30. številka. Ljubljana, v torek 7. februvarja. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan »veeer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po po fiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt, leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Zatnje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa Za oznnnila plačuje se od Cetiristopne pptit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvoje v Rudolfa Kirbiša hiši, ,, Gledališka stolba". DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. "V IJ u Uljani 7. februvarja. Včeraj se je začela v nemškem državnem zboru debata o novem vojaškem zakonu in o potrebnem kreditu, da se izvede ta zakon. Precej časa se je prikrivalo, koliko bode zahtevala vladu v ta namen. Govorilo se je o sto, o dvesto, dvesto in tridesetih, dvesto in petdesetih milijonih, dokler ni nazadnje sam vojni minister v odseku naznanil, da vlada ne bode zahtevala nič manj nego 280 milijonov mark. Karakteristično je za sedanji položaj, da nobeden izmej narodnih zastopnikov ni v odseku ugovarjal tej predlogi, ki je novo teško breme davkoplačevalcem; pa tudi v zboru samem nema vlada pričakovati nobenih posebnih ugovorov. Dozdaj smo bili vajeni, da se je opozicija hudo ustavljala tacim predlogom. Opozicija nemškega državnega zbora sicer ni posebno pohlevna in darežljiva, kadar gre za nova vojaška bremena. Vsem je gotovo še v dobrem spominu, koliko si je morala prizadevati vlada, da je dosegla septenat. Gotovo morajo biti važni uzroki, ki vse stranke nemškega državnega zbora nagibajo k misli, da bi sedaj ne bilo patri -jotično, ko bi se upirale povišanju vojnih bremen, če se tudi" za izvajanje omenjene vojaške predloge ne bode trebalo le omenjene vsote, od katere bodo morali nemški državljani plačevati obreBti, temveč se bode vsako leto že vojni budget po vrhu tega zvekšal na 150.000 mark in se bode podaljšala vojna dolžnost do 45. leta. Ne bomo se motili, trdeč, da je temu povod pomnoženje ruskih čet ob nemškej meji, ki se sicer ne sme zmatrati za momentanno vojno nevarnost, a vender Nemcem napravlja skrbij. To pomnoženje ruskih čet pa ni tako novo, kakor se navadno misli. Rusija Že več let spravlja vojake v zapadne gu-bernije, zlasti konjico. To imenujejo v Rusiji pre-organizacijo vojske , katera se je pričela takoj po Berolinskem kongresu. Sedaj se pomakne ta polk ali batalijon proti zapadu, sedaj zopet oni. To se je dolgo na tihem vršilo, le poljski listi so včasih o tem kaj objavili, a jim ni nikdo verjel, ker neso nikdar povedali le prave resnice, ampak so vsako stvar pretiravali. Kdo se bode pa tudi za to brigal, če Rusija pošlje kak polk iz jedne gubernije v drugo, taka premeščenja vojakov vrše se skoro v vseh drŽavah. Še le tedaj st»» Nemčija in Avstrija na to začeli obračati svojo pozornost, ko so Be na Poljskem nakupičile že gromadne čete in se je videlo, da se to nekako sistematično vrši. Stvar je pa tem resnejša, ker se je poizvedelo, da polki na Poljskem štejeje po več vojakov nego drugi, /tasti oddelki konjice štejejo skoro toliko konj in mož, kolikor jih imajo v vojnem času. Ti vojni oddelki pripravljeni bo vedno za boj. Imajo pa tudi vse drugo, kar je za vojno potrebno. Zadnji Čas na Poljskem hitro grade nove vojaške magacine, popravljajo utrdbe, posebne vojaške komisije, pregledujejo železnice. Ker vsa ta dela še ne bodo hitro končana, je upati, da boja še ne bode takoj, a vender morajo se pripraviti sosednje države. Ko so začeli nemški in drugi listi opozarjati na ruBka oboroževanja, sklicevali so se v Rusiji na to, da Rusija mora gledati na lastno obrambo. Vsa dokazovanja, da Nemčija in Avstrija ne mislita napasti Rusije, in da nemata toliko vojakov na meji, neso ustavila oboroževanja. V Peterburgu so vsako priložnost porabili, da so kazali na nevarnost, ki preti z zapada Rusiji in pomnožili zopet vojske ob meji. Ko je Tis/a odgovoril na znane interpelacije o vnanjem'položaji, so odgovor Rusi zopet tako tolmačili, da je naperjen proti njim in zopet so pomnožili vojske ob meji. Ruski vladni listi so pa h kratu zatrjevali, da sme vsaka država vojske prestavljati, kakor hoče, in s tem dali razumeti, du bi Rusija odgovorila z vojno, ko bi kaka država zahtevala, da naj odmakne vojake od meje. Ruski listi so zadnja leta tudi sami na marši kaj opozorili druge države, du vedo kaj treba storiti. Tako so večkrat strašili sosednje države s svojo konjico, katera bode v naglosti poplavila velik del sosednjih pokrajin in tako zaprećila mobilizacijo v teh krajih. Naravno je torej, da so vBerolinu premišljevali, kako bi mogli kolikor toliko odvrniti to nevarnost Drugačna vojaška organizacija, nevarnost, ki preti Nemčiji od Francoske, manjše število konjice ne dopuščajo Nemčiji, da bi imela zbranih na meji toliko vojakov, kolikor Rusija. Gledati je torej morala, da to nedostatnost popravi na drug način. To se je zgodilo z neko določbo v novem vojaškem zakonu. V8acemu poveljniku voja dala se bode pravica, da bode smel sklicati črno vojsko v okrožji svojega voja. Tako bod) dob li vojaški poveljniki ob meji hitro toliko pomoči, da bodo toliko časa zadržavali sovražnika, dokler se za hrbtom mobili-zuje vojska. Nemška črna vojska bode pa faktor, s katerim bode treba računiti. Štela bode samo v orožji izurjene može, kateri so služili v reduej vojski ali v deželnej brambi, bode torej vojaškemu poveljniku dobra pomoč, zlasti ker se bode preskrbelo, da se bode ravno tako oborožila kakor redna vojska in z vsem drugim potrebnim preskrbela. V kratkem se bode morda moralo tudi v AvHtriji storiti še kaj za oboroženje črne vojske ali vsaj dotični zakon tako spremeniti, da bode mogel vojaški poveljnik v Galiciji sklicati črno vojsko na lastno odgovornost, če bi hoteli Rusi čez mejo. Najbolj pa nam dokazuje, kako