203. številka. Trst, v ponedeljek 31. oktobra 1904. Tečaj XXIX. Izhaja vsaki dan. Tutli ob nedfljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 novČ. <•> -totink) v nmofrih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici. Olji. Kranju, Maribora, Celovcu. Idriji. S t. Petru, Sežani. Nabrf/.ini, Novemrnejtu itd. Oglase in maroebe sprejema uprava li>ta „Elinost", uliea 4'i«rsrio <-:i!utti >t. — trudne ure so od 2. pop. do s. ireeer. Čete oglasom JO. Bt. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice. javne zahvale in domači o^la^i po pogodbi. TELEFON štev. 1157. ^^^^ Edinost Glasilo političnega društva ..Edinost*' za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece <» K. — Na narocbe brez dopoalatie naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopisi uij se pošiljajo na uredništvo lista. >"c frank orana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo linta. UREDNIŠTVO: »I. Cioi^io Ualatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kon ,orcij lista ..Edinost". Natisniia tiskarna konsorcija lista ,,Edinost - v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-liranilnični račun št. S41.('»-"»2. ■ -J (Brzojavne vesti}. Poročilo Kuropatkinovo. PETRCH rRAD 30. General Kuro-patkin je brzojavil, da ni bilo včeraj ni-kakih spopadov. Angležki poslanik v Petrogradu. PETROGRAD 30. Car je danes spre-ji-l angležkega poslanika *v da jši privatni avdijenci. General Kaulbars. PETROGRAD 30. General Kaulbars, poveljnik vojaškega okraja v Odesi, bo imenovan poveljnikom ene mandžurskih armad. Aleksejev odpotuje v Petrograd. CIFl }o. iReuterjev biro). Namestnik admiral Aleksejev zapusti danes z vsem svojim štabom Harbin ter utegne dospeti v Petrograd dne 14. novembra. Tukajšnji ruski konzul je izjavil, da je bil Aleksejev radi tega odpozvan v Petrograd, ker potrebujejo tamkaj njegovih nasvetov za nove načrte mandžurske vojne. Boj okolo Port Ar tur j a. LONDON 30. Že dva tedna obstre-ljavajo japonski oblegovalni topovi Port Artur in v nekaterih dneh se ni z obstre-Ijavanjem nič prenehalo. Neprestano prihajajo po železnici številni ranjenci v Daljni, odkoder jih odpošljajo s transportnimi la-dijami na Japonsko. Nedavno so prišli iz Japonske v Daljni štirje veliki transportni parniki z osmimi velikanskimi oblegovalnimi topovi in velikim množtvom provianta. Kitajski kuli (delavci) morajo vlačiti velike vozove s provijantom za japonske vojake do strelne črte. Železnico rabijo le za transport topov, zalog in ranjencev*. V Daljnemu so zaloge riža na 100 čevljev visoko naložene. Skrivnostna jahta v Bilbao. MADRID 30. V Bilbao vzbuja prihod jahte »Aurora« pod zastavo južno-ameriške republike Uraguai veliko zanimanje. Kapitan, neki Italijan, se je o nameri potovanja v tem nenavadnem letnem času zaplel v protislovja. Konzul je dobil ukaz, naj ladijne spise overovi, toda naj obdrži prepis istih, ako bi se utegnilo ladiji kaj pr petiti. Ruške vojne ladije v Tangeru. TANGER io. Včeraj predpoludne so dospele v tukajšnji zaliv še ruske križarke Aurora«, »Dmitrij Donskoj« in »Kam-čatka« ; včeraj popoludne pa tSmetlana« »Semčug« in »Almasc. TANGER 30. (Reuterjevo poročilo). Ruske vojne ladije, ki so dospele semkaj so : oklopnjače »Osljablja«, »Sissoj Veliki«, »Na variti *, velika križarka »Admiral Na-himov« in sedem torpedovk. Istodobno so dospele semkaj štiri ladije s premogom. Sestava preiskovalne komisije. PARIZ f^o. Tukajšnji politični