URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 10	V LJUBLJANI, dne 16. marca 1967	Cena 1 din Leto XXIV
VSEBINA:
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
37- Odlok o spremembi statuta občine Litija.
38.	Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Litija.
39.	Odlok o občinskem prometnem davku na območju občine Litija.
40.	Odlok o določitvi cest III. in IV. reda na območju občine Litija.
41.	Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Logatec.
42.	Odlok o spremembi odloka o odstotku sredstev, ki' se Izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin v letu 19G7 v občini Logatec.
43.	Odločba o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev-aaU'loto 1961 \ občini Logatec.
J''44. OdldlTo spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku
| za uporabo mestneca zemljišča v -občini -Vrhniiift.------------
45. .Odlok b spremembah odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje v občini Vrhnika.
46 Odlok o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest IV. reda v občini Vrhnika.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 37.
SkupSčina občine Litija je na podlagi 216. člena statuta občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o spremembi statuta občine Litija 1
Spremeni se 185. člen in se pravilno glasi: »Upravni organi občinske skupščine so:
—	urad tajnika;
—	oddelek za upravno-pravne zadeve;
—	oddelek za notranje zadeve;
—	oddelek za narodno obrambo;
—	zavod za izmero in kataster zemljišč.«
2
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-14/66-1/3
Litija, dne 9. februarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Litija:
Stane Pungerčar 1. r
38.
Na podlagi 8. in 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64), 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) in 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66) je Skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov občine Litija
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki se v občini Litija predpisujejo in določajo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka.
2.	člen
S tem odlokom se uvajajo prispevki in davki, ki pripadajo občini in jim določajo stopnje v skladu s pooblastili, danimi v temeljnem zakonu in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov.
3.	člen
Krajevni samoprispevek, kot oblika obdavčenja občanov, se lahko vpelje po postopku, ki ga določata temeljni in republiški zakon o prispevkih in davkih občanov.
4.	člen
Glede osnove prispevkov in davkov, nastanka obveznosti, postopka odmere, plačevanja in vračanja prispevkov in davkov, pritožb, obnove postopka, poroštva, zastaranje in kazni, prisilne izterjave, se ne-
posredno uporabljajo določbe temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, kakor tudi vse druge določbe navedenih zakonov, kolikor s tem odlokom ni drugače določeno.
II.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
5.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek iz delovnega razmerja), ki pripada občini, znaša 5,2 “/o.
6.	člen
/
Za kategorijo osebnih dohodkov, od katerih se piačuje prispevek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele pavšalne mesečne osnove:
din
1.	za odvetnike — pripravnike................700
2.	za gospodinjske pomočnice, zaposlene v
zasebnih	gospodinjstvih......................200
3.	za osebe,	zaposlene	pri krajevnih skupno- v
stih ........................................450
4.	za osebe, zaposlene v planinskih domovih
društev	 ..........................  400
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKIH DEJAVNOSTI
7.	člen
Za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevka do kmetijstva) se območje občine razdeli v dve skupini katastrskih občin in sicer:
1.	skupina: k. o. Uti ja, Hotič, Šmartno in Jablanica;
2.	skupina: k. o. Konj, Polšnik, Liberga, Jezni vrh, Sobrače, Vintarjevec, Sv. Anton, Selo Mirna, Kresni-ški vrh. Velika vas, Vače, Velika goba, Dole, Vodice, Tihaboj, Okrog, Poljane, Gradišče, Trebeljevo, Konj-šica, Volavlje, Moravče, Roviše in Kresnice.
8.	člen
Prispevek od kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin v posameznih skupinah k. o. po proporcionalni stopnji in sicer:
•/o
1.	skupina: k. o. po stopnji.................15
2.	skupina: k. o. po stopnji.................11
9.	člen
Osnova za prispevek od kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda, je vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katero se prispevek odmerja. Osnovo določi finančni organ ob upoštevanju poprečne cene lesa na panju, ki jo določi posamezna gozdno-gospo-darska organizacija, ki gospodari z gozdovi.
10.	člen
Prispevek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda, se plačuje od ugotovljene osnove po stopnji 15 »Al
11.	člen
Prispevka od kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni KD ne presega 500 din.
Gozdnim posestnikom, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, se osnove za obračun prispevka iz osebnega dohodka od gozda zniža za 100 din letno, v primeru obnove gospodarskega poslopja pa za znesek oprostitve v višini prispevka biološke amortizacije gozdov. Podlaga za oprostitev je ugotovitev pristojnega upravnega organa za finance.
12.	člen
Ce se da zemljišče v zakup delovni organizaciji za več kot tri leta, se odmerjeni prispevek dd kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše.
13.	člen
Zaradi posebno slabih proizvodnih pogojev se prizna olajšava in so oproščeni plačila prispevka iz dohodka kmetijske dejavnosti v tehle krajih oziroma skupinah k. o. in sicer:
—	v prvi skupini k. o. so oproščeni plačevanja prispevka iz dohodka od kmetijske dejavnosti do 1.000 din KD od negozdnih površin tile kraji:
k. o. Litija: Veliki vrh,
k. o. Hotič: Zapodje, Jesenje,
k. o. Šmartno: Volčja jama,
k. o. Jablanica: Gradišče, Jablaniške Laze, Bukovica;
—	v drugi skupini k. o. so oproščeni plačevanja prispevka iz dohodka od kmetijske dejavnosti do 1.000 din KD od negozdnih površin tile kraji:
k. o. Polšnik: Stranski vrh, Šumnik, Ravne, k. o. Ježni vrh: Vinji vrh, Obla gorica, k. o. Vintarjevec: Vrata, Vintarjevec, k. o. Sv. Anton: Mala Stanga, Sirmanski hrib, k. o. Selo Mirna: Pečice, Brglez, Lukovec, k. o. Kresniški vrh: Goliše,
'c. o. Vače: Slivna, Mala sela,
* .c. o. Velika goba: Gadnje — zaselek, k. o. Dole: Hude Ravne, Zg. Jelenje, k. o. Vodice: Moravška gora, Vodice, k. o. Okrog: Okrog, Gabrska gora, Cateška gora, Križišče,
k. o. Tihaboj: Ravne,
k. o. Poljane: Zagrič, Sevno, Kamni vrh, Stara gora,
k. o. Gradišče: Primskovo, Mihelca, k. o. Trebeljevo: Reka Gozd, k. o. Konjšica: Konjšica, Stranski vrh, k. o. Šentlovrenc: Račiča, Koške Poljane, k. o. Moravče: Hohovlca, Podpeč, Kamni vrh, Gob-nik, Nova gora, Laze,
k. o. Roviše: Vovše, Cvetež.
Olajšava iz tega člena se prizna le tistim zavezancem, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
14.	člen '
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodka od zemljišč:
1.	do 10 let — zemljišča, ki so bila prej kmetijsko neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna;
2.	do 9 let — za zemljišča, na .katerih se zasadijo novi sadovnjaki.
Oprostitve iz prvega odstavka tega člena se priznajo na podlagi posebne vloge zavezanca prispevka in mnenja upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, pod katerega nadzorstvom in navodili so bile izvršene spremembe.
Začasna oprostitev teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev.
15.	člen
Ce je bil donos na posamezni parceli manjši za preko 25 °/o zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in pa škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se prizna olajšava in odpiše odpadajoči del prispevka sorazmerno z zmanjšanjem donosa za vsako posamezno parcelo.