kritičen je sedanji čas, faktum, da vojni minister v odseku, kateri je pretresoval vojaško predlogo, ni mogel obljubiti, da bode zahtevana vsota zadnja, ki je vlada potrebuje za zboljšanje nemške vojske. Iz njegovih izja v se je dalo posneti, da bode morda v kratkem prišla vlada z novimi zahtevami. Včeraj je imel govoriti v državnem zboru Bismarck, da pojasni sedanji položaj. Dosedaj še nemamo nobenega izvestja, kaj je povedal, toda preverjeni smo, da kaj tolažilnega ni mogel povedati. Po deželnih zborih. Deželni zbor istrski. Napredek v tužnej Istri je velicega pomena in dolžnost bi bila slovenskega časnikarstva, ozirati se nanj v večjej meri, nego se je to do zdaj godilo. Posebno v zadnjih letih podirajo Hrvati i Slovenci zaporedom karnjolske trdnjave i se osvobajajo sramotnega robstva. Mej pridobljenimi pozicijami jih je velevažnih (Pazin, Buzet itd.), katere so se zraa-trale — žalibog tudi pri domačih pesimistih — nepremagljivimi ! Da je ta uspeh najnovejšega časa LISTEK. Cehi o Slovencih. Dne 17. avgusta 1885 zvečer vsprejela je „Mest'anska beseda" Praška v slavnostni dvorani svoj i slovenske goste. Na oder stopi mlad duhovnik, član vsprejemnega odbora češkega Uneto slika nekdanjo slavo zlate matere Prage, padec njen po osodni Belogorski bitvi in divni preporod v zdanjem stoletji, spominja se tudi majke Slovenije, ki je bila že malo da ne mrtva, zdaj pa ustaja oživljena, pomlajena. „Za blagor milega naroda podajmo si roke! Složimo se! Milujmo se!" Tako je zvršil g. Fran-tišek Ekeit prekrasni govor, ki mi ostane nepo-zabljiv| do smrti. Pohajali smo potem priče slavne preteklosti češke: Hradčane, radnico, samostan ,na Slovanech* .. . neumoren voditelj in tolmač nam je bil povsodi duhovnik g. Fr. Ekert. Njemu je do drobnega znana vsaka betvica Prage, vsak kamen mu je glasno govoreč svedok nekdanjih srečnejših dnij. Saj je v dveh debelih zvezkih 1. 1883 in 1884 opisal zgodovino zdanjih in vseh že zatrtih Praških svetišč („Posvatna rnfsta krili. hI. mesta Prahy" I. in II. str. 479 -f- 539). Istiniti slovenoljub g. Jan Lego dobil je leta 1885 vrednega tovariša g. Fr. Ekerta. Ko so Be 8. avgusta 1. 1. izkrcavali iz ogromnega vlaka davno zaželjeni češki gostje, dihtel sem po teh dveh možeh, spajajočih slovenski in češki narod. Gaslo, s katerim sta stopila na slovenska tla, bilo je: „Složimo se! Milujme se!" Prvi izmej njiju podal je poleg mnogih temeljitih kraje- in narodopisnih člankov o Slovencih svojim rojakom praktiški navod za izučavanje slovenščine, ki je izhajal lani kot priloga „Učitelski Besedi". Gospod Fr. Ekert pa je ravnokar izdal knjižico: Vylet Čehu naSlo-vinsko. NapsalF rantišek Ekert. VPraze. Nakladem katol i ckeh o s polk u tiskoveho. 1888. 8tr. 86." Tesni potopisni okvir objema pristno sliko naše preteklosti in sedanjosti, naših nad in prevar, naših uspehov in naporov. Za uvodom, ome-njajočim slovensko romanje v Zlato Prago 1. 1885, vrste Be krasni članki: I. Iz Prage do Ljubljane. II. V Ljubljani. III. Na Bledskem jezeru. IV. Iz Ljubljane preko Krasa k morju. V. V Trstu. Pisatelj— vešč slovenskemu jeziku — proučil je vso zgodovino slovensko; ž njo ti mojstersko prepleta potopis. Blago slovansko srce mu žaluje, vozečemu se po Širnem slovenskem gro bišči mej Dunavom in Dravo ; od radosti pa vzpla-meni, videč v probujenem narodu plod slovenskega dela, plod polstoletnega truda „ Zares ta narod za- služuje ljubezen našo. Prebivši nezmerno mnogo krivic, ostal je tu iz tisočletnega trpljenja kakor majhen zelen otočič, ob kateri se še dandanes zaganjajo naskoki treh grabežljivih Bosedov. Kdor je le količkaj časa prebival mej tem narodom ter se upoznal ž njim, dasi tudi tujec po krvi in jeziku, da ima le krščansko srce, mora se mu priljubiti to dobro ljudstvo. Slovence odlikuje staroslovanska po-božnost, poštenost in gostoljubnost. Resni so, odkritosrčni, pa nekoliko otožni, kar vsakdo lehko razume, kdor pozna tragiško zgodovino njihovo. Že v 8. stoletji so bili podvržeci igu zeraljelačuih sosedov, kateri so, kakor drugod, tudi tu pokazali predrznost svojo ter šiloma jeli utrjevati svoje gospodstvo usužnjujoč žrtve svoje." (Str. 35.) 0 naši prvostolnici piše: „Velikomestnih užitkov ti Ljubljana ne ponuja. Toda, kdor ljubi mir. in komur je drago bivati mej ljudmi dobrega srca , temu se to mesto gotovo prikupi. Takovih mest je v našem razrovanein svetu čedalje manj. Nam Čehom zdelo se je, da Brno tu kakor v kaki pravljici. Ti dnevi, karere smo preživeli v Ljubljani, bili so tako krasni, in ljubezen, katero nam je prebivalstvo glavnega mesta tako nežno osvedočavalo, bila je tako gibljiva, da Be nam zdaj vse to vidi kakor čarobne sanje." (Str. 3G.) — Kako uneto proslavlja Bled! Kako divno ga ume odeti z bleskom narodne poezije! najbolj podprt z odločnim, neustrašenim delovanjem neznatne manjšine v deželnem zboru, ve vsakdo, ki količkaj pozna razmere v Istri. Ko so pred petimi leti nastopili sedanji slov. poslanci s celo samosvestjo i odločnostjo, bili so gospodujoči, od vlade podpirani Italijani presenečeni. Kaj tacega reso pričakovali. Njih „aula italiana" bila je oskrunjena s slovanska besedo. Kaka predrznost! V pr-vej zmešnjavi menili so, rešiti se s škandalom. Večina bežala je iz zbornice, ko je dr. Laginja prvo hrvatsko besedo spregovoril, a najeta Porečka dru-hal osvetila se je nad slov. poslanci s surovim pouličnim napadom. Večina uničila je 3 maudate brez kacega uzroka — a vse brez uspeha. Jeden je sicer odpal od petorice in manjšina ovirana je bila zadnja leta, ker jej je manjkal peti podpis za predloge in interpelacije na vlado. Vender je storila vse, kar se v tacib razmerah storiti da in letos zabeležiti imamo že lepih uspehov. Nemogoče je, da bi se v jednem okraji v štirih letih mišljenje predrugačilo iz jednega ekstrema v drugi. V Istri j« to