krogi sodijo, da se v komisijo, ki ima preiskovati dogodek v Severnem morju razun obeh interesovanih velesil, pokliče kakor zastopnico vsaj eno inozemsko nevtralno državo. Rusija vtegne Bdposlati Marcensa ali Muravieva. Zdi se, da se tukaj računa na to, da bodete obe interesovani velesili pozvale Francijo, da se kakor nevtralna velesila vdeleži preiskovalne komisije. Prišlo je do pretepov, pri čemer so pre bi se n.hajsde ta otoku, ne bi zamogle istega tili predsedniku s palico. Razpelo za pred- vspešno br..niti. Otok je od vseh strani lahko sednikovo mizo je bilo vrženo ob tla. prestopen ter ga ri možno dobro zastati z Predmeti na predsednikovi mizi so bili vojaštvom na vseh iočksh obali. Tako ga pomazani s črnilom. Minister Maura je ni možno zasesti v njegovi notranjosti, ker od sinoči prisostvoval seji. ima ta c t )k p:eg;rato tvorbe. Po Bredi otoka Kralj Peter v Sofiji. se namre>5 razteza od severa proti jugu visok, SOFIJA 30. Srbski kralj je dospel g°sto okačen, neprestopen gorski hrbet, ki semkaj predpoludne. Na kolodvoru so ga popolnoma deli otok na dva dela, na zapadni najsvečanije vsprejeli knez Ferdinand, i 'n ca vztreaf. ministri in državni dostojanstveniki. Občinstvo je kralja in kneza prisrčno pozdravljalo. Brzojavne vesti. Avstro-ogrska-nemška pogodba. DUNAJ 30. V stva i sklepa trgovinsko-carinske pogodbe z Nemčijo se je predpoludne sešla pod predsedstvom ministra za zunanje stvari skupna ministerska konferenca, katere sta se vdeležila oba ministerska predsednika, oba ministra za finance in za poljedelstvo ter poslanik Sz6gyeny. Konferenca se je bavila z razpravnimi predmeti ter sklenila, da se pogajanja z Nemčijo nadaljujejo. Za bolgarske begunce. CARIGRAD 30. Turško-bolgarska pogajanja glede bolgarskih beguncev so prekinjena. I )iplomatični agent Nacovič pričakuje od svoje vlade novih instrukcij. Atentaii na ameriških ladijedelnicah. NEW-YORK 30. V zadnjem času se je izvršilo več atentatov 11a vojne ladije, ki se gradijo. Nedavno so neznani zlikovci zapalili križarko »St. Eouis«, ki se gradi v ladijedelnici v Filadelfiji in le hitremu posredovanju oddelka mornarjev, ki so ogenj naglo vdušili, se je zahvaliti da se je zamoglo rešiti ladijo. Mada zadušnica za saškega kralja. RIM 30, Včeraj ob 10. in pol uri je bila v dvorani za beatifikacije v navzočnosti papeža maša zadušnica za pokojnega saškega kralja Jurja. Prisostvovalo je maši 20 kardinalov, patrijarh antijohenski, di-plomatični zastopniki Prusije, Brazilije, Portugalske in Španske. Zapuščina saškega kralja Jurja DRAŽ D ANE 30. Trditev nekih listov, da znaša zapuščina kralja Jurja, nevštevši nekoliko graščin in posestev-, 120 milijonov mark, ne odgovarja nikakor dejstvom. Premoženje ne presega, glasom neke izjave, ki jo je r Dresdener Anzeigers prejel od kompetentne strani, premoženja kakega uglednega meščana. Tudi trditev, da je kralj zapustil večji legat za Rim, je popolnoma neresnična. Viharna seja v španski zbornici. MADRID 30. Zbornica je razpravljala včeraj o pooblastilu zastran preganjanja poslancev. Seja je bila viharna. Vojna V TRSTU, dne :iO. oktobra Otok Formoza. K Sr.a baltiška eskadra, ki je sedaj na potovanju, utegne priti koccem t?ga leta do japonBkega cesarstva ssstoječega iz otokov. Najprvo z.dece ruska e3kadra na veliki otok Formoza. Radi svojega zemljepisnega polo-žija, svojega prelrvalstva in svojih sredstev, bo ta ctok ve'ike vežncs'i za bodoče do-g dke. Otok