L ì- DÌ tj io 5' a- 2iml loi m'iìs STALIN ! DELO GLASILO KOMUAISTIČAE PARTIJE S. T. O. MOŽJE IN ŽENE, KI LJUBITE MIR! NAJ PRIDE DANAŠNJ4 ŠTEVILKA «DELA» V SLEHERNO SLOVENSKO HIŠO IN DRUŽINO. a OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 114 THST SOBOTA, 34. FEBRUARJA 1954. CENA 20 LIR : NOV ODLOČILEN DOPRINOS TOV. STALINA K ODSTRANITVI NEVARNOSTI TRETJE SVETOVNE VOJNE ih ____________________________ Mir v svetu bo ohranjen in utrjen [če bodo narodi prevzeli njegovo obrambo : Največje važnosti je v sedanjem času široka kampanja za ohranitev miru - Velikanska gradbena dela v SZ so najboljši dokaz l njene miroljubne politike - Organizacija združenih narodov je postala orodje napadalne vojne v rokah ameriških vojnih hujskačev i Celotno besedilo izjave tovariša Stalina dopisniku «(Pravde» 3' _ 0. i ovarij Stalin je prejšnji petek dal v razgovoru z urednikom moskovske «Pravde» izjave, ki so v današnjem trenutku izredne mednarod 3 "e napetosti še prav posebno važ ne. S temi svojimi izjavami je to-io ariš. stalin odločilno posegel v kritičen položaj v svetu, ki je nastal e,z obiskom Eisenhowerja v Evropi ter z odločitvijo ameriških netilcev ^ Vojne, da ponovno oborože Nemčijo. Stalinove izjave so najuspešnej-1iSa. Pomoč silam miru po vsem svetu. Njegove izjave naj služijo vsem Pristašem miru, da ojačijo svojo borbo za njegovo ohranitev in utr-nitev. v ta namen prinašamo našim bralcem celotno besedilo tega nad 3jVse važnega razgovora, in v VPRAŠANJE. Kaj sodite o najnovejših izjavah britanskega prvega ministra Altleeja v spodnji zbornici, češ da se ■ Sovjetska zveza ni razorožila po koncu vojne, to je, da Stroški za oborožitev 16% celotnega Uta 1936 : ZDA 17% - ZSSR proračuna Med vojno: ZDA do'90% - ZSSR do 59% Uta 1946: ZDA 57% - ZSSR 23,9% Uta 1949-50:'ZDA 63% - ZSSR 18,5% Uta 1951 : ZDA 81% - ZSSR 18% ZSSR je lani' od celotnih državnih dohodkov v znesku 432. milijard rubljev izdala: za civilno gospodarstvo 164 milijard, za socialne in kulturne potrebe 131 milijard, za državno obrambo 70 milijard rubljev. ZDA bodo letos od proračuna 93 milijard dolarjev izdale : za civilne potrebe 9 milijard, za ljudsko izobrazbo 0,48 milijard, za armado in vojno industrijo 76 milijard ^dolarjev. (1 dolar = 4 rublji) zveza '^mobilizirala svojih čet in da od tedaj dalje Sovjetska n‘- kresi ano povečuje svoje oborožene sile. ODGOVOR. Jaz smatram to trditev prvega ministra tUeeja kot obrekovanje Sovjetske zveze. Vsemu svetu je zna- da je Sovjetska zveza demobilizirala svoje čete po vojni. Kakor je znano, se je demobilizacija izvedla v treh fazah: *>IVa in druga faza v teku leta 1945. in tretja od maja do Septembra 1946. Poleg tega je bila v letih 1946. in 1947. izve-ena demobilizacija najstarejših letnikov moštva sovjetske Vojske, a vsi drugi stari letniki, ki so še preostali, so bili Mobilizirani v letu 1948. To so dejstva — je dodal Stalin — ki jih vsi poznajo. e bi bil prvi minister podkovan v gospodarskih in finančnih ^Ptašanjih, bi brez težav prišel do prepričanja, da nobena rzava s Sovjetsko zvezo vred ne bi mogla v celoti razviti 'mirnodobsko industrijo, uresničiti velikanske gradbene načrte, akršni so hidroelektrične centrale na Volgi, na Onjepru in “a Amurdarji; načrti, ki zahtevajo tisoče milijard proračunih izdatkov. Ne bi mogla nadaljevati politike načrtnega ^iževanja cen potrošnih dobrin, kar tudi zahteva milijarde Proškov; ne bi mogla vložiti milijarde v obnovo narodnega S°8podarstva, ki ga je uničil nemški napadalec, in istočasno Večati svoje oborožene sile ter razvijati svojo vojno industrijo, Ni težko razumeti, da bi takšna blazna politika vodila državo v bankrot. Prvi minister Attlee bi moral po lastnih ‘skušnjah in po izkušnjah Združenih držav vedeti, da pomno-žitev oboroženih sil in oboroževalna tekma vodi k razvoju v°jne industrije, k skrčenju civilne industrije, k zastoju velikih mrirnodobskib del, k povečanju davkov, k višanju cen pred-mietov široke potrošnje. Očividno je, da Sovjetska zveza ne Sruanjsuje^ temveč nasprotno širi civilno industrijo, ne ^stavlja, temveč razvija gradnjo velikanskih vodnih central lu aainakalnih naprav, ne ukinja, temveč nasprotno nadaljuje 8 ?Voj° politiko nižanja een. ZSSR ne more istočasno tudi Jaciti vojno industrijo in večati svoje oborožene sile, ne da 1 Pri tem tvegala, da zaide v bankrot. In če prvi minister Attlee kljub vsem tem dejstvom in snanstvenim ugotovitvam še naprej smatra, da je mogoče obre-ov%i Sovjetsko zvezo in njeno miroljubno politiko, je to jm°goče razlagati samo z dejstvom, da on misli, da bo s svojimi cvetanji proti Sovjetski zvezi opravičil oboroževalno tekmo. anje na Angleškem, katero izvaja laburistična vlada. Prvemu ‘nistru Attleeju so potrebna obrekovanja Sovjetske zveze, °trebno mu je, prikazovati miroljubno politiko Sovjetske vTe*e kot napadalno in prikazati napadalno politiko angleške ane kot miroljubno, da bi tako zaslepil angleški narod, da m Vcepi te laži o Sovjetski zvezi ter ga na ta način s pomočjo J%vare potegne v novo vojno, ki jo organizirajo vladajoči r°§i v Združenih državah. . Drvi minister Attlee se predstavlja kot pristaš miru. Toda, - ^ J® on v resnici za mir, zakaj je odbil v Organizaciji zdru-m«! narodov predloge Sovjetske zveze za takojšnjo sklenitev rovnega dogovora med Sovjetsko zvezo, Anglijo, Združe-državami Amerike, Kitajsko in Francijo? Ce je on res .mdr, zakaj je odbil predloge Sovjetske zveze za takojšnje ^ ‘Zanje oborožitve, za takojšnjo prepoved atomskega orožja? y Je on resnično za mir, zakaj preganja partizane miru? A v Prepovedal sklicanje kongresa partizanov miru v žat' ji? Ali more morda kampanja za obrambo miru ogra-ohl Vamost Anglije? Jasno je, da prvi minister Attlee ni za ranitev miru, temveč za sprožitev nove napadalne sve-me vojne. bi VpRAŠANJE. Kaj mislite o intervenciji v Koreji? Kako Se mogla končati? °DGOVOR. Ce bosta Anglija in Združene države Ame- Zahvala tov. Stalinu Centralni komite Komunistične partije STO, zbran na svojem prvem zasedanju po kongresu, izraža v imenu slovenskih in italijanskih komunistov ter demokratov Tržaškega ozemlja najglobjo hvaležnost tovarišu Stalinu za nov velik doprinos v borbi za mir. Obvezujemo se, da bomo poskrbeli za največjo popularizacijo in važnost Stalinovih izjav «Pravdi» med tržaškimi prebivalci, ki so prepričani, da se je mogoče izogniti vojni z odločno borbo v okviru fronte miru in to po zaslugi neizmerne pomoči Sovjetske zveze ter njenega in našega ljubljenega voditelja tovariša Stalina. za CENTRALNI KOMITE KP STO VITTORIO VIDAL1 rike dokončno zavrnili mirovne predloge ljudske vlade Kitajske, vojna ne more končati kot s porazom intervencionistov. VPRAŠANJE. Zakaj? So li ameriški in angleški generali ter oficirji morda slabši od kitajskih in korejskih? ODGOVOR. Ne. Niso slabši. Ameriški in angleški gene- rali in oficirji prav gotovo niso slabši od generalov in oficirjev katere koli druge države. Kar se tiče vojakov Združenih držav in Anglije, so se v vojni proti hitlerjevski Nemčiji in militaristični Japonski najbolje izkazali, ker so tedaj smatrali za popolnoma pravično vojno proti Hitlerjevi Nemčiji in militaristični Japonski. Dejstvo je, da je ta vojna zelo nepopularna med angleškimi in ameriškimi vojaki. V resnici je zelo težko prepričati vojake, da je napadalka Kitajska, ki ne ograža ne Velike Britanije, ne Amerike in kateri so Američani odvzeli otok Formozo; dočim da so stranka, ki se brani, Združene države Amerike, ki so napadle otok Formozo ter potisnile svoje čete do mej Kitajske. Težko je prepričati vojake, da imajo Združene države pravico. Brezposelnost in draginja Leta 1950 je bilo v atlantskih državah nad 23 milijonov brezposelnih, od teh v ZDA 13.740.000, v Zahodni Nemčiji 3 700.00..', v Italiji 2.500.000, v Angliji 1.350.000, v Franciji 897.000 itd. ZSSR že nad 20 let ne pozna brezposelnosti. ji V kapitalističnih državah cene neprestano naraščajo. V letu 1951 bo moral za stroške oborožitve vsak Američan prispevati 30-35 odst. svojih dohodkov. V SZ so bile cene po vojni že trikrat znižane, s čemer so sovjetski potrošniki prihranili 266 milijard rubljev. Od leta 1947 do 1950 se je življenjska raven sovjetskih ljudi dvignila za 50 odslolkov. braniti svojo varnost prav na korejskem ozemlju in ne na mejah lastne države. Od tod nepopularnost vojne med anglo-ameriškimi vojaki. Jasno je. da morejo tudi najbolj vešči generali in oficirji doživeti poraz, če vojaki smatrajo neko vojno v njenem bistvu za nepravično, če oni spričo te okoliščine izpolnjujejo svoje dolžnosti le formalno brez navdušenja, ne da bi verovali v pravičnost vojne, za katero se bijejo. VPRAŠANJE. Kako gledale na odločitev Organizacije združenih narodov, ki proglaša Ljudsko republiko Kitajsko kot napadalko? ODGOVOR. Smatram jo za sramotno odločitev. V resnici je treba izgubiti poslednjo trohico vesti za trditev, da so bile napadene Združene države Amerike, katere so se polastile otoka Formoze, vdrle v Korejo tja do meja Kitajske v namenu, da napadejo Ljudsko republiko Kitajsko, ki brani svoje meje in skuša dobiti nazaj od Američanov zasedeni otok Formozo. Organizacija Z.N., ki je bila ustanovljena kot branik in čuvar miru, sé je prelevila v orodje vojne, v sredstvo za sprožitev nove svetovne vojne. Napadalno jedro v OZN sestoji iz desetih držav, ki so vključene v atlantski napadalni pakt, to je Združenih držav ' Amerike, Anglije, Francije, Kanade, Belgije, Holandske, Luxemburga, Danske, Norveške in Islandije ter 20 držav Latinske Amerike: Argentine, Brazilije, Bolivije, Cileja, Kolumbije, Kostarike, Kube, Dominikanske republike, Hondurasa, Ekvadorja, Salvadorja, Guatemale, Haitija, Mehike, Nikarague, Paname, Paraguaja, Peruja, Uruguaja in Venezuele. Predstavniki teh dežel so oni, ki danes odločajo v OZN o vprašanju vojne in miru. Oni so Sovjetska zveza gradi za mir! Leta 1950: obnovljenih odn. na novo postavljenih ÓC00 velikih državnih industrijskih podjetij. Kmetijstvo dobilo 180.000 traktorjev, 82.000 kamionov, 46.000 kombajnov, nad 1.700.000 drugih poljedelskih strojev. Obdelovalna površina se je povečala za 6.600.000 hektarjev 1946-1948: zgrajenih 1.600.000 stanovanj 1946-1950: zgrajenih nad 5000 vaških hidroelektričnih central Od 1948-49 do 1950 je narasla celotna industrijska proizvodnja SZ za 23 odstotkov. PREOBRAZBA NARAVE - V teku so sledeča velikanska dela: 1. Sibirsko morje z zajezitvijo rek Oba in Jeniseja. Obenem bo zgrajenih tisoče km plovnih kanalov in mnogo ogromnih hidrocentral. 2. Velikanske hidrocentrale na Volgi, Dnjepru, Amu-Darji in drugih rekah. 3. Sistem drugih plovnih kanalov, ki bodo povezali Moskvo s 5 morji. 4. Namakalna dela v Kara Kumu, Kirgiški stepi in drugod, s katerimi bodo spremenili ogromne puščave in stepe v plodno zemljo. 5. Pogozditev stepskih predelov južne Rusije od Urala do Črnega morja. Do leta 1957 bo s temi deli 25 milijonov hektarjev (kot cela Jugoslavija) puščave in step spremenjenih v njive, vrtove in nasade. bili tisti, ki so izsilili v OZN odločitev o napadalnosti Kitajske ljudske republike. Značilno pa je, da ima po sedanji ureditvi na primer mala Dominikanska republika, ki šteje komaj dva milijona prebivalcev, enako moč odločanja kot Indija in večjo moč kot Ljudska republika Kitajska, ki nima pravice glasu v OZN. Ker se je spremenila OZN v orodje napadalne vojne, je prenehala obstajati kot mednarodna organizacija enakopravnih držav. In v resnici OZN ni toliko mednarodna organizacija, kolikor organizacija za Američane, katera dela v interesu ameriških napadalcev. Ne samo Združene države in Kanada stremita za sprožitvijo nove vojne. Na to pot se je podalo tudi dvajset držav Latinske Amerike, veleposestniki in dobičkarji, ki jih žeja po novi vojni, da bi mogli prodajati vojskujočim se državam svoje blago po pretiranih cenah in da bi služili milijone pri tej krvavi kupčiji. In prav iz teh razlogov predstavlja teh 20 držav Latinske Amerike najbolj strnjeno in poslušno vojsko Združenih držav Amerike v OZN. Organizacija združenih narodov se je podala torej na neslavno pot Društva narodov. S tem ona žrtvuje svoj ugled in se obsoja v razkroj. VPRAŠANJE. Mislile Vi. da je nova svetovna vojna neizogibna? ODGOVOR. Ne. vsaj za sedaj je ni mogoče smatrati kot neizogibno. V Združenih državah Amerike, v Angliji, kakor tudi v Franciji so sedaj napadalne sile. ki žele novo vojno, ki potrebujejo novo vojno, da bi prišli do superprofitov, da bi dosegli druge dobičke. Milijarderji in milijonarji so oni, ki štejejo vojno ired dohodke, ki donašajo velikanske dobičke. Te napadalne sile imajo v svojih rokah reakcionarne vlade in jih usmerjajo. Toda one se istočasno boje svojih narodov, ki nočejo nove vojne in so za ohranitev miru. Zato skušajo uporabiti svoje reakcionarne vlade v to, da bi zamotali svoje narode v mrežo laži, da bi jih prevarali, da bi prikazali novo Miroljubna politika ZSSR ZSSR je na vseh mednarodnih forumih, zlasti še v OZN, neštetokrat postavila sledeče miroljubne predloge : 1. Absolutna prepoved atomskih orožij. Uničiti vso zalogo atomskih bomb ter uvesti strogo mednarodno kontrolo za izvedbo tega sklepa. 2. Vlada, ki bi prva uporabila atomsko bombo proti drugi državi, naj se proglasi za vojno zločinko. 3. V teku 1 leta naj vse velesile zmanjšajo svojo oborožitev za eno tretjino do ene polovice. 4. Pet velesil naj sklene med seboj prijateljski pakt. 5. Skliče naj se sestanek zunanjih ministrov štirih velesil, ki naj na podlagi sklepov v Potsdamu prepreči obnovo nemške armade in vojne industrije. 