mogoče. Kajti na mestu bivšega poslanca, sedanjega vladnega komisarja, sedi zdaj v zboru jednoglasno izvoljeni vrli kanonik dr. Volarić. Jeli treba boljega dokaza, dasi je bil vit. Elluscheg mandat priglavaril z nasiljem ? Z dr. Volaričem pridobila je manjšina izvrstno moč. Poleg prof. Spinčiča je on najbolj sovražen od večine i — galerije. Dr. Volarić je koj pričetkom izjavil, da bode v zboru govoril izključljivo hrvatski in sicer zato, ker se naš jezik tako prezira, da celo dež. odbor neče vsprejemati hrvatskih i slovenskih spisov. Večina i galerija vsprejeli sta to izjavo z ropotom in tudi pozneje redno počeščevali tega poslanca na jednak načiu — a brez uspeha. Dr. Volarić je dober govornik, oster kritik i njegov krepki glas je kakor ustvarjen, da odmeva in ropota v Po-rečkej serkvi-zbornici. Predsednik, ki se je prejšnja leta vedel kolikor toliko nepristranski, krenil je takrat s prave poti. Na vse mogoče načine oviral je slovanske poslance in se malo zmenil, ako so ti, sklicevaje se na pravilnik, zahtevali pravico svobodne besede. Zanimivi so bili razni dialogi, katere ao imeli v tej zadevi ž njim poslanci manjšine. Celo galerijo morali so sami miriti ali pa opominjati predsednika, da je to njegova dolžnost. — Najbolj razburila ga je interpelacija manjšine na vlado, da-li je dež. glavar predložil cesarju na odločitev nezakoniti sklep dež. odbora, odbijati hrv. i slov. spise. V peti seji za-klical je srdito manjšini, da ni kompetoval za svoje mesto, niti voljen bil, naj se torej manjšina obrne na onega, ki ga je imenoval. To se je zgodilo in ko je vladni komisar odgovoril na dotično interpelacijo, razžalil je deželni glavar manjšino rekoč, da taka obtožba je nezdrava i podla! Odgovor na tak neosnovan napad ni izostal. Dr. Laginja rekel je pri proračunski debati: „Da, gospodo. Naše zakonite obrane i pritužbe, koje smo prisiljeni činiti, saborski predsjednik naziva: „basezze" i „viglac-cberie", akoprem su naše pritužbe povse opravdane u kojem god obliku jih podnesemo. — Čovjek, koji se toliko zaboravi, nije moguče, bar po mojom mne- Podmol Postojinski odpira naudušenju njegovemu nov dušek. „ Postoji nska jama jedina svoje vrste v Evropi in glasovita po vsem svetu, je tako čaroben pojav, da že jedini pohod njen odvaga dolgo pot in vse žrtve, katere nam je bilo storiti, da smo jo ugledali. Nobeden, bodisi Še toli naudušen in natančen popis ne more izobraziti tega, kar smo tu videli in kar smo tu užili. Kar smo kot otroci v pravljicah čitali in slišali o kristalnih podzemeljskih palačah in začaranih gradovih, in kar si koli najživejša domišljija domisliti more, vse to smo zagledali v teh podzemeljskih prostorih, žarečih v jasni elektriški svetlobi." (Str. 63.) Vabljivo se mu nasmehne naposled Jadransko morje, zgraža pa se mu plemenita duša, začuvši sikanje zlobne kače — iredente . . . Nisem mogel odložiti Ekertove knjige, dokler je nesem prečita 1 do poslednje vrste na 86. strani, katere zapopadek je goreča želja: „Buu žehnej, zacbran a zachovej dobry, vern^, bra-trsky narod slovinBk^!" Tako piše zlato češko pero. Ekertov potopis ni suhoparno naštevanje veselic, prirejenih v čast češkim gostom na Slovenskem, to ni grmada pustih statistiških in zgodovinskih dat; — to je knjiga polna življenja; za to črko bije srce, uueto za blagor slovenstva B. nju, da uživa pouzdanje svjetle krune, a zaslužuje podpuno, da brišemo iz proračuna odmah prvu rubriku, koja govori o njegovoj plaći ili remuneraciji i sve one rubrike, koje govore o plaći od prvoga do najnižega zemaljskoga plaćenika, koji našega jezika ne razumije. — Ponašanje manjine bilo je takovo, da nam nitko ne more reći, da smo prekoračili medje pristojnosti. Ali današnje opazke predsjednikove uvrieda su, koju mu mi nemožemo i nećemo oprostiti a valjda će ju još tkogod zapamtiti". C. k. vlada imela je vsaj formalno nekoliko več ozira na manjšino, nego prejšnja leta. Seveda je imenovala za svojega komisarja, kakor dotična interpelacija manjšine pravi, „čovjeka eminentno političke boje, koji je još ove saborske periode spadao medju odrešitije pristaše talijanske strauke svoga sabora, koji se je kao kotarski poglavar prije u Dalmaciji, a kasnije v Lošinju često i bez razloga stavljao u očitu oprieku Ba svojim službenim položajem i sa opravdanimi i zakonitimi zahtjevi hrvatskoga pučanstva u pitanju njegovih političkih pravah* — a vender je za potrebno spoznala, opravdati se pred manjšino, da jej odgovarja v italijanskem jeziku s čudnim razlogom „ker je tako navada!" (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. februvarja. Prvo branje Liechtensteinovega predloga bode v državnem zboru še pred budgetno debato ali mej podrobno budgetno debato. Nemški konserva tivci priganjajo, da pride ta stvar kmalu v drž. zboru na vrsto, drugi klubi bi pa še radi malo počakali. Sicer bode pa gotovo ta predlog dolgo ostal v od seku, zlasti, če se državnozborBka večina ne bode mogla sporazumeti o njem. — Državni zbor bode letos baje jako dolgo zboroval. Sešel se bode namreč zopet po zasedanji delegacij, ki bode v maji, in zboroval v juniji in morda še v juliji, da reši zakon o davku na špirit. V ogerNkem državnem zboru se nadaljuje podrobna budgetna debata. Pri budgetu minister-stva kmetijstva tožilo se je o propadu kmetijstva na Ogerskem in o velicih hipotekarnih dolgovih. Nekateri govorniki so zahtevali večje podpore za kmetijstvo, drugi so pa opozarjali na slabe državne finance, da torej država ne more več storiti za kmetijstvo. Jeden govornikov je predlagal, da bi se zadolženim kmetom ne prodajala posestva, ampak naj bi se jim postavil kurator. Vnaiije države. Ne da se tajiti, da je objavljenje nemfiko-avNtri j m k t* zvezne pogodbe velicega pomena. Vsi evropski listi se bavijo s to zadevo in jo presojajo z raznih stališč