Formoza (po kitajeko Taivaa), k: loži pred krajskim kopnem, je spadal od 15. stoletja n, prej h Kitajski, jo bil } a vsled nesrečne vojne z Japoasko, dne 17. aprila 189o od^t p-jea tej poslednji. Otok je dolg Osem japonskih magazinov pogorelo. Iz Ć fu poroča Iieuterjev biro, da je v AnUingu pogorelo esem japonskih mag* zinov, j v katerih so bila živila, vojaška obleka, stre-livo in rfz^i uplerjeni predmeti iz b tke ol> ; reki Jalu. Požar je trajal dva dni. Sodi ee, da j & bilo navlaŠč zažgeno. Dva japonska uradnika, ki sta bila za varno3t magazTOv odgovorna, sta se usmrtila. Japonske izgube. Po neki iz Tokija v Rim došli brzojavki poroča londonski list»Daily Telegraphe, da eo imeli JapDnei pri Jentaju 8300 mrtvih in 26.000 ranjencev. Razun tega so tudi izgubili 31 topo~. Istočasno je bilo 66 topov demontiranih. Msršal Ojama pa je sporočil v Tokio, da znaša skupno število japonskih izgub v bojih ob reki Šaho 15.879 mož. Oskrbovanje baltiškega brodovja. Iz Kiela poročajo, da je ruska v lada 380, š rok pa 120 kilometrov, ter meri v naročila pri kielsktm veletržco Johannsenu, svojem površju 34 7f»3 štirj. kilometrov (634 £e _ lailj)- Prebivalcev šteje ctok kake 3 m ' jone. Čeravco je Kitajska v Eredi ztd-Lijtga ces tletja fjrmelno odstopila Japonski ta otok, je bilo treba ee ljutega b:»ja, dokler je poslednja dobila v svojo oblast ot k, na katerem so b Ii otocaiii pr glasili republiko. L/"! p> I:ud h bojih jc J^poua'ia pod imenom Taiva i ta oLt.k tp ji!s». s svojim cesarstvom. Tu '.i 11 j or let-t 1902 je mor&li Japonska s s lo udušit'. Dćl prebiva^tva v goratem no-trapjem dela, približno 300.0C<> dus je ohra uil pa še do dane3 3Vojo svcb)d> in nrod raj odpošlje po transportnih ladijah ruske baltiške eskadre večjo množino živil. Tvrdka je naroč lo odklonila, ker je smatrala, da bi bilo to ktŠMije nevtralnost'. Moskov.-kim listom poročajo iz Tomskega v S biriji, da je dr. Sidlovski iznsšel novo metr C.o za ko-irerviianje mesa. Ruska vlada je nar. č la 3:")0.00U pudov tega meaa za mandžurako arma lo. Lekcija italijanski žurnalistiki. Pj splitskem »Jedinatvuc po3nemljemo : visn si, od Jap a ko. Na za-^dni t bali ohtka Itvl-janski listi (v kralji stvu) ne p šejo več bivajo Ki'aje, v n<»tranjem ctoku in ob vztočui obali pa razna malaj. k-i plemena. Kilajei na i.apt.d^cm delu S3 zčo pridao ba vijo s kacit jstvom, izla3ti vspevajo riž, pše nics, leča, krompir, grah in tobak, potem čaj in sledkoraa tratila. Maogj pridelkov se tudi izvaža. Z vi nor ej a e le neznatna. V no-tranj.h de! h ©'ok^, sj ša 1 epredirni pragozdi, — a p'sali so vsi do zadnjega — proti tiranski ruski vladi in pol ciji z običajnimi pa si tuli ne izm šijajo vce, nedavno, ruske revolucije v pretiravanji ; kakor s:> do Rusij'. Polno so pisal-, kričali, a naenkrat so umolknili. Dva razloga sla za to. Od tiseč revc- P O D L I S T E Iv. 34 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. --------------- Prevel M. C—č. =—= IV. Pero je snel z desnico svojo široko suk-nenj kapo, na kateri je bila uvezana srebrna pod ko v, dočim je imel v desnici držaj širokega, kratkega noža, visečega na pasu. — Dober dan, kume Živan, in tebi, kuma Jelena, in srečna vama sveta ne delja! — ga daj, kume kovač, je odzdravil Benković. Zdravi ste, vidim, hvala Bogu za to. Zdravje je prva dobrota, drugo že i»og da. Vajin sin, mali P»enko, tudi zdrav ? — Hvala Bogu, ne treba mu zdravnika, se je nasmehnila Jelena Rcnkovičk 