Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI DNEVNIK Vpravnlitvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6'SO mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Št 161. Telefonska itevllka 65. Celje, v torek, 19. julija 1910. Cekoval raCnn «8^17. I LClO II. Še enkrat o boromejski encikliki. Imamo dobo parlamentarnih, torej političnih počitnic in predali raznih listov se polnijo z več ali manj duhovitimi refleksijami o neuspehih Bienertho-ve vlade, o poljskih prekopih in italjanski univerzi in o boromejski encikliki. Pravzaprav je skoro čudno, da se razpravlja o tako sveti in važni stvari baš v — dobi kislih kumar. Naj se govori, kar se koli hoče: strele in gromenje z Vatikana, vjedavanje vladajočih španskih kardinalov v Rimu in jezljave refleksije o reformaciji pod čedn.o»krinko cjjatov in izrekov sv. Pavla ne razburjajo-nŽc^g^r v^fe'■■protestanti izrabljajo v Nemčiji in na Ahgižlkelhfler kakor se nam zdi, tudi v Skandinaviji papeževo boro-mejsko encikliko za nekoliko agitacije v prid svoji edino zveličalni cerkvi; poskusili so s tem sredstve-cem tudi na Avstrijskem in Ogerskem, dasi dobro vedo, da ne bode veliko zaleglo. Za nas, ki imamo prav tako malo vzroka navduševati se za protestantski kakor za katoliški klerikalizem, ima cel ma-lodane smešen prepir le zanimivost s politične strani. Konstatirati namreč hočemo, kako daleč vpliva Vatikan diplomatično na današnji ustroj in vodstvo države pri nas, na Ogerskem in v Nemčiji. Tam je že država deloma v parlamentu deloma diplomatičnim potom hladno izjavila, da ne pusti nikomur motiti konfesijonalnega miru v deželi — in naj si bo to tudi Vatikan in naj si brani isti še tako opravičena čustva svete katoliške cerkve. In v Vatikanu so hitro, sumljivo hitro odgovorili, da niso mislili nikogar žaliti, najmanj pa prijateljske in naklonjene njim nemške države. Cela stvar izgleda natančno tako kot prav klaverno umikanje. Ali bi ne bilo bolje, ako bi v Vatikanu vstrajali in bi nezmotljivi naš sveti oče kakor nekdanje čase govoril svojo mogočno besedo ter kaznoval državo, katera tako prav nič ne upošteva njegovih okrožnic ter jih ne pusti niti javno razglasiti? Ne torej v encikliki in njenih izjavah —v tem, da je Nemčija stopila temu majčkenemu agresivnemu poskusu Vatikana takoj na prste in ga hladno zavrnila, leži pomen enciklike za nas. Kako je pri nas in na Ogerskem? Kaloški škof Julij Varoszy je razglasil papeževo encikliko že davno prej, ko je izbruhnil vsled agitatoričnih prote-stanskih željic diplomatični konflikt z Nemčijo. Razposlal jo je v latinskem jeziku — in zagotovil je pozneje sam. da ne bo nevarna ne državi ne njenim vernikom enega in drugega veroizpovedanja, ker njegovi dobri župniki niti ne vedo toliko latinski, da bi jo razumeli in seveda potem razlagali vnetim katoliškim vernikom. Vprašal pa ni države za dovoljenje, pomislil ni na občutljive protestante — in rodil se je tudi na Ogreskem isti neprijeten konflikt ko v Nemčiji. Vprašanje je seveda samo, če bo gospod grof Khuen enako energičen ko njegov nekoliko mo- gočnejši kolega Hollweg v Nemčiji. Na Ogerskem ima katoliška cerkev svoje trdne postojanke ne le med ljudstvom, temveč tudi v plemstvu in na dvoru. Vendar pa je istotam mnogo protestantov — na celem Ogerskem menda okrog 5 miljonov — in ni dvoma, da bode država morala v interesu svojega prestiža storiti svojo dolžnost in zavrniti Vatikano-ve otročarije v dostojne meje, da potolaži protestante in kar je ravno glavno, da ne dovoli kakega neprijetnega precedenčnega slučaja. Pri nas na Avstrijskem cvete Vetikanu iz raznih znanih vzrokov še pšenica in čuje se od vseh strani, da škofje priobčujejo sedaj encikliko, ne mpr-da toliko zaradi obstoječih predpisov temveč morda še bolj zaradi tega, ker bi očividno radi poskusili moč katoliške cerkve, to se pravi bojujoče se cerkve v naši državi. No — na Dunaju ni sedaj nikogar doma. Bienerth si ogleduje v Inomostu v sladki zavesti odobrenega proračuna tirolske snežnike, parlamentarci si odpočivajo od svojega tako napornega in plodonosnega dela po toplicah — neugoden čas torej za protestantske in katoliške klerikalce. Prvi si brusijo losvonromovske kremplje na zakotnih shodih, kjer dobri nemški Mihel pri vrčku piva strme posluša o rimskih grozodejstvih, drugi pa po svojem časopisju, kjer napovedujejo strašen boj ne le protestantom, proti katerim itak nič ne opravijo, temveč še boli vladi, ako bi si drznila podučiti Vatikan. da ne gre dražit po nepotrebnem lojalnih avstrijskih protestantskih državljanov in pa raznim ne-vernikom v lastnem taboru, ki so danes iz komod-nosti in zavoljo različnih ugodnosti še krščeni ter imajo na ta način patent, da lahko ob priliki veljajo za dobre kristjane. Naše mnenje je, da bi države sploh nič ne brigalo, kaj pravijo brumni vatikanski možje o Karlu Boromeju in protestantih; ker pa je dobila cela stvai tokrat po zaslugi protestantskih klerikalcev politično lice, naj stori država svojo dolžnost in zavrne vatikansko agresivnost in slabe kardinalske dovti-pe. Danes se nikdo več ne boji, da bi nas snedle zaradi tega kobilice in bi nas mučila kuga in lakota, dokler bodo fukcijonirale železnice in bodemo imeli kaj denarja; treba pa je, da imamo mir pred enimi in drugimi verskimi fanatiki. Imamo pri nas precej druzega koristnejšega dela ko premlevati in prežvekovati vatikanske enciklike na njih tečnost ali v tem slučaju gotovo netečnost. Klerikalni tolovaji v Vrbju pri Žalcu. Čevljar Cokan od nahujskanih klerikalnih fantov napaden in smrtno nevarno ranjen. Jubilejna slavnost, katero ste priredili naši podružnici sv. Cirila in Metoda dne 17. tm. v Viranto-vem hotelu, je uspela v vsakem oziru krasno. Da bi se pa ljudstvu zabranila udeležba, priredil je naš kaplan v sosednji vasi Vrbje gledališčno predstavo v prostorih g. Nidorferja p. d. Gorjupa. Ko se po noči vrne kmet Jožef Korent iz naše veselice domov v Vrbje, ustavijo ga v neposredni bližini njegove hiše trije mlečnozobi, klerikalni petelini ter ga začnejo izpraševati, zakaj hodi na veselice v Žalec in za kaj ne v Vrbje? Ko jim Korent odgovori, da gre lahko vsak kamor ga veseli, začeli so se smrkolini v