Škodo, povzročeno po elementarnih nezgodah, ugotavlja na podlagi prijave zavezanca prispevka pristojni občinski upravi organ.
16.	člen
Pri odmeri od kmetijstva se priznajo tele olajšave v obliki znižanega odmerjenega prispevka:
1.	zavezancem, katerim KD od negozdnih površin ne dosega 1.300 din letno na zavezanca in tiste člane gospodinjstva, ki jih zavezanec preživlja oz. ki jih je po zakonu dolžan preživljati, v primerih kadar dela zmožni preživljajo več kot tri mladoletne otroke ali odrasle za delo nezmožne člane — po 10 “/o za vsakega četrtega in nadaljnjega dela nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 odstotkov od odmerjenega prispevka;
2.	zavezancem, katerih KD ne presega 18.000 din letno na družinskega člana In tiste člane gospodinjstva, ki jih zavezanec preživlja oz. jih je dolžan po zakonu preživljati pa nimajo v tej skupnosti nobenega za delo zmožnega člana — po 20% za vsakega z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60%;
3.	zavezancem, ki so imeli večje izdatke zaradi zdravljenja obolelih Članov družine do zneska prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov te vrste.
Za mladoletne otroke se štejejo šoloobvezni otroci, z njimi pa so izenačeni učenci v gospodarstvu, di jaki in študentje na rednem šolanju. Za odrasle, dela nezmožne osebe, se štejejo tiste, ki Jim je to svojstvo Priznano z odločbo ali zdravniškim spričevalom, slepi, moški stari nad 60 let, ženske nad 55 let in tisti bolniki, ki so pretežni del leta nezmožni za delo.
17.	člen
Poleg olajšav iz prejšnjega člena se priznajo kme-tom-borcem NOB še tele olajšave pri prispevku od kmetijstva:
1.	kmetom-borcem NOB, ki so nosilci »Spomenice 1941«, dalje španskim borcem in predvojnim komunistom revolucionarjem — v višini odmerjenega prispevka, ki pripada občni;
2.	kmetom-borcem in aktivnim sodelavcem NOB, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju s pričetkom pred * 9. IX. 1943 do 15.
V.	1945, se prizna olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini, v obliki znižanja KD za 1.850 din;
3.	kmetom-borcem in aktivnim sodelavcem NOB, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju s pričetkom od 9. IX. 1943 do 15. V. 1945, se prizna olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini, v obliki znižanja KD za znesek 800 din. Olajšava po tej točki se prizna le tistim kmetom-borcem NOB, ki so stopili v NOB pred 31. XII. 1944.
Olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini in ki se prizna v obliki znižanja KD po kriterijih iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena, se prizna tudi zavezancu prispevka — vdovi padlega ali po vojni umrlega zakonca borca NOB, če je pokojni aktivno sodeloval v NOB in je imel priznano posebno delovno dobo v dvojnem trajanju kakor tudi obratno.
Olajšava po prvem in drugem odstavku tega člena se prizna na podlagi predloženega dokazila o priznanju posebne delovne dobe v dvojnem trajanju.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena za priznanje olajšave, se olajšava pri odmeri prispevka od kmetijstva v obliki znižanja KD ne prizna, če zavezanec prispevka, njegov zakonec ali kdo od članov gospodarske skupnosti prejema osebni dohodek iz delovnega razmerja, ali če vdova po padlem borcu znova sklene zakonsko zvezo.
18.	člen
Ce ima kdo od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza, kamna, žganja opeke, apna in podobno) višje dohodke od običajnih, tako da ima tako delo značaj posebne in stalne pridobitne dejavnosti, mora plačati prispevek od obrtne dejavnosti, kadar taki dohodki presegajo 2.000 din v letu.
TV. PRISPEVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD
SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH
IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
19.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti), ki pripadajo občini, se odmerja:
a)	zavezancem, ki plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti, vključno tudi gostinstvo po pavšalni letni osnovi po stopnji 12,9%;
b)	zavezancem, ki plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti od osnov, ugotovljenih po dejanskem dohodku po tehle stopnjah:
Osnova od	do	Stopnja •/.
	15.000	12,9
15.000	17.000	16
17.000	19.000	20
19.000	22.000	24
22.000	25.000	30
25.000	28.000	34
28.000	31.000	36
31.000	35.000	38
35.000	40.000	40
nad 40.000		42
20.	člen
Najvišji letni znesek osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja delavec določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako dejavnost v občini, v kateri ima zavezanec poslovni sedež in enoletni poprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, znaša po posameznih obrtnih dejavnostih:
NajviSji Poprečni
Stroka oz. dejavnost	letni znesek	letni znesek
	OD	OD
1. Predelovanje nekovin:		
— vse obrti iz te stroke ....	18.000	15.000
2. Predelovanje kovin: — precizna mehanika za pisalne, , računske in podobne stroje	17.000	14.000
— ključavničarstvo, kleparstvo, kovinostrugarstvo,	avtokle- parstvo, orodjarstvo, avtome-hanika		 . •	21.000	17.000
— vse druge obrti iz te stroke	18.000	15.000
3. Izdelava električnih aparatov in pribora: — elektromehanika za radijske in televizijske sprejemnike .	29.000	24.000
— elektroinstalaterstvo ....	19.000	15.000
— elektromehanika (previjanje motorjev	in	popravljanje elektromehanskih strojev in naprav)		19.000	16.000
— vse druge obrti iz te stroke	17.000	14.000
4. Izdelovanje kemičnih izdelkov:		
— vse vrste obrti iz te stroke	19.000	16.000
5. Predelovanje lesa: — kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij .......	17.000	14.000
— mizarstvo		19.000	16.000
— roletarstvo			19.000	16.000
— vse druge obrti iz te stroke	18.000	15.000
6, Predelovanje papirja:		
— vse obrti iz te stroke . .	.	17.000	14.000
7. Izdelovanje tekstilnih izdelkov:		
— vse obrti iz te stroke . . .	16.000	13.000
8. Predelovanje usnja:		
— vse obrti iz te stroke . . •	16.000	13.000
Najvišji Poprečni
	Stroka oz. dejavnost	letni znesek	letni znesek
		OD	OD
9.	Izdelovanje živil: — vse obrti iz te stroke . . .	18.000	14.000
10.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov:		
	— vse obrti iz te stroke . .	.	17.000	14.000
11.	Stavbna obrt: — kamnoseštvo in izdelovanje		
	umetnega kamna in predmetov in umetnega in naravnega kamna			18.000
	— instalaterstvo za vodovod,		
	plinske naprave, kanalizacijo, centralno kurjavo in klimat.	18.000	13.000
	— krovstvo, zidarstvo, fasadar-		
	stvo, parketarstvo, tesarstvo, sobno slikarstvo in pleskar-stvo			15.000
12.	Obrtne, osebne in druge storitve:		
	— vozno ličarstvo in ličarstvo		
	drugih kovinskih predmetov, črkoslikarstvo		19.000	16.000
	— moško frizerstvo		12.000	9.000
	— žensko frizerstvo		16.000	13.000
	— fotografske storitve ....	15.000	11.000
	— vse druge obrti iz te stroke	17.000	15.000
13.	Gostinstvo		21.000	19.000
14.	Prevozništvo		22.000	18.000
	21. člen		
Največje stopnje ekonomske amortizacije, ki se priznavajo pri obračunu amortizacije kot strošek, ki se odšteje od celotnega dohodka po 4‘. točki 77. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, znašajo največ:
a)	za stavbe oziroma poslovne prostore, ki niso zavezani davku na dohodek od stavb 2 °/o,
b)	osebni in tovorni avtomobili 120/o,
c)	stroji za obdelavo kovin, lesa, stroji in oprema za predelavo kož in obutve 7 °/o,
č) peči in sušilnice za predelavo nekovin ter drugi stroji in oprema v živilski in tekstilni stroki 6 °/o,
d)	peči za proizvodnjo gradbenega materiala in laboratorijska oprema 10%,
e)	večja orodja in instrumenti 12%.