1 nekako ponosno. Za nekoliko trenotkov so umolknili vsi trije. Živan in Jelena sta čakala, kaj poreče kovač, a ta poslednji ni prav vedel, kaj bi rekel in kako bi to rekel. — No, kume Pero, je začel domačin, odmaknivši vrč dalje od sebe in udarši z dlanjo ob klop, kaj stojiš tu, kakor kakov lačni odpuščeni vojak, ki čaka miloščine ! Sedi k meni, pa, ako si prišel po kakem opravilu — vsaj zdi se mi tako — kar povej, kaj ti je na duši. Kovač se ni pustil dolgo prositi, ampak je sel poleg Živana na klop ter je. gledajoči v tla in sukaje kapo v roki, začel takole: — Pra/ si reke . mojster Živan, prišel sem po opravilu, važnem opravilu. — Je-li kaka r°č radi rokodelstva, radi našega hrvatskega ceha ? je vprašal Živan zvito. — Ni radi tega ; ni govora elanes ne o podkovi, ne o betu, ampak, samo o meni. Kako da to povem i Eh, pomagaj mi ti kuma Jelena ! se je obrnil kovač, dvignivši glavo proti Benkovički. v katzrih se nahajajo podtropični, vednozeleni ! i^j, ki so jih napovedovali eedaj tu, sedaj lis nit: g zd . Tudi kovin je mnogo, vendar tam, se ni ureenifiila niti jedna. Peč pa se se v severnem delu otoka koplje le premog. je Ietoa ravno v Italiji pojavila demagogija Ti>m s) ntha'a pr^m .g^vno 1 olje, ki meri ! ** "Hoi io ';•> zagrozila svobodni, parlamen-120 etlri. kilometrov. tarni Italiji z najveća nevarao&tjo. Od tedaj Ot k F run zo deli od kitajskega cesar italrai-ski lisii molče o Rusiji, ali rusko-ja-stva le loO ki om trov š roka morska ožina, poasko vojno epremljajo še vedno, to se Ruski e-kadri je oto'i odprt, tam dobi ista nmeje, s poznanim razpoložanjem. Kako mora pomožnih sredstev raznih vr=t. Maloštevilne ! biti v duši pretiranim italijanskim novinarjem, č:te. ki so bi e kakor posadka ta otoku, so alavcfubom in japonolilom, o tem nas poučuje ž a davno o Iš e ped Port Artur, ia tudi če najbolj • e ?pozd italijan3ke vlade, s katerim — Od srca rada, samo da bi vedela, kaj je? se je začudila Jelena. — No, hvala Bogu, je odvrnil Ben-kovič z dlanjo v dlan. Pa kakov človek si ti ? Ne bi ti človek rekel, da imaš opravila z železom, tako si mehak in plašen. Saj se ti menda ni jezik primrznil k nebu. Govori sam za svoje pošteno ime ! — Eh. mojster, to ti je tako. Ti si mi prijatelj, odkar seelim na tem bregu in kujem in delam podkovc. A to je meni v čast, ker pošteneje glave od tebe ni med temi zidinami. Tebe spoštujem, tebi verujem, ker ti je pamet čista in srce zdravo. Pa če mi ta ali oni neoprani jezik kaj očita, ker sem bratranec Grgi Prišlinu, ti znaš vsakomur začepiti usta, pak je tih kakor mravlja. Vidiš, po tem spoznavam pametnega, pravičnega človeka, pri Bogu in duši, ti si mi kakor stareji brat, kakor oče. Pak čuj ! Jaz sem sedaj vaš, čisto vaš. Tu sedim na tem bregu, tu dočakam, ako Bog daele, tudi blaženo smrt. Bog mi je blagoslovil kladivo in delo, moj meh . ne miruje nikoli. Prišel sem do hiše ; imam zidano kovačnico in dve tri krpice zemlje, a moj stric kanonik se ni popolnoma obrnil od mene, če tudi se je dovolj dolgo jezil, ker sem se vpisal med vas, jaz. plemič, med meščane. Bratranec je res hujskal starega na-me, samo ela bi vse kanoni-kovo imetje padlo v njegove lačne bisage, ali našlo se je dobro srce, pošten jezik, ki me je opral pred stricem od Grginih laži, a to si bil zopet ti, kume Živan, pošten človek. Hvala ti, stokrat hvala ! Vem, da ne odidem prazen od strica, in tako sem gotov človek. Samo manjka mi elo moje sreče zadnji