. oktobra. Nad vojvodinja Marija Valerija je prišla včeraj v kapucinsko cerkev, kjer je na kr.-to pokojne cesarice položila velik venec in dolgo molila. Danes se je vrnila v VVallsee
Duna] 10. oktobra. „F r e m d e n b 1 a 11" poroča, da je ladija „Marija Terezija" prišla v Pulj, in da je italijanska vlada sporočila dunajski vhdi zahvalo, ker je ladija „Marija Tirezija" v Santagu vzela na krov italijanskega konzula in več italijanskih državljanov ter jih prepeljala na Jamajko.
Dunaj 10. oktobra. Srbski kralj Aleksander je sinoči prišel sem Danes doptludne je sprejel Gtducbowskega in Kallava, ob 1. uri pa je bil v avdijenci pri cesarju.
Praga 10. oktobra. „H1. Nar." javlja, da so zaupniki volilnega okraja, kateri je zastopal umrli VaŠatv, sklenili kandidovati dež. p slanca Rattaja, odločnega agrarca, za držav-nozborski mandat in mu pustiti popolno svo bodo glede pristopa k mladočeškemu klubu. Rattaj je privatno izjavil,  da  pristopi klubu.
Lvov 10. oktobra. Tukajšnji listi so mnenja, da bo parlament samo še malo časa zboroval, ker na parlamentarno rešitev nagodbe ni misliti, v ostalem pa je parlament izpolnil svojo nalogo s t-m. da je volil kvotno deputacijo.
Line 10. cktobra. Nemška katoliška ljudska stranka izjavlia v „Linzer Volksblattu", da nihče ni cd nje zahteval, naj glasuie za nespremenjeno nagodbo, in ds tega tudi ni obljubila vzl c vstopu barona Dipaulija v mi-nisterstvo Stranka ima namen, v odseku storiti kar mogoče, da se predloge premene in če tudi se ne izpolnijo vse njene želje, bo morala Oger-ska vender storiti žrtve.
Budimpešta 10. oktobra. V hranilnici v Aradu so razkrili veliko defravdacijo. Del niška glavnica  v  znesku pol milijona gld. je izgubljena. Delnice, ki so bile pred nekaj dnevi še vredne po 600 gld. so postale raakuatura.
Sarajevo 10. oktobra. Sinoči ob 8. uri zvečer je bil ta močan potres.
Pariz 10. oktobra. Štrajkujoči delavci, katerih je po „Maunu" kacih 4500, so včeraj uprizorili večje izgrede, kateri pa so bili zadušeni. Položaj je kritičen. Vlada je iz bližnjih mest poklicula v pomnožitev pariške garnizije 1100 pešakov in 2000 konjenikov. „Gaulois" javlja, da hoče vlada iztirati vse inozemska dtlavce, kateri štrajkajo.
Frankobrod 10. oktobra. „Frankfurter Ztg." javlja, da pridejo tudi francoski in ita lijanski vojaški oddelki v Pekin v varstvo on dotnih poslaništev.
Berolin 10. oktobra. Nemški poslanik pri Vatikanu, Bulow, se po poročilih tukajšnjih listov več ne vrne v Rim. To se smatra kot dokaz, da je mej Nemčijo in mej Vatikanom nastalo veliko nasprostvo, in sicer vsled tega.
ker je papež pri sprejema francoskih romarjev baje na izzivajoč račin naglašal protektorat Francije nad Vristijarii v Orijentu.
CarisrraČL 10. oktobra. Minister zunanjih del je naznanil zastopnikom velesil, da se je sultan udsl v principa zahtevi, umakniti s Krete turško vojaštvr, da pa želi, naj v jednem mestu ostane mala tnr>ka posadka in to v d-laz sultanove suverenitete. Sodi se, da hoče sultan na ta način le zavleči rešitev kretskega vprašanja. Na Kriti zbrani admirali se /? pripravljajo na oboroženo intervencijo in so dali tudi že arhive raznih konsulatov spraviti na vojne ladije.
100.000 kron, 25.O0O  kron in 10.000 kron
so plavi i dobitki velikega jubilejnega razstavnega wr*»č-kunja. Opozarjamo lastite bralce na to, da ne te dobitke izplafnje tudi v gotovini z 20"'u odbitka.
štev..*.     Oeželno gledališče ? Ljubljani. Dr.pr.a7i.
V torek, dne 11. oklubra l.Htt.H. Opereta! Opereta !
Čarobne gosli.
Opereta v je Inera dejanju. Spisal C Trenmann, vglasbil J. OtVcnba« h. lVslovet.il J. Cimpeimann. RežiBer g, K. Inemann.
Noviteta! Prvič: Noviteta!
Povratek.
Drama v jednem dejanj"-   Hrvatski spisal Srgjan pl. Tncii1. Režiser g. Hud. Iii.ni.wiu.