6. Sklene naj se premirje na Koreji, vse tuje čete naj se umaknejo in naj Korejci s plebiscitom odločijo o obliki države. Vse te in še mnogo drugih predlogov so ZDA in njeni sateliti odbili. vojno kot obrambno vojno ter mirovno politiko miroljubnih narodov kot napadalno. One skušajo preslepiti svoje narode, da bi jim tako vsilili svoje napadalne načrte in jih zapletli v novo vojno. Prav zaradi tega jih je strah kampanje za obrambo miru, ker se boje, da bi razkrila napadalne namere reakcionarnih vlad. Prav zaradi tega so onemogočili predloge ZSSR za sklenitev pakta miru, za znižanje oborožitve, za prepoved atomskega orožja, ker so se bali. da bi sprejetje teh predlogov izjalovilo napadalne ukrepe reakcionarnih vlad ter napravilo nekoristnim oboroževalno tekmovanje. VPRAŠANJE. Kako bo končala ta borba med napadalnimi in miroljubnimi silami? ODGOVOR. Mir bo ohranjen in utrjen, če bodo narodi vzeli v lastne roke stvar ohranitve miru in ga bodo branili do kraja. Vojna pa lahko postane neizogibna, če bo vojnim provokatorjem uspelo, zamotati narode v mrežo laži, preslepiti jih ter jih zaplesti v novo vojno. Zato je sedaj temeljne važnosti široka kampanja za ohranitev miru kot sredstvo za razkritje zločinskih manevrov vojnih provokatorjev. Kar pa se tiče Sovjetske zveze, bo tudi v bodoče neomajno nadaljevala politiko, ki ji je cilj, izogniti se vojni in ohraniti mir. a ero TITO GROZI SOVJETSKI ZVEZI S P0LDRU6IM MILIJONOM BAJONETOV.. Nadvse vojnohujskaški izbruhi Tita pred svojimi «mušketirji» in hierarhi Zveze borcev - Venizelosove izjave - Vojno vzdušje v Jugoslaviji V preteklem tednu je Acheson v svojih izjavah tisku dejal, da bodo ZDA smatrale vsak «napad» na Jugoslavijo kot «napad», ki je nape rjen proti Zahodu» in da bodo zato branile Tita in njegovo razbojniško tolpo kot so to storile «v primeru Koreje». Prvič po odkritem Titovem prehodu v tabor anglo-ame. riškega imperializma je eden izmed najvidnejših ameriških predstavnikov primerjal Jugoslavijo s Korejo in Tita s Singmanom Rijem, kar nam v zadostni meri dokazuje, kako daleč so prišli titofasisti v svojem izdajstvu in v svojih provokacijah proti miru na Balkanu in v Evropi. Zelo značilno je, da so prav te dni imperialisti začeli preučevati možnost, da bi prekršili člene mirovne pogodbe z Italijo, da bi ji tako nudili boljše pogoje za oborožitev in povečanje oboroženih sil. Zgleda, da je Tito zelo dobro poučen v tej zadevi, ako je že pred dobrim mesecem v svojih izjavah dopisniku Anse v Beogradu dejal, da nima prav nič proti provečanju oborožitve v Italiji in proti kršitvi členov mirovne pogodbe, ki se tičejo vojaških omejitev. Prav tako je grški ministrski predsednik, monar-hofašist Venizelos izjavil, da je zelo potrebno čimprej skleniti vojaško zvezo med Grčijo,, Jugoslavijo in Turčijo, ki bi mogle pripraviti preko 60 divizij in. jih vključiti kot najvišji in «najboljši» prispevek v atlantsko imperialistično zvezo. Oba ta dva dogodka ju moramo spraviti v zvezo z imperialističnim in titofašističnim bobnanjem o «pripravah za napad na Jugoslavijo», o «incidentih», ki jih baje povzročajo dežele ljudske demokracije, medtem ko je že vsem znano, da je sam Tito govoril o «nehotenem prekoračenju meja s strani jugoslovanskih vojakov». Vsekakor je torei jasno, da imperialisti pripravljajo na Balkanu zelo nevarno provokacijo, ki naj bi imela namen ponoviti, kot pravi Acheson, korejsko pustolovščino v Evropi Stalinove izjave «Pravdi» so bile za imperialiste velikanski udarec. Te izjave predstavljajo novo silno orožje za partizane miru in zato jih hočejo imperialisti in njihovi hlapci sprevračati, falzificirati ali celo zamolčati. Med temi poskusi je tito-fašistični najogabnejše vrste. Takoj za izjavami tov. Stalina, v katerem priznajo vse miroljubne sile sveta izkušenega voditelja borcev proti vojni, je Tito spregovoril pred svojimi gardisti, ki zelo spominjajo na Mussolinijeve «mušketirje». Pred temi gardisti je večkrat skušal dokazati, da noče vojne in da napad ne prihaja z Zahoda, marveč le z Vzhoda. Toda ves njegov govor je bil prepleten s protislovji, ki najboljše osvetljujejo njegov resničen namen. Stalin je govoril o miru, je predlagal mir, je potrdil, da vojna ni neizogibna. Tito pa je, kot najo-studenejši hlapec Trumana in Ache-sona govoril le o «bojni pripravljenosti», o «poldrugem milijonu bajonetov» (nekaj takega je govoril tudi nek drugi pred njim in je zelo neslavno zaključil svojo «kariero»), o «potrebi po moralni pripravljenosti na ponovitev leta 1941». itd. Zelo jasno je tudi dejal, da sprejme vsakršno pomoč od Zahoda in da bo tudi javno sprejemal orožje od ZDA, ko bo videl «da bo napad na nas neizbežen». In mi prav dobro vemo, kakšen bi moral biti po mnenju Tita in Achesona ta «napad»: za las podoben «napadu» Severnih Korejcev proti «nedolžnemu» Singmanu Rijti, ki je prav tako tik pred junijsko provokacijo proti miru na Daljnem vzhodu spremljal ameriške generale in politike na mejo s Severno Korejo, oboroževal svoje tolovaje s pomočjo ZDA in njenih oficirjev Prav tako je Tito padel v nasprotje s svojo izjavo, da «noče vojne in da je ne pripravlja», ko je nekate- PREDKONGRESNA DISKUSIJA ZKM Važna vprašanja in naloge kom. mladincev rim svojih pajdašem iz zveze borcev dejal, da ima ta organizacija predvsem nalogo pripravljati vse prebivalstvo na vojaško vežbanje, ki naj bi služilo za primer «napada». Prav tako so na neki konferenci iste zveze dejali, da mora imeti ta organizacija nalogo, da organizira «budnost» na obmejnem pasu (seveda le na obmejnem pasu z ljudskimi demokracijami), kar še nadalje potrjuje, da je Tito začel oživljati zloglasne hitlerjeve «Sturm-abteilunge», ki so imeli nalogo terorizirati prebivalstvo in mobilizirati ga v celoti za Hitlerjeve pohode proti človeštvu. Vsi titofašistični hierarhi ne govorijo drugega nego o vojni, o na-, padu o poldrugem milijonu voja- zJa ve^j' Jut. Odfiovornosti kov, o pomoči, ki jo prejemajo od Zahoda in o nevarnosti, ki jim baje preti z Vzhoda. Zadnje vesti, ki smo jih prejeli iz Jugoslavije, pravijo, da je v tej deželi nastalo vzdušje, ki je zelo slično onemu, ki je vladal pred II. svetovno vojno. Vsi Jugoslovani se s strahom sprašujejo, kam jih hoče gnati tolpa, ki se je polastila oblasti. Dan za dnem se veča odpor med delavci, kmeti jn vojaki in Tito ne more računati niti na desetino svojega tolikokrat razbobnanega poldrugega milijona vojakov. Jugoslovanski narodi ne bodo pač dopustili, da bi se Jugoslavija spremenila v bojišče in da bi služila za napad na ZSSR. Ko obravnavamo v teku predkongresne diskusije številne probleme, ki se tičejo naše mladine, ne smemo seveda prezreti vprašanja telovadnega nastopa za 1. maj, pri katerem ima prav mladina največjo nalogo. Preučitev tega vprašanja je danes važnejša, ker so v nekaterih krajih že v teku priprave za telovadni nastop. Pri tem nam mora služiti kot podlaga lanski telovadni nastop, iz katerega moramo povzeti potrebna izkustva ter stremeti za tem, da odpravimo vse one napake in pomanjkljivosti, ki so nanj kvarno vplivale. Lanskega nastopa se je udeležilo pri-lično 1000 mladincev, od katerih je 254 pristopilo v vrste komunistične mladine. Nedvomno je imel ta prvomajski nastop nadvse pozitiven uspeh in to kljub neizbežnjm pomanjkljivostim in slabostim. Mladina je poka- in discipline.. Tudi iz organizacijskega vidika je bil nastop boljši od nastopov prejšnjih let. Ne smemo pa prezreti nekaterih napak, ki jih je treba letos nujno odpraviti. Predvsem moramo omeniti, da so se začele priprave vaditeljev dokaj pozno, kar je oviralo redni potek vaj v posameznih sekcijah. Nekatere sekcije pa sploh niso poslale mladincev oziroma mladink na tečaj za vaditelje. Kritizirati moramo pri tem mladino z Opčin, ki se sploh ni .pokazala pri vajah. Druge sekcije pa so se odločile za nastop šele v zadnjem trenutku. Zaradi pomanjkanja vaditeljev pa ni bilo mogoče ustreči njihovi želji. Zaradi tega je letos zastaviti vse sile, da se tečajev za vaditelje udeleži večje število mladincev in mladink in to iz vseh mestnih, okoliških in podeželskih sekcij. Razen tega je treba tudi poskrbeti za pravočasen popis vseh telovadcev kakor tudi za redno zahajanje na vaje. ki bodo letos težje od lanskih. Ko govorimo o prvomajskem telovadnem nastopu, ne smemo seveda prezreti vprašanja discipline, bodisi pi vajah kakor pri nastopu samem. To je torej eno izmed vprašanj, ki ga bomo morali na kongresu ZKM tudi temeljito obravnavati v cilju, da odpravimo vse napake iz prejšnjih nastopov in da se obvežemo za čim boljši uspeh letošnjega prvomajskega telovadnega nastopa. GINA ANTONAC * * * Mladi komunisti, ki so v raznih športnih krožkih in organizacijah, vodijo in vadijo mladinske skupine iz raznih panog športa, niso bili vedno kos svoji nalogi in se niso vedno zavedali svojega pravega poslanstva. Predvsem je zgrešeno mnenje nekaterih češ, da se med športniki ne sme govoriti o politiki. Ravno nasprotno, politično razpravljanje mladih komunistov med športniki, je ena izmed njihovih določenih nalog. Mladi komunisti morajo prikazati drugim športnikom kakšne so dejanske nevarnosti,, ki še posebno danes grozijo pravilnemu razvoju ljudskega športa. Prikazati morajo, da je profe-sionizem ena izmed usodnih posledic postopnega upropaščenja športnega razvoja v vseh panogah. Temu je treba še prišteti dobičkaželjnost določenih krogov in elementov, ki se poslužujejo športa in njegovih ljubiteljev za navadne trgovske dobičkanosne kupčije. Športnikom je nadalje prikazati potrebo borbe proti monopolizaciji športnih igrišč, telovadnic in drugih športnih naprav, ki morajo postati skupna last vseh športnikov. Ta in druga vprašanja morajo obravnavati mladi komunisti v športnih krožkih in se postaviti na čelo borbe za njihovo uresničitev. S svojim dostojnim obnašanjem, zavestno športno disciplino in požrtvovalnostjo pa morajo biti mladi komunisti obenem vzgled vsem ostalim športnikom. Dober predpogoj za razširitev in u-trditev resničnega ljudskega športa, ki naj zajame čim širše množice mladine, pa so brez dvoma priprave za letošnji prvomajski telovadni nastop, kjer morajo biti mladi komunisti kot vedno v prvih vrstah. LUCIANO MUGGIA (NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE NAŠEGA LISTA) Diskusija k referatu tov. Šiškoviča Ker je že veliko drugih tovarišev diskutiralo v splošni diskusiji o vprašanju naše borbe proti titovstvu, sta govorila na podlagi referata tov. Si-škoviča le dva tovariša: Škrk Albin in Postogna Giovanni. Tovariš Škrk je podrobno analiziral pogoje, v katerih živijo jugoslovanski narodi po krivdi titofašistične tolpe, ki je spremenila Jugoslavijo v ko- lonijo tujega kapitala. Omenil je izkoriščanje, kateremu so podvrženi delovni ljudje, ravnanje klike z delavci in kmeti, teror in preganjanja ter vztrajnost in junaštvo naših ljudi, ki ječijo po zaporih in koncentracijskih taboriščih. ...tov. Postogna... Tov. Postogna pa je orisal v nekaj besedah pogoje, v katerih živi slovensko, hrvaško in italijansko prebival- Otvoritev III. kongresa KP STO KAJ POMENJA TITOVSKA «SAMOSTOJNOST» TRSTA Vprašanje Trsta v luči protikomunistične napadalnosti V teh zadnjih dneh se je popolnoma potrdilo vse, kar že dve leti pravimo o barantanju s Tržaškim ozemljem m s Slovenci, Italijani in Hrvati, ki na tem ozemlju živijo. Imperialisti se z veliko naglico, kot smo že ugotovili v pretekli številki našega lista, pripravljajo na sprožitev vojne na Balkanu in že določajo Titu in njegovi vojni vlogo balkanskega Singmana Rija. Za njih je potrebno, da se čim prej in čim uspešneje odpravijo med Italijo in Jugoslavijo, med Jugoslavijo in Grčijo in med Jugoslavijo in Turčijo vsa sporna vprašanja, ki bi postavljala, v nevarnost sklenitev sredozemskega napadalnega pakta v sklopu atlantske vojno-hujskaške fronte. Ni potrebno, da na tem mestu ugotavljamo, kako so titofašisti z ogabnim početjem proti grškim partizanom odpravili vse «spore» z grškimi monarho-fašisti. O tem je dovolj, da govori Venizelos, ki se je javno zahvalil svojemu beograjskemu zavezniku. Na tem mestu je potrebno, da se dotaknemu tržaškega vprašanja, ki predstavlja glavno sporno točko med Titom in Italijo in ki jo skušajo na vsak način odpraviti, kar potrjujejo Titove in De Gasperijeve izjave o tem vprašanju. Oboji pravijof da «še ni prišel čas za dokončno ureditev vprašanja» in dd je zato najboliše molčati, češ da bi postavljanje tega vprašanja skalilo prijateljske odnose med Italijo in Jugo- UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA»; GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. OB OBLETNICI ROJSTVA TOV. JOSIPA SREBRNIČA Slovenski in italijanski tovariši se spominjajo svojega velikega učitelja V sredo se bomo vsi goriški komunisti, posebno pa še goriški Slovenci spomnili obletnice rojstva enega najodločnejših borcev za delavske in za slovenske narodne pravice v Julijski Krajini — pokojnega tovariša Srebrniča. Jože Srebrnič se je rodil 28. februarja 1884. v Solkanu. Po končani gimnaziji v Gorici se je vpisal na pravno fakulteto v Gradcu, vendar je zaradi tesnih gmotnih razmer ni utegnil dokončati. Po vrnitvi iz Gradca se je popolnoma in za vse življenje posvetil delavskemu gibanju. V socialno demokratsko stranko se je vpisal že leta 1907. ter se je takoj začel tudi aktivno udejstvovati kot neumoren organizator in propagandist. Kot vojni ujetnik se je v Rusiji priključil boljševikom ter se boril za zmago Oktobrske revolucije. Od 1919. leta dalje pa je v svoji domovini nadaljeval borbo za delavske p avice. Po ustanovitvi KPI je postal cJen najvplivnejših njenih voditeljev na Primorskem. Leta 1924. je bil izvoljen za poslanca v rimskem parlamentu poleg 18 drugih komunistov iz Italije, oi ustanovitve «Dela» je bil njegov zvest dopisnik. Po razpustu parlamenta je bil konfiniran na Ustiki, od koder se je vrnil 1932. Zaradi ilegalnega delovanja je bil ponovno obsojen na 5 let konfinacije. Z velikim navdušenjem se je vključil v narodno osvobodilno borbo ter kljub svojim letom hrabro prenašal vso njeno trdoto. Ko se je junija 1944. vračal iz Brd na osvobojeno ozemlje, je preminul v doslej še nepojasnjenih okoliščinah. S spremljevalci je dospel v čolnu do srede Soče ko jih naenkrat obsuje toča krogel, dasi ni bilo videti nikjer nobenega Nemca, Srebrnič in vsi kurirji so omahnili v deroče valove, tako da nihče od njih ne more več pričati. Za njegovo potovanje so vedeli le voditelji na pokrajinskem komiteju in pa oni, katerim so ti zaupali to skrivnost. Srebrnič - dosleden internacional ist «Ali še pomniš govor, ki ga je imel tov. Srebrnič na zborovanju Partije februarja na gori Sv. Gabrijela?» Tako se je glasilo vprašanje, ki mi ga je stavil neki star tovariš iz Furlanije ob priliki najinega srečanja preteklo nedeljo. To vprašanje popolnoma potrjuje dejstvo, da spomin pokojnega tov. Srebrniča še živi. Živi in bo živel. Saj je pravilno, da živi in da se ohranja iz roda v rod. Tov. Srebrnič je tega vreden! Ob vprašanju, ki mi ga je stavil star tovariš, so moje misli poro- male nekaj desetletij nazaj. Spomnil sem se leta 1919, spomnil takratne Socialistične stranke to poznejše Komunistične partije ter skupnega delovanja slovenskih in italijanskih tovarišev. In končno me to vprašanje starega Furlana sili, naj povem nekaj o Srebrniču, kar bo ostalo v spominu tudi mlajši generaciji, ki ga ni poznala. Tov. Srebrnič je do podrobnosti obvladal marksistično teorijo. O-sebno se je udeležil borb Velike oktobrske revolucije. Ze tam si je pridobil mnogo izkušenj. Oborožen z marksistično teorijo Tovariš Srebrnič kot interniranec na otoku Lipari in z izkušnjami, ki jih je doživel skupno s sovjetskimi tovariši, je delal, se boril med nami in za nas, pri tem pa nas je neprestano in požrtvovalno učil. Tov. Srebrnič je bil silno delaven človek. Poleg študija in političnega dela je marljivo obdeloval svoj majhen vrtič v Solkanu, kjer je bil doma. Trdil je, da je mogoče le s praktičnim delom ohraniti pravo vez z delavstvom, (sam je bil namreč intelektualec), poznati njegove želje ter pravilno tolmačiti njegove pravične zahteve. Vselej je zelo rad kramljal z delavci in kmeti. Z njimi je bil vedno duhovno združen. Neprestano je priporočal tovarišem, naj pazijo, da bi Partija ne zašla od svojega prvotnega proletarskega značaja. Tov. Srebrnič je bil po rodu Slovenec. Bil je ponosen na svoj narod. Toda istočasno je bil popoln inter-nacionalist. V vsakem njegovem spi- su je tolmačil globoko predanost in-ternacionalizmu ter bratstvu med narodi na splošno, posebno pa je podpiral bratstvo med tu živečimi Slovenci in Italijani. Ta njegova načelnost se ni niti za las spremenila za časa njegove konfinacije. V kratkih odmorih (če smemo tako imenovati obdobje med eno in drugo aretacijo) smo se o tem povsem lahko prepričali. Nikoli ne bomo pozabili njegovih naukov, ki nam jih je dajal vsepovsod. Zlasti v spomin so nam razgovori, ki smo jih čestokrat imeli v njegovem vrtu ali pa ob bregovih Soče. Tako radi smo ga poslušali, da se nismo niti zmenili za nevarnosti, ki so nam pretile. Obiskovali smo ga in se z njim razgovarjali tudi tedaj, ko je bil pod strogim policijskim nadzorstvom in ko so mu bili karabinerji vedno za petami. Tedaj, pa nas je vodil po ozkih stezicah po okoliških hribih in to s tako brzino, da- so nas karabinerji komaj zasledovali. Rodolfo Batti VOJAŠKE POZIVNICE zadevajo na splošen odpor Enotne demonstracije proti vojnim pripravam Rešili so mu življenje GORICA- .