njega zaletavati, kakor obadi v letečega konja. Spoznavši nevarnost, v kateri se je nahajal Korent, skoči v bližnje gospodarsko poslopje po kidovne vile, da bi se mel vsaj s čim braniti, ker je vedel, da so klerikalni petelini takoj pripravljeni z noži. Med tem pa pride isto pot iz Žalca Ant. Cokan, čevljar iz Vrbja, kateri se je tudi vdeležil žalske veselice! Tudi tega so se lotili nahujskani klerikalni ščurki. Cokan je pa človek, kateri ne razume šale in kateri je z močno roko odbrcaval od sebe klerikalne podrepnp muhe in jih metal po tleh, da so se komaj pobirali. Pa njih število se je naenkrat pomnožilo — skriti so bili namreč v bližnjem hmeljišču in čakali na povelje — prav kakor razbojniki. Sedaj je postal položaj za hrabrega Cokana težavnejši in čez nekaj časa pade, ker mu je klerikalni tolovaj zasadil nož globoko v leve prsi, v neposredno bližino srca; vrhtega so prizadeli mu tolovaji več ran po rami, rokah in licu. Cokan je smrtnonevarno ranjen in je bil včeraj spo-vedan. Takšen sad rodi torej tisto seme, katerega sejejo naši »apostoli miru in sprave«; pa pravijo, da vera peša. Ni čuda! — Zahtevamo od c. kr. orož-ništva, da natančno preišče celo zadevo, osobito pa dožene, kdo je fante nahujskal in jim dal za pijačo. Naj se zlasti ostro zasliši kaplana Schreinerja in Je-harta v Žalcu. Politična kronika. SPOR MED HRVAŠKO-SRBSKO KOALICIJO IN BANOM DR. TOMAŠICEM. Po zimi je sklenila srbo-hrvaška koalicija z novim banom dr. Tomašičem pakt. ki je obsegal v glavnem sledeče točke: odstop pod banom Rauchom imenovanih odličnih uradnikov, volilna reforma na Hrvaškem in podpora vladnih kandidatov pri nadomestnih voiltvah v hrvaški sabor. Koalicija je izpolnila s svoje strani natančno pakt in sedaj je zahtevala izpolnitev tudi od vladne. Tega pa vlada ni hotela storiti — in ban dr. Tomašič je po sporazumu s Khuenom in dunajskimi krogi raje podal ostavko — katera ne bode sprejeta. Tomašič še ostane nadalje hrvaški ban in bode vladal naprej — ali s tem ali z novo izvoljenim saborom? To je važno vprašanje. Človek, ki je videl volilne uspehe Khuenove na Ogerskem in z železno doslednostjo izvršen načrt ustvariti enotno večino v parlamentu, bi prav LISTEK. Oče Kondelik in ženin Vejvara. 74 Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Jedlička se je pretirano sramežljivo nasmehnil in bilo mu je vroče od veselja, da je ,govor' končal. Dvignil se je še gospod Bečka in napil starima Vejvarovima in celi rodbini, potem se je odločil stari gospod Vejvara, da spregovori nekaj besed ,dobrim novim prijateljem', potem je zaklical gospod svetnik .srečo celi družbi in da bi se kmalu sešli', nato je odgovoril gospod Kondelik nekoliko nerodno na na-pitnico Bečkovo in Jedličkovo. Celi ta čas je sedel Slavlček na stolu kakor na iglah, pa zopet nepremično, glavo podprto v dlani. Govorniški uspehi ostalih mu niso dali miru, moral je tudi govoriti. Delal mu je sicer neprilike ogromni .frak' gospoda Kondelika ,v katerem se je skoraj skril, toda pogoste prejšnje zdravice so mu dajale pogum. Začel je polglasno, hripavo, ker ga je dušil velikanski strah, toda srečno je premagal začetek in je govoril — z daljšimi odmori seveda. Vil je svoje besede kakor v šopek ali bolje kakor v velik venec, tako da je bila včasih nevarnost, da izgubi svojo rdečo nit' popolnoma. Slavil je krasno nevesto in je izražal žalost, da je v tem mogočnem rodu (gospodu Kondeliku!), ki se je poročil s svežim bršljinom (z gospo Kondelikovo!) vzcvetela samo ena roža, go- spodična Josipina. Kako bi bil srečen, ko bi se ob njiju strani rdečil še eden popek, po katerem bi mogel poseči, on, prav nič boječ se trnja-- »No vrag ve, kaj vse še pride«, je rekel gospod Kondelik prav tiho, na kar ga je njegova draga polovica pošteno sunila v nogo. »--prav nič boječ se trnja, s katerim bi bila obdana--« »Slaviček, Slaviček«, je dregnil govornika stavbenik Bečka, kateremu se je zdelo to trnje že sumljivo, zakaj opazil je, kako je gospa Kondelikova zardela. Toda stric Vejvara, strugar, kateremu se je zdela primera neizrečeno lepa, je smatral sunek gospoda Bečka za nekako nesporazumljenje in je zaklical Slavičku: »Izvrstno, izvrstno!« »--na kar — je končal Slaviček — ker nima sreče, da bi dvignil čašo na srečo nevestine sestre, napije na zdravje cenjene in ljubeznjive družice svoje, gospodične Malke Miškove.« Družba je bila vsled mnogih napitnic že tako omamljena, da ni morda nihče izmed nje razumel pomen Slavičkovega konca, s katerim je bil ovil ta nerodni junak ponesrečenih idej . Gospod Slaviček seveda ni mislil tega tako. Revež ni vedel, kako bi slednjič prišel k svoji družici. Na njegovo srečo ni bilo več časa za to. Caše so že žvenketale in gospa Miškova se je hvaležno smehljala. Teta Vejvarova je tudi trčila, toda v tem trenutku ji je naenkrat šinilo v glavo, zakaj ni pravzaprav ena izmed njenih hčera družica? Gospod Bečka je pozneje predlagal, naj se stavijo uganke, spomnil se je tudi nekaterih deklamacij in ko je bilo tudi to izčrpano, je sedel k glasovirju v kotu in je začel igrati. Bil je sicer boljši stavbenik nego pijanist, toda svatje so se naplesali, da jim je tekel pot po obrazu in da so bili že vsi utrujeni. Bila je že ena ura po polnoči in nikdo ni niti pomislil na dom. Toda Vejvara in Pepica sta bila že dolgo časa sumljivo tiha in zdajpazdaj se je sklonil Vejvara k nevesti in ji je zašepetal posamezne besede v uho. Pepica ni odgovorila, samo kimala je z glavico ali pa se je kakor v zadregi ozirala po dvorani. Vejvara si je dobro zapomnil, kaj mu je rekla mamica Kondelikova približno o polnoči. »Fran«, mu je šepetala, «tebi in Pepici ni treba ostati z nami do konca. Ko bodeta utrujena, pojdita domov — toda zgubita se tako, da ne bo nihče tega opazil. Razbila bi s tem celo družbo. Najbolje bo za vaju, ako bodeta sama ...« In stisnila mu je roko, tako neizrečeno iskreno mu jo je stisnila, potem pa se je ozrla na Pepico. Od tega trenotka ni mislil Vejvara na ničesar drugega, nego kako bi ušla. Ta trenotek je slednjič prišel. Gospod stavbenik Bečka je ravno kazal nekako čarovnijo, vsa družba se je gnetla okrog njega. Torej sedaj! Vejvara se je dotaknil Pepice. Zdelo se mji je, da Pepica tega niti zapazila ni. Povlekel jo je torej Vejvara za rokav in ji je zašepetal: »Pepica — Pepica — pojdiva ...