Zneski za amortizacijo poslovnih prostorov, strojev, orodja in inventarja, ki se odbijejo od celotnega dohodka ne smejo presegati zneskov, ki ustrezajo stopnjam iz prejšnjega odstavka. Pri ugotavljanju amortizacijskih zneskov je treba upoštevati vrednost in dobo trajanja poslovnih prostorov, strojev, orodja in inventarja.
22.	člen
Prispevek po pavšalni letni osnovi plačujejo tudi zavezanci prispevka od opravljanja proizvodne obrti, ki delajo brez tuje delovne sile in ne dosegajo več kot 50.000 din skupnega enoletnega zneska plačil, prejetih
za prodano blago in opravljene storitve in to od tehle obrtnih dejavnosti:
—	izdelovanje keramičnih predmetov, predelovanje lesa, predelovanje papirja, tkalstvo in pletiljstvo, predelovanje usnja, izdelovanje živil, cvetličarstvo, kamnoseštvo, izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz umetnega in naravnega kamna, izdelovanje rolet, steklarstvo.
23.	člen
Prispevek v pavšalnem letnem znesku za posamezne obrtne dejavnosti se določi v tejle višini:
1.	zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti brez stalnega poslovnega mesta, določi za dohodke pristojni upravni organ prispevek v pavšalnem letnem znesku in to do 100 din;
—	potočni mlini do 150 din;
2.	zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve za posameznike po 18. členu zakona o obrtnih delavnicah
samostojnih obrtnikov iz tehle obrtnih		strok:	
		do	od
—	predelovanje nekovin ....	800	400
—	predelovanje kovin '		900	500
—	izdelovanje električnih apara7 tov in pribora		700	500
—	izdelava kemičnih izdelkov . .	600	300
—	predelovanje lesa		800	300
—	predelovanje papirja ....	500	300
—	izdelovanje tekstilnih izdelkov .	500	200
—	predelovanje usnja		500	200
—	izdelovanje živil		450	150
—	izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov ....	700	300
—	stavbna obrt		850	450
—	vse druge prej nenaštete obrti	600	200
Višino prispevka v pavšalnem letnem znesku zavezancem iz 2. točke prvega odstavka tega člena določi v mejah razponov za odmero prispevka pristojni občinski upravni organ. Pri tem mora upoštevati vrsto obrtne dejavnosti, obseg poslovanja in način opravljanja obrtnih storitev.
Ce zavezanec prispevka iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne opravlja obrtne dejavnosti v skladu z določbami 18. člena zakona o obrtnih delavnicah, ne plača prispevkov v pavšalnem znesku, ampak po preteku leta po dejanskem dohodku.
24.	člen
Prispevek v pavšalnem znesku plačajo tudi zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost le vzporedno ali občasno v poprečju manj kot štiri mesece na leto.
Višino prispevka v pavšalnem letnem znesku za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena določi za odmero prispevka pristojni upravni organ v višini od 150 do 700 din. Pri tem mora za odmero pristojni upravni organ upoštevati vrsto dejavnosti, kraj in obseg poslovanja ter starost in zdravstveno stanje zavezanca prispevka.
25.	člen
Ne glede na 23., 24., 26. in 27. člen tega odloka lahko za dohodke pristojni upravni organ sklene z
zavezancem prispevka 'od obrtne dejavnosti pismeno pogodbo o višini prispevne osnove oziroma letnega zneska prispevka, kadar bi bil tak način odmere smotrnejši in ekonomične j ši.
26.	člen
Pri sklenitvi pogodbe mora upravni organ upoštevati vrsto dejavnosti, kraj in obseg poslovanja ter starost zavezanca.
27.	člen
Pogodbe se sklepajo po veljavnih predpisih in veljajo, ko je izdana odločba.
s 28. člen
Zoper pogodbo, v kateri se posebej določa prispevek sorazmerno udeležbi posamezne stopnje za vsako družbeno-politično skupnost, je dovoljena pritožba.
29.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) se plačuje od tehle dohodkov in po tehle stopnjah:
•/.
1.	od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjeniki, ki niso v delovnem razmerju 15
2.	od dohodkov, ki jih imajo občani od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovan-
ska loterija ............................15
3.	od provizij zastopnikov ustanov za var-
stvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju .................15
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki
od prepisovanja not ........ 15
5.	od provizij, ki jih imajo ulični prodajalci
časopisov za časopisna podjetja, časopisne zavode ali časopisne agencije, če se ukvarjajo edino le s prodajo časopisov in niso z navedenimi podjetji v delovnem razmerju ..................................15
6.	od dohodka transportnih delavcev in od
dohodka drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi telesne lastne moči za gospodarske in druge organizacije, organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v pavšalnem letnem znesku ....................................15
7.	od dohodkov potujočih gledališč in prireditev ......................................15
8.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za
delovne in druge organizacije, če niso z njimi v delovnem razmerju................15
9.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki
od priložnostnega opravljanja drugih storitev za delovne in dinge organizacije, za hiše v družbenem upravljanju, če se za opravljanje takšnih storitev po predpisih o delovnem razmerju ne plačujejo prispevki po dejanskem dohodku po pavšalni letni osnovi ali po pavšalnem letnem znesku ..................................15
i
"/B
10.	od provizij, ki jih dobijo poslovni agenti
in poverjeniki založniških podjetij od prodaje njihovih knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem in od provizij, ki jih dobijo od nabiranja oglasov za objavo v knjigah, revijah in drugih publikacijah založniških podjetij................15
11.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, od tovorjenja in izvlačenja lesa ali drugega materiala z delovno živino razen od prevoza mleka 30
12.	od dohodkov od prevoza mleka in plu-
ženja snega kot postranske kmetijske dejavnosti ...............................10
30.	člen
Poslovne knjige morajo voditi tisti zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti, ki so v preteklem letu dosegli 200.000 din celotnega dohodka.
31.	člen
Pri odmeri prispevka od obrtnih dejavnosti se priznajo poleg olajšav, naštetih v 20. in 21. členu tega odloka, še tele olajšave:
a)	zavezancem prispevka od obrtne storitvene dejavnosti, ki so prvič na novo pričeli z opravljanjem obrtne dejavnosti za prvo leto poslovanja 50 "/o od odmerjenega prispevka, ki pripada občini;
b)	zavezancem prispevka ob obrtne dejavnosti, moškim starim nad 60 let in ženskam starim nad 55 let se prizna 20 % olajšava od odmerjenega prispevka, ki pripada občini.
Poleg teh olajšav se priznajo olajšave za vajence in sicer po 5 % za vsakega vajenca v prvem in drugem letu učne dobe od odmerjenega prispevka, ki pripada občini.