— Nov val tako imenovanih «cartoline rosa» t. j. vojaških pozivnic je v zadnjem času zajel Goriško ter povzročil med tukajšnjim prebivalstvom mnogo ogorčenja. V glavnem dobivajo omenjene pozive bivši mornarji. Menda ni med njimi več nikogar, ki ni prejel poziva. Vsled velikega odpora proti tem pozivom je prišlo v nekaterih krajih do enotnih demonstracij v krajevnem merilu. Omembe vredni sta demonstraciji v Pierisu in v Turjaku, kjer so se zbrali v nedeljo na trgih vsi vpoklicani ter njihove družine. Sklenili so, da bodo vsi brez izjeme zavrnili pozive. Tudi vpoklicani iz Krmina in Romansa so skupno zavrnili pozive. Vrnili so jih «pošiljatelju», istočasno pa so uprizorili spontano demonstracijo proti vojni. Tako so se tudi prebivalci goriške pokrajine pridružili enotni in spontani borbi, ki jo vodijo milijonske množice Italijanske republike proti sedanji vladi, ki dela na tem, da bi ..PRIMORSKI DNEVNIK" MISLI KOT DE GASPERI Uje so cene padle? Ce čitamo «Primorski dnevnik» z dne 14. t. m., se nam zdi kot bi čitali nekako poročilo gospoda De Gasperija. Skoda je le. da se nadebudni član-kar ni podpisal. Zelo radi bi ga namreč vprašali, da bi nam povedal, kje so padle cene življenjskim potrebščinam. Vprašali bi ga, ne kot neverni Tomaži, temveč zato, da bi tudi mi sami šli v tiste trgovine in si nabavili stvari, ki jih rabimo in sicer po znižani ceni. Dnevno smo priča tarnanju gospodinj zaradi blaznega naraščanja cen. Priča smo veliki paniki, ki povsem upravičeno vlada med njimi. Seveda člankarji «Primorskega dnevnika» tega ne opažajo; tega ne vidijo in ne slišijo. Zato pa pišejo, da je zlasti v zadnjem času «panika že popustila in da so se cene rahlo znižale» . . To pisanje je v vsem popolnoma v skladu z izjavami De Gasperija,, ki pravi: «vlada je že za vse poskrbela in ni nobene nevarnosti, da bi se razmere poslabšale ...» «Primorski dnevnik» nadaljuje svoj članek v popolnem skladu z gornjimi De Gasparijevimi gesli. Takole piše: «... Negotovost, ki je zajela svet vsled agresivnih teženj Sovjetske zveze, korejska vojna in velike OBRAMBNE priprave ZDA so povzročile vojno psihozo. Vse to je privedlo do bojazni, da bo zmanjkalo potrebnih izdelkov in surovin». Nato pa nadaljuje: «Dvig cen so hoteli izkori- stiti nekateri špekulanti, ki so se spomnili velikih dobičkov iz pretekle vojne . . .» Iz vseh teh besed, je jasno razvidno, da gospoda, ki je zbrana okrog «Primorskega dnevnika» misli, da je porasta cen kriva Sovjetska zveza in ne De Gasperijeva vlada: po logiki te gospode so draginje krivi Te nekateri špekulanti in ne veliki monopolisti, ki pripravljajo novo vojno. S tem sicer ne bomo trdili, da so pri dviganju cen popolnoma nedolžni špekulanti. Nasprotno, tudi ti so dali svoj doprinos v tej žalostni tekmi-Vendar pa so to le priveski, ki koncem koncev le nekoliko obremenjujejo stvar, dočim so glavni krivci predvsem veliki monopolisti, ki so obenem tudi najzagrizenejši vojni hujskači, v katerih jarmu je vprežena. tudi De Gasperijeva vlada. Lepa stvar bi bila, draga gospoda, ako bi v resnici naraščanju cen bila kriva le bojazen, da bo zmanjkalo potrebnih izdelkov in surovin! Toda v resnici ni tako. In morda ste tudi vi uverjeni, da ni tako; toda napisali ste tako .ker vam je zmanjkalo drugih laži, s katerimi bi blatili Sovjetsko zvezo, z druge strani pa bi se dobrikali vašemu novemu zavezniku in prijatelju De Gasperiju. Zato pa vedite, da vašim očitnim lažem nihče ne verjame, saj jim v resnici verjeti ne more. deželo ponovno pahnila v vojno ter jo spremenila v eno samo veliko grobišče ter v kup ruševin. Milijoni italijanskih demokratov si želijo miru in blagostanja, zavedajoč se, da bodo to dosegli le v miru in v bratskem sodelovanju z drugimi miroljubnimi narodi sveta. Zato pa vedno bolj narašča odpor proti De Gasparijevi ameriškim vojnim hujskačem in provokatorjem vdinjani vladi. IZ SOVODENJ G. brigadir dela proti ustavi SOVODNJE — Ni sicer prvič, da pišemo o karabinerjih, ki službujejo v Sovodnjah. Nedavno tega smo pisali, kako je tukajšnji brigadir manevriral na nezakonit način, torej na način, ki je protiustaven. Pred nekaj dnevi pa je isti brigadir poklical na orožniško postajo tovariša Tomšiča, sekretarja tukajšnje sekcije KPI ter ga izpraševal o političnem delovanju P. na vasi. Ponovno poudarjamo, da je tak način delovanja omenjenega gospoda brigadirja povsem nezakonit in protiustaven. Ustava namreč jamči popolno prostost v političnem ali strankarskem delovanju. Orožniki nimajo nobene pravice kontrolirati politične organizacije ali ustanove. In to naj si zapomni tudi gospod brigadir v Sovodnjah! Se več, omenjenemu gospodu bi svetovali, naj bi se malo bolje seznanil z ustavo italijanske republike. Pomislil naj bi tudi, da je doba, ko so karabinerji lahko delali s civilisti kar so hoteli prenehala obstajati že ob zgodovinskih dogodkih na milanskem trgu Loreto. Pripominjamo pa, da si pridobljenih svoboščin ne bomo pustili iztrgati! Se nekaj bi hoteli ob tej priliki omeniti. Medtem, ko se titovski a-genti, ki so plačani od beograjske vlade, kretajo niti malo ovirani tildi tostran meje (seveda njim ne manjka prepustnic!) ter poslužujoč se svobode vtihotapljajo denar čez mejo (in znani Kodermac je še vedno na zlati svobodi!!), se oblasti javne varnosti z veliko skrbjo zani majo za delovanje naše Partije. Sovodenjski brigadir se seveda ne vznemirja radi delovanja titovcev. Zakaj neki bi se, saj so postali zavezniki italijanske vlade. V znamenju tega zavezništva je prišel svoj-čas na obisk k titovcem v Sovodnje celo znani Almirante glavni sekretar MSI (neofašistov). Seveda «gli-ha vkup štriha»! Pred štirimi leti se je rodil v Križu pri Trstu mali Semec Miloš, sin delavca, zaposlenega v ladjedelnici v Tržiču. Na žalost se je pa rodil s srčno hibo, ki je ogrožala njegovo mlado življenje. Pred par meseci se je izvedelo, da je nujno potrebno operirati njegovo srce, ker bo sicer moral sigurno umreti zaradi zastrupljenja krvi. Toda to operacijo bi bilo treba izvršiti v Svici in bi stala več kot tri sto tisoč lir. Lahko si je zamisliti zaskrbljenost in bol staršev, ki niso videli nobene možnosti ozdravitve svojega malčka; kajti nikogar ni bilo, ki bi jim pomagal ifTdal denar na razpolago. Oblasti, ki trosijo milijarde za oborožitev, nimajo časa ne volje, da bi skrbele za mlada človeška bitja, ki jim je treba ohraniti življenje. Tu se je v vsej svoji luči pokazalo dobro srce in razumevanje tistih, ki imajo najmanj možnosti. Notranja komisija GRDA je na predlog delavcev organizirala nabiralno akcijo in v e-nem mesecu je bila nabrana potrebna vsota. Tako je mogel oče malega Miloša odpeljati sina v Svico, kjer je bil nemudoma podvržen operaciji. V tistih dneh so vsi delavci preživljali trenutke tesnobe in trenutke strahu. Vsi so bili v mislih ob malem Milošu. ki je preživljal odločilne trenutke svojega življenja. Končno je prišla vest, da je operacija uspela in da je mali Miloš rešen. Vsi delavci so se oddahnili. Obenem so pa spoznali, kako važna je ljudska solidarnost in koliko lahko stori. Sedaj je mali Miloš postal otrok ladjedelnice, ker so res vsi prispevali za njegovo ozdravitev. Delovno ljudstvo bo še nadalje sledilo njegovemu razvoju, saj čuti da mu je ljudska solidarnost rešila življenje. Obenem se pa zaveda,, da se je treba trdo boriti za boljše in lepše življenje, kjer bodo otroci imeli vse, kar jim je potrebno, da bi se razvijali v zdravju in veselju in postali sposobni in vredni člani človeške družbe. slavijo, kar ni v interesu anglo-ameri-ških imperialistov in njihovih vojnih priprav. Toda tudi to ne odgovarja resnici. Tito in De Gasperi skrivata tudi v tem primeru svoj pravi namen ljudstvu Italije in Jugoslavije in predvsem pa najbolj prizadetim v tej umazani zadevi: Tržačanom. Ni res, da «še ni prišel čas za dokončno rešitev vprašanja» in da je zato treba «molčati, da se ne skalijo medsebojni odnosi». Cas je že prišel, imperialisti in njihovi beograjski ter rimski hlapci so že izvršili nesramno in ogabno kupčijo, so že določili usodo Tržaškega ozemlja, ki naj bi služil vojni, provokacijam, utrjevanju vojaških pozicij Tita in imperialistov na Balkanu. Barantanje so že sklenili, le v javnost ga niso še spravili, ker bi jim to prineslo obilico skrbi in preglavic. Kdo nam dokazuje, da So nesramno kupčijo že odločili? Sami imperialisti, demokristjani in titofašisti. Se prav posebno pa litofašisti, ki so v tem poslednjem času vrgli v javnost geslo o «samostojnosti» trsta, medtem ko po drugi strani zahtevajo od De Gašperin, naj v «imenii skupnih protikomunističnih in protisovpetskih ciljev» zamaši gobec tržaškim iredentistom, ki io do neke mere sprevideli, da "so le mahevrna množica nesramnih vojni/i špekulacij. Tržaški titojašisti se jezijo, ker uko-minformisti nočejo sprejeti» njihovega gesla o «samostojnosti» področja A STO in o «normalizaciji ier demokratizacij istega področja». Istočasno pa titovsko trobilo iz Zagreba «Vjesjiik» se jezi nad tržaškimi iredentisti, ki skušajo «skaliti» prijateljske odnose, med De Gasparijem in Titom. Zakaj naj bi moralo ljudstvo našega ozemlja sprejeti titovsko geslo o «samostojnosti» Trsta? Kaj pomenja «normalizacija in demokratizacija razmer» na področju A STO? Trst ne more biti samostojen, ako ne pride do popolne uveljavitve Mirovne pogodbe, umika vseh okupacijskih čet, do imenovanja guvernerja, do splošnih političnih volitev, ki naj omogočijo sestavo tržaškega parlamenta. Ali se moreta zahtevati «normalizacija in demokratizacija» razmer na področju A STO. ako se ne zahtevajo tudi «normalizacija, demokratizacija in samostojnost» cone B STO? Titovci ne zahtevajo niti z najmanjšo besedo Uveljavitve Mirovne pogodbe z Italijo, ker vedo, da bi to pomenilo umik anglo-ameriških in njihovih čet s Tržaškega. Oni pa nočejo, da bi se te čete umaknile, ker bi to pomenilo, da ne bi mogli dobivati posredne in neposredne pomoči od imperialistov, ko se bi izvršila velika vojna provokacija proti SZ in državam ljudske de-mokraciie. Oni hočejo «samostojnost, normalizacijo in demokratizacijo razmer področja A STO» (cone B ne omenjajo, ker so si jo že itak priključili z odohrenjem imperialistv in De Gasperija) v današnjih pogojih življenja na tem področju, t. j. pod anglo-ame-riško okupacijo. Oni hočejo torej obstoječe stanje. Mi pa vemo. da je v sedanjem stanju nemogoče govoriti o «samostojnosti», «normalizaciji in demokratizaciji», ker tega ne dopušča tuja vojaška okupacija, ki zasleduje cilj vojnih provokacij) in sprožitve nove vojne. To je mogoče le z uveljavitvijo Mirovne pogodbe. Zato pa more zagrebški «Vjesnik» groziti De Gasperiju in mu reči, da «napad ZSSR ne preti samo Jugoslaviji, temveč tudi Italiji» in da «prav zato konvenira Italiji, da živi z Jugoslavijo v dobrih odnosih in da takšne odnose poglablja». Kor pomenja, da se morajo italijanski nacionalisti pokoriti sedanjemu obstoječemu stanju, ovreči vsako upanje o popolni priključitvi Trsta Italiji in delati v interesu protikomunizma, protisov j è fizma in ameriških imperialistov. Tega pa ne more dopuščati naše slovensko. italijansko in hrvaško ljudstvo. Odločno mora zavrniti to nesramno kupčijo v korist vojni in zahtevati spoštovanje Mirovne pogodbe, ki ga bo mogla rešiti pred gotovim poginom, pred titofašistično in anglo-ameriško okupacijo in bo mogla resnično osamosvojiti STO ter normalizirati in demokratizirati njegove notranje razmere. SVETOZAR NOVAK stvo cone B, popolno pomanjka vsake gotovosti, nečloveška pregar nja, nacionalno zatiranje, deportai in internacije, policijsko nasilje, ur ri itd. Toda tudi v coni B nara organiziran odpor prebivalstva, ka remu stojijo na čelu komunisti. I godil se je primer, ko se je pre valstvo cele vasi oborožilo in šlo gozd. ker je bilo naveličano neneh ga titovskega terorja. Oba tovariša sta poudarila, da treba napraviti veliko več v bo proti titovstvu ne samo v krajev» merilu, marveč tudi na mednarodn polju, ker imamo dolžnost, da k kretno pomagamo jugoslovanskim : rodom v njihovi junaški borbi strmoglavljenje sedanjega jugoslov skega režima. ...tov. Crevatin... Sekretar ZKM tovariš Oevatin r krije delo VU in vseh reakcionar! strank, s katerimi so hotele mlad: pripraviti k mlačnosti ali jo celo [ praviti k molku. ZKM zbira mlad: v borbi za mir, za njene gospodari in socialne interese, ona jo hoče vz: jati v demokratičnem duhu. Mladi se bore proti titovstvu, čeprav še tako odločno in vztrajno. ZKM je zbrala od svojega ustan nega kongresa 1800 mladincev in ni dink. Nekoliko težje gre z našim del med dijaštvom, Kjer je opaziti tudi ‘ sti privrženosti pokretu MSI. Škod va je tudi organizacijska nestalnost, vlada med nami. Naloge, ki stoje pi nami so sledeče: kongres in sicer marca, zborovanje mladih delavk priprave za prvi maj. Tovarišica Gabrijela Svara je dej le par besedi, pa je s temi globoko nila vse navzoče. Omenila je, da je1 Križ s svojimi 1600 prebivalci veli žrtvoval za zmago demokratične m nad fašizmom in sicer je 50 ljudi P lo. 250 pa jih je bilo odgnanih v ta1 rišča. Izkazal se je tudi ob priliki solucije Informacijskega urada, koi bili titovski agenti poraženi na t črti, kar je moral priznati sam S grajski radio. Vse to pa ni bilo slučajno, marveč je dokaz velike I bežni, ki jo čutijo tovariši iz Sv. K ža do Sovjetske zveze in Boljševii partije, ta svetilnik, ki nam kaže f po kateri nam je hoditi zdaj in ' lej. ...tov. Viola... Tovariš Viola se dotakne borbe pf fašizmu ter italijanskemu in slovenš •mu nacionalizmu, ki so jo vodili zgledu svojega rojaka, tovariša K( riča. Omenja veliko delo, ki so ga vrni izvršili, t. j. Ljudski dom, ki je' ues njih ponos in o izgradnji katef1' niso hoteli titovci nikoli nič slišati. •' nes ga imajo, po