in izražajo razne misli. Nekateri mislijo, da bode objavljenje koristilo evropskemu miru, drugi so pa baš nasprotnih mislij in sodijo, da bode to sicer pospešilo rešitev krize, a se bode končala s krvavo vojno. — Bismarck se je bil pri nekej priliki izjavil, da se začno diplomatski akti objavljati, kadar je vojna blizu. Potem bil bi sedali ji čas jako kritičen. Druga znamenja pa kažejo, da se bode ohranil mir. V tem oziru so gotovo velike važnosti izjave ruskih časopisov. Večina ruskih listov precej pomirljivo piše. Samo „Novosti" mislijo, da je vojna že gotova. Ta židovski list je Že objavil tako mnogo izmišljenih vestij, da ne moremo njegovim vestim nobene posebne važnosti pripisavati. Ta list, kot organ zapadnjakov, tudi nema nobenih zvez pri vladi. Kolikokrat so že „Novosti" objavile, da Rusi zasedejo Bolgarsko, dasi v ruskih vladnih krogih še neso o tem resno mislili. Navadno dobro poučeni „Graždanin" pa misli, da objavljenje zvezne pogodbe ne bode imelo posebnega upliva, ker se je zgodilo s sporazumi j enjem Rusije. „Novoje Vremja" tudi misli, da se bode ohranil mir. „Petersburger Deutsche Zeitung" obžaluje, da se je zveza sklenila še za carja Aleksandra II., ki je bil najboljši prijatelj Nemčije, in da se je Rusija zmatrala za sovražnico, ki bode najbrž napala Nemčijo, dočim se pogodba še le v drugej vrsti ozira na Francijo, od katere je pač prej pričakovati, da bode motila mir. Nekateri drugi listi imenujejo objavljenje politično min j voh t, a naravnost za izzivanje se pa ne zmatra, zlasti v vladnih listih ne. Stranka bivšega bolgarskega ministerskega predsednika Radoslavova začela se je zopet gibati. Imela je shod in sklenila snovati liberalne klube, katerih osrednji odbor bode v Sofiji. Stranka bode začela izdajati svoj list, v katerem bode zagovarjala kneza in interese Bolgarije, napadala in osvetljevala pa nelegalno postopanje sedanje vlade. — 4. marca bodo volitve za departementske so vete in tedaj bodo Radoslavovci napeli vse svoje sile, da spravijo nekaj svojih pristašev v te zaatope. V preiskavi so v Drinopolji zaprti Črnogorci izpovedali, da se pripravljata dve novi četi blizu Drinopolja, da udereta v Vzhodno Rumelijo. Vodili je bodo baje ruski častniki. Turškim oblastvom se ni posrečilo dosedaj prijeti omenjenih ruskih častnikov. Nadalje je razkrila preiskava, da je knez črnogorski dobro vedel, kaj se pripravlja. Govori ae, da prihajajo Črnogorci in Rusi v Drinopoljski vilajet, da se pridružijo četam, ki mislijo napasti Vzhodno Rumelijo. It u* ki minister notranjih zadev, Tolstoj, je predložil državnemu sovetu predlog, da se popolnem odpravijo zemstva ter uvede avtokratična uprava, kakor je bila pod carjem Nikolajem. S tem bil bi narejen konec vsem svobodnim institucijam v Rusiji. V ltiimiiiiiji se sedaj vrše volitve za zbornico. V prvem volilnem kolegiji voljenih je 49 vladnih pristašev in 17 opozicijonalcev. V tem kolegiji volijo veleposestniki. Oddalo se je za vlado vkupe 8558 glasov, za opozicijo pa le 2569 glasov. V drugem volilnem kolegiji je voljenih 43 vladnih pristašev in 18 opozicijonalcev, v treh krajih so ožje volitve. Iz Jassv-ja pa volilni izid še ni znan. Francoska zbornica bode v kratkem začela posvetovati se o upeljavi takse za tujce. Ta načrt zakona mej drugim tudi določa, da bi se državna dela smela oddajati samo domačinom. — Poročilo iz francoskih diplomatičnih krogov zatrjuje, da sedaj se še ni sklenila nobena zveza mej Rusijo in Francijo in se tudi najbrž ne bode. Še celo gotovo ni, da bi Francija začela vojno z Nemci, da se maščuje za poraze 1870. leta, ko bi se vnel boj mej Avstrijo, Nemčijo in Rusijo. Seveda tacim poročilom ni dosti verjeti, ker tudi francoski diplomati ne bodo obešali tacih stvarij na veliki zvon. Dopisi. S Štajerskega 1. februvarja. [Izv. dop.] Ker nesem naročnik »Slovencev", in ga tudi ne čitam, mi ni znano, kaj misli „klerikalni, slovenski, politični list", kako naj bi se udeležila slovenska duhovščina zlate maše prem. gospoda Josipa Juraja Strossmaverja, |vladike bosenskega in srenaskega, najvećega škofa jugoslovanskega. Ko je vspodbujal preč. stolni kapitul Ljubljanski duhovnike Ljubljanske, naj bi za zlato mašo papežu Levu XIII. darovali nekaj kelihov, spominjal je pri tej priliki papeževe okrožnice „Grande mu« nus", — in s tem kazal, kako se sv. Oče Lev XIII. zanima za Slovane. No, preslavni naš Strossmaver je nam Jugoslovanom pravi „grande munus divi-num", — prav velik dar božji! Ni mi namen proslavljati danes neumorno delavnega, velikega vladike Strossmaverja, na srci mi je le, da vprašam, kako misli slovenska duhovščina čestitati na 19. dan marcija vladiki, kojega goreče ljubijo vsi Jugoslovani, koji sam veren Slovan iskreno ljubi Slovence in vztrajno deluje po vzgledu sv. blagovestnjkov Cirila in Metoda. Slovensk duhovnik. Iz Oljske okolice. [Izv. dop.j Naš gosp, Stibenegg) V „Slov. Narodu" od 1. svečana piše se Vam iz Celja, da so ob zadnji volitvi v občini Celjske okolice Celjani za jedno piko pametnejši postali, da neso namreč kandidovali blagoroduosti pis. dr. Schurbijevega Stibeuegga. To pa ni res, da bi bili Celjani pametnejši postali, to ni mogoče — ampak to, da neso Stibenegga kandidovali; kandidovali so ga, kandidovali in tudi volili! Kako bi pa tudi izhajali brez njega? On je bil in je jedina „luč" mej odborniki nemškutarske večine; on misli za vse ostale in govori za vse ostale. Zarad tega je nek „zlobnež" ta „uemški" odbor imenoval „Stibeneggov" odbor in naše nemškutarje v obče Stibeneggovce. Krivi glasi da so nemškutarji sami vrgli pri zadnji volitvi Stibenegga mej staro „kložje", nastal je pa takole : V celi občini je bil pred volitvijo samo jeden glas: Stibenegga ne! (Sijajen dokaz obče priljubljenosti, ki si jo je Stibenegg v kratkem času vedel pridobiti.) Ker so torej vsi