V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
.	'	32. člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek od intelektualnih storitev), ki. pripada občini, se odmerja od določenih oziroma ugotovljenih osnov po stopnji 12,9 "/o.
Od dohodkov občanov za občasno opravljanje intelektualnih storitev državnim organom, delovnim in drugim organizacijam, če ti dohodki ne izvirajo od delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, sr plačuje prispevek po odbitku po stopnji 15 “/o.
33.	člen
Letni kosmati osebni dohodek, ki je praviloma minimalna letna osnova prispevka od intelektualnih storitev znaša 25.000 din letno.
Zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, ki opravljajo te vrste storitev nepolni delovni čas zaradi
starosti, ali bolezni ali kakih drugih okolnosti poprečno manj kot 6 mesecev v letu, plačujejo prispevek v pavšalnem letnem znesku.
Višino prispevka v pavšalnem letnem znesku določi za odmero prispevka pristojni upravni organ v višini od 300 do 1000 din. Pri tem mora upravni organ upoštevati, koliko časa v letu je zavezanec opravljal intelektualne storitve, kraj in starost in druge pogoje, v katerih opravlja 'intelektualne storitve.
Ne glede na 32. člen in prvi, drugi ter tretji odstavek tega člena se lahko sklene z zavezancem prispevka od intelektualnih storitev pogodba po 26., 27. in 28. členu tega odloka.
34.	člen
Za ugotavljanje potrebnih stroškov, ki se odbijajo od celotnega dohodka, se primerno uporabljajo določbe 77. in 78. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov ter določbe 21. člena tega zakona.
35.	člen
Poslovne knjige morajo voditi zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, če so v preteklem letu imeli več kot 25.000 din čistega dohodka.
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
36.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: prispevek od avtorskih pravic), ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3,9 %> od določenih osnov.
37.	člen
Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje svet za prosveto in kulturo in svet za gospodarstvo.
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
38.	člen
Davek na dohodek od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) se plačuje od vseh stavb na območju mesta Litije in Smartna.
Davek na dohodke od stavb se plačuje tudi na drugih območjih občine, če se daje stavba v najem.
Osnova za davek od stavb je prejeta stanarina, če se stavba daje v uporabo ali najem, po odbitku stroškov za upravljanje in vzdrževanje stavbe ter amortizacije. Če se stavba ne daje v uporabo ali najem, je davčna osnova vrednost stanarine ali najemnine, določene s prvotno valorizacijo po metodi točkovanja, povečano za 70 Vo, po odbitku stroškov za vzdrževanje in upravljanje stavbe ter amortizacije.
Najemna vrednost poslovnih prostorov, ki je določena s pogodbo, služi kot podlaga za izračun davka od stavb oziroma najemnih prostorov.
i
39.	člen
Davek od dohodka od stavb se ne plačuje od stavb, ki so starejše od 100 let.
40.	člen
Stroški za vzdrževanje in upravljanje ter amortizacijo stavb se določijo v višini 60 °/u od ugotovljene stanarine oziroma najemne vrednosti stavbe, ugotovljene po 38. členu tega odloka.
41.	Člen
Davek od stavb znaša 35 “/o od ugotovljene davčne osnove.
VIII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
Stopnjv
•/.
predelovanje kovin...........................so
predelovanje lesa..........................  25
izdelovanje tekstilnih izdelkov..............20
predelava usnja..............................25
predelovanje živil...........................20
izdelava in popravilo raznovrstnih izdelkov 30
stavbna obrt.................................30
obrtne, osebne in druge storitve .... 20 gostilne......................................
vse prej nenavedene pridobitne dejavnosti 25
42.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja; se plačuje po tehle stopnjah:
Osnova od	do 2.000		StopnJ, «/• 20
2.000	4.000	25
4.000	6.000	30
6.000	8-000	35
8.000	10.000 '	40
nad	10.000	45
IX.	DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN SAMORODNO TRTO
43.	člen
Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, plačujejo od teh predmetov davek, ki je določen za traktorje (nad 35 KM), buldožerje, kombajne in bagre 90 din.
Občani, ki imajo traktorje, buldožerje, kombajne, mlatilnice in motorne žage, s katerimi oprav-| Ijajo storitve drugim, plačujejo poleg davka iz prvega odstavka tega člena od doseženega dohodka tudi prispevek za obrtno dejavnost.
43a člen
Občani, ki imajo posajeno samorodno trto, plačujejo od sadike 0,10 din davka letno.
X.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
44.	člen
Občani, ki uporabljajo v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, morajo plačevati davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela druruh (v nadaljnjem besedilu: davek na tujo delovno silo).
Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih in se določi v odstotku od tuji delovni sili izplačanega osebnega dohodka, po posameznih vrstah pridobitnih dejavnosti in sicer:
45.	člen
Zavezanci davka na tujo delovno silo, katerim se odmerja prispevek od opravljanja pridobitne dejavnosti od dejanskih dohodkov, plačajo davek na tujo delovno silo po tehle stopnjah:
•/.
za 1	delavca................................20
za 2	delavca................................30
za 3	delavče ...............................40
za 4	delavce................................50
za 5	delavcev.............................. 55
46.	člen
Zavezanci davka na tujo delovno silo, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, plačujejo davek na tujo delovno silo v pavšalnih letnih zneskih od vsakega zaposlenega delavca po vrstah pridobitnih dejavnosti in sicer:
din
predelovanje nekovin.......................700
predelovanje kovin.........................900
predelovanje lesa .........................700
izdelovanje tekstilnih izdelkov............350
predelovanje usnja..................~	. 500
predelovanje živil ........................400
izdelovanje in popravljanje raznovrstnih
izdelkov...................................600
stavbna obrt...............................800
obrtne, osebne in druge storitve .... 400
gostilne ..................................800
vse druge prej nenavedene pridobitne dejavnosti ............................450
47.	člen
Kot tuja delovna sila se šteje tudi družinski član, s katerim je sklenjeno redno delovno razmerje in je prijavljen pri zavodu zd socialno zavarovanje.
XI.	DAVEK NA DOBITKE PRI IGRAH NA SREČO
48.	člen
Od dobitkov pri igrah na srečo se plačuje davek po stopnji 10 »/o.
XII.	KONČNE DOLOČBE
49.	člen
Svet za družbeni plan in finance sme v skladu s temeljnim zakonom in republiškim zakonom o prispevkih in davkih odpisati na predlog upravnega organa v celoti ali deloma vse vrste prispevkov in davkov, če bi se s prisilno izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in tistih družinskih članov, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
50.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Litija, objavljen v »Glasniku«, št. 8/65 in v »Uradnem listu SRS«, št. 2/66.
51.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
St. 010-3/65-1/2
Litija, dne 27. februarja 1967.
Podpredsednik Skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
39.
, Na podlagi 5., 22., 43. in 43a člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, št. 29/65, št. 33/65, št. 57/65 in št. 52/66) in 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/65) je Skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1967 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 1/66, št. 10/66 in št. 12/66), ki se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
o občinskem prometnem davku na območju občin« Litija
I.	SPLOŠNI DEL
1.	člen
Na območju občine Litija se uvaja občinski prometni davek na promet blaga na drobno in davek od plačil za storitve.