zaslugi velikih nA. rov 350 vaščanov: cenijo ga na o» 3 milijone lir, dočirn so titovci g« rili, da bi bilo treba zanj potrošiti lih 42 milijonov! Delegat sekcije z Grete govori o di ki so ga imeli z organizacijo celi® komitejev, katerih ponekod ni t in je zato močno trpelo tudi delo mih . celic. Sekcija si je postavila 1 eno svojih,glavnih nalog, zbiranje vib elanov, kar bo dosegla s poživit'1 kulturnega dela na Greti. Ro svoji lastni iniciativi so tudj oi vali začasen odbor za postavitev n( ljudske šole in občinskega otrošU zabavišča, v katerem so zdaj tudi stopniki nekaterih drugih strank in di nepolitični' ljudje. Spričo titovskega razkrajevain1 dela, ki sicer v zadnjem času ni t> uspešno, Pravi zastopnik celice, i* mo precej nevšečnosti, ker sejejo tovci med nas dvom in nezaupaf Postaviti se jim moramo po robi! našo odkritosrčnostjo, poštenjem požrtvovanjem. Težave se nam stavijo na pot f zaradi sistema izmen, ki ga im> v ILVI, in ki nam ne dopušča, da zbrali na skupnem sestanku ves P tijski aktiv. Toda z dobro voljo b« premagali tudi to zapreko. Volitv* Kulturnem krožku so nam prinesle sporno večino. Vsi smo si edini v t< aa bomo dosegli cilj, ki smo si bili zastavili: borili se bomo še d* za naso skupno dobro, proti titov*1 m imperializmu, za slovansko-italif sko bratstvo ih mir. ...tov. Fon... Tovariš Fon je poudari!, da je 5 cija pri Sv. Magdaleni zbrala pr' štiritisoč podpisov za mir, dasi vseh prebivalcev tam okrog sedem soč, kar pokaže kako zelo populi je naša Partija, v tem delavskem oi ju. To je prišlo do izraza tudi na ' litvah, kjer je zmagala Partija z ' solutno večino glasov, prav tako • v priliki februarske stavke in pri gradnji Ljudskega doma. ...tov. Grusovin Tovariš Grusovin je dejal, da se od II. kongresa do danes položaj f tije v organizacijskem pogledu pri P-zelo izboljšal. Tudi same notranje r mere v tovarni so boljše. Le odbof mir ne kaže v zadnjem času sK^ več znakov življenja. Športni kr«' bi tudi moral nekoliko popraviti sV1 delovanje in ga razširiti, ne pa omejiti izključno le na nogomet. P1 mladine ni bilo preveč uspešno, kat vsekakor v zvezi s splošnim porc^ kanjem delavskega naraščaja v varni. Precej aktivne smo se pokazali, : daljuje tovariš Grusovin, v mesecd ska, ko smo bili zato celo nagraj«: dalje ob priliki izdajanja novih 0 nic, kjer se je pokazalo, da smo ^ marljivejši od preteklega leta. Z ( krinkavanjem titovcev še nismo ^ kraju. Je še skupinica 5-6 dela?1 med nami, okoli katere se suče k s' trideset elementov, od katerih pa : dva tovariša že spregledala in se ' sala v Enotne sindikate. Pozabiti.tl ne smemo vprašanja dvojezičnosti i*1 odločno spraviti nad vsak poizkus ^ Ijavljanja nacionalne nestrpnosti. SLOVENSKI MLADINCI DISKUTIRAJO 18. MARCA BO zborovanje delovnih mladink Bliža se II. 'kongres Zveze ko- . munlsUdne mladine. Predkongres-n° delovanje se nagiba k svoji za-teljudni fazi. Komuhlštični miadin-ei se marljivo pripravljajo, ker hočejo napravili vse, da bi njihov kongres dobro uspel. Do sedaj so fcomunisilčni mladinci . v’ svoji Predkongresni diskusiji, razpravljali o najvažnejših problemih, ki ’krbijo mladino; so artaliziraii ptj-manjtdjivosti m napake ter .si■ po- ‘ slavili naloge za bodoče delo,. 5' okrajih .Nabrežina, Opčine in Dolina so že bili predkOrigresni Plenumi, v katerih je prišla do iz--ra*a resnost, .s katero se .post.ay-Uajo vprašanja,, je bila opaziti do-, dfa udeležba pri dlškusiji, kar je zelo pozitivno, kar nam dokazuje, kaJro so v tem poslednjem času napredovali vsi člani Z.KM, 'od baze do vrha. Na vseli plenumih so iz-V°BU delegate, ki bodo na kongresu zastopali želje in pirtrebe. mladine vsake p»>samezne sekcije in dodo postavili naloge vsem komu-Plstlčnlm mladincem. -N'a plenumu, ki je. bii v Saiežu, so komunistični mladinci poudarili dttlo, ki so ga izvršili ?.a priprave da telovadni 'nastop, za širjenje '(Delaj itd. Potem ko so plačali ^so zaostalo članarino za leto ‘&50, so se obvezali, da bodo red-do plačevali članarino za iefo 1951. v diskusiji, ki se je razvila pir ^'datiern poročilu, so se. mladinci 12 Gropade prav posebno zanimali 24 vprašanje delovnih, mladincev, za delovne pogoje z, ozirom na de-‘oysie pogodbe itd. in so sklenili Ustanoviti odbor delovne mladine. Brav posebno jih moramo pohva-di. ker so tako lepo in. uspešno sodelovali na manifestaciji v Treb dali oh 30. obletnici ustanovitve ^veze komuništično mladine. ia -proti imperialističnim vpjno-hujskaškim manevrom, Na teni plenumu so mladinci. izvolili sek-cijski komite ZKM in odločili, da bodo v kratkem organizirali, kulturni večer, Zelo pomembno je dejstvo, da so komunistični mladinci" iz Podlo-njerja pridobili: H noviii .mladincev za ZKM, da bi tako na dostojen način prispevali k uspehom kongresa. Prav tako so’ st Obvezali, da bodo pridobili osem novih-mladincev. To bi moralo,služiti' za vzgled vsem ostalim sekcijam. V Hicmanjih so komunistični mladinci' na svojem plenumu poudarili, du je potrebna učinkov!-, tejša-in vztrajnejša borba proti litovskim izdajalcem, da se jih popolnoma razkrinka irt obtoži' pred prebivalstvom zaradi zločinov;, ki so jih zagrešili proti narodom Jugoslavije in cone B. Zanimati se je v širšem obsegu za prosvetno ter športno delovanje. Obvezali so se, da bodo mobilizirali in pripravili število telovadcev, ki jih je določila športna komisija. Mladinci Sv. Barbare, ki so po-tiosni.jker so v precejšnji meri sodelovali pri gradnji Ljudskega doma, so se obvezali, da bodo dvignili širjenje mladinskega demokratičnega. tiska. Prav’riako so mladinci diskutirali v Križu, na Škofijah, v Dolisi,' Medji vasi,, bonjerju itd Komunistični mladinci, ki se zavedajo-Vloge ZKM. so si postavili. določene haloge z obvezo, da bodo okrepili borbo demokratične mladine za obrambo njenih pravic, za mir in delo. ‘ ' Po sklepu stalnega odbora delovne mladine, ki se je sestal te dni. iti po obveži, ki js -bila sprejeta na zborovanju delovne mladi» ne, je za 18. marca sklicano zborovanje delovnih mladink, zaposlenih in brezposelnih. Tega zborovanja se bodo morale udeležiti ter prinesti svojo živci be-’ sedo mlade delavke raznih tržaških industrijskih podjetij, šivilje, pletilje, uradnice, brezposelne iri dekleta kakršnega koli poklica ne glede na, politično prepričanje in na sindikalno organizacijo, kateri' pripada. S tem zborovanjem bodo mladinke prikazale prebivalstvu in o- blasteni. 'kater i só vprašanja, ki jih najbolj tarejo, prikazale jirn bodo-svo.ie življenjske in delovne razmere, Cas je že. da se mladinke zbude iz otrplosti, v kateri se nahajajo, ter da se bore, da bi pri-. .stojne oblasti Upoštevale ter vsaj deloma uresničile njihove želje, da si ustvarijo družino in dom brez neprestane bojazni pred brezposelnostjo in bedo. Cas bi že bil, da bi se ZVU, Delovni . urad i. dr. pozanimali ter nadzirali malo bolj delodajalce, ter , da bi enkrat, za. vselej preprečili nečloveško izkoriščanje, kateremu so dnevno izpostavljena dekleta v raznih- tovarnah, v krojačnicah itd., da bi onemogočili stalne zlorabe obstoječih sindikalnih' Zakonov in da bi se končno odločili izdati ukaz o splošni ureditvi, vaje-ništva, ki ga preučujejo že osem mesecev. Boriti se moramo proti izkoriščanju, kateremu s'o podvržene mlade 'delavke. V Pod Ion jef ju so prisotni mladinci prav posebno - diskutirali vftrašanje borbe , za obrambo miru DXKV&1 ItED iiongrc«» ZKM Ižvršitai komite ZKM STO Jav-l-te vs*m komunističnim mladin-('«m Ua je b» !1. Kongres ZKM iz •čhnifojjj razlogov odgoden na 4. t. i. k t)U6Vn* retl D- kongresa Zvez* 0uiuiHsttčne mladine Svobodnega lržašl4ej;a ozemlja je aasledoji: V '^volitev predsedstva kongre- &■; 2 i*volite* komisij; . • ^ofba in naloge Zveze komu-6ls'titae mladine za mir, delo in ^«tnejšo ter veselejšo bodočnost It‘ladl*e. (poroča tov. Lino Kreva-(1*> sekretar ZKM) in diskusija; * odobritev statuta ZKM; 5. zaključki i* odobritev resolu-<-U; *• izvoditev Centralnega komite* Is Zvere kowuaìsticne mladine SITO, III. MLADINSKI festival bo v Berlinu Dragi prijatelji! sveta! Mladinci vsega Vojna ni neizogibna! SZDM tri MZS vds vabita od 5. dò 19. avgusta 195J. v Berlin na «111. mednarodni festival mladine in Sfu denfov. za mir». Ta festival bo: okrepil zvezo mladincev in. mladink v borbi zd obrani bo miru ter utrdil kulturne stike med vsemi deželami, Svetovni festivali so postali sforna tradicija mladine. Dtseriisočt mladinci Številnih detel, šveta so se jih Udeležili. V Pragi leta 1947. ;o bit! predstavniki 71 dežel., v Budimpešti po leta 1947. je bilo prisotnih 82 dr. žav. Narodi sveta imajo dovolj moči, da ohranijo mir in da zaustavijo vse, ki hočejo postaviti v nevarnost naše življenje, okrnil i naše sanje in. uničiti našo bodočnost. 500 milijonov ljudi je podpisalo Stockholmski poz ir festival borno posvetili veliki šivati miru; ■ '■ Pozivamo ' vse k‘i jim je mir, vse mladince ne glede pri srcu da' pol; ■Dragi prijatelji: Pripravljamo jeslinal r trenutku, ko napenjajo rajni hujskati vse svote sile. da bf sprotni .novo svetovno vojni), že sedaj divja vojna na. Koreji in povzroča neizmerno gorje njenemu ljudstvu. Toda n e tar nosi vojne postajo Se večja z oborotlu Ijo Nemčije. in Japonske. Življenje vseh ljudi, tn kulturna tledtSčina človeštva ste v nevarnosti. riino"ati- versko prepričiihfej naj- .w delujejo pri pripravah na lesttpal. ■ Udeležba rnl/idlnrer, -šega sveto tia Športnih in kulturnih prireditvah:Ha . srečanjih in . sestankih' meti- delega-. , diami vseh dežel bo napravila iz je-stivai/t moedin'ù 'manifestacijo^ prija-' ' -i.'Sivti. enotnosti in miru mladini-■Dodata bo ml adirti, novih ni oči v-.bor- .. bi za mir. Dragi prijatelji, pripravlja ite se na festival: 'zd prepoved atomske bombe. il. Svetovni kongres partizanov m:i-ru je nadvse .uspet zaradi podpore -cselt narodov. " ' ■ «Mir se- nei čaka. pridobili si ga moramo:» Milijoni tn milijoni ljudi, mladincev, iuoi in žena .se pridruiu-jejo partizanom miru. III, mladinski Po tovarnah'in Šolah, po mestih, naseli ■ ■ iti v pòtsóil - ustmiavijajle- pri-'. pravi.faìne odbore: Organizirajte ' športne in -kulitirhe p.-iredlrue. Sta'-lete iti natečaje za .-najboljšo., itoiet-viško- in lir eri) rna dela. posvečeno-borbi in mir' ■ ' Dvignite oednò višje zastavo r vini! Združite se. pod geslom ' festivala: «Mladinci, združite - se v borbi z* mir:proti nevarnosti nove vojne!» -: Naprej, k JU. medtiafodrietnù jesti čaiu mladine in študentov-, ža mirt Izvršni odbor SZDM Zato je potrebno, da se mlade delavke sestanejo v tovarni ter razpravljajo, katere so posebne zahteve in vprašanja njihovega dela, ki naj jih prinesejo na zborovanje. Isto velja za šivilje, brezposelne in za vse druge. Sestati se bodo morale zlasti še dekleta našega podeželja, ker so najbolj izkoriščane: prejemajo borno mezdo, pri tem pa morajo dnevno s prevoznim sredstvom v mesto-, tako da šl marsikdaj ne morejo privoščiti niti kosila. .... , Delavne mladinke in brezposelne! Pripravimo se dostojno na to zborovanje, da bi mogla iz njega1 vzrasti enotna akcija za izboljšanje -e J atijih ob uphih” ~f azm e F. ~ Edda Gore l la Sovjetski mladi ljudje uživajo skrb države in ljudstva. r .-> o.ix. er -c- - ezez er vdlj navesti nekaj takih da pokažemo, v kakšnih ^nteraj, ,P!:0). ,.ivi rr,ta_ ^ina. ^'eko oli ■-hb-č'so v Škofijah okoli 2 X m^hoči tj zločinci-obkolili vas. trto ki so bile slične sa- v '. "»Mevim SS-dvcem so vdrli o.1veit- se, da počivate na stara leta». Starce Je bilo zaradi teh besed sram, da ai5* I vedeli kam pogledati. K sreči j» tramvaj dospel <*' zadnje postaje pri gozdu, kjer so izstopili. V gozdu pa jih je čakala nova nesreča. Zg# šili so v temi stezo ter utrujeni tavali po goščah Spotikali so s« ob korenine d reve», padali in ^ pobirali, a poti mise gasit. (Se nadaljuje) tnisi struj s Pe ^ n čepr niihi STRAN 5 I OH n*. okli:t\ki ustanovitve SOVJETSKE AIK11AOE RDEČA VOJSKA PREDSTAVLJA neizpodbiten činitelj miru Od svoje ustanovitve je bila sovjetska delavsko-kmečka vojska organ obrambe revolucionarnih pridobitev in ni nikoli napadla drugih narodov m,' 23. t.m. je poteklo triintrideset let dneva, ko so delavskokmečki revolucionarni oddelki potolkli in pra zaustavili pri Narvi in Pskovu pro-i ^‘rajoče in do zob oborožene nem-ske čete, ki so skušale izrabiti no-tranje težkoče mlade sovjetske re-Publike, jo zasesti in obnoviti v il niej kapitalistični režim. v' Ta dan je ostal v zgodovini nove, a.! socialistične človeške družbe kol iji dan ustanovitve mogočne, ljudske in uuroljubne oborožene sile Sovjet-pl 3ke zveze. Je ostal dan, v katerem f -'c nova delavsko-kmečka vojska, aJ k* ie br nila nov družbeni red brez pi »zkorišča-ncev in izk >i iščevalcev ■a' Prvič odnesla zmago nad eno izmed «|: uajrnogočnejših kiipitalističnih vojsk e 'n začela izvajati za svojo do-| uto v ino in za vse delovno človeštvo ualogp ohranitve miru in obrambe ;i socialistične gradive. Naši nasprotniki nam čestokrat, 8 IČ —------------------------------ ^ Vojna ni neizogibna,, - je 'j dejal tov. Stalin v svojih izja-i vah "Pravdi.,. • Tržačani zahtevajo spoštova- ni« mirovne pogodbe in pro-Slasitev Trsta za odprto mesto, k®*- samo tako bodo odvrnili nBvarnost gotovega pogina ! 'n v tem poslednjem času zelo po-Sostoma očitajo, da po eni strani Pridigamo mir, a po drugi strani slavimo Rdečo armado, ki je voj-ska, oborožena s topovi, tanki, le-‘Uli, bojnimi ladjami itd. Očitajo narn. da smo v protislovju. Samo jPonamerneži in bedaki nam lahko takega pravijo. Rdeča armada je izšla iz potre- ruskega delavca in kmeta, ki iitrta je notranji in zunanji sovra- žnik grozil z obnovitvijo stare o-lasti kapitalistov, veleposestnikov, “raščakov, odurnega izkoriščanja, uečloveškega trpljenja. Je izšla iz Potrebe po obrambi pridobitev so-Ptalistične revolucije pred oboro-2enimi napadi imperialistov, ki st niso in si ne dajo miru. ker ne morejo izkoriščati prostranih sovjet-skih bogastev in za katere že sam °bstoj Sovjetske zveze predstavlja “■nevaren vzgled» za množice, ki jih !e vedno tiščijo pod svojo izkori-s=evalsko pestjo. Rdeča armada se ni nikoli izne-61 'la svojemu poslanstvu, se ni iz-Peverila svojemu ljudstvu, ki je ja2lvelo novo in lepše življenje. Ali ore kateri koli naš nasprotnik Prinesti le en dokaz, s katerim bi ahko trdil, da je bila Rdeča arma-u v svojih 33 letih obstoja napa-sredstvo? Ali more kdo trdi-,1’ da ie Rdeča armada Kak.ršno koli deželo? 