« Pepica je gledala predse kakor da bi sanjala —-Vejvari ni preostajalo ničesar drugega, kot da jo je prijel za roko in jo odpeljal. Odšla sta skozi zadnja vrata. — Pepica se je tresla in zdelo se je, kakor da bi se upirala. lahko mislil, da se hoče nekaj podobnega izvršiti tudi na Hrvaškem. Ne manjka glasov, ki trde, da je ban dr. Tom&šie zvil sedanji razpor takorekoč s trte; potrjevala bi te glasove pisava uradnih »Narodnih novin« v Zagrebu. Te se nikakor ne trudijo konflikta ublažiti in poravnati temveč še poostriti. Koaliciji se očita, da je izzvala krizo iz osebnih motivov (šlo se je namreč za osebo justičnega šefa Aranickega), ker v vprašnju železn. pragmatike ni nagodbe, da je ban ravno tako radikalen kot koalicija. »Pokret«, ki ima sedaj malodane vodilno ulogo med koalicijskim časopisjem, pravi tudi, da ni došlo do spora zaradi državnopravnih zadev temveč res zaradi Aranickega in drugih uradnikov. Ta odpust pa ni nikakor osebno, temveč politično vprašanje že zaradi tega, ker je koalicija opravičena h kontroli nad upravo, četudi se v eksekutivo ne vtika in ker je bil ravno ta odpust prva točka pakta. Vodilni krogi koalicije sploh ne smatrajo — vsaj javno — položaja za tako resnega kakor se dozdeva nam v Cislajtaniji. »Pokret« poroča, da se je izrazil nek vodilni član koalicije napram uredniku hrv. slav. dop. urada sledeče: Vest o bližnjem razpustu hrvaškega sabora ni resnična. Tak korak bi ne odgovarjal u-stavnemu mišljenju bana Tomašiča in niti minist. predsednika Khuen-Hedervaryja. Razun tega ni povoda zato, ker vedo merodajni činitelji vrlo dobro da bi ne imelo nobene svrhe ne uspeha. Khuen in Tomašič dobro vesta, da bi z novimi volitvami ničesar ne dosegla. Koalicija stoji čvrstejše ko kedaj poprej. Nove volitve bi imele samo ta uspeh, da bi ne videl niti jeden član bivše narodne stranke več hrv. sabora. Kajti ako jih koalicija pri novih volitvah pusti, propadejo. Razun tega je na Hrvaškem že v veljavi novi volilni zakon, s katerim je število volilcev pomnoženo od 42 na 260 tisoč. V roku treh mesecev ni mogoče urediti vseh volilnih priprav. Ako se hrvaški sabor tudi razpusti, ostanejo Hrvatom mandati v ogerskem parlamentu in začeli bi tam delati vladi velike težave. Vesti o razpustu sabora so plod želje po senzaciji in položaja ni treba tako črnogledno presojati. — No — upajmo, da je in da bo tako in da pomenja Tomašičev — sicer samo formalni — odstop uspeh koalicije, ker se je zgodilo prvič, da je hrvaški ban odstopil vsled konflikta z večino in ne vsled pritiska od zgoraj. Konečno še bodi omenjeno, da ne manjka na Hrvaškem uglednih glasov, ki prorokujejo koaliciji skorajšnjo smrt. »Obzor«, največji in najuglednejši hrvaški dnevnik, jo tudi že zapušča ... Zato bo prebitje te krize sila težavno. RAZBURJENI AVSTRIJSKI PROTESTANTJE. Iz Dunaja poročajo, da se je vrnil tje predsednik evangeljskega višjega cerkvenega sveta, sekcijski načelnik Pfaff na Dunaj, da bi posredoval v naučim'ministerstvu, ker smatrajo protestantje vladnO grajo za promulgacijo enciklike za prerahlo in nezadostno. Toda Stiirgkha ni na Dunaju in tako Pfaff ni ničesar opravil. Ni še znano, kake korake mislijo protestantje za nadalje storiti. NAPETOST MED GRŠKIM IN TURČIJO. Rimska »Tribuna« poroča iz Aten, da je kralj odložil svoje potovanje v neke francoske toplice. Iz Carigrada da so došle vznemirjajoče vesti o neprestanem ojačevanju turških čet na grški meji. ZAČETEK PRORAČUNSKE RAZPRAVE V BOSANSKEM DEŽELNEM ZBORU. Bosanski deželni zbor je pričel včeraj generalno debato o proračunu za leto 1910. Po poročilu glavnega poročevalca je pričel govoriti civilni adlatus baron Benko in se najprej opravičeval, zakaj vlada dosedaj še ni razvila nobenega programa. V svojem govoru je opozarjal, da je skupni minister bosanske finačne zadeve ponovnokrat spravil pred delegacije in tam razvil natančen program. Načela tega programa se niso spremenila z upeljavo nove ustave. Nadalje se je pečal z vprašanjem principa avtonomne ustave. Če se z gotovih strani povdarja, da vlada glede tega vprašanja prepočasi postopa, se mora V predsobi je Vejvara naglo oblekel nevesto, da ju ne bi kdo zalotil in zadržal, dvignil je vlečko, odprl vrata in jo peljal po stopnjicah. Čez par minut sta sedela v vozu in že sta drčala proti mestnim prodajalnam, okoli stolpa, po Žitni ulici, gori na Vinograde. Pepica je sedela v kotičku nepremično, kakot soha. Vejvara jo je takoj v začetku vožnje prijel za roko, sklanjal se je k nji in jo je pokrival z brezštevilnimi poljubi. Iz njegovega grla, ki je bilo kakoi stisnjeno, se je izvila tupatam kaka besedica, toda Pepica ni odgovarjala. Tresla se je narahlo in včasih se je zdelo, kakor da bi hotela svojo roko oprostiti roke Vejvarove. — — Izvošček se je vstavil v Čelakovskega ulici. Vejvara je pomagal Pepici iz voza, odprl je komaj slišno vrata, zaprl, in je nežno, previdno peljal Pepico, da se ne bi spodtaknila, da ne bi padla. Stopila sta pred stanovanje. Vejvara je vzel iz žepa ključ in je hotel odpreti. Toda ni mogel vtakniti ključa v ključavnico. Vejvara je še enkrat poskusil, slednjič je vprasnil voskovo vžigalico in je posvetil h ključavnični luknjici, kaj je tam pravzaprav. In zagledal je tam nekaj čudnega. V ključavnici je tičal ključ — od znotraj iz predsobe! »Pepica!« je zašepetal Vejvara ves zmešan. »V vratih je ključ!