2.	člen
Občinski davek od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve, razen za obrtne storitve, opravljene^ gospodarskim in drugim delovnim organizacijam, se plačuje samo od proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo ter od plačil za storitve, če je v tarifi občinskega prometnega davka predpisano, da se od njih plačuje davek.
Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo po temeljnem zakonu o prometnem davku, se šteje:
1.	vsaka prodaja proizvodov v trgovinah in trgovskih prodajalnah, proizvodnih in drugih delovnih organizacij;
2.	vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v mejah svoje gospodarske dejavnosti;
3.	prodaja blaga neposredno občanom, ki ga prodajajo proizvajalne ali trgovske gospodarske organizacije na tak način, kot velja za promet na debelo;
4.	potrošnja oziroma uporaba davku zavezanih predmetov, če se uporabljajo za lastne potrebe;
5.	prodaja proizvodov, ki jih neposredno potrošnikom prodajajo proizvajalne in druge delovne organizacije, če ne gre za prodajo, ki je namenjena za reprodukcijo v smislu 9. in 10. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka ali prodaje na debelo;
6.	vsa motorna vozila, ki- jih uvažajo občani ali civilne pravne osebe;
7.	prodaja blaga na licitaciji — javni dražbi, če od njega v prejšnjem prometu ni bil plačan občinski davek od prometa blaga na drobno.
4.	člen
Davčni zavezanec je delovna organizacija, druga pravna oseba, organ ali občan, ki je proizvode prodal končnemu potrošniku, ki je proizvod kako drugače dal v promet ali je za plačilo opravil storitev.
Davčni zavezanec je tudi občan in civilna pravna oseba, ki je uvozila motorno vozilo.
Prometni davek bremeni kupca oziroma potrošnika ali uvoznika motornega vozila iz drugega odstavka tega člena.
5.	člen
Davčna osnova za občinski prometni davek od prometa blaga na drobno je:
1.	prodajna cena za blago brez prometnega davka;
2.	prodajna cena za blago brez prometnega davka, ki bi bila dosežena, če bi se na drobno prodali proizvodi, dani brez povračila (podarjeni) proizvodi, vzeti za lastno potrošnjo oziroma uporabo ali proizvodi, prodani v komisiji;
3.	vrednost motornega vozila, ugotovljena po carinskih predpisih, vštevši tudi carino in carinske dajatve, ki se pobirajo pri uvozu;
4.	merska enota, če je ta predpisana v tarifi.
Prodajna cena za blago vsebuje tudi vse postranske stroške, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu, razen transportnih in drugih stroškov, ki jih je prodajalec plačal za kupca po njegovem nalogu, če ima za to ustrezno dokumentacijo.
6.	člen
Davčna osnova za občinski prometni davek od plačil za storitve, je znesek plačila, prejetega za opravljene storitve.
Kot plačilo za opravljene storitve je treba šteti plačilo v denarju ali v naravi ali vrednost nasprotnih storitev.
7.	člen
Glede nastanka davčne obveznosti, oprostitve, obračunavanja in plačila davka, kontrole, poroštva, zastaranja in pravnih sredstev se smiselno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, zakona o tarifi zveznega prometnega davka in predpisi, izdani na njuni podlagi.
8.	člen
Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da lahko poleg olajšav, določenih v zakonu o tarifi zveznega prometnega davka in olajšav, določenih v tem odloku, prizna v izrednih primerih na posebno vlogo davčnega zavezanca, tudi druge olajšave v obliki znižanja plačila prometnega davka, ki po tem odloku pripade občini.
9.	člen
Pojasnila in tolmačenje za izvajanje tega odloka dajejo občinski upravni organi, pristojni za finance.
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-5/65-1/1
Litija, dne 27. februarja 1967.
Podpredsednik Skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
H. POSEBNI DEL
Tarifa občinskega prometnega davka
A.	Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno
Tar. št. 1
v.
a)	od vseh proizvodov, ki so namenjeni za
končno potrošnjo, razen od prometa z motornimi kolesi, skuterji, mopedi, osebnimi avtomobili, alkoholnimi pijačami ter od kmetijskih strojev in orodja ter od proizvodov, za katere je predpisana davčna oprostitev . . .........................4
b)	od prometa strojne, kmetijske mehaniza-
cije in orodja, od prometa z motornimi kolesi, skuterji, mopedi in osebnimi avtomobili (razen traktorjev in kombajnov) .	2
Tar. št. 2
Od prometa z alkoholnimi pijačami, doseženim s prodajo na drobno, razen prodaje v gostin-
stvu:
a)	od naravnega vina in piva...............20
b)	od drugih alkoholnih pijač..............25
Opomba: Za alkoholne pijače po tej tarifni številki je treba šteti:
a)	za vino — naravno vino iz grozdja, ki je proizvod alkoholnega vrenja iz svežega grozdja;
b)	pivo;
c)	žganje — naravno žganje, dobljeno z destilacijo prevrelih tropin svežega sadja, grozdja, vinskega mošta in vinske usedline, za naravno žganje se šteje tudi vinski destilat (vinjak), če ne vsebuje več kot 55 »/o alkohola;
č) druge alkoholne pijače — umetne alkoholne pijače (liker, rum, brandy, gin, whisky, vodka, mastika in druge umetne žgane pijače, mešanica alkohola s sladkorjem, aromatičnimi in drugimi snovmi) ter peneča, specialna in druga umetna vina.
Tar. št. 3
Od prometa z alkoholnimi pijačami, doseženim s prodajo na drobno v gostinstvu:	, ,
a)	od naravnega vina in pive ...... 15
b)	od drugih alkoholnih pijač..............20
Opomba: Določbe opombe tar. št. 2 se uporabljajo tudi pri tej tar. številki.
B.	Obrtne storitve Tar. št. 4
Od plačil za opravljene storitve: od razreza in tesan ja lesa od 1 m3 hlodovine:
din
a) iglavcev ..................................25
v b) listavcev..................;..... 15
Opomba: V primeru elementarnih nesreč in v drugih primerih obnove gospodarskega poslopja se potrebna količina lesa za obnovo lahko oprosti plačila prometnega davka.
Tar. št. 5
Od plačil za gradbena in montažna dela:
— zidarska, inštalaterska, tesarska, teracer-ska, kleparska, pleskarska, soboslikarska, mizarska in druga gradbena storitvena dela ........................................  12
Tar. št. 6
Od plačil frizerskih, brivskih, čevljarskih, krojaških, šiviljskih, sedlarskih in pekarskih uslug .....................................4
Tar. št. 7
Od plačil za\ špediterske, transportne ter nakladalne in razkladalne storitve:
a)	za prevoz	oseb	z	avtotaksijem ..... 10
b)	za plačila	od	drugih	storitev..............20
Opomba: S transportnimi storitvami je mišljen prevoz blaga z motornimi vozili ali vprežnimi vozili v cestnem prometu in prevoz blaga s splavi. Sem spada tudi prevoz lesa in drugega materiala z vprego po gozdnih poteh ali usekih
din
in oranje snega, ne glede na to ali se pri tem uporablja voz ali ne.
Nakladanje in razkladanje spada pod to tarifno številko, če to dela ista oseba skupaj s špe-diterskimi in transportnimi storitvami.