0p^če ne more kaj takega hi Zakrknjen lažnivec. s'o^rVi najvažnejši odlok mlade ^vjetske oblasti je bil vprav odlok kmru’ 3 katerim je nova delavsko-ecka oblast miru. A zakaj? nas bodo vprašali nasprotniki. Ali ni potemtakem tudi ameriška vojska faktor miru? Razlika med Rdečo armado in ameriško vojsko je v tem, da je prva obrambno sredstvo družbe, v kateri ne obstajajo več razredne razlike in v kateri so izginili izkoriščevalci in izkoriščanci in živi le enakopravno ljudstvo; druga pa je napadalno sredstvo države, kjer je vsakemu vidna razredna razlika, kjer obstaja peščica izkoriščevalcev, ki živi na ramenih ogromne večine ljudstva. Rdeča armada ne more biti napadalno orodje, ker nima koga napasti in ne predstavlja nobenega, katerega interesi bi narekovali, da bi napadala druge narode. Rdeča armada je le sredstvo za odvračanje napada ogl socialistične dežele, od ZSSR, za obrambo tovarn, rudnikov, mest in vasi, ko-losalnih hidrocentral, doslej nevi-denih del za preobrazbo narave, novih prekopov, novih velikanskih, morju podobnih jezer, ki bodo spremenili Sibirijo v raj na zemlji. A-meriška vojska pa nima pravi nič opraviti z ameriškim ljudstvom, ker se bori za interese ameriških kapitalistov, ki ne morejo živeti brez dobičkov in ki zaradi širjenja tovarn morajo iskati druge trge zn izvoz. Zato pa gonijo ameriško vojsko na osvajalne pohode, kot je primer Koreje. Pravijo tudi, in med temi so najhujši vprav titofašisti, da je Rdeča armada napadalno sredstvo, ki skuša zasužnjiti vse narode sveta. A kdo je r£šil človeštvo pred Hitlerjem, ko so Anglo-amerikanci lepo tičali v svojih brlogih in prepuščali Evropo zli usodi? Kdo ima danes okrog 500 strateških oporišč izven svojih meja? Rdeča armada ali pa ameriška vojska? Kaj bi rekli imperialisti, če bi Sovjetska zveza imela svoja oporišča v Kanadi, Alaski, Mehiku, na Havajih in povsod okrog ZDA? Ali so ameriška oporišča okrog Sovjetske zveze, držav ljudske demokracije in Kitajske obramnega ali napadalnega značaja? Kako more biti neko oporišče «obrambnega značaja», ko je oddaljeno 5 do 7 ali 8 tisoč milj od domovine? obstoja. Je pa istočasno tudi sredstvo miru za vse človeštvo, ker predstavlja zaradi svojega obstoja velikansko oviro za napadalne načrte imperialistov. Brez njenega junaštva. njenega globokega ljudskega in socialističnega značaja, brez njene sile bi človeštvo danes doživljalo. oz. umiralo v III. svetovni vojni. Zato predstavlja Rdeča armada velikansko in nepremagljivo oviro za imperialiste. Ona danes varuje vse človeštvo pred napadom, kakor vse napredno človeštvo varuje Sovjetsko zvezo, ki predstavlja najtrdnejšo oporo miru. Ob 33. obletnici Rdeče armade se vsi narodi sveta s hvaležnostjo obračajo na Sovjetsko zvezo, ki hrani tako mirne živce pred vsemi imperialističnimi napadi in gradi komunizem s podporo vseh narodov sveta, kar nam dokazujejo rezultati prve povojne petletke. Ob štiristoletnici izida prve slovenske knjige RA proslavlja zmago nad nacistično Nemčijo. Tudi v ljubezni ni imel sreče. Dekle v katero se zaljubi z vsem ognjem svoje moške ljubezni, ga prezira, zaaaj njegovih las se drži vonj slovenskega podeželja in Čevljev blato predmestnih ulic, po katerih često tava gnan od «notranjih viharjev». Vendar pa, če je njeno ime ušlo pozabi in po ostalo še dalje poleg Prešernovega. je. to le zasluga njegovih pesmi, v katerih je zgoščeno toliko lepote, kakor jo premore le malo svetovna literatura. pride, je naloga, ki jo je ostavil suo-j du v Trsni, kjer je leta 1884 tudi umrl. jim potomcem. To je Prešernova opo- Svoječasno so ga cenili više od samega I Pesnikov borbeni značaj pa se nam odkriva v «Krstu», krasnemu pesniškemu umotvoru, v katerem so zapisane čudovite besede, ki jih noben Slovenec ne bo pozabil nikoli in ki bodo ostale večno živa vez slovenskih src. Toda mož. ki je oznanjal, daj «največ sveta otrokom sliši slave», dviguje v «Zdravici» čašo in nazdravlja z njo tudi vsem narodom, ki žele dočakat tisti dan. ko bodo zginili s sveta vsi prepiri, ki jih razdvajajo in si bodo za vselej segli v roke. S tem je Prešeren pokazal, v čem vidi bodočnost človečanstva: v slogi, bratstvu, v medsebojnem spoštovanju. Delati za to. da ta veliki čas čim prej Novo titofašistično izdajstvo slovenskih narodnih koristi To naj se sprašujejo naši nasprotniki in naj iz tega sklepajo Rdeča armada je torej orodje miru, je o-brambno sredstvo socialistične dežele. ki jo skušajo uničiti in jo i napadajo od prvega dne njenega j Slovenski kulturni dom mora biti zgrajen iz javnih sredstev Od konca zadnje vojne traja borba tržaških Slovencev z okupacijskimi oblastmi, da bi jim bila priznana ne samo formalna, temveč tudi dejanska narodna enakopravnost na vseh poljih javnega življenja, kakor tudi. da se popravijo vse krivice, ki nam jib je prizadel italijanski šovinistični in fašistični bes v 25 letih svojega divjanja. Ena izmed teh konkretnih borb je skupna akcija predstavnikov vseh političnih struj med Slovenci za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu in to iz javnih sredstev. V njem naj bi dobili svoje dostojne prostore bodoče slovensko gledališče, javna knjižnica, čitalnica, glasbena in dramska šola, kakor tudi vse druge osrednje kulturne ustanove, potrebne nemotenemu kulturnemu razvoju našega ljudstva. Prav komunisti so mnogo doprinesli k tej. skupni akciji in njihove stvarne predloge so sprejele napadla reči. čje ',tuast pozivala vse nam ’ naj sklenejo mir brez kakršnih obl t>0?°jev- A Prav gotovo ta ast ni mogla prepustiti revolu-šem *n ^en*h pridobitev najmočnej-n . a nasprotniku in zato je morala I .ti na ustvaritev mlade, revo-Ucionarne vojske, ki nai bi zago- , . ---- vojske, ki naj bi zago- tla deželi svobodo, mir in nemo-n° graditev nove družbe. jo je Branila je Sovjet-pred napadi imperiali-ki so preko intervencije sku- ^ Rdeča armada je v vseh svojih ' jetih obstoja bila res takšna, kot Sl jo je zamislil Lenin, kot si 2atnislil Stalin. sko zvezo Stov 3aU streti mlado sovjetsko oblast, ranila jo je pred japonskimi im-ferialisti, ki so trikrat do II. sve-ovne vojne skušali vdreti v ZSSR zemr Priključiti dele njenega o-sk' J?’- t:iran'ta 3o je pred zverin-ne-111 .lerjevskim napadom, in da-mp. st°j.l trdno na braniku njenih no,.! ’..k* iRi ogrožajo ameriški im-£ahsti in njihovi hlapci, fleča armada je resničen faktor Parada sovjetskih mornarjev vse ostale skupine, med njimi tudi titovci. Ta enotna akcija pa očividno ni bila po godu sovražnikom slovenske narodne enakopravnosti —-tujim imperialistom, ki jim je narodno zatiranje Slovencev najboljše orožje za šovinistično razdvajanje tukajšnjega prebivalstva, kakor tudi njihovim najzvestejšim podrepnikom — titofašistom. Slednji so smatrali za svojo hlapčevsko dolžnost, da razbijejo to enotno akcijo ter s tem odvežejo okupacijsko oblast, da zgradi tržaškim Slovencem Kulturni dom, kot bi bila že davno njena dolžnost. Tako je bil v nedeljo v titofaši-stičnem dnevniku objavljen razglas nekega novega «odbora za zgraditev Kulturnega doma v. Trstu», v katerem pozivajo tržaške Slovence, naj prispevajo za njegovo zgraditev. Najbolje so se razkrinkali oni sami, kakšen je pravzaprav njihov resnični namen s tem «kulturnim» domom. Tri dni prej je bil v istem časopisu objavljen sklep «odbora za zgraditev novih zidov na slovenskem kulturnem pogorišču», s katerim ta odbor sporoča, da je stopil v likvidacijo (čeprav zato ni imel ne pristanka vseh odbornikov, niti širšega sveta, niti darovalcev). Tako so titovci samovoljno likvidirali široko akcijo, v kateri so bili tudi pripadniki drugih struj med Slovenci, da bi mogli ustanoviti nov odbor, v katerem bi mogli po mili volji sami gospodariti ter upravljati svoj «kulturni» dom. 2e samo :z tega dejstva jasno izhaja, da titofašistom prav nič ni za resnično kulturo, temveč le za to, da bi pod n:eno krinko nadaljevali svoje razdiralno delo med Slovenci in Tržačani sploh ter na ta način najbolje služili svojim gospodarjem — ameriškim vojnim hujskačem. S tem so izdali skupno akcijo vseh struj za zgraditev Kulturnega doma za vse tržaške Slovence ter ponovno dokazali, da so le škodljivci in izdajalci resničnih narodnih interesov ter bedni podrepniki ameriškega imperializma. Pa saj od ljudi te vrste ni mogoče pričakovati nič boljšega. Kajti njihovi glavarji v Jugoslaviji so sistematično zatrti vso napredne kulturo, pobili in pozaprli najnaprednejše pisatelje, umetnike in druge kulturne delavce. Umetnost in kulturo so spremenili v aparat titofašistične propagande in vojne ga hujskaštv-i, ter jo izročili v «var stvo» stremuških pustolovcev. Kako obupno je stanje na področju kulture in še posebno ijudske prosvete, izhaja iz nedavnega članka pisatelja in kritika Edvarda Kocbeka, na čigar jasne obtožbe titovski «kulturniki» do danes niso dali odgovora. Kako naj torej titofa.šistična, podružnica v Trstu bolje skrbi za slovensko kulturo od njenih gospodarjev v Jugoslaviji? Saj do danes niso napravili zanjo prav nič. ra' zen škode. Milijarde in milijarde lir, iztisnjenih iz žuljev in krvi jugoslovanskega delovnega ljudstva, so zapravili titofašisti za svojo razdiralno in šovinis-tično propagando na našem Ozemlju, a niti ene same lire niso do danes dali za gradnjo prosvetnih domov v Trstu In naših vaseh. Se pred nedavnim so polnili stolpce svojega glasila z zahtevami,- naj VU postavi za Slo* vence gledališče, z delegacijami «kulturnikov» ala Budal. Race in pod. so hodili k raznim vojaškim funkcionarjem z zahtevami po gledališki dvorani ter delali nato s tem velikansko reklamo. Danes pa so prav isti ljudje ustanovili «odbor za gradnjo kulturnega doma v Trstu», ter hočejo s tem prepiečiti graditev kulturnega doma iz javnih sredstev za vse Slovence. Spričo nad vse prisrčnih odno-šajev med Anglo-američani in Titovo kliko je gotovo, da bi beograjska vlada z lahkoto uspela z zahtevo po zgraditvi kulturnega doma. ki je itak naša osnovna narodna pravica. Ce so torej z.ačeli s svojo posebno akcijo, pomenja da so se na škodo tržaških Slovencev temu odpovedali. In tako lahko danes po novno ugotovimo, da so bila tudi vsa njihova «prizadevanja» pri VU in drugod za je ljudska oblast takoj po osvo-boditvi Ljubljane zaprla. Poleg njega so v odboru: dr. Kukanja, od nekdaj zagrizen protikomunist, tudi zaprt po osvoboditvi: Race Boris, bivši osebni tajnik Babiča, skozi čigar roke so-šle milijarde denarja, a od -njih ni kanila niti lira za gradnjo domov. In končno — finis coronai opus — četnik Pahor. Zc ta imena so dovolj zgovorna, kakšen bo ta «kulturni» dom in čemu bo služil. Spričo tega podlega manevra jo tem bolj potrebno, da se danes združimo vsi pošteni Slovenci v zahtevi, naj VU že enkrat napravi svojo dolžnost do tržaških Slovencev ter jim postavi dostojen Kulturni dom. STANE BIDOVEC roka in v njej je zapopadena tudi vsa veličina in nadcarobni pomen njegovega nesmrtnega genija. V istem letu, ko je izšel Prešernov «Krst», se pojavi na Hrvatskem ilirizem, pokret, ki je hotel združiti vse južne Slovane v skupen pismen jezik. Glavni njegov zagovornik je bil Ljudevit Gaj, ki jp. dal Hrvatom za pismeni jezik štokavsko narečje, katerega so rabili tudi Srbi po Vuku Stefanoviču Karadžiču. Kopitarjevemu učencu, le da s cirilskim rokopisom. Pri Slovencih se to gibanje ni obneslo in sicer zaradi že ukoreninjene slovenske tradicije. trdno zvezane z ljudskim jezikom. Edini, ki se je ves predal ilirizmu je bil Stanko Vraz, doma iz Cerovca pri Ljutomeru, ki je končno prešel k Hrvatom. Njegova zbirka slovenskih pesmi «Narodne Prešerna, dasi nimajo njegove prsni 11 nobene umetniške veljave. Iz Idrije jel bil Frančišek Svetličič, pesnik tlričnlhj in pripovednih pesmi. Veselejšega dn-1 ha je bil politik Miroslav Vilhar. No-j tranjec iz Planine, graščak na Kalen j pri Senožečah, avtor mnogih ponarode l lih pesmi. Omeniti je še Antona Žaklja. marljivega zbiralca narodnih pesmi. Frančiška Malavašiča, sourednika «Novic». Matevža Ravnikarja. Petra Hieingerja. Luko Jerana. Valentina Orožna, ki je napisal pesmico «Kje. su moje rožice». Jožefa Hašnika, znanega po pesmi «Slovensko dekle». Februarski prevrat leta 1848 na Fran-foškem je prinesel po Metternichovem padcu tudi Avstriji velikih izprememb. Cesar Ferdinand je pod splošnim pritiskom moral odpraviti cenzuro in obljubiti ustavo. Dunajska vlada dovoli pesmi ilirske», pa je prva slovenska j zdai slovenskemu jeziku vstop v ijud- knjiga v novem črkopisu — gajici, katero sprejmejo naposled tudi Slovenci in jo pišejo še danes. Vrazove pesmi se nikakor ne morejo kosati s Prešernovimi, zbranimi v «Poezijah», ki so izšle, sedem let kasneje z letnico 1847. izražajoč Prešernovo globoko vero v slovensko kulturno poslanstvo. Za vselej so tudi rešile pravdo slovenskega knjižnega jezika in s tem slovenske narodne individualnosti. Dasi je ilirizem pri Slovencih propadel, pa je bil velikega pomena za utrditev slovenske narodne zavesti, zlasti na Koroškem in Štajerskem, kjer je Anton Kempl izdal ta čas knjigo «Dogodivščine štajerske zemlje». Zelo požrtvovalen slovstveni delavec je bil tudi Škot Anton Martin Slomšek pisec nabožnih in vzgojnih del: «Krščansko devištvo», «Blažek in Neiika v nedeljski šoli», «Drobtinice», «Pesmi po Koroškem in Štajerskem znane». Leta 1843. nekako pol stoletja torej po Vodnikovih «Ljubljanskih novicah», smo dobili Slovenci svoj drug časnik «Kmetijske in rokodelke novice». Njegov glavni namen je sicer bil. da oskrbi slovenskemu ljudstvu strokovnega pouka, je pa vršil mimo tega še važno kulturno nalogo s tem. da je odprl vrata tudi pesnikom in leposlovnim pisateljem ter postal tako istočasno književno glasilo. «Novice» je urejeval žiuinozdravnik dr. Janez Bleiweis, doma iz Kranja, ki je bil glavna osebnost v političnem življenju Slovencev do nastopa mladih svežih sil v slovstvu in politiki,, pod Levstikovim vodstvom. Iz kroga tega glasila je imenovati predvsem Ivana Vesela - Koseskega, pravnika, usluž-benega dolgo časa na finančnem um- ske šole. postane pa tudi učni preii-met na srednjih šolah: le te dobivaj) vedno več naraščaja s kmetov, kaj i z odkupom tlake in desetine se kmet za-čenje osvobajati iz oblasti zemljiške gosposke. Tiskovna svoboda je dala Slovencem dggz _.. Vstal bo naš kulturni hram... Vsi. ki smo imeli pred prvim majem 1945. leta ali po njem količkaj opravka s kulturnim delom med našim ljudstvom na Primorskem, smo si bili na jasnem v tem, da bo le-to spet plodno kot nekdaj šele takrat, ko bodo imela naša prosvetna društva po- novno svoje zgradbe in dvorane, ( j katerih bodo lahko gojila lepo sloven sko besedo, ki so jo nam odkrili, oblikovali in ostavili v dediščino naši naj-gradnjo‘J“g"leda‘lišča i !