Noviteta! Prvič: Noviteta !
iSanaa. s»©3 ©©boj-
Veseloigra v jednem dejanju. Poleg francosketja poslovenil xy. Režiser g, Rud. Inemann.
Blagajnica se odpro ob 7. uri. Za5etek ob '/,8. urf. Konec po 10. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. peSpolka St. 27, V četrtek, 13. oktobra: ,Stara pesem*, opera V. Parme.
Umrli so v
fljiilftljaiil:
štabni nad-
Dne 5. oktobra: Avgust Tdgner.  c. kr. profos, 40 let, Pred kosamo st. 4 , plučuica.
Dne 8. oktobra : Ivana Fajgelj dninarica, 28 let,, CeBta v mestni log St. 18, j^tika. — Alojzija ŠuSterSič, kuharica, 88 let, Dolenjska cesta St. 8, jetika.—Marija DraSler, delavčeva hči, 7 dni, Vodmat St. 11. življeuska slabost.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
Oktober	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v "C	Vetrovi	Nebo	Iti ls: O. »
8.	"H. /.veter	734 5	10 0	si. sever	oblačno	
9. n	7. t] u 1 raj 2. popol.	735 7 735 7	5-7 13 0	si. jug sr. jjvzh.	oblačno pol obl.	8-0
m	9. zvečer	737-1	10-2	si. jvzh.	oblačno	
10. •	7. zjutraj 2. popol.	737 8 738-1	74 126	al. vzjvzh. si. vzjvzh	del. jasno skoro jas.	oo
dne 10. oktobra 1898
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 ,
Avstrijska zlata renta    .   ,..... 120 „
avstrijska kronska renta 4°/o..... 101 „
Dgerska »slata renta 4°/0....... 119 „
Ogerska kronska rentH 4°/4..... 98 „
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 902 „
Kreditne delnice......... 352 f
Tjondon vista.........                                        . 120
Memtki drž. bankovci za ' >0 m.trk ... 58 „
10 mark............ 11 „
iO frankov........... 9 „
talijanski bankovci    .....   i   .   . 4-i „
C. kr. cekini........... t» ,
Da6 8. oktobra 18« 8
i*/« državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 165 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.    . 195 ,
DttBava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 131 „.
Zemlj. obć. avstr. 4,/1°/„ zlati zast. listi    . 98 „
akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 155 „
Ljubljanske srečke......... 22 „
Rndolfove srečke po 10 gld...... 25 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 1^9 „
Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 512 ,
Papirnati rubelj.......... 1 ,
kr.
30 10 30 50 75 15
40 20 87 V, 77
53
67 .
— kr.
a
20 "
■* t
W ,
4o ;
27'/4 J
Zahvala.
Za mn"gobrojno dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti mojega ljubega soproga, gospoda
Josipa Tavčar-ja
uradnika
kakor tudi za obilo udeležbo pri spremstva rajnkega k večnemu počitku izrrkam tetu potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčno zahvalo Osobito in Se posebej se zahvaljujem preč. gosp. župniku M a I e n & k u za to!ažboT v bolezni, slav. čitalnici Is gasilnemu društva v SiSki, blag. gg. B a u m ir ar t ne r j u, cei. svetniku M urniku in J. Perdanu za npremstvo. gg. pevcem za ganljivo petje ter darovateljem krasnih vencev.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1898.
(t587) Ivanka Tavčar.
Srednja temperatura sobote in nedelje 10 2- in 9 tj , t'5' in 2 0  pod .ormalom.
♦
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
Dsojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzemam in izvrSujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, malcerono, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1, d.
Po§ Ijatvi! v omotih po 5 kil oddajam po pošti, one od 80 kr. naprej pa po železn;ci s povzetjem.
Take poSiljatie se izplačajo vsakomur, posebno p. n. krdmarjem, drutlnam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih  prilik-h nabaviti si specijalitete, katerih  so«na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr.
morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje 1.1 d
Ola vnt moj namen J« razpošiljati dobro blago ln po nizki oenl
Cenike razpoSljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih  kup.h, da se ne bojim koukarence. (637—21)
Tudi * prejemam saHtopslva lu ihkUo-|a'(« poereUovanJau
Z odličnim spoštovanjem udani
Ernest Pe°ran v ulici S. Francesco it. 6.
Ces. kr. avstrijske A državne železnice«
Izvod iz voznega reda
veljaven od dno 1. oktobra 18S8. leta. 0«llm<i lm Ljubljane jnž. kol. erova ^ei Trbii.