Tar. št. 8
Od plačil za opravljanje vseh drugih obrtnih, osebnih in drugih storitev, ki niso zajete v tej tarifni številki ......	10
Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve:
— klobučarjev, modistinj, vezilj, dimnikarjev, za krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, brušenje nožev, kovačev za podkovanje konj in druge živine, za popravljanje preprog, razmnoževanje, prepisovanje, kopiranje in plakatiranje, čiščenje, pranje ter likanje oblek in perila, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke, žaganje drv ter pečenje kostanja, čevapčičev in ražnjičev.
C.	Druge storitve Tar. št. 9
Od vstopnic za prireditev na veselicah, cirkusih, artističnih nastopih in drugih prireditvah .................................10
Opomba:
1.	davek po tej tarifni številki je treba plačati v petih dneh po končani prireditvi;
2.	prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od dramskih prireditev, od koncertov pevskih društev, od prireditev društev, ki se financirajo iz proračuna, od vseh drugih kulturno-umetniških in telesnovzgojnih prireditev, kjer se ne točijo alkoholne pijače.
Tar. št. 10
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo, ter na vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija ...................................8
40.
Na podlagi 6. člena temeljnega zakona o javnih cestah (Uradni list SFRJ, št. 27/65), 2. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 39/62), 2. člena zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/65) ter 138. člena statuta občine Litija je občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Litija na 'seji obeh zborov dne
27.	februarja 1967 sprejel
ODLOK
o aoiootvi cest III. in IV. reda na območju občine Litija
1. člen
Zaradi posebnega gospodarskega in prometnega pomena za občino Litija se za javne ceste III. in IV.
reda določijo tele ceste:
I.	ceste III. reda:	km
št. 5039 Litija—Zavrstnik—Trebeljevo . . i 11,0 št. 5040 Litija—Šmartno—Gabrovka—Ravne . 21,8
št. 5041 odcep Reka—Sopota...........11,0
št. 5042 Šmartno—Bogenšperk—Sobrače	.	.	12,0
št. 1240 Litija—Kresnice—Jevnica ..... 15,2
št. 241 Hotič—Vače—Trata..............7,6
Zavrstnik—Šmartno.....................1,5
II.	Wste IV. reda:	,	km
Sava—Polšnik—Preska—Ceplje	16,4
Selo—Tihaboj—Gabrovka.................6,5
Litija—Sava...........................7,6
Breg—Selšek...........................3,3
Dole—Dobovica—Gradišče ........	8,4
nova cesta Sopota—Dole................3,0
Dole—Ceplje—Brezovo—Tihaboj	.....	7,5
Jevnica—žel. podvoz—most Senožeti	....	'0,5
Hotič—Konj—Ponoviče...................3.5
Brodarska cesta—Ježa—Grbin............1,4
Bajernik—Kopačija...................i	.	.	16,5
Ješče—Sobrače . . . . i...............3,5
Crni potok—Vintarjevec................4,5
Leskovica—Javorje.....................3,0
Sava—Mošenik..........................0,3
2.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi cest IV, reda, št. 010-2/62-1/1 z dne 25-januarja 1962. objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, št. 15/62 z dne 23. februarja 1962.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-2/62-1/1
Litija, dne 27. februarja 1967.
Podpredsednik Skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 41.
Na podlagi 8. in 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 37/64 in št. 6/67),
4.	in 9. člena temeljnega zakona o davku na dohodke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) in na podlagi 100. člena statuta občine Logatef je Skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov občine Logatec
. 1. člen
Prispevki in davki se v občini Logatec določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov iz tega odloka.
2.	člen
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, se določijo s tem odlokom.
3.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se pobira v višini 5,2°/» od osnov, določenih s predpisi.
4.	člen
Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele mesečne pavšalne osnove:
\
din
1.	za odvetniške	pripravnike.............40,00
2.	za gospodinjske pomočnice, zaposlene
pri zasebnih gospodinjstvih..................15,00
3.	za osebe, zaposlene pri krajevnih
skupnostih ..................................20,00
4.	za lovce in ribiče, zaposlene pri lov-
skih oziroma ribiških podjetjih, zadrugah in zavodih . . . ^	 ..................20,00
5.	za zaposlene v domovih planinskih
društev .................................... 20,00
5.	člen
Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po stopnji 30 V«.
6.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva se Predpiše po določenih stopnjah določenih skupin katastrskih občin in sicer:
Grupa	Katastrska občina	stopnja
I.	Dolenji Logatec in Gorenji Logatec . . . 8 “/o
II.	Petkovec, Rovte, Dobračeva, Žiri, Ledinica,
Hotedršica, Brod in Blekova vas.............6 “/#
III.	Vrh, Zaplana — del, Grčarevec, Medvedje
brdo, Zibrše, Koprivnik, Vrsnik II, Ledine
—	del, Novi svet, Kačja vas — del, Dole —
del, Ravnik, Laze, Zirovski vrh in Opale . . 4 °/o
7.	člen
Plačila prispevka od kmetijstva po določbah 6. člena tega odloka se oprosti zavezance, katerih katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega:
din
—	v II. skupini katastrskih občin . . . 1.000,00
—	v III. skupini katastrskih občin . . . 2.000,00
8.	člen
Začasno so oproščeni plačila prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	za 10 let — ki so bila za kmetijstvo neuporab-
na, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna,
2.	za 10 let — na katerih se zasadijo novi sadov-
njaki,
3.	za 20 let — ki se pogozdijo.
Zemljišča navedena pod 1 do 3 se oproste plačila prispevkov od kmetijstva samo, če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa.
9.	člen
V primerih elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se prizna olajšava pri plačilu prispevka za vsako parcelo, na kateri je bil katastrski dohodek zmanjšan za preko 25 odstotkov.
Povzročeno škodo ugotavlja na podlagi prijave zavezanca prispevka za kmetijstvo pristojni upravni organ občine.
Odstotek olajšave se prizna sorazmerno z zmanjšanjem katastrskega dohodka.
10.	člen
v smislu 58. člena republiškega zakona se pri odmeri prispevkov priznajo tele olajšave:
1.	Zavezancem od prispevka, katerih dohodek ne presega 1.200,00 din letno na družinskega člana in ki preživljajo več kot dva otroka, mlajša od 15 let ali odrasla, za delo nezmožna člana ter tistim, ki preživljajo družinskega člana, ki je na rednem šolanju, do 25 leta starosti — po 10°/o od vsakega takega družinskega člana.
2.	Zavezancem od prispevka, katerih dohodek ne presega 1.600,00 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 %> za vsakega dela nezmožnega člana.
3.	Zavezancem od prispevka, ki so imeli v letu, za katerega je bil odmerjen prispevek, večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb družinskih članov, če prispevek ustrezno zniža v sorazmerju s stopnjo odmerjenega prispevka.
Kot večji izdatek se smatrajo stroški, ki presegajo 500,00 din.
Za odrasle, dela nezmožne člane se štejejo vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50 “/o invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih dela nezmožnost je zmanjšana za več kot 50%, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 55 let in bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo.
*
11.	člen
Poleg olajšav iz prejšnjega člena se priznajo kme-tom-borcem in aktivnim sodelavcem NOB, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in jim je dohodek od kmetijstva glavni vir za preživljanje, še tele olajšave odmerjenega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva in .sicer:
—1 kmetom-borcem in aktivnim sodelavcem NOB, ki jim je priznana posebna delovna doba, v dvojnem trajanju pred 9. IX. 1943 — 100 % odmerjenega prispevka ;
— kmetom-borcem in aktivnim sodelavcem NOB, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju po 9. IX. 1943 pa do 1. I. 1945 — 50°/o odmerjenega prispevka.