kmetski volilci bili tako zoper Stibenegga, prinesla je Celjska „Vahta" v zadnji številki pred volitvijo imena nemškutarskih kandidatov, mej katerimi pa vsled „tiskovne pomote* ni bilo Stibeneggovega častnega imena. — Ker pa je to bila samo tiskovna pomota", so ga nemSku-tarji in Celjani, ko so v II. razredu nekako „po nevolji" stiščali svoje kandidate, na tihem pobrali in izvolili v .varnem" I. razredu. V omenjenem dopisu iz Celja se na dalje pravi, da je Stibenegg načelnik krajnemu Šolskemu sovetu v okolici; tam da zastopa stvar, za katero s*, je v mladih in starih letih najmanj brigal, ter je najmanja maral in to je šola! — Kako pa se briga za Šolo, kaže kaj čudno Bledeči čuden dogodek, Čuden ne zarad samega sebe, ampak zarad tega, ker še o njem kazenska Bodnija menda ni zvedela! Na šolskem dvorišči namreč so pri stranišči vrata (FallthUre.) Na teh so večkrat ' sedeli otroci, ki ne morejo opoludne domov zaradi daljave, nego ostajajo pri šoli. Stibeneggu ni bilo po volji, da otroci sedijo ua teh vratih, da to za- brani, dal je sredi decembra lanskega leta v ta vrata nabiti kacih 130 — 180 žrebljev, ki molijo iz vrat za par palcev na kviško, tako, da so vrata videti, kakor kak nevaren greben. Ljudje, ki so to žebljevo past videli, zmajevali bo z glavo ter Stibenegga opo zorili na njeno nevarnost rekoč : .Tukaj okolu teh vrat in po dvorišči skačejo otroci največ. Če pade kateri na past, če se kateri usmrti ali vsaj hudo rani." Stibenegg pa se je oblastno odrezal: „če se kaj zgodi, bom to že jaz zagovarjal!" No, in takoj prvi dan (neko soboto), ko se je ta past nastavila, pal je jeden otrok na njo, ter se ranil! — Naslednji šolski dan (v ponedeljek) pal je že drugi in tako hudo, da so mu žeblji prodrli skozi dlan." Mislimo, da kaj takega vender ne gre, da bi se zdravje in telesna varnost naših šolskih otrok v tako nevarnost spravljala! Obračamo se torej s prošnjo do si. c. kr. okrajnega glavarstva Celjskega, naj skrbi ono, ki je itak že moralo dobiti o tem dogodku naznanilo od okrajnega šolskega soveta, kateremu se je — kakor čujemo — o teh dogodjajih takoj naznanilo, in katero glavarstvo ima tudi dolžnost za telesno varnost ljudstva skrbeti, da se nevarna past pri okoličanskej šoli odpravi. Iz 4«or«j«-g« Orada 2. februvarja. (Izv. dop.] Pred nekaj dnevi se je s spodnjega Štajerja poročalo, kako marljivo slovenski uradniki v Celji v slovenščini uradujejo, in posamično, da se je v preteklem letu pri tamošnji okrajni sodniji 557 zemljeknjižnih prošenj v Blovenskem jeziku uložilo. To je priznanja vredno, in se nadejamo, da se bodo slovenski uradniki tudi pri drugih aodnijah vedno bolj slovenščine posluževali. Tudi pri nas slovensko uradovanje dobro napreduje, in moremo zabeležiti, da se je v preteklem letu pri tukajšnji okrajni sodniji izmej 403 zemljeknjižnih prošenj 218 slovenskih uložilo, torej nekaj čez polovico. Nadejati se je, da bode v tekočem letu ta izkaz še ugodnejši. Še nekaj morem omeniti. Pretekli teden je v štajerskem deželnem zboru o priliki debate o ukazu pravosodnega ministra z dne 21. julija 1887, štev. 12118 poročevalec večine mej drugimi razlogi (?) zoper imenovani ukaz navajal, da se je na spodnjem Štajerji do omenjene naredbe v zemljiščne knjige izključi j ivo le nemški upisa valo, da so torej zemljišne knjige potem takem, „nach Ablauf der vom Gesetze vorgescbriebenen Ediktalfristen in deutacher Sprache in Rechtskraft ervvacbsen." Oho! — gospod poročevalec, to pa ni res! Pri naši okrajni sodniji se že štiri leta, torej davno pred omenjenim ukazom, in precej poprej, predno so zemljišne knjige pravno moč dobile, na slovenske uloge v slovenskem jeziku v zemljišne knjige upisuje. Dokaz temu naše javne zemljišne knjige. To ravnanje je našim nasprotnikom tu, pa tam, — do dobrega znano, nihče se temu ni ustavljal, in zmatramo to za priznanje pravilnosti slovenskega upisovanja v zemljišne knjige. Omenjena trditev poročevalca je torej ničeva, in našim nasprotnikom gorko priporočamo, da se drugi pot, ko bodo zopet o naših razmerah otrobe vezali, bolj temeljito pouče. Domače stvari. — (Naš uradni list in odvetniki.) Včeraj smo poročali, da se pričakuje od strani naše vlade satisfakcija za razžaljenje, katero je pregrešil proti odvetniškemu stanu vladni organ. Došlo je danes nekaj satisfakciji podobnega. „Laibacher Zeitung" namreč v današnji številki na prvem mestu prinaša sledečo izjavo: „Uvodni članek v št. 26 našega lista z dne 1. t. m. pod nadpisom „Ein Advocaten-TariP prouzročil je v krogih tukajšnjih odvetnikov veliko vznemirjenje in posvetovala se je o njem celo kranjska odvetniška zbornica. — Po sklepu zbornice šla je zadnjo nedeljo njena deputacija s tremi članovi h gospodu deželnemu predsedniku, pritožit se zavoljo tendencije, ki po mnenji zbornice v onem članku žali ves odvetniški stan, in vlade prosit primerne obrambe. — Po tem re-čenega članka milovanja vrednem utisu, ki se nikakor nameraval ni, se niti trenutek ne pomišljamo, izrekati, da vlada z ono razpravo, ki navaja posamezne slučaje gorostasnih ekspe užarski h računov, ni v najmanjšej zvezi, da je marveč bil članek nam doposlan od čisto privatne strani, in da nikdar ne sin o nameravali ž njim napasti stanu, o čegar neobhodni potrebi v pravni državi nihče dvojiti ne more in Čegar poštenost ter izvrstnost se vsestranski pripoznava, osobito kolikor se to tiče njegovih Članov v naši ožji domovini, v Kranjski." — (Davida Starčeviea pravda) je končana. Kakor čitamo v „Obzoru", je stol sedmorice zavrgel ničnosti pritožbo, potrdil obsodbo glede kvalifikacije dejanja, znižal pa Davidu Starčeviču kazen od šest na dve leti, Ivanu Starčeviču pa od dveh let na šest mesecev teške ječe. Za Davida Starčeviča šteje kazen od dne 13. septembra 1887 (ko se je proglasila obsodba) — (Odbor za trgovski