>'emenitejf‘ kulturni velikani. Ljud- odn. kulturnega doma, kakor vse ostale njihove akcije «za enakopravnost Slovencev», le nesramna špekulacija z -narodnimi čustvi tržaških Slovencev ter najpodlejši propagandni manever naperjen proti miru in demokraciji. Kaj si obetajo torej titovci iz te nove akcije? Predvsem so pred durmi občinske volitve, na katere gredo titofašisti do kraja razkrinkani in onemogočeni pred tržaškimi množicami. Treba je torej novih «šlagerjev», ki naj vsaj nekoliko pokrijejo vso ostudno goloto fašističnih provokatorjev. Poleg le Ka pa izhaja iz njihovega razglasa samega, da bi pod krinko kulture radi obnovili nekdanje žarišče slovenskega šovinizma v Trstu, v katerem bi združili vse šovinistične stvo pa kljub temu ni čakalo, marveč je šlo ročno na delo in pri tem ni Siedilo s svojo močjo. Vstalo je kot en mož, se pričelo zbirati v svojih obnovljenih prosvetnih društvih in krožkih, ustanavljalo pevske zbore, dramske d uiine, orkestre, prirejalo predavanja in druge koristne nastope, skratka vse to, l:ar nam je bilo nekoč v ponos, za kar so nas zavidali naši so-sedje in česar nas je fašizem pozneje docela oropal. Ali oblast, ki smo jo dobili kot prvo po končani vojni na naših tleh in ki naj bi bila «ljudska»., je pokazala kaj malo razumevanja za to resnično ljudsko prizadevanje. Ugotoviti moramo, da so odšli od prvega maja 1945. leta dalje preko bivšega PNOO težki mili foni v vse mogoče namene: za banke- te. družabne in poslovilne večere, za struje pod svojim vodstvom. Škrat iindnsiranje raznih špekulativnih podjetij povsem neljudskega značaja, za ka, postaviti nekako slovensko «Le go Nazionale», ki naj bi monopolizirala vsa narodna in kulturna vprašanja Slovencev. To nam dokazujejo tudi imena tega odbora. Za predsednika so postavili onega dr. Deklevo, ki je bil vedno zagrizen nacionalist, velik nasprotnik NOB in OF in katerega vzdrževanje dvomljivih tipov, ki so si pridno polnili žepe in se v ugodnem trenutku znašli na varnem v Venezueli ali tudi bliže. Toda za ljudstvo, za to naše ubogo primorsko ljudstvo, pa seveda sredstev ni bilo na razpolago. Ko so se zglašnla pri tržaških titovskih veljakih v Trstu razna zastop- peta a3 8alel:>a sta se spopadla v zraku in se te-Ve3eio 3 Per-)e °d njiju. Ogorčeni kriki trgajo ve3no ’ nenehno pesem valov, ubrano zlito s slo-‘gre s . 110 sijočega neba, kot odmev radostne fiata °ncnifl žarkov na morski ravnini. Galeba pa-lečine •Vo?° ‘n se bijeta tam, besno vreščita od bo-drua a111 ^eze’ se znova vzpenjata v zrak in gonita rugega. . . Prijatelji pa — ki jih je cela jata ne vidijo i . J ■ stas .... • _ - te hude borbe, požrešno love ribe in votjj eaucavajo v zelenkasti, prozorni skakljajoči ‘epeSt1^ Saleba in hudo mu je. Cernu se ne u. ■ ni dovolj rib v morju?. . . Tudi ljudje Ve-SeL ° mirno živeti drug drugemu. Komaj se kdo — 1 koščka, že mu ga drug skuša iztrgati iz ust: kai KmU? n' aru8ih koščkov v življenju! Za-2av p i6™' človeku to, kar je zase vzel?. . . Tudi žen i° žensk je pogosto taka nevoščljiva borba: ° •™aš’ pa se naifie drug, k i jo vabi k sebi. t0]j,lU ie treba, da ti jo odvzame, ko je na svetu ° Prostih žensk, ki nimajo nikogar? Vse to ni p°- vznemirljivo je. . dale^01''6 ®a tliio sam°tno- Znana temna pega tam ec ob bregu se ni še pokazala. . . ' Ne prideš? — je glasno rekel Vasilij. — No, treba. Kako ti to misliš?... Zaničljivo je pljunil v smer brega. Morje se ,je smejalo. Vasilij je vstal in šel v kolibo, da bi k0 . ' “‘““J Je vstat in šel v kolibo, da bi si skuhal na * °’ •toc*a domislil se je, da ni lačen, in se je vrnil Pleišnje mesto ter zopet legel, tnj-,., Da bi vsaj Serjožka prišel! • strula in začel razmišljati o Serjožki. s ,fant- Vsakogar zasmehuje, Z *:• m'' Zdrav je, pismen njim je vzkliknil v To ti je na vsakogar gre izučen... toda pijanec. ep j® veselo... Zenske ga imajo zelo rade in n3itTlav se 5e šele nedavno tu pojavil, vse teko za ^amo Malva se ga ogiba... Se ne gre. Prekle- ta ženska! Morda se je razjezila nanj, ker jo je udaril? Ali je to novo zanjo? Kako so jo bržčas že drugi tepli! Pa jo bo še... Tako je Vasilij razmišljal zdaj o sinu, zdaj o Serjožki, največ pa o Malvi, se premetaval na pesku in še čakal. Nemirno razpoloženje se je neopazno izpreminjalo v njem v mračno sumnjo, toda ni se hotel ustaviti pri njej. Samemu sebi jo je prikrival in tako prebil ves čas do večera; zdaj je vstajal. zdaj hodil gori in doli po pesku, zdaj znova legel. Morje je že potemnelo, on pa je še zmerom raziskoval njegovo daljavo v pričakovanju čolna. A Malve ta dan ni bilo. Ko je legel spat, je Vasilij sam pri sebi mračno psoval svojo službo, ki mu ni dovoljevala, da bi šel na breg; ko pa je zaspal; je pogosto skočil pokonci,, ker se mu je zdelo, da je v dremavici slišal nekje daleč pljuskanje vesel. Tedaj si je z roko zaščitil oči in gledal v temno, motno morje. Na bregu sta v ribarskem stanu gorela dva kresa, na morju pa ni bilo nikogar. — Ze prav, čarovnica! — je zagrozil Vasilij... Potem pa je zaspal s težkim snom. Na kraju ribarskega stana pa se je tisti dan tole zgodilo. Jakob je vstal zgodaj zjutraj, ko sonce še ni tako močno palilo in je od morja vel osvežujoč zrak. Stopil je iz barake in se šel k morju umivat. Ko je prišel k bregu, je zagleda! Malvo. Sedela je na krmi velikega čolna, ki je bil privezan k bre- /. gu, spustila preko krova gole noge in si česala mokre lase. Jakob se je ustavil in jo začel ogledovati z radovednimi očmi. Katunasta jopica, ki na prsih ni bila zapeta, ji je zdrknila z enega ramena, bilo je tako belo in vabljivo. Ob krmo čoina so butali valovi in dvigali Malvo zdaj visoko nad morjem, zdaj jo potisnili navzdol, da so se ji noge skoraj dotikale vode. - Ali si se kopala? — ji je zaklical Jakob. Obrnila je obraz k njemu, za hip pogledala na noge, se dalje česala in odgovorila: — Kopala sem se... Kaj da si tako zgodaj vstal? - Ti si vstala še bolj zgodaj... — Mar se misliš ravnali po meni? Jakob je pomolčal. — Ce se boš po meni ravnal — si boš v življenju slabo postlal... — je rekla. — O? Kako si huda! — se je nasmefkhl Jakob, počenil in se začel umivati. Zajemal je vodo s prgiščem, si jo pljuskal v obraz in stokal, ker je bila ostra in hladna. Potem se je brisal z dolnjim robom srajce ter vprašal Malvo: — Zakaj me vedno plašiš? — Cernu vedno vame zijaš? Jakob se ni spominjal, da bi gledal nanjo več kakor -na druge ženske ribarske zadruge, zdaj pa jt- nenadoma rekel: — Ce si pa tako prikupna! -- Glej, da ne zve oče za tvoje muhe, sicer te bo minil tek! Jakob se je zasmejal in se povzpel na čoln. Tudi zdaj ni razumel, o kakšnih mukah govori, ker pa je tako govorila, jo je bistro pogledal. Kdo ve zakaj mu je bilo prijetno in veselo pri srcu. Kaj pa oče? — je rekel in stopil k -njej po palubju čolna. —- Saj te ni vzel v zakup? Ko je sedel poleg nje, se mu je pogled ustavil na njenem golem ramenu, na pol razgaljenih prsih, na vsej njeni postavi, sveži, krepki, po morju dišeči. - Taka si ko beluga! — je vzkliknil z zanosom. ko se je je nagledal. Nisem zate... — je kratko izjavila, a ga ni pogledala in si tudi ni zapela obleke. Jakob je vzdihnil. Pred njima se je razprostiralo nepregledno molje v žarkih jutranjega sonca. Majhni, poskočni valovi, ki jih je zbudil božajoči dih vetra, so se tiho zaganjali ob bok čolna. Daleč v morju je bila videti zemeljska kosa kakor brazgotina na atlasnih prsih. Na njej je štrlel v mehko ozadje modrega neba drog kakor tanka črta, na njegovem koncu pa je trepetala v vetru rdeča krpa. Da. fante... — je izpregovnrila Malva, ne da bi gledala Jakoba, . — okusna sem. ali ne zate... kupil pa me ni nihče... in tvojemu očetu nisem podložna. Živim sama zase... A ne lazi za menoj, ker nočem stati med teboj in Vasilijem.. Ne maram prepirov in zdražb... Razumeš? — Zakaj vse to? — se je začudil Jakob. — Saj se te nisem dotaknil... tisto sem kar tako rekel! — Ne upaš se me dotakniti! — je rekla Malva Rekla je s takim omalovaževanjem, da se je Jakob hkrati čutil užaljenega kot moški in kot človek. Občutek upora in jeze ga je prevzel, oči pa so mu vzplamtele. stvo kulturnih ustanov s podeželja ali mesta s svojimi načrti in predlogi, so ti izkoriščevalci ljudskega premoženja našli zanje le par vzvišenih pokroviteljskih besedi in to je bilo tudi vse. Prepričljiv dokaz za to. so nam tovariši Sv. Barbare v miljskih hribih, ki so si končno sami. z lastno požrtvovalnostjo postavili svoj kulturni dom. o katerem prej titovski «kulturniki» niso hoteli nič slišati. Likvidacija Odbora za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču in ustanovitev Odbora za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu, ki so ga preteklo nedeljo titovski podrepniki bombastično najavili v svojem tržaškem trobilu, zatorej ni nič drugega kakor navaden «bluj» najslabše vrste, s katerim hočejo na pragu novih volitev ponovno ogoljufati naše ljudi in naprtiti na rame «ko-minformističnih razbijačev» odgovornost za njihove lastne grehe. Toda moti se ta Jara gospoda! Tudi vsa «juri-stovska učenost» dveh mož, ki ju razume se. tudi to pot nujno srečamo v imenovanem odboru, jim ne bo nič pomagala. Naše ljudstvo dobro ve, s kom ima posla in ji ne bo več nasedlo. Vse naše tovarišice in tovariše, ki so ie vplačali svoj prispevek zgoraj navedenemu odboru, izražajoč s tem svolo globoko kulturno zavest in voljo, pomagati naši teptani slovenski besedi spet v življenje, prosimo., da dvignejo ta znasek in ga prihranijo za LJUDSKI DOM, naš novi kulturni hram. ki ga bomo zidali v Trstu za vse pošteno demokratično prebivalstvo. Djm. Prešernove proslave: P. D. «Vesna» v Križu pri Trstu bo proslavilo jutri, v nedeljo 25. t. m. ob 15. uri 102obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna Na sporedu so poleg govora tov. predsednika in Prešernovih recitacij, na-stoo pevskega zbora, orkestra in godbe, ki bo zaigrala pred prireditvijo koračnico po vasi. Predavanje: P. D. «F. Marušič» v Rocolu bo imelo v soboto 24. t. m. ob 20. uri pri Zajcu prosvetno predavanje o razvoju slovenske knjige. Prosvetni večer v Lonjerju V soboto, 27. t. m. je agilno Prosvetno društvo «Lonjer-Katinara» priredilo v prostorih gostilne pri Čoku v Lonjerju prav posrečen prosvetni večer s predavanjem, recitacijami otrok, nastopom glasbenega dueta (klarineta in kitare) in domačega pevskega zbora. Bil je lep večer, udeležba dobra. Gostovanje na Opčinah P. D. Padriče-Gropada je gostovalo v nedeljo s svojo pionirsko družino v prosvetnem domu na Opčinah. Lepo so vprizorili Maršakovo socialno pravljico «Mucin dom», ki je zelo ugajala, kakor tudi recitacije Pevski zbor pod vodstvom tov. Kralja je zapel «Ob večerni uri». «Ljubezen in pomlad» in «Razstanek». Bila je lepa prireditev, za kar prirediteljem v imenu Opencev čestitamo ter jih vabimo Se za drugič. Občni zbori: P. D. «Matjašič» v Barkovljah bo imelo v svojih prostorih svoj redni občni zbor v torek 27. t. m. ob 20. uri. P. D. «Tomažič» via dei Leo bo imelo v ponedeljek 26. t. m. ob 20. uri svoj redni občni zbor. IRAN CEGNAR vrsto novih listov: «Slovenija», prvi slovenski politični časnik. «Ljubljanski časnik», njen naslednik. «Vedež». prvi slovenski mladinski list, «Pravi Slovenec». prvi slovenski družinski list in drugi. Po letu 1848. je prišlo ludi dc enotnosti našega pismenega jezika, ki je odpravila dosedanjo razcepljenost v več pismenih narečij. V tem delu zlasti zaslužen je bil Matija Majar-Ziljski. koroški rojak, kt je priporočal slovenskim pisateljem rabo le takih jezikovnih oblik, ki so splošno slovenske ali znane vsaj ce-l liki večini. Dobro berilo je dajalo Slovencem tudi Društvo Sv. Mohorja, u stanovljeno l. 1851 u Velikovcu, slovensko pravno izrazoslovje pa je uveljavljal «Obči državljanski zakonik», ki je pričel izhajati leto poprej rudi slovenskem jeziku, pod Cigaletovim !.. y ta £as segaj0 (U(Jj začetki vodstvom slovenskega pripovednega slovstva, no vele, epa ter književne kritike. Koseskega vpliv se kaže v pesml/il politika Lovra Tomana, sousranorife/jaI «Slooenske Matice»: tudi njegova prpaj žena Josipina Urbančičeva se je s/ou-I stvenc udejstvovala. Pesnikova! je fu-I di politik Radoslav Razlag, doiim set je Franc Cegnar proslavil predvsem f kot prevajalec: dolgo časa je živel tli- j di v Trstu, kjer je bil sprva usiužben L na pošti, kasneje pa učitelj slovcnšči- i ne na gimnaziji in član mestnega soe-| ta. Umrl je leta 1891: njegovo literarno ostalino, rokopise in drugo, hrani pisateljeva ožja sorodnica, stanujoča t’ Trstu. Cegnarjev sodobnik je Matija Valjavec, gimnazijski profesor v Varaždinu in Zagrebu, kjer je tudi umrl. Je izrazit pripovedni pesnik, posebno mo-1 čan v legendi. Ustvaril nam je u-metno živalsko pravljico, se poskusil ludi v epu. a se pozneje docela posvetil znanosti. Temeljite so njegove raz- i prave o slovenskem naglasu in o staroslovanskem slovstvu, za kar je postal (lan Jugoslovanske Akademije. Pesnikovala sta tudi filozof Frančišek JeriSa in pravnik Martin Semrajc. ka- | terega pesem «Triglav» je še danes ljuba našim pevskim zborom. Prvi slovenski novelist je Luka Sve-tec, rojen 1826. leta v Podgorju pri Kamniku, umrl tri leta po prvi svetovni vojni kot notar v Litiji. Spisal je povest «Kazen radovednosti», novelo «Vladimir in Košara», pripoveda-no pesem «Peter Klepec» itd. Močna pisateljska osebnost je bil Janez Trdina, rojen leta 1830 v Mengšu, profesor v Varaždinu in na Reki. Je pisec «Bajk in povesti o Gorjancih», «Pripovedke od Glasan - Boga». povesti «Arov in Zman». basni in druge snovi, kol «Pretresa slovenskih pesnikov», spominov in potopisov. Odlikuje se po lepem jeziku, ki se mu je divil sam Cankar. D. B. (Se nadaljuje) Tako so potiskali Slovence avstrijski vladni krogi. (Karikatura izza časa Metternichove vlade). V nedeljo 4. marca bo openska dramska družina igrala Gogoljevega «Revizorja» v Nabrežini. Pričetek ob 16. uri. tu pa JAM «OBIČAJNOST OBIČAJNIH» — «Primo ski dnevnik» z dne 14. t. m. Je v svojih obvestilih o štirinajstih sestankih takozvane babičevske OF, takozvane ljudske fronte in takozvane SHPZ napisal 11 (reci in piši enajst) pridevnikov «običajen». Med temi je 10 sestankov, ki jih sklicujejo «v običajnih prostorih», eden pa «v svojih prostorih ... z običajnim dnevnim redom». Najbrže je vse to posledica ukoreninjene konspiracije titovskih «zakonspinranih množic». Predlagamo «Primorskemu dnevniku», naj bi vsaj takrat sprejel naš nasvet naj bi si prihranil toliko truda in svinca, denarja in časa in naj bi vsak torek objavljal ta-le oglas: «Obveščamo vse naše običajne podrepnike vseh naših običajnih fantomskih organizacij, da so najavljeni za ves običajen teden običajni sestanki, ob običajnih urah, na običajnih sedežih, z običajnim dnevnim redom. Vabimo vse naše običajno fantomsko članstvo na običajno udeležbo, za običajno kramljanje o običajnih psovkah proti miru in ZSSR, za običajno sestavo običajnih neštetih resolucij z običajno vsebino». Ali vam ne bi zadostoval tak oglas, dragi uredniki «Primorskega» Ali pa vam je morda zato, da uporabite nekaj prostora, da bi pred go« spodarji, izgledati kot predstavniki «ogromne večine tršaškega prebivalstva?» KAJ SE JE ZGODILO «POROČEVALCU»? — Ze nekaj dni smo opazili, dd so se dosedanje štiri «plahte» psovk proti ZSSR in komunistom «Poročevalca» iz Ljubljane spremenile v dve mizerni strani. Ze prvega dne, ko smo opazili to nenadno spremembo v «Poročevalcu» se nam je povrnila misel na tržaški «Piccolo» in časov druge svetovne vojne, ko je hiral, hiral in hiral, dokler je postal «velik» kot . . . tramvajski listek. Prav tako usodo prerokujemo «Poročevalcu», ki je že zmanjšal svoj obseg. Kaj naj to pomeni? Ali morda to, da je «majka Tito» zaprla blagajno za propagandne stroške, ker