12.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja:
a)	za samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevek od pavšalnih letnih osnov, po stopnji 12,9 %>;
b)	za samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevek od osnov, ugotovljenih po dejanskem osebnem dohodku, po stopnji 20%>.
13.	člen
Prispevek v pavšalnem letnem znesku določi upravni organ občine, ki je pristojen za finance.
Pri določanju pavšalnega letnega zneska se upoštevajo ista merila kot pri določanju pavšalnih osnov za odmero prispevka od obrtne dejavnosti.
14.	člen
Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka se plačuje od tehle dohodkov po tehle stopnjah:
1.	od dohodkov, ki jih imajo občani od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija — se plača po stopnji 15 “/o;
2.	od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjeniki in niso z zavarovalnico v delovnem razmerju — se plača po stopnji 15 %;
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njimi v delovnem razmerju — se plača po stopnji 15 °/o;
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju — se plača po stopnji 15 %>;
5.	od dohodkov transportnih in obalskih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v pavšalnem letnem znesku — se plača po stopnji 15 0/o;
6.	od dohodkov delavcev, ki jih imajo od priložnostnega opravljanja raznih storitev za državne organe in zavode, za gospodarske, zadružne in druge organizacije, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v pavšalnem letnem znesku — se plača po stopnji 15 u/o;
7.	od dohodkov od potujočih zabavišč in prireditev — se plača po stopnji 25°/o;
8.	od provizij, ki jih dobijo poslovni agenti in poverjeniki založniških podjetij od prodaje njihovih knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem in od provizij, ki jih dobijo od nabiranja oglasov z objavo v knjigah, revijah in drugih publikacijah založniških podjetij —■ se plača po stopnji 20"/o;
9.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije, razen od dohodkov čipkaric, če niso z njimi v delovnem razmerju — se plača po stopnji 20%;
10.	od dohodkov delavcev iz naslova izdelovanja čipk na domu — se plača po stopnji 10%;
11.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti z delovno živino, razen od dohodkov pluženja ter odvoza snega — se plača po stopnji 30%;
12.	od dohodkov od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino kot postranske kmetijske dejavnosti — se plača po stopnji 10%.
15.	člen
Maksimalne stopnje amortizacije, po katerih se obračunava amortizacija, ki se odbije od bruto do-
hodkov, so tele: .
•/•
1.	za	zgradbe	.	.	.	i.......................—	2
2.	za	prevozna sredstva ......................—	^
3.	za	stroje...................................—
4.	za	orodje	—	12
16.	člen
Poleg olajšav iz 10. člena tega odloka se pri od' meri prispevka od obrtne dejavnosti priznajo še tele olajšave:
a)	zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, ki so nanovo začeli z opravljanjem obrtne dejav' nosti — 50 % odmerjenega prispevka od prve izvršene letne odmere, ki pripada občini;
b)	zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, ki sami opravljajo obrt brez tuje delovne sile, moških1 starim nad 60 let in ženskam starim nad 55 let
50 % odmerjenega prispevka, ki pripada občini.
17.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka intelektualnih storitev, ki priprada občini, se odmerja po stopnji 12,9 “/o od ugotovljenih osnov.
18.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izpopolnitev, ki pripada občini, se odmerja po stopnji 3,9 °/o od ugotovljenih osnov.
19.	člen
Davek na dohodek od stavb plačujejo lastniki oziroma uživalci stavb tehle vasi: Dolenji Logatec, Ce-vica, Brod, Blekova vas, Dobračeva, Stara vas, Gorenji Logatec. Gorenja vas, Nova vas, Kalce in 2iri.
20.	člen
Stroški za upravljanje in vzdrževanje ter letna amortizacija stavb se določi v višini 50 "/n od ugotovljene letne stanarine ali najemnine oziroma od stana-rinske ali najemninske vrednosti.
21.	člen
Davek na dohodek od stavb se plačuje po stopnji 30°/o od ugotovljenih osnov.
22.	člen
Davek na donoaek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po stopnji 25 %> od ugotovljenih osnov.
23.	člen
Doseženi dohodki od oddajanja opremljenih sob, ki se oddajajo preko turističnih agencij, so oproščeni davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic.
24.	člen
Osnova za dohodek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih in se določi v odstotku od tuji delovni sili izplačanega osebnega dohodka po posameznih vrstah obrtnih dejav-
nosti in sicer:
•/.
—	predelovanje nekovin, predelovanje ko-
vin in izdelovanje električnih aparatov in pribora, kemičnih izdelkov in stavbna obrt.....................................—	30
—	predelovanje lesa, predelovanje usnja in
izdelovanje gumijevih	izdelkov	....	—	20
—	izdelovanje tekstilnih	izdelkov,	tiskarne
in knjigoveznice............................—	15
—	predelovanje papirja, in izdelovanje živil
ter obrtne osebne in druge storitve . . — 10
—	vse druge prej nenavedene pridobitvene
dejavnosti..................tj«*« — 28
25.	člen
Zavezanci davka na tujo delovno silo, ki plaču-lejo prispevek od opravljanja pridobitne dejavnosti P0 dejanskem osebnem dohodku, plačujejo davek od
dohodka, doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih, od davčne osnove, ugotovljene po 24. členu tega
odloka, po tehle stopnjah:
•/.
—	za	1	delavca..........................—	20
—	za	2	delavca..........................—	25
—	za	3	delavce .........................—	30
—	za	4	delavce..........................—	35
—	za	5	delavcev .....................•—	40
26. člen
Zavezanci, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, pa plačujejo davek na tujo delovno silo od vsakega zaposlenega delavca po vrstah dejavnosti in
sicer:
din
—	izdelovanje tekstilnih izdelkov, izdelovanje živil, tiskarne in knjigoveznice, obrtne osebne in druge storitve . . . 100,00
—	predelovanje nekovin, predelovanje
usnja, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov.....................150,00
—	predelovanje lesa in stavbna obrt . . 200,00
—	vse druge prej nenavedene pridobitne dejavnosti............................. 250,00
27.	člen
Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih.
28.	člen
Od dobitkov pri igrah na srečo se plačuje po stopnji — 10 °/o.
29.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Logatec (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 12/65 in Uradni list SRS, št. 2/66 in št. 15/66).
30.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
St. 010-1/67
Logatec, dne 27. februarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Logatec:
Otmar Oblak 1. 'r.
42.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 100. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin v letu 1967
1.	člen
V odloku o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine (Uradni list SRS, št. 37/65) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»Delovne organizacije in druge družbenopravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1967 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev iz 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) 4 °/o za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-31/65
Logatec, dne 27. februarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Logatec:
Otmar Oblak 1. r.
43.