« In v tem trenotku so zaškripala znotraj neka vrata. povdarjati na drugi strani, da je ljudstvo za avtonomne principe le tedaj dovzetno, ako se mu jih počasi in sukcesivno dovaja. NEMIRI V PERZIJI. Iz Teherana se poroča: Še vedno se ni izsledilo morilca velikega duhovnika Said Abdulaha. Ljudstvo je skrajno razburjeno. Duhovniki prirejajo po mo-šejah shode in hujskajo proti tujcem, zlasti proti Armencem in bati se je, da se bo Armence linčalo. Pred vsem pa se zahteva, naj se pokliče na prestol prejšnji šah. Celjski sokolski zlet dne 14. avgusta 1910. Velika ljudska slavnost v celjskem »Sokolskem domu". Štajerske novice. Klerikalni divjaki in njihovi duhovni vodje. Na drugem mestu priobčujemo nad vse žalosten in značilen dogodek, ki se je odigral minulo nedeljo po noči pri Žalcu. Ni to prvi in ni zadnji: najkrepkejši argument za klerikalno politiko je postal nož in kol. — Stvar je povsod enaka: mladi, bojeviti kaplani gredo med kmečke fante in jih hujskajo proti »liberalcem«, lastnim starišem, tovarišem, proti narodnim društvom in obrambnim organizacijam. Sklad za obmejne Slovence in sveta obrt po cerkvah neseta mastne dohodke: denarja za pijačo je torej dovolj in množe se prizori, ko se po gostilnah objemajo in navdušujejo za sveto vero pijani kaplani in kmečki fantje, s čukovskom znakom na prsih. Kdo je odgovoren za dogodke v Vrbju pri Žalcu? Ali tisti fantje, ki so čakali kot tolovaji v hmeljišču in na cesti na ljudi, kateri so se vračali s Ciril-Metodove slavnosti v Žalcu — s prireditve torej, ki služi edinole narodnim namenom in ki ni imela nič političnega, še manj pa brezverskega v sebi. Ne — niso fantje odgovorni, saj so jih zapeljali duhovniki s pijačo in denarjem; nahujskali so jih v Vrbju in v cerkvi v Žalcu. Zahtevamo od državnega pravdništva, da natančno preišče, kaj se je isti dan govorilo pri predstavi v Vrbju, kaj v žalski cerkvi, kje sta se mudila in kaj sta govorila isti dan oba žalska kaplana, zlasti Schreiner. Opozarjamo državno pravdništvo na dogodke, ki so se godili za Schreinerjevega kapla-novanja na Dobrni. Pravica mora na dan in Coka-novi morilci morajo biti najstrožje kaznovani! Bil bi že skrajni čas, da bi okrajna glavarstva strožje nadzorovala hujskajoče kaplane po deželi — kajti kakor kaže slučaj v Vrbju, so že na Sp. Štajerskem javna nevarnost za red in mir; saj ljudem, ki niso duhovniški podrepniki, kmalu ne bo več varno hoditi po klerikalnih vaseh! Ali se bo naši javnosti kmalu vbudila vest, da bode začela neizprosen boj proti klerikalizmu in pogubnim njegovim posledicam? — Iz Žalca. Pred par dnevi je bil v »Slov. Nar.« dopis iz Ajdovščine, v katerem se povdarja. da smo Slovenci v obče premalo ponosni. To je gola resnica. Ko smo v nedeljo zvečer spremili naše goste na kolodvor, pripeljali so se z vlakom tudi vdeleženci nemške pevske veselice, > katera se je priredila v Velenju in katere so se vdeležili tudi nekateri Žal-čani; njih imena še zamolčimo za danes. Po prihodu vlaka je bilo vse mirno; ko pa smo se poslavljali od svojih gostov, zadonel je krepki »živijo!« To je dalo »Nemcem« povod, da so začeli s svojim »Heil« in prepir se je začel ter nadaljeval, da je vlak odrinil. Sredi Žalčanov je stal Žalčan, kateri se je vdeležil velenjske nemške veselice ter klical na ves glas: »Heil Cilli!« To je skrajni škandal! Tega Žalčani ne smejo trpeti, ker si ne smejo zgojiti gada na lastnih prsih. To človeče pa išče vedno rad našo narodno družbo in se s Slovenci kratkočasi. Ali ne bo kazalo temeljito obračunati z njim? Jubilejna Ciril in Metodova slavnost v Žalcu. Savinjska kri, če vskipi v plemenitem navdušenju, in če nebo prijazno razgrne svoje vedro lice črez našo ravan, črez krasni venec gora, ki jo obdaja, tedaj je pri nas lepo. Tak dan je bil 17. julij, naš Ciril in Metodov jubilejni dan. Bila je to res prava ljudska slavnost, kakršno srno si jo želeli. Počastil nas je s svojo navzočnostjo celo prvomestnik osrednjega odbora naše Ciril in Metodove družbe, ki ga je mala Nina Kunejeva tako navdušeno pozdravila, da nam je seglo v srce. Naši savinjski pevski zbori so krasno tekmovali med seboj. Celo poglavje bi se dalo napisati o tem lepem petju. In šotori! Ali ni bilo to vse tako lepo. tako vešče prirejeno? In naše Sa-vinjčanke, ki so ta dan stopile v službo za plemenito narodno delo! Ali niso izpolnile svoje naloge v polni meri? In naš sokolooki Benjamin Kunej! Ali ni zopet pokazal, kaj se reče izpeljati lepo narodno prireditev? Ali naj imenoma navajamo požrtvovalnost od-bornic in odbornikov naših obeh Ciril in Metodovih podružnic, naših gospe in gospodičen, ki so tako prijazno delovale v šotorih? Ali naj navajamo blago-dušne darovalce iz vSeh krajev naše Savinjske doline? Ne! Samo zahvala in čast Vam vsem! Z rodoljubnim navdušenjem nas je na novo napolnila, najkrasnejše spomine nam je utisnila ta slavnost. Svetle kronice, ki so se položile domu na oltar bodo pa zavzemale v družbinem izkazu častno mesto. Zakaj je slovenščina dobra? Celjski fotograf Pe-rissich je eden tistih ljudi, ki se jih vsak čas najde med najzagrizenejšimi hajlovci v celj. »Deutsches Haus« in drugod. Sedaj je pa preplavil celo Savinj- sko dolino s plakati, kjer se v prav čedift-bito o organizaciji, je v Gornjemgradu razprg)fljj[>l g. Ivan Rebek, v Mozirju pa poleg g. Rebeka še.-g. čretriik iz Št. Jurja ob J. ž. Oglašali so se na obeh shodih tudi obrtniki s svojimi težnjami. Nož in kol v ptujski okolici. V ptujsko bolnišnico so pripeljali včeraj viničarja Andreja Merea tz Krčovine, kateremu je viničar Jurij Bezjak preparal z nožem trebuh in kmečkega fanta Martina Kram-bergerja, kateremu je nekdo v Kureževi gostilni v Podvincih ubil lbbinjo. Šnaps in sveta vera rodita.v ptujski okolici vzorne sadove. Iz štaj. dež. šol. sveta. Sklenilo se je fJž^rili ljudsko šolo v Pečicah (kozjanski okraj) v dvoraz-rednico. — Imenovani so def.: v Orli vasi p$j|3ra-slovčah suplentinja v Zibrki Ana Brišnik;^J^lji|gl prov. učitelj istotam Ferd. Kovačič in v larpiiini prov. učiteljica istotam Marija Lenart. — V ž&ČSshi pokoj je stopil def. učitelj pri Sv. Jakobu g. Friderik Zinauer. a Hivi Zvišani tarifi Juž. železnice ostanejo v vdiavi. Uprava Južne železnice je dobila od obeti ^d dovoljenje za 7% povišanje tarifov samo za tekoče leto. Zaradi tega hoče uprava doseči v dogiedn£m času podaljšanje teh udobnosti od obeh vlad. Av-spicije z arešitev v prilog železnice so zelo ugodne. V postelji obstreljen. Pred itekaj dnevi je prišel v stanovanje strojnika trboveljske premogovne družbe Ignacija Bobovečki v Lokah, občina Trbovlje, nek neznanec ter brez vsakega vzroka vstrelil z revolverjem proti Bobovečkemu, ki je spal v postelji. Kroglja je zadela Bobovečkega v desno stran prsi ter so ga prepeljali težko ranjenega v ljubljansko deželno bolnišnico. p Nekaj za »Štajerca«. Nemci in nemškutarji nam kaj