jih je odprla na stežaj za vojne priprave, za oborožitev in za pospešeno spre-menitev mirnodobske v vojno industrijo? Reduciranje časopisja je eden izmed najvidnejših znakov vojnih priprav v državah v polkolonial-nem ali kolonialnem stanju. To se je zgodilo s fašistično Italijo, to se danes dogaja z Jugoslavijo. Zato da se lahko baha s poldrugim milijonom vojakov, je- Tito skrčil «Poročevalca», na dve borni strani, je skrčil «Ljudski tednik» v Trstu, ki bo prav kmalu postal priloga «Primorskega», je ukinil «La Voce di Trieste» in «Trieste Sport», je suspendiral «Fronte», je odposlal štet kamenčke in čike nekaj desetin svojih tržaških propagandistov itd. Vse za «blagor ameriške očetnjave» in za vojno proti Sovjetski zvezi. ČUDNO RAČUNSTVO — Po vseh večjih jugoslovanskih mestih so se pojavile štac.une, ki prodajajo vsakovrstno blago za dolarje. O tem smo že pisali. A še nismo pisali o «čudnem računstvu», ki so ga titofašisti uvedli skupno s temi podružnicami ameriških teletrgovin. Na primer: dolar vam ga titofašisti zamenjajo s 50 dinarji. Z enim dolarjem morete kupiti dva kilograma sladkorja. Na prosti prodaji v dinarjih pa morate plačati sladkor po 800 in celo 1000 din. Naj sladkor le stane 800 din. Za dva kilograma sladkorja morate plačati 1600 din. Z enim dolarjem, ki vam ga zamenjajo s 50 dinarji, pa dobite vrednost 1600 din. Kako pa to, da za 50 din dobite 1600 din? Ali se vam ne zdi da so titofašisti uvedli poleg vseh drugih «specifičnosti» tudi «specifičnost» v računstvu? In nam naj ne pridejo gobezdati, da je tudi to ena izmed pridobitev v njihovi borbi proti «sovjetskim shemam». CANG KAJ SEK V KOPRU — Pred tedni so vrteli v Kopru film «Štev. 1 nebesnega oddelka». Ta film je bil izdelan od kitajskih nacionalistov, t. j. od Cangkajškovih «kultur-no-filmskih ekip». Sami si morate misliti, kako more biti ta film «dober», «ljudski» in «revolucionaren». In prav zato so ga vrteli v Kopru, po nalogu tamkajšnjih titofašističnih hierarhov To vam povemo, da ne bi nikomur prišlo na um, da so titofašisti prijatelji Cangkajška. Kaj še! Saj so vendar «najdoslednejši revolucionarji»!!!!! PO IZJAVAH TOVARIŠA STALINA UREDNIKU «PRAVDE». S SE VEČJO ODLOČNOSTJO BODO NARODI VODILI BORBO ZA DOSEGO TRAJNEGA MIRU Zlonamernost imperialistov in njih hlapcev - Ali bo 5. marca seja namestnikov Sveta zunanjih ministrov za določitev dnevnega reda? - Seja Glavnega sveta Partizanov miru v Berlinu Teden dni po Stalinovih izjavah «Pravdi» se v svetu še vedno razpravlja o vprašanjih, ki jih je po, stavil voditelj miroljubnih množic vsega sveta. Imperialistični politič ni krogi so v prvem trenutku ostali brez sape in niso vedeli, kaj bi počeli in kaj bi odgovorili na jasne besede tov. Stalina, ki je razkrinkal vojne priprave ZDA in njihovih satelitov ter dokazal miroljubno željo ZSSR. Ameriški politični krogi so skušali opisati Stalinove izjave kot «propagandni manever in kot poskus za preprečitev sklicanja konference štirih». Po tem kopitu so s<3 ravnali vladni krogi Velike Britanije in Francije ter vseh manjših ali večjih satelitov: Italije, Jugoslavije, Adenauerja, Belgije itd. Kljub temu da so imperialisti skušali zamegliti Stalinove besedei slednje so prodrle med široke ljud ske množice, ki so takoj razumele velikansko važnost Stalinovih trdite, . Da skušajo ameriški imperialisti na vsak način preprečiti konkretna mirovna pogajanja, nam dokazuje zahodni odgovor na sovjetsko noto o sklicanju konference 4. V ponedeljek so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije odgovorile in postavile nekatere predpogoje, t. j. predlagale so naj bi se namestniki zunanjih ministrov sestali 5. marca v Parizu, kjer naj bi se zedinili za dnevni red konference, ki bi se morala vršiti v Washingtonu. Dnevni red, ki so ga predlagali predvideva razpravo o vprašanju oborožitve, o nemški in avstrijski mirovni pogodbi ter o drugih vprašanjih. Zanimivo je, da hočejo zahodniki razpravljati le o takozvani «hiperoborožit-vi» ZSSR, medtem ko ne marajo postavljati celotnega vprašanja, t. j. vprašanja sedanje pospešene oborožitve zahodnega napadalnega bloka. Kako so enostranski nam dokazuje dejstvo, da je ameriški vojaški gauleiter za Evropo Eisenhower že prišel v Pariz, kjer je prevzel funkcijo vrhovnega vojaškega poveljnika združene vojske; ter vest, da bodo ZDA v teku tega leta oborožile še nadaljnjih 26 divizij, ne vštevši ostalih satelitskih vojaških edinic. Vsekakor pa se v teh dneh pričakuje odgovor ZSSR na to noto in na predlog, naj se skliče seja namestnikov za, 5. marca v Parizu. V okviru veličastne borbe za mir se je v si'edo otvorila v Berlinu seja Glavnega sveta partizanov miru, ki bo zasedal, kot je predvideno, do ponedeljka, 2. t. m. Na dnevnem redu so tri točke; 1. uresničenje programa miru, ki ga je izglasoval II. svetovni kongres partizanov miru v Varšavi; 2. mirna rešitev nemškega in japonskega vprašanja; 3. vprašanje OZN Sejo je otvoril tajnik Glavnega sveta Laffitte in prvega dne je govoril Pietro Nenni, ki je v svojem refei'atu pregledal dosedanje delo, ugotovil pomanjkljivosti, predlagal nadaljnje naloge in predvsem ugotovil, da se je vojna nevarnost povečala zaradi trmaste vojnohujska-ške politike ZDA, zaradi nadaljevanja vojne na Koreji, zaradi ponovne oborožitve Nemčije in pospešene oborožitve v vseh zahodnih deželah Pietro Nenni je v zaključku svojega govora predlagal, naj bi pokret partizanov miru delal po naslednjih smernicah: 1. naj se obsodi sedanja politika imperialistov v OZN, ki je bila spremenjena v njihovo orodje, in naj OZN v resnici postane organ kolektivnega in prijateljskega sodelovanja; 2. odločno je odbiti v OZN ilegalno izglasovano resolucijo, s katero je ameriški blok proglasil Kitajsko za «napadalko»; 3. omogočiti sklicanje konference petih velikih za rešitev vprašanja Nemčije in Azije; 4. razkrinkati laž o «sovjetski napadalnosti»; 5. poostriti borbo za razorožitev. V KOREJI Hude izgube intervencionistov Ponovno šo se Amerikanci znašli pred nenadnim «izginotjem» ljudskih čet. Teden dni je trajala ljudska ofenziva. V tistem tednu so bili intervencionisti popolnoma poraženi. Ljudska vojska je razbila 4 južnoko- rejske in eno ameriško divizijo, je prav dobro razredčila vrste francoskih, grških in britanskih čet, ki pustošijo pod zastavo OZN, je prizadela sovražniku težke izgube v moštvu in materialu, nato pa je ponovno zavladalo zatišje. Nenadoma so intervencionisti pod vodstvom Amerikancev butnili prej na zahod-no-centralnem, nato pa tudi na zvhodno centralnem odseku fronte v . . . praznino. Zato pa so ponovno začeli vriskati od veselja, so se začeli bahati, da so «razbili korej-sko-kitajsko ofenzivo» in da bodo sedaj pokazali ljudski vojski . . . koliko je ura. Zamolčujejo pa, da je ljudska vojska zajela preko 7500 ameriških, južnokorejskih in drugih intervencionistov, si nabrala obilico ameriškega vojnega materiala in nato «izginila». O številu mrtvih, ko so jih imeli intervencionisti pa še ni znano. Je pa zelo visoko. Intervencionisti so se zato opogumili. Ze 8 dni obstreljujejo s svojo znano teroristično in nečloveško metodo vsa obalna mesta Koreje, medtem ko so začeli zelo plaho napredovanje proti reki Han, kjer so že butnili ob hud odpor ljudske vojske. VREŠČANJE SRAK MOSKVA — 40 ameriških vojakov in oficirjev, ki živijo v ujetništvu, je podpisalo poziv ameriškemu ljudstvu, v katerem zahtevajo mirno rešitev konflikta in umik ameriških čet s Koreje. Stalin je spregovoril svetu, da bi pozval vse narode naj bodo budni pred imperialisti, ki pripravljajo vojno m so vložili vse svoje sile za napad na človeštvo. Za njim pa so zavreščale srake, da bi skušale prepričati ljudi, da so Stalinove besede — propaganda in da so njegovi miroljubni pozivi le krinka. . . napada. Med te srake treba vključiti tudi titofašiste, ki niso le dokazali, da sovražijo z vsemi svojimi silami besedo mir, marveč so tudi dokazali, da se je bojijo, da se bojijo vsakega znaka pomiritve in da zato skušajo falzificirati pred svojimi nešte-vilnimi pristaši pravi pomen in pravi odmev Stalinovih izjav. Titofašisti so dobro znani falzifika-torji resnice. Ob Stalinovih izjavah pa so morali iztisniti iz svojih možganov najskritejše iskrice falzifikacije ker se boje, da bi njihovi pristaši zvedeli za resnico in velikansko važnost Stalinovih besed. Zato so že takoj prvi dan objavili namesto razgovora tov. Stalina z dopisnikom «Pravde» klobasasti komentar, ki je bil prepoln laži in klevet, in so se že takoj postavili na linijo angleških labur-imperialistov in Trumanovih «atomskih demokratov». Takoj so prevzeli vlogo skrajnih branilcev vojnih hujskačev, objavili njih komentarje in popolnoma zamolčali velikanski odmev Stalinovih izjav v svetu. Iz vsega tega početja je sklepati, da so se do dna svoje hlapčevske duše prestrašili. Prestrašili so se, ker Stalinove izjave pomenjajo mir, medtem ko oni živijo od vojne, od vojnih priprav, od izdajstva, od dolarskih injekcij, ki jih dobivajo za svoje nesramno početje od A.merikancev in Angležev. Celo italijanski demokristjanski listi so objavili večji ali manjši izvleček Stalinovega razgovora. Titofašisti pa ne. Zakaj? Ker se bojijo resnice. Oni so šli tudi preko vsake meje spodobnosti in so začeli objavljati «dokumentacijo» sovjetske «napadalnosti» ^ dokumentacijo ki so jo vzeli iz starega in že obrabljenega arhiva protikomunizma in protisovjetizma, iz histerič- nega arzenala Churchilla in Goebbelsa, iz falzifikatov ameriških in «laburističnih» obveščevalnih služb. Zakaj napadajo Stalina? Napadajo ga, češ da je pozval narode naj se uprejo «legitimnim» vladam Tega se oni torej boje, Da, narodi se MORAJO upreti blaznim vojnim poskusom tako imenovanih legitimnih vlad, ker bo človeštvo v nasprotnem primeru pahnjeno v krvavo klavnico. Ali kdo so te «legitimne» vlade, med katere se tudi titofašisti uvrščajo? To so vlade, ki predstavljajc monopole in kapitaliste in ne predstavljajo ljudske volje. Ali predstavlja sedanja ameriška vlada voljo ameriškega ljudstva? Ali predstavlja sedanja titovska vlada voljo jugoslovanskih narodov? Naj nam odgovorijo, ako imajo toliko poguma in bomo videli, koliko so te vlade «legitimne». Bomo tudi mi prišli na dan z doku-mentacijo. Naša pa bo res dokumentacija. Dejstvo je le to: titofašisti nočejo slišati o miru, ker bi mir pomenil za njih bankrot in konec vseh cesarskih iluzij. Le vojna jih lahko, po njihovem mnenju, reši, le vojna jim dajo kolikor toliko garancije za nadaljnji obstoj. Zato pa so za vojno. Zato pa nočejo, da bi jugoslovanski narodi in njihovi maloštevilni pristaši v Trstu zvedeli za celotno vsebino Stalinovih izjav. Ker se bojijo: «... e la paura fa 90 ...» SIKAMI Novo potovanje Litovcev LONDON — Labur-imperialisti so povabili titofašistično parlamentarno delegacijo na obisk v Anglijo za «preučevanje» angleškega parlamentarnega sistema. Titofašistično delegacijo bo vodil zakrknjeni protikomunist Moša Pijade. Tudi ta nov obisk titofašistov kakor prejšnji Djilasov nam dokazuje, da se je tolpa Tito-Rankovič na «političnem» polju vključila v Comisco kot njegova najreakcionarnejša 'struja. SEJA O O El K SIS ec; A n C' I X H IS E <; A SVETA Ponovno se zahteva otvoritev strokovnih šol v Dolini in Do m j u Na predlog tov. župana je občinski svet sprejel sklep, da občina ustanovi otroška vrtca v Boljuncu in Ricmanjih - Prodaja zemljišč nad Ricmanji družbi "Italcementi,, - Nakup zemljišča za športno igrišče v Boljuncu V četretek je bila seja občinskega sveta v Dolini. Na dnevnem redu je bilo 12 točk, od katerih so jih predelali in zaključili le 6. O ostalih bodo razpravljali na prihodnji seji, ki bo v četrtek 1. marca t.l. ob 16,30. Nedvomno spada med najvažnejše točke dnevnega reda točka o u-stanovitvi nižjih strokovnih šol v Dolini in Domju. Predno so pričeli o njej razpravljati je tov. župan imel kratek nagovor, v katerem je pravilno orisal potrebe take šole, istočasno pa je ožigosal podle špekulacije titovcev. Obsodil je tudi zavlačevanje višjih šolskih oblasti V ponedeljek 26. t. m. ob 18.30 uri bo govoril na radiu Trst II. tov. DUŠAN LOVRIHA, župan dolinske občine. pri ZVU, katere je sedanja občinska uprava zaprosila za ustanovitev omenjenih šol že septembra 1949. S tem je spravil popolnoma z ravnovesja svetovalca Bolčiča, ki je - po pisanju «Primorskega dnevnika» — predlagal občinski upravi nekako pred dvema mesecema, naj poskrbi za ustanovitev omenjenih šol. Za tem je tov. župan predlagal svetu, naj vzame stvar za resno in glasuje za resolucijo, ki ponovno zahteva ustanovitev že omenjenih šol v Dolini in Domju. Predlogu je sledilo javno glasovanje. Za predlog so glasovali vsi prisotni svetovalci. Tudi vprašanje ustanovitve otro- Lonjerski pašniki so postali dirkališče za vojaške tanke Neizpolnjeni sklepi težaške obeine Glavni vir za krmo živine lonjer-sk h kmetovalcev so bili vedno šte vilni pašniki nazvani «Hudo leto», ki se razprostirajo med padriškim, bazovskim, lonjerskim in treben-skim gozdom. Vojna vihra je skoro popolnoma uničila ves gozdni nasad. Toda to še ni sve. Čeprav smo že v šestem letu po. koncu vojne, pa so lonjerski travniki kljub temu, prav danes, bolj podobni kaki bojni poljani kot pa travniku. Okupacijski tanki povzročajo s svojimi vojaškimi vežbami lonjerskim kmetovalcem neprecenljivo škodo, ki je iz dneva v dan večja. Dejansko so postali ti travniki za okupacijske čete in njihova težka vozila pravcato dirkališče. Očividno je, da se vojaške oblasti nočejo zavedati, da predstavljajo ti travniki za lonjerske kmetovalce glavni vir za krmo ter da so obenem plod desetletij njihovega truda-polnega dela in žrtev. Lonjerci se povsem upravičeno sprašujejo, kdaj bodo merodajne oblasti napravile konec temu stanju, ki prav gotovo ni v njihovo čast. Tudi če so vojaške oblasti pripravljene poravnati povzročeno škodo, niso s tem nikakor rešile tega vprašanja. Skoda, ki jo povzročajo okupacijski tanki, se nikakor ne more poplačati z bornimi tisočaki. Naši kmetje imajo vso pravico, da mirno uživajo svojo lastnino. Lonjerski našniki niso nikake bojne poljane, kjer bi se lahko nemoteno kretali okupacijski tanki. Ameriške planote so pač dovolj prostorne za take vaje. Naše travnike, polja in njive pa naj pustijo pri miru! Toda prebivalci Lonjerja imajo še iruge in docela upravičene zahteve, ki še niso bile izpolnjene. Gre namreč za razsvetljavo ceste iz Lonjerja do Katinare, postavitev vodne pipe na koncu vasi m. sicer v smeri Podlonjerja ter končno vaške pralnice. Ze jeseni je občinski svet, na predlog našega svetovalca tov. Bidovca odobril elekrično razsvetljavo ceste, dočim je odbil predlog za postavitev vodne pipe. Preteklo je že več mesecev, naši svetovalci so že večkrat urgirali, toda cesta je še vedno v temi. Občinski odbor se namreč še do danes ni pobrigal za uresničenje jesenskega sklepa. Zaradi tega se postavlja tem potom občini nujna naloga, da izvede to, kar je