Ob 12. uri 5 m. po doču osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec. Franzenteste, Ljub»-,o; če« Selzthal v Ansse, Solnograd; čee Klein-Rpifling v Btdfo Line, na Dunaj via Amstetton. -— Ob 7. nri 6 in. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab«l, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selztbal v Solnrgrad: čez Amatetter na Dunal. — Oh 1 l.nri 50 m. do pola dr e osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sel?thal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoluilne osonni vlak v Trbi«, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, L>»ac - Gaatein Zeli ob jezeru, Inomofft, Bregenc, Cnrih, Genevo Pariz • čt<z Kloin-Reifling v Steyr, Line, Badojovice, Plzcnj Marijine vnre, II«b. Fraucovo vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.  — Proga  v W«v«  m«Mt« tu- v K».
j*-.   M* sam vlati: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. nri f 5 m.  popolndne, oh 6. uri 30 k... »večer — I*rliio«l v l.|ultljisno j. k.  l"ro«9 Is Trblžn.   Ob  5. uri 46 m. zjutraj osobni  vlak z Dunaj*   via Amstetten, is Lipskega Prage, Francovih varo7,   Karlevih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Badejevic, Solnoj^rada, Linca, Steyra, ausseea, Ljubna. Celovca, Beltaka, Fransensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopolndne osobni vlak   z Dunaja  via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo* Piznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Steyr», Pariza, Oenovo Curiha, Bregeiica, Inomosta, Zella ob jezeni, Lend-Gaatoina Ljubua, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri 57 m. popol v dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna,   Selzthala, Beljaka. Celovca,  Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak b Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca Pnntahla —• Pro^a la Nov«*km uieatai lu Koeev|n  Mešani vlaki: Ob 8.uri 19in. zjatraj, ob 2.ari33 m.„ popoludne in ob 8. ari 'J:> m. zvečer. — ^Jdliuit la l.|ub-ljHne d. k. v Uiaiunllt. OL 7. ari 23 m. zjutraj, obli. nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 5<> m in ob 10. uri M min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in pravnikih v oktobra. — 1'rltio«! v l.|nt»IJnno d. k. la kninulka Oh 6. ari  56 m. zjutraj, oh   11. uri Mm. dopolndne, ob 6. on   l'J tn.  in ob 9. uri 50 min. zvečer., poideJnji vlak samo ob neiieljab ia praznikih v oktobra. (1044— 80)
z lepo in hitro pisavo ee vzprejme pri odvetniku tir. Fr. Htor-ti v I. Ju lil | »ml. (1568—1)
Gostilna v najem.
Od 1. Jaunvar|a 1&99 se da v najem gostilna v pi-.v lepem kraju um Doleujakem, prav blizo farne cerkve in kolodvorske postaje. Prilika je posebno za take, ki bi se pečali z ninlo uirstarl |o, ker se v tej gostilni ob nedeljah in čez teden proda ubilo jedil. Za gostilno so 3 sobe, 1 velika kuhinja, jedilna shramba in klet. (1,j31-6>
Vi č o tem se izve pri Fr, Zuro>u v Tret»u|eua.
St. 32.425.
Razglas.
^1530—3)
Za 1. november letu«, eveutuvalno za. I. fthruvar I M><>. I«tia je v U cađatropju novozgrajene luoiratiske  lM»lultae v Ljubljani
oddati
stanovanje
obstoječe iz 5 sob in postranskih prostorov, v najem.
Pogoje izvedeti je pri podpisanem magistratu V navadnih uradnih urah
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 24. septembra 1898.
C2Kuverte » firmo
priporoča po nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
»urovilBO
t Londonu.
Filijala sa Avstrijo: rilljala sa Oa;erako:
Dunaj. L, Giselastrasse i Pešta, Franz -JosBfsplatz
st. 1, v hisi društva. |      fit. 5 in 6, v hiSi društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1H96..........kron 15V,8'15.340'—
Letni dohodki na premijah iu obrestih dne 31. decembra 1896 . . . 28,070.916-— [spla&itve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dra-
Stva (1848)   ,................... 339,497.900 —
Mej letom 1896 je društvo izpostavilo 8654 polic z glavnico ... „ 80,577-9f>0"— Prospekte in tarife,  na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge, daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani, vila nasproti »Narodnemu domu"
pri <3-vId.oxvu. 23esclxl£0-t-u.-     (i463—12»
Zadnje žrebanje 11. oktobra, (1552-4)	1. glavni dobitek 100.000 f 2. glavni dobitek 25.000 1 3. glavni dobitek  10.000 It V irotovlnt 2<» ml«t<»tk<»v (»flltttkn
Dunajske srećke. 50 kr. * Ss»	
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Gradišče št. i.
Obresti za hranilne vloge po IVlo brez odbitka.
Rentni davek plača hranilnica iz svojega. Stanje dn6 30. septembra 1898:
Posojila .... gld.943 32287
Naloženo pri hranilnicah, bank-li. poštni hranilnici
in gotovine .  .    . 398.6^-13
Prometa v 9 mesecih, od dn« 1. janavarja do dn6 30. Beptembra,
gld. 4,914.146 42. (1584J
Udov 622znpla-čanimi deleži, gld.       3.144'—
Hranilnih   vlog   „   1,305.310 41
L.dajate)j in odgovorni nrednik: Josip    o 11 i.
Lastnina tu tiak ,Narodne Tibkarne8.
5364
EK
08