klin, zlati klin — žena. — A taka so ti opravila, je udarila Benkovička v smeh. — Da, kuma Jelena; to so in to ni šala. Človek brez žene se mota po gospodarstvu kakor riba brez vode. Dajte, dobri ljudje, pomozite mi! Kovač sem, čvrst mož, ali pred žensko — da oprostite — se zgubljata srce in pamet, pak je človek les. (Pride še.) opravičuje svoj korak : razpušeenje parlamenta. Zato, pravi v eksporćj", ker se umetno izeivljajo neredi in agitacije proti vladi, hoče ona apelirati na narod. Vlada toži raJi prevratnih elementov, ki da se z casilji bjre proti svobodi, ker jim svoboda ne dopušča opravičevanja za demagogijo. Vlada obeča, da l>o ščitila svobodo, ali obenem je pritegnila v bvoj prcgram tudi zahteve, da se pomnoži pol "olja, da se železnica vzamejo v državne roke in da se niti za en vinar ne zmanjša vojni proračun. Eks pozć završuje z apelom na zdravo pamet naroda proti demagogiji, ki z nasiljem grozi svobodi. In ta svobodna, parlamentarna Italija zahteva na ta način mcčnejo policijo in več denarja proti onim prevratnim elementom v njej, ki najbolj kriče proti Rusiji in ki so ustvarili italijansko strujo na uli<*:, kateri se je v rusotbbiji laskalo vse italijansko novinstvo — dokler se ni nataiaje opekla. In 1 prav jej bViva Sicilir, viva Grasso« itd., ni hote'o kruto postopanje / novinarji na dolgo prentfcat; Hrvatskem. Mi smo že opetovano oag'ašili, kakovo mučeništvo morajo trpeti eni nsši novinarski hrvatski kolegi, ki ne pišejo pa ukazih Omeniti treba, da je pied 14 ltti policijska oblast prepovedala epero »Ernini«. A lansko leto jo je zopet dovoli a. Ker ja ao začele dem, nt trt ci je precej o prvi pred- UD 1 n EV i ki L n.VlVK'9 «1 —V ^ j- —------------t , ., ,, madjaroaikega DureSug. rale«., .mpak ,.o "»»vi opere tudi lani. jo je peheja zopet Bvojem prepričanji. In kadar amo pisali o prepovedala, in to samo radi ocUtavk., k, te«, zgražali amo ae vaikdar. Danea ae rgra- izvija d.*o„9tr«Cije : >S».amo tu«. „na aola žamo zopet, ker nam prihaiajo glasovi, kako tamigb««. ...... hrvatska sod-šča tirajo naravnost v smrt Mi se ne razgrevamo rad, medenUst.čnih j eda e ga novinarjev, ki ni po volji oblastne demonstracij, ker to ni naša naloga - naj žem. Mi emo politični nasprotniki s eocijalno brigajo zanje on?, ki 83 jih dosedaj m jih demokracijo. Ali kakor si ne dajemo vskra- Se ™ialje podp.rajo. . čati svobode, da branimo svej naroini pra-! ^ Je njim prav, da kdo v tem mes u, gram pred so,ijalno demokracijo, tako na8 | ki meuda ie ni pod žezlom d, nastije Si vojske, čisto n č ne moti to politično nasproUtvo, tako grdo zlorebl a gosteljubrost in da vse da ne bi povzdigni svoj glas, ako se komu meščanstvo brez razlike pozdravlja kakor iz socijalne demokracije goii resnična kri- | hU njrgcve rodbine: če je njim prav, vi,.. Jeden mučen.kov, pod Užd maljaron- P* bo še nam! Sij nas premedra c. k. skega sistema na Hrvatskem je tudi vodja hrvatske socijalne demokracije in novinar, vlada eami sili ee svojim \ remodr in pesto-psn'em v to, da postajamo manji in mtnji Vitomir Korač. Ni še dolgo temu, ko te je nasprrtn.k, irredinte ta b roirsk h poruienim zdravjem povrnil iz Novi gespod naae.tmk pa naj b le glasovite iruJilnicp, znane kazn Inice v Mi- pripmrljen i* mi ga opozarjamo na to, da uovici na Sav\ iz katere se le redko kdo zdrav okusiti mccgokstero tako k slo ja- vrača. Pozneje je bil zopet obsojen radi tiste • • • ' ne za ca0 kldo> am*,ak za glasovite