radi očitajo, kako različno govorijo Slovani, tako da drug drugega ne razumejo. Tukaj podamo naslov knjige, ki se je tiskala lani in sicer v jedfišm izmed germanskih jezikov; glasi se tako-leT-iDen offentliga barnbespisningens samhalleliga bety$el-se«. To je celo resno, ni morda kaka šala. Pozivlje-mo naše nemškutarske sodeželjane, naj bi nam-hla-govolili povedati, kaj pomenijo te besede. Kaj sfkvi-mo, da Linhart v vsej svoji nemškonacijonafri^re-negatski nadutosti niti ne sluti, kaj se to pravi? Druge slov. dežele. Sokolsko slavje v Zagorju. V nedeljo je bilo v Zagorju* ob Savi slavnostna otvoritev ta-mošnjega „Sokolskega doma'1. Udeležba je bila ogromna ne le s strani sokolstva, ampak tudi s strani drugega občinstva. Slavje je bilo triumf sokolske misli. Udeležilo se ga je deloma korporativno deloma po korporacijah nad 20 sokolskih društev. Ljudstvo je z navdušenjem pozdravljalo sokolske junake. V imenu Zagorskega Sokola je pred „Sokolskim domom" starosta dr. Zamik sve- čano obljubil, da hoče s svojo četo braniti in varovati noVi^flom. Otvoritev se je na slovesen način i^V^ila. Slavnostno razpoloženje so skušali ■ l ij TT i' motitije^ekateri sumljivi individiji. Iz steklarne so neki i r demokrat j e Sokole izžvižgali, a ti se zato niso zmenili. Hujše je bilo, da so bili na večer napadeni nekateri udeleženci slavnosti tudi dejanStfc^ln da so štiri osebe bile celo ranjene, in Sicer ^iftži; med njimi jteprevidela, da brez denarja ne more živeti, in Šia je k župniku Hierscheju ter prosila, naj ji da 500 K nazaj. Ko je še vkljub sladkemu prigovarjanju župnika vztrajala pri svoji prošnji in; začela celo zahtevati, se je župnik odrezal, da debata nima več, ker ga je poslal škofa v Ljubljano. Kaj sta se nadalje menila župnik in ženica, o tem — zgodovina molči. Čaje se le, da je žena postala precej odločna. Pa je res tudi že skrajno nmazano, da škof na tak način berači za sebe pod kriuko daril za cerkve. Tu človek ne more dragega reči ko: sram ga bodi! Imenovan je za c. kr. stavbenega adjunkta pri dež. vladi v Celovcu absolvirani tehnik pl. Moser. Za pogorelce v Črni je prišlo na dež. vlado da*ov 9016 K 66 vin. Za (&ermanizacijske svrhe v Trstu in Istri, t. j0}Ba Itamošnje nemške ljudske in meščanske Šoift' \se je izdalo doslej na stroške davkoplače-vaiceV nad pol miljona kron. In k temu piidejo šeHbghimni stroški za nemške srednje šole rav-not&m. ' ^remenski preobrat. Tudi 18. julij je bil le!p, soparen in vetroven. Toplomer je še ob 7. zveoeiri;kazal 26° C. Vetrovni tok je odločno krenil'Jnajugozapad ter z vstrajnostjo in močjo od-vrbil' nagnenje k lokalnim nevihtam. Zunaj naših dežel pa so morali biti večji vremenski izgredi. Kakor kaže situacija večera 18. julija, se nam obeta, tekom 48 ur vremenski preobrat. Vpelje se s pojavi večjih neviht (smer zapad- jagozapad). Njih vplivi zadenejo kolikor toliko tndi ob naše in kraje sosednjih dežel. Glavno izhodišče pa bodo najbrže kraji ob vzhodnih Alpah, ogrska nižava te?nfei$jine na daljnem jugovzhodu. To bi bila prognoza iz večerne situacije 18. julija. Vsekakor je f gdt6tfb, da se bližamo, oziroma smo že v ob- med^n Izrednih vremenskih pojavov, katerih izvor ilLTiO j6in|gy)ai jagozapad. Ilrvaška šola v Pulju — podržavljena. Javili smo že, da je podržavljenje italijanskega gimnazija v Pnlja vezano na pogoj, da dežela preVzamie' v svojo oskrbjo tamošnjo šolo istrske dražbe Cirila in Metoda. Sedaj javljajo, da sta dotični dogovor že podpisala deželni glavar dr. Rizzi in puljski župan dr. Vareton. Tudi pri tej priliki pa se je uveljavilo staro grenko izkustvo, da roka, ki daje nam, ni niti od daleč takb poslužna, kakor ona, ki daje našim nasprotnikom. Dočim država že z začetkom predstoje-čega šolskega leta prevzame italijanski občinski gimnazij v Pulju, prevzame dežela družbino šolo šele s pričetkom prihodnjega šolskega leta 1910/1911! Iz državne železniške službe. V državno . f^o n j želegppko službo sta vstopila kot volonterja Ro-berlH^ierzoe, v Podnartn-Kropi in Rafael Ogrin v Kranju. Prestavljeni so: oficijal Karol pl. Hell-mayf iz Ljubljane k ravnateljstvu oddelek VII.; stro|^" adjunkt Ludovik Trdina iz ljubljanske kurilnj,^, Jk ravnateljstvu oddelek IV.; adjunkt Pavel Jereb iz Gorice (državui kolodvor) kot načelnik v Ljubljano (dol. kolodvor); manipulantinja Lavra Z4(fSrmaun iz Bleda v Kraaj. Novi Lurd. Prepir med župnikom in njegovimi verniki. ifun Z Dolenjskega, meseca julija. »Religija pomenja več ko samo vero na boga; kakor si misli navadna omika po svojih človeških lastnostih, ampak pomenja duševno kulturo. Religija je tila vedno filozofija ljudstva, ona je prinesla zvezno idejo V neredni kup dejstev, ona je držala mase ljudstev na enkrat pridobljeni duševni višini. Pod sankcijo religije posameznemu naložene dolžnosti so bile istemu pravi kažipot v ureditvi vsakda- njega življenja v smislu pameti in kulture. Našo nravnost, našo javno vest, altruizem (to je sistem dolžnosti proti drugim, vzajemna pomoč) dolgujemo religiji. S tem, da je človeka učila stremiti po občnem, povzročevala je hrepenenje po naukih, po vedah, vzbujala je dela umetnosti in dala razumu povod za razmišljevanje. Religija je človeški notranjosti prilagodena etika, nravnost, sredstvo, da se drži altruizem: religija je vzbujala lepše čustvovanje in ga še vzbuja.« Kat. cerkev ima menda med bogoslužjem vseh ver najlepše. Pametni ljudje so ga ustvarjali, prirejali tisoč let. Prilagodeno začetkoma kmetiji, dopolnjevalo se je v srednjem veku v mestih, katera dopolnitev je vplivala tudi na meščanske kroge; iz samostanskih cerkva je bogoslužje prišlo mej meščane in ustvarilo one prekrasne cerkve v nekaterih mestih, katerim se čudi ves svet ;bogoslužje je vplivalo dosti časa na meščanstvo in zraven tudi na kmeta, ki je prihajal v mesta. Ako vprašamo, kak vpliv so imela in imajo veroizpovedanja, dobimo morebiti odgovor v gori citiranem umovanju židovskega pisatelja. Izraz kat. bogoslužja je tudi posebno češčenje Marije. Ako jemljemo verstvo tako, kakor ga označuje sociolog žid v navedenih stavkih .se vprašamo, kako je v tem oziru v nas Slovencih. Lahko to pojmovanje potrdimo z ozirom na slov. ljudstvo in ves, jugosi. svet. Za naše mase je versko čustvovanje tudi kultura te mase, je filozofija našega ljudstva. V našo maso je še prišlo malo spoznanja naukov modernih ved; malo vpliva umetnost na njo; kar so zidovi učili, 10 zapovedi velikega Žida in nauki Kri-stovi so po večjem še vse duševno bogastvo naše mase, dasi ista že nekoliko pojmuje gospodarske in duševne prikazni zdajšnje velike posvetne kulture. Naša masa na kmetiji nima dosti razveseljevanja. Ako pogledamo mej druge narode, in pogledamo našega kmeta pri delu, moramo reči, da ga ni daleč okolo tako marljivega kmeta, kakor je naš slovenski. Kaj je pa življenje, če je le delo, pomanjkanje, kaj je vse teženje, ako ni kaj veselja vmes! In naš kmet sja vživa tako malo! — Bili so včasih na kmetiji lepi svetki.