ples) razpošilja ravnokar vabila, toda, čujte! izključno samo v blaženi nemščini. Človek mora kar strmeti, da si par nem-škutarskih trgovcev upa, tako prezirati in žaliti Slovence, od katerih žive. Vsakdo bi mislil, da bode trgovskega plesa odbor z ozirom na to, da je Čisti dohodek namenjen dobrodelni napravi, postopal nekoliko taktneje. Saj imamo v tem oziru prav lepe vzglede na patrijotičnih društvih „Rudečega križa", in „Belega križa", kateri nikakor nesta prezirali slovenščine na svojih vabilih. V še temneji luči pa se kaže ta brezozirnost, ako pomislimo, da je večina trgovcev Ljubljanskih narodna, da je trgovska in obrtna zbornica v narodnih rokah, da je torej uprav nesramno, na tak način žaliti večino prebivalstva v deželi. Nadejamo se, da bode ta brez-taktnost našla primeren odziv kakor v trgovskih tako tudi v drugih narodnih krogih. Slovenec mora zahtevati slovensko vabilo, nemška vabila pa naj se zmatrajo, kakor bi jih ne bilo! klin s klinom ! — (Plesna vaja) v Ljubljanski čitalnici, zadnja v letošnjem p red pustu, se bo vršila kot svoje dni po naznanilih že povedano, na debeli četrtek, to je dne 9. februvarja. Začetek ob 8. uri zvečer. Čitalniške kroge opozarjamo še jeden-krat na to veselico. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zbolela 2 moška, 2 ženski, 4 otroci. Ozdraveli 3 moški, 6 žensk, 4 otroci. Umrl nobeden. — (Za nagrobni spomenik Franu Levstiku) so darovali: Dr. Jarnej Zupanec, c. kr. notar, 20 gld., prebitek nabora Ljubljanskih gimnazijskih profesorjev za venec pri Levstikovem pogrebu 13 gld., dr. J. Vošnjak 5 gld., uredništvo „Slov. Naroda" 5 gld., M. Pleteršnik prof., 3 gld., uredništvo „Ljubljanskega Zvona" 5 gld., A. Leveč, adjunkt, 3 gld., Ivan Vilhar 10 gld., M. Pakič 2 gld., F. Drenik 1 gld., I. Žitnik, urednik „Slovenca", 2 gld., Drag. Hribar 1 gld., dr. Krisper 2 gld., Gustav Pire, tajnik kmetijske družbe, 5 gld., V. Rohrman 5 gld., Josip Prosenc 5 gld., F. Bergant 1 gld., dr. I. Tavčar 10 gld., I. Hribar 5 gld.; skupaj 103 gld. — (Popotovanje bankovcev.) Z Vrhnike se nam poroča: Dan pred božičem je posestnik Josip Kunstel iz Hriba pri Vrhniki v hlevu suknjo na jasli odložil. Vsled te neprevidnosti je padla listnica iz žepa, da so se 4 v nji shranjeni petdesetaki raztresli. Vol jih ovoha in začne pre-žvekavati. Ko mož delo dokonča, zapazi suknjo pod nogami sivčka, listnico pa v gobci. Iztrga mu jo, a prepozno je bilo! — petdesetaki ho bili že pogoltnem. Svetovalo se mu je vola pobiti in /nabiti tako denarje rešiti. Tako je ubogal. Ker se more za ostanke bankovcev bodisi kakor koli poškodovanih, na primer po miših zglodanih, obžganih ali kako drugače pokvarjenih primerno povračilo dobiti, pošlje davkarija dotične odpadke c. kr. državnemu finančnemu ministerstvu, katero je na veliko veselje, poškodovanega kmeta za tri petdesetake, ki so se pri p. 'MBkavi dokazali ravnokar popolno povračilo 150 gld. dovolilo in izplačati dalo. — (Vabilo k veselici), katero priredi moški pevski zbor .Bralnega društva" v Višnjigori, dne 12. svečama v gornjih prostorih gostilne pri .mesarji". Spore 1: 1. Iv. pl. Zaje: „Poputnica N. Jurefiića", moški zbor 2. A. Hajdrich: ,Jadransko more", moški zbor. 3. F. Maier: „Tifcica gozdna", četverospev. 4. Iv. pl.. Zaje: „Zrinski Frankopan", moški zbor. 5. V. Lisinski: „Tam gdje stoji", moški osmospev. 6. Iv. pl. Zaje: „U boj", moški zbor. 7. D. Jenko: „Naprej l , moški zbor. Po sporedu prosta zabava in ples. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Posebna vabila, se ne bodo razpošiljala, ustop prost. — (Hrvatska Čitaonica v Kastvu) priredi dne 12. t. m. v svojih prostorih v .Narodnem domu" plesno zabavo z nastopnim razporedom: 1. rNočni stražari", sbor, uglasbio Ivan pl. Zaje. 2. „Zmija", spjevao Petar pl. Preradović, kra-no3lovi učenica E. Grosmanova. 2. „Klobučarev, dućan", šaloigra u jednom činu. 4. „Žicam", četverospev, uglazbio D. Jenko. 5. Tombola. G. Ples. Čisti donesek namenjen je dobrodelnemu namenu. — (Dijaška kuhinja v Celji.) Za II. društveno, šolsko leto 1887 1888. bo dalje darovali: g. Josef Zelenik, odgojitelj v Kardasovi (Rečica), 10 gld.; Neimenovan iz Kalobja, 5 gld.; g. dr. J. Muršec, vseučiliščni profesor v Gradci, 5 gld.; preč. g. Andrej Urek, župnik na Polzeli, 5 gld.; g. dr. Albin Poznik, c. kr. notar v Rudolfovem, 2 gld.; preuzvišeni knezoškof za januvar 1888, 4 gld.; g. prof. Magdič v Zagrebu, 5 gld.; častiti rodbini Vre-čer in Brezovnik v Vojniku, 6 gld. ; g. L. Š, hrvatsko- ogerski državljan v Celji, 10 gld.; č. g. Anton Balon, župnik na Vranskem, 5 gld ; g. Kri-spinovič, letnino 5 gld.; gospa Žolgar Emilija v Celji 5 gld.; ekscelenca knezoškof za februvar, 4 gld.; g. Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlji, 3 gld.; g. Vincenc Meditz v Sevnici, 5 gld. Preuzvišeni knezoškof Jakob Maksimilijan darujejo vsaki mesec po 4 gld. Prisrčna zahvala vsem in prosimo še daljnih milih darov za dijake, ki skoro nikjer drugod ne dobivajo več podpore. Celje, dne 6. februvarja 1888. MaksVeršec, Mihael Vošnjak, blagajnik. predsednik. — (Razpisano) je mesto pristava pri ces. kr. okrajni sodniji na Ptuji, eventuvalno pri kakem drugem sodišči. Prošnja do 22. t. m — Pri okrajnem sodišči v Kranji je razpisauo mesto sluge. Plača 300 gld. in 25% doklada. Prošnje do 15. marca. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 6. februvarja. Pri ogromni udeležbi občinstva poprijel je knez Bismarck pri prvem branji zakona o vojaškem posojilu besedo, rekoč: On ne bode govoril o predlogi, ker ne dvomi, da se bode vsprejela, govoril pa bode o splošnem položaji evropskem. Ko bi molčal, bi se to še bolj pesimistično tolmačilo, kakor če govori. Omejil bi se lahko na to, kar je pred letom govoril. Od takrat obrnil se je položaj več na bolje, kakor na slabo. Na Francoskem je za miroljubnim predsednikom nastopil nov miroljuben predsednik in misliti se sme, da se bode nadaljevala miroljubna politika. Pogled na Francosko je mirneji, nego pred jednim letom. Tudi na Ruskem stvar ni drugačna kakor lani. Lani sem rekel: „Naše prijateljstvo z Rusijo je vzvišeno nad vsako dvombo, od ondot se ne bojimo nobenega napada!" Tako mislim tudi danes. Mnenje, da je položaj drugačen, izvira iz izrekov ruskih časnikov, deloma pa iz zbiranja ruskih čet. Za mene so ruski kakor francoski časniki le časnikarsko črnilo. Nobenega razloga ni, misliti, da tiči za vsakim člankom kaka uplivna osoba. V Rusiji nema časnikarstvo niti takega upliva, kakor na Francoskem. Povedati sme samo to, kar dopušča tiskovno vodstvo. Iz svojega sestanka s carjem sem posnel, da car Aleksander ne pripravlja ofenzivne vojne, časnikom ne verujem, carju brezpogojno. Kar se tiče zbiranja ruskih čet ob meji, bi jej na videz bil namen, napasti sosede nepripravljene. Tega pa ne verujem. To ni v značaji ruskega vladarja in bi nasprotovalo njegovim besedam. Prepričan sem, da ko bi se kaj sprožilo na Francoskem, bi temu ne sledila ruska vojna; nasprotno pa bi z rusko vojno pričela gotovo vojna s Francozi. Oe se pa vpraša, čemu zbiranje vojske, se o tem od vnanjega ministerstva ne sme zahtevati pojasnil, o teh zbiranjih čet torej ne morem dati avtentičnega pojasnila. Domnevam pa, da Rusija misli: pri prihodnji evropski krizi bode njen glas v areopagu evropskem tem tehtneji, čim močneja je na zahodu. Ta misel je rusko vlado že pogosto vodila, torej namen, napasti nas, ni povod nabiranju vojakov. Možno je, da čaka Rusija na orijentalsko krizo in da takrat hoče vmes govoriti važno besedo. Kdaj bode ta kriza, je negotovo, a imela je vedno tolike presledke, da ni treba misliti, da bode pričela pred 1899 letom. Ni ga torej uzroka, misliti si bodočnost bolj črno, kakor doslej. Ako bode sploh vojna nastala, bode to orijen-talska. V tej pa Nemčija v prvi vrsti ni prizadeta. Nemčija lahko čaka, se li bolj priza- dete države sporazumijo, ali pa udarijo. Bram-bena predloga ni zavisna od hipnega položaja, temveč tu se gre za stalno napravo. Že večkrat je bila Pmsija na robu vojne. L. 1857. me je kralj v Pariz poslal, da bi se pogajal z Napoleonom o prehodu pruskih vojakov. To bi bilo moralo dovesti do resnega spora. In da se ni v Villafranci mir tako hitro sklenil, bili bi brez dvombe udarili. L. 1863. očitala sta mi jako hudo angleški in francoski veleposlanik, da se tako držim Rusije in to so je ponavljalo v pruskem državnem zboru. L. 1867. in 1870. tlačila nas je neznosna vojna nevarnost in često se je govorilo: rajši udariti, nego to prenašati. Mi smo rajši počakali, da se je udarilo na nas, da smo bili napadeni. Jedva je bila 1870. 1. vojna pri kraji, se je že vprašalo: „Kdaj bo nova vojna?" No, Be-rolinski kongres preprečil je evropsko konfla-gracijo. Na kongresu prizadeval si je Bismarck, uveljaviti ruske želje in misli, da bi se bil zaslužil Rusije priznanje. Hotel in mogel pa ni odtujiti se Avstriji, ko bi bil to storil, bila bi Nemčija v Evropi osamljena in od Rusije zavisna. — Pogodba z Avstrijo je izraz vkup-nosti interesov, isto pomenja pogodba z Italijo. Avstrija, ki je že 1870. 1. tirala zmerno politiko in odklonila francoske ponudbe, je naš naravni zaveznik pri vseh nevarnostih, pretečih iz Rusije ali iz Francoske. Rusije sovraštva se nam ni bati; iz sovraštva se ne bijejo vojne, sicer bi Francoska imela že vojno z Italijo in z vsem svetom. Nemčije sila pomirila bode javno mnenje, nervoznost borz in časnikov, to silo krepčati, je naša naloga. S predloženimi zakoni moremo na vsako naših mej postaviti milijon dobrih vojakov. Za njimi stoje reserve. Nikarte govoriti, to morejo drugi ravno tako, ker baš tega ne morejo; mi imamo gradivo, sestaviti ogromno armado in dati jej častnikov. Zavest lastne sile nas ne bode zadrževala, nadaljevati mirovna prizadevanja, ter vzdržavati stare razmere z Rusijo, letali pa ne bodemo za nikomer. Glede Bolgarske mora Rusija priznavati Nemčije lojalno postopanje. Ako nas Rusija pozove, bodemo njene v kongresu osnovane terjatve pri sultanu podpirali. — Bismarck govoril 7/4 ure, večkrat mej gromovitim odobravanjem. Berolin 7. februvarija. „Norddeutsche" zmatra državn. zbora soglasje kot voljo naroda: biti zaščita miru. „National Zeitung" piše, da se mora nemški narod teških vojaških bremen privaditi kot temeljnih pogojev. Pariz 7. februvarija. Večina časnikov izraža se, da je govor Bismarckov na videz mir-neji, nego v resnici. V političnih krogih se povprašuje, ali Bismarck res služi mirovni stvari, proglašajoč nemško vojaško hegemonijo in to v izrazih, ki morajo žaliti samoljubje drugih vlastij ter opravičujejo ruska oboroževanja. London 7. februvarja. Po jutranjih listih je govor Bismarckov mogočno jamstvo, da se ohrani mir. „Standard" in „Times" izjavljata pomisleke, da govor kljubu miroljubnemu značaju ne bode odstranil bojazni pred vojno. Poziv. Dne" 16. novembra 1887. leta je umrl v Ljubljani Fran Levatlk, dični naš pesnik in pisatelj. Velike zasluge, katere si je pridobil pokojni Levstik v teku zadnjih sedemintridesetih let s svojimi bistroumnimi jezikoslovnimi razpravami na razvoj jezika našega, z genijalnimi svojimi pesnimi in povestimi na razcvit leposlovja slovenskega in z razsodnimi kritičnimi spisi svojimi na živahni preobrat vse književnosti naše — vse te velike in mnogo-stranske zasluge njegove znane so vsakemu omikanemu Slovencu. V pokojnem Levstiku časti narod naš jednega največjih svojih sinov! Spodobi se, da Slovenci temu veleumu, ki je vse življenje svoje posvetil književnosti naši ter umrl kakor Aristides, čast in zahvalo svojo izkažejo s tem, da na grobu njegovem postavijo spomenik, dostojen tega izrednega moža. ..Slovensko pisateljsko društvo