afere Potoč-Ja^-Khuen na 10 me-,druge! Duber k ! sečno ječo. Dasi je njegovo zdravje pipclAH so odpraTljene initaice na dr noma zrušeno in siromak že dlje časa kri žavnih cestah? S Kr: sa emo prejeii : V pljuva, vendar nimajo niti toliko usniljeDj* j leLu liKY>. so Ee cd;r*vile m tnice na diž ,v ž njim, da bi ga utaknili v?aj v nekoliko ug)d nih cestah, ter ee je uvel v nadomestilo nejo zagrebško ječo, ampak ga hočej j tirati nov davek na železniških voznih list h. Tem v grozno Lepoglavo ; če ee to zgodi, je za ' neumevnejo je, da šj danes obstoje mitnice Kor: ča neizogibna smrt. Tako mu5eniatvo itora Korač trpeti le za to, ker se je postavil pn-ti krutemu nasilju, proti tiraniji, proti remorali in se je zavzel za ; ravio in s\ obod o. Drobne politične ve ti. Proti namestniku 11 anđelu. Občinsii zastop v S nja v Dalmaciji je v bvoji seji dne 25. t. m. soglasno sklenil, da ee odstrani Blika namestnika bar: na Ha-dtla iz občinskega urada. V isti seji si je izreklo zaupanje deželnim po3'ancam. Tiskovna svoboda na Ogrskem. V Veli Lem Varadinu je porotn > sod eče obfod.lo romnoikega novinarja B iku radi »hujskanja proti nadjarikemu naioluc na tri m'stcj ječe. Domače vesti. Irredentizem v gledališču. Pš'jo nam: S cilijan^ka draitat čna eružba Ivara Grass ki je nastopila nekoliko večero^ v gledališča *00 metrov v.eoc h vočera, to je za torek in sredo, v gledsliiče brdih. Pri rarhgan u listja z rokam , gi je Politeama liossett?, ki je I»d1j primerno za nekuj ngrVo v prst e e roke, a ko je pc-obiskovanje ed strani n žjih slojev. gleda', je videl, da je bil t> velik gar d pr peljal iz hcete d m v. stava, je uprizoril Gra?so dramo »La marte civile«. O tej priliki je b lo gle lališče mnogoštevilno obiskano, toda med udeleženci je bila večina italijanskih podanikov. na Opč.Efh, v B zov:'ci, na Pro3eku i. t. d. Kaj neki pomenja to ? Tj mitnic? pa delajo izlasti po noči v» znikom velike ovire. Zategatelj bi bilo jako umestno, da bi v;e občine, ki bo prizadete, protestirale proti nastavljanju teh m tnic ca dižavmh ceetah. Oe heča tržaška občina še nadalje pobirati mitnino po fcta;i navadi, pa naj si nastavi miln'cd na a rojih občin ?k h poteh pred mestom, ne pa na diž .vni cesti, kakor sa to sedaj godi. Ttliko na i d rese viših obltEti, in županstev prizadetih kraje *. Opazoval« c. Velikega med?«'da je vstreld gozlsr J j raj Ddlač v g zdu „KaTš«;i vrh" / ot-čaa sktm okraju. M dved je b 1 2 m t a ia cent metrov u lg in '2 kvi.tJa Jcža c. V Opatiji ,e b lo o l 1. feptembra pa dj vštetega 2t>. oktobra 4«llf3 o e j. 0.1 20. ok obia do vštetega oktobra je pri rastlo 247 o-i.b. l>i^ 2i u;a bilo treba kupiti. Priprave za pomnoževanje spisov na roko ali se strojem mimeograf, ciklostil ali rotativ. Stroji za računanji*. Mehanična delavnica za čiščenje in popravljanje vsakovrstnih strojev. Kupuje, prodaja in zamenjava pisalne stroje. (ilavni zastop in zaloga za Trst in deželo uliea Geppa št. 18. (Telefon št. 1682.) Najboljša priporočila. — Ceniki brezplačno in poštnine prosto. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica ▼ Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja TI« mtt rent, iMUvnib pisem, prijorhet, konnuutlnib obL'sftdj, srečk, delnic, T&lui, uoveev is deviz. ■ ■ i ■ i ■ i.J.U W vaakatnn KPAbftr;đ Karadllm. Podružnloa v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložen: denar obrestuje od dne vloge d dne vzdiga. Promet i deki in nakaanioami.