žetve, trgatve, praznovale so se svatbe,takq da je vsa vas sodelovala in veselje vživala. Te lepe veselice so zginile, fabrika jih je pregnala iz kmetije. Šolan v naravoslovnih vedah zdajšnje dobe, gleda sedanji omikanejši svet pomilovalno na že precej star kult kat. cerkve; Ali isti daje našemu kmetu vendar Ie dosti duševnega veselja, lepšega čustvovanja. Ta kult ima svoje veselice v vseh poletnih časih in češčenje Marije spaja versko, nadzc-meljsko in naravno čustvovanje. Brez boginje ljubezni nobena religija ne more obstati in v katoliški je najti dosti upoštevanja tega naravnega zakona, ki je glavni činitelj v življenju. Slovenci imamo svoja božja pota; ista so posebno stara oblika bogoslužja. Ista so podvržena modi. i, Vse na svetu se enkrat preživi in treba je ravnateljem kakega bogoslužja skrbeti za premenitev posameznih oblik — vse je podvrženo modi. Zdaj se časti tudi pri nas »lurdska mati božja«, kar je nekaj novega v obliki. Kapelice, drage kapelice se zidajo njej v čast in na večer vidimo vaška dekleta, kako venčajo mater božjo in jim pomagajo zraven fantje, makar se tudi objame tu prav srčno kak življenja poln mladi par. Saj je Marija čuvarica ljubezni. Božja pota nastanejo prav na tihem. Naenkrat se je prikazala mati božja kje mej vejami kakega drevesa, ali nad kakim studencem. Tako v francoskem Lurdu. sedaj najslavnejši božji poti na kat. svetu. Tudi mi Dolenjci bodemo imeli v kratkih letih prav obiskano božjo pot »lurdske matere božje« v Rakovniku nad Št. Jernejem. Med ljudmi je razširjena pravljica, da so menihi kartuzijanci v bližnjih Pleterjih našli pred 5 leti podobico lurdske matere božje na skali v hosti v Rakovniku, izpod katere priteka studenček. Jeden menihov je vzel podobico sabo ter jo hranil v svoji celici. Drugo jutro podobice ni bilo na prostoru, kamor jo jeshra-nil menih. Pot vodi meniha zopet k skali v hosti; tam najde podobico. Zopet jo vzame seboj in zopet jo najde drugi dan na skali. Zdaj se postavi podoba lurdske matere božje na skalo in mala strehica nad njo. Letos po preteku jjetih let že prihaja sto in sto ljudi k tej materi božji in studenček je že obokan in lepo ograjen. V lepo šentjernejsko ravnino na Do lenjskem je za kmeta hvaležen izlet. Imamo tam dobre kmetije in ta naš svet je ploden. Gozd. travnik, polje, vinogradi ob Krki, v vznožju še lepih bukovih host na Gorjancih in ta novi Lurd gori v hosti z razgledom po vsej ravnini do Posavja, Krškega. Brežic, s Kumom, Lisco in Bočem v daljavi! — Prav lep del najplodnejše Dolenjske! Tukaj se dobi jesti, kar si želiš in dobiti je dobra kapljica. In ljud-svo je ljubo, pametno, ni izstradano, ima dosti jesti, stanuje v lepših hišah. Od maja do oktobra se vozijo dekleta .fanti, starejši ljudje na lojternicah na to božjo pot. Veselje vlada na vozeh, pa tudi kako kočijo iz mest je videti. Primitivno je še vse v novem Lurdu, kmetje in fantje oskrbujejo to svetišče. Ali narod je blagoslovil ta kraj kot svetišče; višje duhovništvo še stoji v ozadju, a ne neprijazno; nižje duhovništvo je vneto za to božjo pot; le župnik v Št. Jerneju se jezi nad posvetnimi oskrbniki te božje poti; — pravi, da je njegova cerkev zaradi te božje poti prazna in ne gre, da bi posvetnjaki oskrbovali denar, ki ga dajejo romarji. Baje so že romarji več tisoč kronic podarili za vzdrževanje svetišča. Nekaj se hoče tudi že o čudežih govoriti in nevarnost je, da sezidajo bogati franc. kartuzijanci v novem Lurdu cerkev in farovž ter pridejo tje menihi. Ako se kateri duhovnik zaradi te božje pot jezi, ni vzrok tej jezi »neumnost« tega češčenja, ampak dotični posvetni duhovnik morebiti ne bi rad menihu prepuščal vodilne uloge, saj je bil posvetni duhovnik skozi tisoč let zapostavljen in menih nositelj vsega, kar se je reklo izobraženost in duhovniška vpliv. Ali objektivno sodeči duhovniki se veselijo take vneme in privoščijo tudi menihom kaj dobrega, saj je vsa cerkev bogata,' ako je tudi meništvo in vpliv na ljudstvo kaj vreden. Jezica šentjernejskega župnika tedaj nič ne šteje, njegov kaplan Kolbezen se je prebito malo brigal za njo. Ali prišla je žalost v ta naš novi Lurd. V bližini novega Lurda je živel umobolen človek Tičar. Ta je potrgal vse okraske okolo podobe lurske matere božje v Rakovniku, nanesel drva in kanil vse zažgati; vrgel je celo podobo matere božje na grmado. Skoz teden dni je Tičar škodo delal v tem svetišču. Oskrbniki božje poti so upeljali stalno službo straženja, šli so nekateri v Št. Jernej in v Kostanjevico prosit k županoma, da se odstrani tega umo-bolnega človeka. Peljali so ga enkrat v Št. Jernej k orožnikom, ko so ga zalotili pri razdejalnem delu pri svetišču v novem Lurdu. Zupana in orožniki so dejali, da ne morejo pomagati in izpustili so človeka, ki si je v glavo ubil, da mati božja tam, kjer je zdaj ne sme biti. Ali, ko so mislili, da se je Tičar že umiril jim je enkrat vse razdjal, pobil in požgal; le podoba matere božje je ostala še precej cela. Možje in fantje so šli na to iskat Tičarja. Zvezali so mu roke, pripeljali ga k svetišču in ga privezali na železno ograjo pred njim; jednega so poslali k sodniji v Kostanjevico, ki je imel prositi, da pride kdo in vzame tega škodljivca seboj. Predenj je mož odposlanec prišel v Št. Jernej, Kostanjevico in predenj je prišla pomoč od sodnije, je preteklo dosti časa .Zbralo se je dosti ljudi okolo umobolnega privezanega