v Ljubljani'' pozivlje zatorej vse zavedne Slovence, naj blagovoljno skladajo novčne doneske za nagrobni spomenik Levstikov ter jih pošiljajo podpisanemu odboru. Izkazi o dospelih doneskih se bodo objavljali po slovenskih časopisih, kjer se pozneje priobči tudi konečni račun V Ljubljani, dne 3. februvarija 1888. Za odbor „Slovenskoga podpornega pisateljskega društva": Dr. Jos. Vošnjak, Prof. Anton Rai6, predsednik. tajnik. Ljudsko sredstvo. Moli-ovo „ Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo proti trganji po ndili, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol I-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (31—2) -ter*! „LJUBLJANSKI ZVON" m to) i (192—223) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Iščem slviižToe :,c>t----rj, — Zahvala. Slavno strelsko društvo v Škofji Loki priredilo je dne 4. t. m. veselico, pri kateri se je gospod A. Elsner, c. kr. sodnijski pristav, v izvrstnem govoru spomnil revnih učencev tukajšnje deške ljudske šole ter nabral za nje znatno denarno svoto. V imenu obdarovanih izreka podpisani vsem p. n. gostom, kateri so se udeležili omenjene veselice ter z darovi učeči se mladini na pomoć prihiteli, osobito pa gosp. A. Krenner-ju, posestniku tovarne, kateri se ie že tolikokrat revnih učencev usmilil, in g. A. Elsner-ju za podpore in unemo za šolo prisrčno zahvalo. Vodstvo 4 rair. deske ljudske šole v Nkofji I.oki. dne 5. februvarja 1888. Fr. Papa, vodja. Zahvala. Mojej materi oslabele so oči zelo, pomagalo jim ni nobeno zdravilo in mislili smo, da bodo oslepeli. Slednjič poprosijo še gospoda dr. Edvarda Navnlku v K run j i pomoči in lek, koji jim je zapisal, ozdravil jim je oči popolnem. Ne vem, kako naj dostojno javim svojo hvaležnost. Zato pa kličem tem potom gospodu zdravniku dr. Edv. ŠaviiiKii v hvaležnosti: Bog plati! V Št. Lambertu pri Zagorji ob Savi, 1. sveč. 1888. Franja Berce. TufCl: 6. februvarja: Pri Slona i Bienenstock, Kann z Dunaja. Pri Malici: Schmidel, Gerber, David, Eckstein z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru: Schainer z Dunaja. — Link iz Trsta. — Eitl iz Skradina. Umrli so v Ljubljani: 5. februvarja : Fran Milner, koraptoirist, 19 let, Gradišče št. 15, za kozami. 6. februvarja: Hedvika Valjavec, natakarja hči, 3 leta, bv. Jakoba trg št. 10, z» krvicami. — Antonija Rogel, dimnikarja hči, 4 nun , Tržaška cesta 8t. 24, za božjastjo. 7. februvarja: Urša Kolnik, zidarja hči, G let, Kurja vas št. 13, za božjastjo. V deželnej bolnici: 5. februvarja: Marija Košenua, gosija, 68 let, za srčno hibo. Meteorologieno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. tj 7. zjutraj 729-0 mm. —100° C brezv. megla 3-20 mm. <£ 2. popol. 728-1 mm. 26° C si. jvz. d. jas. ** 1 9. zvečer 734 3 mm. — 20° C m. szh. snež. snega. ■ Srednja temperatura — 3-1°, za 2*6° pod normalom. !D-u-33.a£sl2a, borza dne 7. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 770o — gld. 78-15 Srebrna renta.....„ 7835 — „ 79-15 Zlata renta...... „ 106-50 — „ 10820 B°/0 marčna renta .... „ 9180 . — „ 93-10 Akcije narodne banke. . . „ 863*— — „ 861-— Kreditne akcije..... „ 266-5'i — „ 27030 London........„ 127-— — n 12680 Srebro........ „ — „ —•— Napol......... „ 10 05 — „ 10-03 >/, C. kr. cekini...... „ 5*98 — „ 5-99 Nemške marke..... „ 62-27«/, — „ 62-17«/, 4U/ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 130 gld. — ki- Državne svečke iz 1. 1864 100 „ 164 „ — „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 96 „ 30 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . . . . b2 „ 15 , 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 — „ Dunava reg. srečke 5°/0 . .. 1O0 gld. — „ — „ Zemlj. obe. avstr. 4«/?°/0 zlati zast. listi . 127 „ 50 „ Prior, oblig. Elizabetine zapr.d. železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove cev. železnice 98 „ 80 „ Kreditne srečke . . . . 100 gld. 17H „ — „ Rudolfove srečke ..... 10 „ 19 „ 75 „ Akcije anglo-avstr. banke L. . 120 „ 96 50 „ Trammway-društ. velj. 170' gld. a. v. . 208 „ 75 „ koneipijenta pri slovenskem odvetniku na Slovenskem, zvnnaj Primorskega, v kraju, kjer je sed*«ž kolegijalnega sodišča. — Ponudbe naj se mi pošiljajo pismeno. (96-1) Dr. France Oblak v Gorici. 3000 gld. proti 5°/0 obrestim išče se na zemljišče v obsegu 14 oral njiv in senožnuj, 11 oral gozda in nekaj barja. Sodnijsko je cenjeno 9000 gld. Najem znaša blizu 500 gld. Upnik more stopiti na prvo stopujo uknjižbe. Več pove .i.ii-114-j Kumnikur m i,»»»iti pod Ljubljano. (55—4) Bouillon-Extract. Gomolična dišava. (TriiffelAViirze.) Fine moke za juho. Centralna zaloga: Wlen, I., Jasomlrgottstraaso 6. Dobiva ae v prodajalnicah delikates in kolonijalnega blaga ter v droguerijah. (902—8) Prodajajo: Peter Lassnik, H. L. AVenzel, Perdan, Sehiiss-nig & "VVeber. — V Zagorji: Miehelic, Iv. Miillei', rudniška bratovska skladnica. — V Litiji: Ivan "\Vaggonik. INf«'l»rosoj» I ji v«» za zol»e I« I. Salicilna ustna voda, utična, upliva okrepćajoče, ovira spiidenjf Istranoje smrdefo sapo. Veiika steklenica 5( II. Salicilni zobni prah, splošno priljubljen, upliva okre|H-ujo(-e in nareja zobe svetlo in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (616—14) i 99 LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v LJubljani. SfeV Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoctv originalno salicilno ustno vodo in salicilni zobni prah, se pridane zastonj razprava o varovanji zub in ust. L<>l»i vil fte pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-UkateB, v I,Ju M. j« ni pri g. k etru I.assnilt-u. Razpošilja se v provincije prou poštnemu povzetju. VICT0R SCHMIDi <4 SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dana), IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. .losi p Vošnjak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".