Na podlagi 81. in 87. Člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64) in 100. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih škupnosti dne 27. februarja 1967 izdala
ODLOČBO
o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev za leto 1967 v občini Logatec
1
Ugotavlja se letni kosmati osebni dohodek delavcev ustrezne strokovne izobrazbe v delovnih organi-
zacijah, na podlagi katerega se bo določila pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti in sicer:
Oospodaraka dejavnost
Letni kosmati osebni dohodek delavca v dinarjih
1. Predelovanje nekovin	18.0Q0
2.. Predelovanje kovin
a)	podkovsko kovaštvo . , J . . 14.000
b)	mehanika in orodno kovaštvo . 17.000
c)	vse druge obrti iz te dejavnosti 18.000
Gospodarska dejavnost
Letni kosmati osebni dohodek delavca v dinarjih
3.	Izdelovanje električnih aparatov in
pribora.............................16.000
4.	Izdelovanje kemičnih izdelkov . . 15.000
5.	Predelovanje lesa................ . 16.000
6.	Predelovanje papirja ...... 15.000
7.	Izdelovanje tekstilnih izdelkov . . 14.000
8.	Predelovanje usnja................13.000
9.	Izdelovanje gumijastih izdelkov . . 14.000
10.	Izdelovanje živil..................12.000
11.	Tiskarne in knjigoveznice .... 15.000
12.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov........................14.000
13.	Stavbna obrt.......................17.000
14.	Obrtne osebne in druge storitve . 15i000
15.	Avtoprevozništvo................. . 17.000
16.	Gostinstvo.........................18.000
17.	Vse druge nenaštete dejavnosti . . 15.000
2
Ugotavlja se letni kosmati osebni dohodek delavcev ustrezne strokovne izobrazbe v delovnih organizacijah, na podlagi katerega se bo določila osnova za prispevek od intelektualnih storitev za leto 1967:
1. za odvetnike, zdravnike, dentiste na 25.000 dinarjev,
7. za druge poklice na 14.000 dinarjev.
3
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se za leto 1967.
St. 010-3/67
Logatec, dne 27. februarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Logatec:
Otmar Oblak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
44.
Na podlagi 1. člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št-10/65) ter 169. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina Občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. februarja 1967 sprejela . .'
ODLOK	1
o spremembah In dopolnitvah odloka o prispevku aa uporabo mestnega aemlMšča
1. člen
V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 41/66) se 3. člen spremeni in se glasi:
»Prispevek se plačuje od m* koristne površine.«
2. člen
4.	člen se spremeni in se glasi:
»Za koristno površino p5 3. Členu tega odloka se šteje:
1.	v stanovanjski coni tista površina, ki je osnova za obračun stanarine in nezazidano mestno zemljišče, pod pogoji iz točke c) 9. člena tega odloka;
2.	v poslovni coni vse površine poslovnih prostorov in nezazidano mestno zemljišče.«
3.	člen
6.	člen se spremeni in se glasi:
»Mesečni prispevek po tem odloku znaša:
1.	v stanovanjski coni:
din
a)	za m* površine, ki je osnova za obračun
stanarine pri stanovanjih do 80 m2 stanovanjske površine........................0,15
pri stanovanjih s površino nad 80 m2 se
za vsak nadaljnji m2 stanovanjske površine plačuje še po........................0,03
b)	za m2 nezazidanega mestnega zemljišča . 0,50
2.	V poslovni coni:
a)	za m2 poslovne površine ....... 0,15
b)	za m2 nezazidanega mestnega zemljišča . 0,50
Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je pooblaščen, da glede na urbanistično pomembnost mestnega zemljišča lahko predpisani prispevek od zemljišča poveča največ do 100 “/o in zniža največ do 50 °/o.«
4.	člen
8.	člen se spremeni in se glasi:
»Zavezanci prispevka, ki prejemajo družbeno materialno pomoč in drugi občani, ki bi jim prispevek ogrožal osnovni življenjski standard, ne plačujejo prispevka.
Plačevanja prispevka ne morejo biti oproščeni tisti občani, ki ustvarjajo dohodek iz rednega delovnega razmerja.
Zavezance iz prvega odstavka tega člena oprosti svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.«
5.	člen
9.	člen se spremeni in se glasi:
»Prispevek se ne plačuje za mestno zemljišče:
a)	ki je po urbanističnem načrtu namenjeno za kmetijsko obdelavo,
b)	ki je po urbanističnem načrtu predvideno za šport in rekreacijo ter otroško varstvo,
c)	mestno zemljišče, ki se uporablja za kmetijske Pamene in se zanj plačuje prispevek od kmetijske dejavnosti po katastrskem dohodku vse dotlej, dokler se zanj ne sprejme zazidalni načrt,
C) ki se uporablja za vojaške namene,
d)	ki je zavarovano po posebnih predpisih,
e)	na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti od nacionalizacije,
£) ki se uporablja za telesno kulturno ter prosvetno dejavnost,
g)	ki se uporablja za komunalne nadzemeljske objekte in naprave,
h)	ki ga uporabljajo zavodi in organizacije, ki se financirajo iz proračunskih sredstev,
i)	ki se uporablja za železniške namene razen stanovanj,
j)	ki se uporablja za gradnjo cest in drugih komunalnih nadzemnih objektov.«
6.	člen
10.	člen se spremeni in se glasi:
»Mestno zemljišče se glede na ugodnost, ki jo ima za določen namen, to je za stanovanje ali poslovno dejavnost, deli na stanovanjski in poslovni coning.«
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
St. 3/1-010-019/66
Vrhnika, dne 16. februarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnikas Franci Širok 1. r.
45.
Na podlagi 4., 35. in 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lasrtnini) (Uradni list SFRJ, št. 35/66) in 169. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na' seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. marca 1967 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje
1. člen
V odloku o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje (Uradni list SRS, št. 14/65) se 5. člen spremeni in se glasi:
»Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš se sme uporabiti od skupno zbranih stanarin in zakupnin v določeni skupini zgradb tele višine sredstev:
Skupina
hiš
Delitev
na
zgradbe z amort. dobo 100 let
Invest.
vzdrževanje
tekoče
vzdrževanje
Odstotek stanarine glede starost hiše v letih
na
S
■a
o
c
5 10 25 25 25 25 25
5	6	7	8	9 10	10
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s statutom ali splošnim aktom v razponu iz prejšnjega odstavka višini in delitev sredstev za stroške upravljanja za določene kategorije stanovanjskih hiš glede na organizacijo in delitev dela v zvezi z upravljanjem.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 3/1-010-023/65-66-67
Vrhnika, dne 6. marca 1967.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok I. r.
46.
Na podlagi 5. in 6. člena temeljnega zakona o javnih cestah (Uradni list FLRJ, št. 27-459/61) in 169. člena statuta Skupščine občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. marca 1967 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest IV. reda v občini Vrhnika
1.	člen
V seznamu odloka o kategorizaciji cest IV. reda v občini Vrhnika se za zaporedno številko 55 doda nova številka 56, ki se glasi:
»odcep od ceste 1/10 v Sinji gorici skozi Malo Li-gojno in Veliko Ligojno do ceste III. reda Vrhnika— Horjul pri hiši št. 10 dolžina 2400 m.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
St. 3/1-010-08/65-66
Vrhnika, dne 6. marca 1967.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika:
Franci Sirek 1. r.
m
Izdaja Časopisni tavod -Uradni Ust SRS- — Direktor In odgovorni urednik: Jote JuraC - Tiska tiskarna -Toneta val v Ljubljani — Naročnina letno M din 13*00 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu v8a*'e ..c<>. vilice — Uredništvo in uorava* hlubtlana. Veselova 11. poštni predal S79/VI7 — Telefon direktor uredništvo, uprava tn (cnna vodvtvot SO-Tot. nrodala. oreklld In naročnine S3-S7S - Čekovni račun Ml-S-«0