reveža. Posebno ženske so bile razgrete in so hotele ubiti Tičarja in pripraviti gromado, da ga na njej sežgo. Tepli so ga tudi nekateri. Umobolen revež je bil navezan na železni ograji več ur, dokler ni prišla komisija od sodnije v Kostanjevici, ki je vzela Tičarja seboj. Dalo se mu je pa jesti in piti in trpinčenje istega se je ustavilo že po treznejših kmetih. Tičarja je potem oblast res poslala v norišnico, ali sodna o-blast je tudi pričela preiskavo proti tistim, ki so Tičarja zvezali in štirje teh versko vnetih mož ter en fant so bili pri okrožnem sodišču v Novem mestu krivim spoznani hudodelstva javne sile, ker so človeku vzeli prostost, nad katerim jim ni bilo oblasti in katerega niso mogli imeti za nevarnega, škodljivega človeka. Bili so obsojeni na 4 mesece do 6 tednov težke ječe. Župnik v Št. Jerneju, Anton Les-jak, se je veselil tega, da so kmeti, njegovi farani prišli v preiskavo in na obtožno klop. Pisal je ta mož, ne da bi ga kdo od sodnije pozval, usiljajoč Sv sodniji, okrožnemu sodišču v Novem mestu pred obravnavo sledeče pismo:; Slavnemu c. kr. okrožnemu sodišču v Rudolfovem. V kratkem mislim bode pri sil c. kr. okrožnem sodišču glavna razprava proti Karlu Piletiču et con-sortes. Skoro gotovo se bode vprašanje dotaknilo tudi tu uslužbenih duhovnikov, kako stališče zavzame nasproti tem »lurdskim« zmešnjavam tukajšnji farni predstojnik? Zato podajam ad informationem si. c. kr. okrožnemu sodišču sledeče poročilo: I. Vsi tu uslužbeni duhovniki smo bili in smo še nasprotniki tem lurdskim burkam. Nobenega tozadevnega dopisa v »Dol. Novicah« ni pisal kak duhovnik. Izjemo pri tem dela le gosp. Leop. Kolbezen, bivši kaplan tu ,sedaj v Mirni peči. II. Zakaj so K. Piletič ect. taki lurdski gorečniki? Iz same dobička-željnosti. Parcela, na kateri je studenček in podoba, je last njegovega očeta Jerneja Piletiča. Tu je napravil sin ali oče oštarijo (Buschenschank), kjer se prav krepko popiva. On je pa tudi — in to je poglavitno — ,Šacmeister' ondi nabrane miloščine in ta ni mala. Jakob Bukovec ima blizu ondi malo bajtico Rakovnik št.3. in je tudi nekak pomagač pri izpraz-njevanju ondotnega nabiralnika. Tomažin Viktor, po poklicu sobni slikar ,sedaj pa prodajalec raznih de-vocinalij ter nad vse goreč razširjevalec lurdskih »čudežev«. Zato bi bilo prav, da se pri tej priliki III. kliče Karol Piletič na odgovor: a) kje je dobil dovoljenje, da je ondi napravil nabiralnik (Opferstock), kar nasprotuje dvornemu dekretu z dne 16. junija 1784. Cf. Danbr. pg. 520. b) Kam so zginili tisočaki darovanega denarja? Po našem računu bi to znašalo že okrog 3000 K! v posojilnici je pa samo 488 K. c) Kdo mu je dal oblast sploh ondi denar pobirati brez vsega nadzorstva? d) Kje je dobil privoljenje ondi zidati in z bazenom in vodo ljudi varati, ko mu je farno predstojništvo pisalo, da ne sme nič zapo-četi, dokler knškf. ordinarijat v tem kaj ne ukrene. O druzih nerednostih ondi se bode poročalo c. kr. okrajnemu glavarstvu. Zdelo se mi je potrebno si. c. kr. okrožnemu sodišču vso zadevo pojasniti. Tako ne more dalje iti, da bi se tolike svote zaupale ljudem, ki so vedno v denarni stiski in to brez vsake kontrole. Farni urad v Št. Jerneju, dne 13. junija 1910. Anton Lesjak mp., župnik. V tem pismu se nahaja več neresnic, mej tem ta, da je parcela, na kateri se nahaja studenček in podoba matere božje, last očeta jednega teh k, n-vanih nesrečnežev, ali last druzega kaznovancev; župniku v Št. Jerneju se lahko pove, da so ti ljudje katere je skušal pripraviti v nesrečo, versko uneti in skoraj bi rekel, nekateri tudi morebiti preveč vneti. Anton Lesjak se je šentjernejskim župljanom s takim nastopom hudo zameril. In tudi drugim. In Zagrebški oooooooooooooooooooooo kot tovarniško znamfoo priporočujemo ff^/tJ^/^J/f^t prida tek / kot priznano 1lU/"iMfij£ za k a v o ! si. žagan Y1655, i HO t zdaj pokličem zopet v spomin začetkoma navedeno pojmovanje o religiji. Duhovnik se je vmešaval v to kazensko stvar, ko je vse občinstvo v kraju sodilo, da so ti ljudje le hoteli braniti svoje svetišče, ohraniti ga hoteli pred daljnimi poškodbami, ter da so bili prepričani, da ne storijo kaj hudega, ako Tičarja zvežejo in ga izročijo sodni oblasti. Kaj so župniku vendar hudega storili ti kmeti, ki nikdar ne bodo prišli do zavesti, da so storili kaj napačnega, kateri so vsi učenci duhovništva kat. cerkve, s tem, da so svoje svetišče branili pred umobolnim človekom? Braniti je treba take ljudi, ne pa proti njim sovražno pisati; slabo stoji duhovniku tako nehanje. Ako su kmeti trdo ravnali z ubogim umobolnim človekom, je pa to šteti na račun cerkvene vzgoje, ki v umo-bolnem človeku še danes vidi po hudiču obsedenega človeka. Naš kmet še tako pojmuje; hudič je pa včasih glavni predmet nauka iz leče v naših krajih. In to je storil zastopnik zistema, ki naravnost izbuja verske vraže, ki jemlje denar za molitve za ozdravljenje kakega prasca, ki ljudi podučuje, da je hudič, da isti obseda ljudi in ki uči, da ima kat. duhovnik sredstva, ga izgnati ,tako ravna zastopnik zistema, ki sam v cerkvi »Marije pomagaj« v Brezju na Gorenjskem pred podobo tamošnje matere božje zavijaje oči kleči in njene čudeže iz leče oznanja zastopnik zistema, ki ljudstvo uči, da je kat. duhovnik mogočnejši kakor sam Bog. Omenjam, da škof, njegovi preleti m vse drug j duhovništvo odobrava to češčenje matere božje v hosti v Rakovniku. Vsako nedeljo pripelje kak duhovnik svoja dekleta na to božjo pot. Podal sem sliko iz našega kmetskega življenja. V njej se vidi vernost našega kmetskega človeka, vnetost za svoje verske ideale, nevednost ljudstva v znanju kazensk. zakona in nauk istega s sredstvom ječe. Na drugi strani pa se vidi kat. duhovnika, ki je tako dobrosrčen, tako zgolj angelj ljubezni in usmiljenja! Koliko kulture pomenja pri nas religija! Premišljujte to možje na kmetiji in v farovžih! Po svetu. Jubilej kneza Nikole. Belgrajski »Novi List" poroča iz dobro informiranega vira: »Kolikor je do zdaj znano, posetijo ob priliki jubileja kneza Nikole Cetinje: prestolonaslednik Aleksander, ki bo čestital knezu v imenu kralja Petra; minister za zunanje zadeve dr. M. Milovanovič, ki pojde v Cetinje v imenu vlade, in posebna misija. Bolgarski car ne pojde na Cetinje, temveč pošlje prestolonaslednika Borisa. Italijanski kraljevski par in avstro - ogrski prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand, so že prijavili svoj dohod na Cetinje. Razventega posetijo še od vladarskih gostov Cetinje: grški, ruraunski in turški prestolonaslednik in eden ruski veliki knez, potem po en princ iz vladarske hiše nemške in angleške. Bosansko agrarno vprašanje. Iz Sarajeva poročajo, da hoče vlada še v teku saborskega zasedanja predložiti zakonsko predlogo o rešitvi agrarnega vprašanja na podlagi fakultativnega odkupa kmetov. Vsled tega bo zasedanje trajalo najbrže še meseca avgusta. Izvolil se bo agrarni odsek, ki bo začel delovati, da omogoči rešitev vprašanja še v jesenskem zasedanju. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. SLOVANSKI KORESPONDENČNI BUREAU. Belgrad, 19. julija. Po poročilih tukajšnjih listov se bode vršil kmalu v enem izmed slovanskih glavnih mest pogovor o podrobnostih glede ustanovitve slovanskega korespondenčnega biroja. — Vodja bodoče prve filijalke tega zavoda v Pragi se bode kmalu lotil organizacije izmenjavanja brzojavk. UTIS RUSKO-JAPONSKE POGODBE V PEKINGU. Peking, 19. julija. Rusko-japonski dogovor je vzbudil tukaj mnogo skrbi glede bodoče usode Mandžurije in glede splošnega političnega položaja. — Spremenil se bode pod utisom teh dogodkov vladni režim na Kitajskem in se bodo poklicali na čelo važnih državnih uradov odločni in pošteni možje. TURČIJA SE PRIBLIŽA TROZVEZI? Carigrad, 19. julija. Turški veliki vezir se bode sestal v Marijanskih toplicah na severnem Češkem z grofom Aehrenthalom. Šlo bode za bodoče zbli-žanje Turčije in trozveze. VSESRBSKI KONGRES. Belgrad, 19. julija. »Večernje novosti« predlagajo, naj bi se po vzgledu vseslovanskega sklical vsesrbski kongres, ki bi razpravljal o skupnih kulturnih zadevah srbskega naroda. Vsled rivalitete med posameznimi srbskimi plemeni pa bode ta načrt težko izvršiti. ŽELEZNIŠKA NESREČA V AVSTRALIJI. Meibourne, 19. julija. Število ranjencev pri železniški nesreči na postaji Rismond znaša 114, med njimi 33 težko ranjenih. PROMULGACIJA BOROMEJSKE ENCIKLIKE. Praga, 19. julija. V danes izišli 7. številki nadškofijskega uradnega lista je priobčena Boromeje-va enciklika v latinskem jeziku. V cerkvah pa se je ne bo tu kakor na Dunaju naznanilo. (V lavantinski škofiji je bila enciklika uradno razglašena že 1. jul. Op. uredn.) VELIKANSKA ŽELEZNIČARSKA STAVKA V KANADI. Ottawa, 19. julija. Sinoči je bila razglašena stavka železničarjev na Grand Trunk Railway in Central Vermond Railway. Narodni gospodar. YII. poročilo južnoštaj. hinelj. društva o rasti hmelja v drugih krajih. Žatec, dne 15. 7. 1910. Tendenca hmeljskega trga je bila minuli teden umikajoča se. Plačevalo se je za 50 kg od 176—184 K, za prima pa nekaj kron več; za hmelj iz leta 1908 je bila pa cena od 56—60 kron za 50 kg. Vse zanimanje je že za letošnji pridelek. Stanovitno neugodno vreme je naše upanje nekoliko potlačilo, ker so slaba hmeljišča toliko trpela, da se ne bodo mogla popraviti; zdrava hmeljišča so lepa in krepka. Vendar so pa med njimi tudi ona trpela, koja so že cvetela in kojih cvet so aničile mrzle noči. Le stanovitno toplo vreme b, zamoglo učinkovati, da bi se hmeljska rastlina ugodno dalje razvijala; če imamo sedaj tudi toplo po dnevi, vendar so noči še hladne, kar škoduje posebno cvetju. Zadnji čas so se prikazali po hmelji-čših tudi škodljivci; v nekaterih krajih imajo hmelj-sko uš. v drugih pa še nevarnejšo hmeljsko stenicc. »Saazer Hopfen- u. Brauer-Zeitung.« Norimberk, dne 16. 7. 1910. Vsled ugodnega vremena je tudi stanje zdravih in škodljivcev prostih hmeljišč ugodnejše. Tendenca na trgu je nespremenjena. Horb (Virtenberško), dne 15. 7. 1910. Nekaj dni smo imeli lepo, toplo vreme — danes pa imamo zopet dež. Zemlja in rastlina se kar ne moreta posušiti. Rastlina je vedno vlažna in se ne more znebiti rjavkaste barve. »AHg. Brauer- u. Hopfenzeitung«, Tržne cene. Dunaj, 18.julija. Borza za kmetijske pridelke. Pod utisom lepega in gorkega vremena je bila na borzi odločno medla tendenca. Pšenica je bila za 10, rž za 5 vin cenejša. Tudi koruza je nazadovala za 5 vin. Budimpešta, 18. julija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'31, pšenica za april K 9 55, rž za oktober K 6'99, oves za oktober K 713, koruza za jalij K 5'71, koruza za avgust K 5'69, kornza za maj K 5'63. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca medla, promet 12 tisoč stotov, pšenica v efektivu za 10—15 vin cenejša, koruza trdna, ostalo mirno. Termini medli. Vreme vroče. T r s t, 18. julija. Sladkor. Centrifueal pilčs prompt K 41"25 do K 42 50 za dobavo K 42'25 do K 43.25 Tendenca trdna. Praga, 18. julija. Sladkor. Surovi sladkor prompt K 34'70, nova kampanja K 25'95. Tendenca: mirna, /reme na dež. Budimpešta, 18. julija. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 132—134, mlade težke 142—144, mlade srednje 146—148, mlade lahke 144—145 v kg. Zaloga 39.913 komadov. Budimpešta, 18. julija. Mast. Svinjska mast 152'—, namizna slanina 140'—. Mje se dobro je ? Kjer znajo pravilno pripravljati izborne Pekatete. Receptno knjigo vsakomur zastonj pošilja Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici. 4io 3 3 Naprodaj sta dva pava in 4 mesece star pes bernardinske pasme. Stariši psa so izborni varuhi. — Naslov pove upravništvo Narodnega Dnevnika. Učenca poštenih starišev sprejme takoj Josip Errath, trgovec v Mokronogu. 421 7-1 Razprodaja gostilniške oprave bo v soboto, dne 23. julija 1910 od 8. ure zjutraj naprej v prostorih »Slovenskega delavskega podp. društva v Celju" Graben št. 7. 422 2-1 sprejme pod ugodnimi pogoji tvrdka Julius Zigan, Polzela, Savinska dolina. 413 3-3 Išče se v najem v prometnem kraju trgovina z mešanim blagom eventuelno tudi z gostilno. Naslov pove upravništvo »Nar. Dnevnika". 411 3-3 i • Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih potrebščin, trgovskih Knjig, na debelo in drobno pri Goričar & Lesko všek v Celju Graška cesta št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade. •1 177 88-38 '