že sklenila. Z druge strani pa prebivalci povsem upravičeno vztrajajo na svoji prvotni zahtevi glede vodne pipe kakor tudi glede prepotrebne vaške pralnice, o kateri se sicer v občinskem svetu še ni razpravljalo. Lonjerc K. C. Ob priliki zlate poroke zakoncev tov. Jožefa in Josipine Fertuea iz Gornje Kolonje, daruje družina Fer-luga za tiskovni sklad «Dela» znesek 800 lir. Darovalcem iskrena hvala, zakoncema Ferluga pa kličemo: še na mnoga leta! N. N. iz Slivnega lir 250; Zega Josip iz Prečnika lir 100. Prav prisrčna hvala obema. ških vrtcev v Boljuncu in v Ricmanjih je nedvomno zelo važno vprašanje. Tudi za to se je že davno zavzela sedanja občinska uprava, Zal pa je zadela na gluha ušesa merodajnih oblasti. Zato . pa je .tov. župan dejal dobesedno: «Dovolj je prosjačenja okrog italijanske ustanove za otroške vrtce in drugod! Otroške vrtce moramo ustanoviti sami. Zato predlagam, naj svet izglasuje maadat občinskemu odbo-ru, da zadevo takoj uredi. Za županov predlog so glasovali vsi navzoči svetovalci. K temu vprašanju, kakor tudi k vprašanju ustanovitve strokovnih šol v Dolini in Domju se bomo še povrnili. Tedaj bomo tudi obširneje poročali o raznih podlih špekulacijah titovcev, ki trde, da sta šoli nujno potrebni samo zaradi «industrializacije cone» in podobno. Za tem je tov. župan prebral pismo dolinskih žena, v katerem naprošajo občinsko upravo, naj protestira pri VU zaradi vedno večjega naraščanja cen in ker ni ta nič ukrenila za zaustavitev draginje, Svetovalec Porger je predlagal, naj bi svet sestavil protestno resolucijo. Predlog je bil soglasno sprejet. Za tem so pričeli razpravljati o prodaji jusarskega zemljišča nad Ricmanji, katero bo kupila industrijska družba Italcementi. Na tem zemljišču bodo namreč kopali material, iz katerega bodo proizvajali cement. Kot je znano bodo v kratkem zgradili cementno tovarno v ževeljski prosti coni. Material iznad Ricmanj bodo vozili v Zavije po žični vzpenjači. O-menjena družba bo kupila nekaj nad 200 tisoč kv.m. zemljišča. Zanj bo dala 5 milijonov in 100 tisoč lir. Po pogodbi pa bodo imeli ricmanj-ski jusarji pravico do trajnega izkoriščanja prostega zemljišča. Svetovalec tov. Ota je predlagal, naj bi v pogodbo vključili tudi postavko, naj se da prednost pri zaposlitvi v tej bodoči industriji dolinskim občanom. Sledilo je tajno glasovanje. Od 12 glasov prisotnih svetovalcev je bil le 1 glas proti prodaji. Nadalje je svet odobril načrt o preusmeritvi ceste iz Ricmanj proti Ključu. Ta preusmeritev je potrebna radi del na industrijskem področju nad vasjo. Stroške za novo cesto bo krila družba Italcementi. Nazadnje pa so razpravljali o predlogu glede nakupa neke parcele ob športnem igrišču v Boljuncu. Omenjena parcela, ki je last nekega De Sigmunda meri 3.377 kv. m. Občina jo bo kupila za 555.000 Jutri, v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri bo v Kinu ob morju proslava Janka Premrla (Vojka) Eugenia Curiela Obenem bo tudi praznovanje 33. obletnice. Rdeče armade Govorita tovariša L. Gasparini Karel ŠiškoviČ lir. Ob ta predlog se je nekoliko spotikal «neodvisni» svetovalec Andrej. Njegovo spotikanje pa je bilo brez argumentov in zgolj starokopitnega značanja. Sledilo je tajno ..glasovanje. Za. nakup so . glasovali vsi prisotni svetovalci. Te dni se začne v krožku «Maga-nja» kratek večerni tečaj neo-rea-lističnega slikarstva. Kdor se želi vpisati, naj se za vsa pojasnila obrne na sedež krožka v Vicolo Ospedale Militare 2 in sicer dnevno od 20. ure dalje. o o 1»Riessisi Bi gl I* w 3» 1 e m i il Naši občinski svetovalci so na razpolago prebivalcem za posvetovanje in pritožbe glede občinskih problemov, kot sledi: BIDOVEC: v PD «Škamperle»», vsako soboto od 18. do 19. CASALI: v PD «Dugolini», vsak ponedeljek od 19. do 21. GHETZ: v PD «Kraljič», vsak četrtek od 18. do 19. GOMBAČ: v Skednju, vsak pone deljek od 18. do 20. KOŠUTA: v Križu, vsak ponedeljek od 18. do 19.30 in na Proseku isti dan od 20. do 21.30. JURAGA: v ul. Vidali, vsako sredo od 19. do 20. MALALAN: na Opčinah, vsako soboto od 17. do 19. RADICH: v PD «Rinaldi», vsak četrtek od 20. do 21. WEISS: v PD «Peroša», vsako sredo od 19.30 do 20.30 in v PD «Kraljič», vsak četrtek od 18. do 19. ure Gradili več stanovanj in manj slraleških cest Pozidati je treba porušene hiše na Opčinah Za teden — dni — Sobota 24 - Matija Nedelja 25 - Valburga (Prvi kra jec) — Ponedeljek 26 - Viktor —- Torek 27 - Gabrijel O Sreda 28 - Roman MAREC . Četrtek 1 - Albin Petek 2 - Simplicijan. ZGODOVINSKI DENVI: 26. 1943. je padel v borbi narodu heroj Janko Premrl-Vojk) komandant I. primorsk^Il brigade. 27. 1936. je umrl slavni ruski biologi I. P. Pavlov. F MAREC: JP1 * 1. 1809. je bil rojen Friderik Chopin1*'1 _ genialni poljski skladatelj if11 pianist, ji' ;lf=i ; V torek se je nadaljevalo, a še ne zaključilo razpravljanje o štirilef nem gradbenem načrtu stanovanjskih hiš. Tov. dr. Weissova zahteva razne higienske izboljšave pri. odnašanju smeti, zlasti, da se postavi zaklonišče proti vremenskim neprilikam. Tov. Malalan zahteva pojasnil, zakaj občinska uprava zanemarja tisoče trt v svoji trsnici na griču Castiglione. Za dr. Giampiccolijem, ki se zanima za kopališče Lanterno, vpraša demokristjan Harrabaglia, kdaj bo zgrajen novi most čez kanal, in zahteva odstranitev vojaških avtomobilov izpred sodne palače. Tov. dr. Žbogar intervenira, naj se takoj odobri predlog o izbolj- TEDEN DNI SINDIKALNEGA DELOVANJA Kaj se skriva za stališčem ravnateljstva «lavnih skladišč? Solidarnost z luškimi delavci - Sestanki kmetov po našem podeželju Nadaljujejo se protesti proti ne-čuvenemu vojaškemu ukazu št. 21, s katerim skuša VU onemogočiti demokratično poslovanje pristaniških zadrug, v katerih so včlanjeni vsi luški delavci. Proti temu postopanju so protestirali delavci Tovarne strojev, Tržaškega arzenala in Acega-ta, ki so izrazili svojo solidarnost z luškimi delavci. * * * Zaradi trdovratnega stališča ravnateljstva Javnih skladišč so delavci preteklo soboto opolnoči začeli najavljeno agitacijo. Združeni agitacijski odbor je odredil prekinitev vseh izrednih del. Trdovratno stališče ravnateljstva pa vzbuja vedno večje ogorčenje delavcev Javnih skladišč, ki ne morejo razumeti, zakaj se ravnateljstvo tako punta za take malenkostne zahteve. Vsekakor pa je jasno, da bi nadaljevanje takega stanja povzročilo veliko škode pristaniškemu prometu, ker se bližajo zelo intenzivni delovni dnevi. Nerazumljivo je kaj misli napraviti ravnateljstvo Javnih skladišč in zakaj ne sprejme delavskih pogojev. Ali pa se morda za tem trdovratnim stališčem skriva kaj drugega? Agitacija se še vedno nadaljuje v nespremenjeni obliki. V «Cantieri Giuliani» so delavci imeli v ponedeljek zborovanje, v katerem so obravnavali vprašanje povišanja cen. Na zborovanju so izglasovali resolucijo, s katero zahtevajo, naj VU odpomore sedanjemu neznosnemu stanju. Na podeželju se vršijo v okviru ZMP sestanki kmetovalcev, ki obra-' vnavajo vsa pereča kmečka vprašanja. V tem poslednjem času so bili sestanki v Domju, na Orehu, v Hrvatinih in v Camporah. V Domju in na Orehu sta se predvsem obravnavali vprašanji razlastitve zemljišč in potrebe po pokritem osrednjem trgu; v Hrvatinih in Camporah pa so kmetje obravnavali vprašanje ovir, ki jih titofašistične oblasti cone B delajo dvolastnikom. Na vseh sestankih so se kmetje strinjali, da se je treba boriti proti podli titofašistični kampanji, za zvezo vseh kmečkih delovnih ljudi in za enotnost med kmeti in delavci. V Camporah so kmetje izrekli tov. Gerbcu željo, naj bi se taki sestanki vršili pogosteje. Sinoči je bil v Boljuncu sindikalni sestanek, na katerem so se predvsem obravnavala kmečka vprašanja. O tem sestanku bomo podrobneje poročali prihodnjič. Kdo se «posvetuje» s kmeti Dokaj pogostoma prinaša titovski papirnati trobentač vesti o takozvanih kmečkih «posvetovanjih» profašistične V nabrežinskem okraju, vrši taka «posvetovanja» znani titofašistični podrepnik Furlan Janko iz Sempolaja, ki je še pred časom prikazoval kmetom cone B vse mogoče «dobrote» titofaši-stičnega «socializma» v Jugoslaviji. Kakor zgleda pa ni imel možakar v coni B preveč sreče, ker tamkajšnji kmetje že sami predobro občutijo na lastnih ramenih vse «socialistične dobrote». Zato je začel titofašist Furlan iskati večje «razumevanje» med našimi kmeti. Brez dvoma pa ne bo imel niti pri teh večje sreče. Zakaj ne bi titofašist Janko Furlan uvrstil med svoja «posvetovanja» tudi kako predavanje, kjer bi povedal ljudem kako živi danes jugoslovanski kmet in koliko litrov vina ali kvintalov žita mora prodati, da si lahko kupi, ne morda par usnjenih čevljev, marveč kvečjemu skromen par gumijastih copat? Zakaj ne bi nadalje povedal po kakšni ceni mora odstopiti jugoslovanski vinogradnik svoj pridelek fašističnemu režimu beograjskega Singmanarija? In po kakšni ceni ga mora nato plačati ubogi delavec? Naj pove titofašist Furlan našim kmetom koliko stane danes v Titovi Jugoslaviji navadna obleka ali par čevljev in koliko mesecev mora garati delavec, da si jo lahko kupi. Toda o vsem tem bo titofašist Furlan, kakor vsi njegovi pajdaši, ki se sučejo okrog fašistične razbijaške organizacije seveda previdno molčali, ker so pač le plačanci režima, ki povzroča našim bratom onstran meje in v coni B ogromnega gorja, solza, bede, pomanjkanja in trpljenja. Kot zvesti hlapci beograjskega krvnika in anglo-ameriških imperialistov imajo pač izrecno nalogo, da skušajo razbiti enotnost delavsko-kmečkih vrst, kar pa se jim ni in ne bo nikdar posrečilo.. Ne smemo še pozabiti, da so ti plačanci slovenskega porekla, a kljub temu zvesti podrepniki tistega imperializma, ki noče priznati slovenskemu ljudstvu niti najosnovnejših narodnih pravic. Javno debata v «Tomažiču» Jutri, 25. t. m. ob 10. uri bo v dvorani krožka «Tomažič» fui. Leo 7) javna debata o vprašanju Delavskih zadrug. Tov. dr. Umberto Sajovitz bo obravnaval snov «Delavske zadruge članom, za zaščito potrošnikov». šanju položaja občinskih uslužbencev. Ko je referent prečital že pripravljeni predlog, je tov. ;2bogar ugotovil, da.še zdaleka ne odgovarja prvotnim zahtevam. Predlog odbora je bil nato soglasno sprejet. V diskusiji o predlogu za gradnjo stanovanjskih hiš je dobil kot prvi besedo odv. Stocca, ki zahteva, naj se prepreči dotok novih ljudi v haše mesto'. Tov. Malalan se zavzema predvsem, za one, ki so v vojni izgubili svoje stanovanje. Opčine, ki so bile težko prizadete, še danes čakajo, da oblast priskoči na pomoč pri obnovi porušenih hiš. Pač pa je dovolj denarja za gradnjo strateških cest in stanovanjskih hiš za vojake. Prav v Trstu vidimo, kako so resnične Stalinove besede, da ni mogoče obo-roževati se in istočasno skrbeti za civilno obnovo in gradnjo. Tov. Ferlana so svetovalci večine stalno prekinjali, ker je razkrinko-val, kako malo je napravila v dveh letih od vseh svojih obljub. Komaj 350 stanovanj so zgradili na leto, zato je malo verjetno, da v resnici hočejo sedaj zgraditi kar 1300 stanovanj letno. Tov. Casali Karleta zahteva, naj se dajo stanovanja najprej onim. ki ga nimajo, nato pa prisilno izseljenim. Zahteva dalje, naj se v resnici zgradi onih 800 stanovanj, kakor so to zahtevali komunisti, in naj ne varajo ljudi z lažnimi podatki. Tudi njene ugotovitve razdražijo demokristjane, zlasti še župana, ki jo neprestano prekinja. Kot zadnji je govoril odv. Harrabaglia, ki s hvalami občinskemu odboru skuša omiliti porazen vtis težkih obtožb s strani komunističnih svetovalcev. TRST II. »c Val. dol. 343,9 f SOBOTA: 13.20 Šramel kvartet «Ve'3 seli godci»: 18.15 Max Bruch: Koncer1 št. 1 v G-molu za violino in orkester! 19.00 Programski periskop; 21.00 Koifc cert pevskega zbora «Skrjanček». h NEDELJA: S.00 Kmetijska oddajah 12.00 Od melodije do melodije; 13.0fc Glasba po željah: 18.30 Oddaja za naj a mlajše - Vesela Pavlihova oddaja' 21.00 Z domače knjižne police; 22.0^ Brahms: Koncert št. 2 v B-duru op. 833 PONEDELJEK: Mendelssohn: Koncefli za violini in orkester v E-molu op. fift 18.30 Govor dolinskega župana to'41 Dušana Lovrihe: 21.00: Koncert tenori sta Dušana Periata. -> TOREK: 13.00 Glasba po željafi* 18.15: Saint Saens: Simfonija št. 5 * C-molu; 19.00: Mamica pripoveduj^ 21.00 Zzori mladini: Timav; 22.00 Dve3 rak: Simfonija, št. 2 v D-molu. h SREDA: 18,15 Mozart: Koncert '* D-duru; 18 37 Glazunov: Simfonija št:' '4 v Es-duru op. 48; 19.00 ZdravnišK ] vedež; 20.00 Evropski koncert; 20.3ia Naša šola; 21.00 Vokalni kvartet «Veiš seli bratci»; 22.00 Dvorak: Simfoniji št. 5 v E-molu. :i ČETRTEK: 13.10 Pevski duet in ha(k montka; 18.15 Glasbeno predavanj«! 19.00 Slovenščina za Slovence; 21.00 R3È. dijski oder: Narte Velikonja - Njiva k drama v treh dejanjih; 22.30 Borodin Simfonija št. 2 v H-molu. r PETEK: 13.00 Glasba po željah; 18.1'j Schubert: Simfonija št. 5 v D-durp 19.00 Pogovor z ženo; 20.10: Koncerj, violinista Karla Sancina; 21.00 Mojstfj besede: Warwich Deeping - Sorell H|, sin. • f' OBČINSKA SEJA V NABREŽINI Poročilo tovariša Slavca o izvršenih obč. delih Ob otvoritvi seje nabrežinskega sveta v četrtek popoldne so po pre-čitanju zapisnika razpravljali o prodaji zemljišča nekemu Tramontiniju za zgraditev hiše v Nabrežini. V tretji točki je občinski odbornik tov. Slavec poročal svejtu o delu tehničnega urada. Načelo tega urada je bilo, da se uporabi občinski denar za zaposlitev čim večjega števila delavcev in da se tako pripomore k odpravljanju brezposelnosti. Denar je bil pravilno uporabljen za izboljšanje vasi na-brežinske občine in vedno v sporazumu z občinskim tehničnim uradom. Od 25 milijonov, prejetih od VU za leto 1951. je občinski odbor razdelil vsoto na naslednji način: 15 milijonov za moderno šolsko poslopje v Nabrežini, 4 milijone* za ambulatorij, posvetovalnico za matere in poštni urad v Devinu, 3 milijone za cesto Sempolaj-Praprot; 3 milijone za dograditev občinskega stanovanjskega poslopja št. 71 v Nabrežini. Ta dela se bodo začela v najkrajšem času. Občinski odbornik tov. Slavec je nato poročal o že izvršenem delu in o delu, ki je že v teku, t.j. cesta pri občinskem poslopju v Na- brežini in cesta iz Devina v devinsko luko. Nato pa je naštel vsa. majhna bodoča dela, ki jih občina ima v načrtu in ki bodo ivršena v teku šestih mesecev. V zaključku svojega poročila je občinski odbornik tov. Slavec dejal, da bo obči- na zbrisala vse napise po hišnih zidovih po predhodnem dovoljenju hišnih lastnikov. V diskusiji, ki je v glavnem potrdila poročilo tov. Slavca, je isti omenil, da bo občina zgradila z 8 milijoni, ki so ostali od prejšnjega proračuna, šeststanovanjsko hišo. Ta predlog tov. Slavca so stavili na glasovanje in je zmagal predlog tov. Rukina, da se hiša zgradi na postaji v Nabrežini. Teren bo nudila občina zastonj. V zaključku seje so odločili, da bo zadostovalo 1000 kvadratnih metrov zemljišča za zgraditev moderne šole v Nabrežini. Prihodnja seja nabrežinskega ob činskega sveta bo v četrtek 1. marca ob 17. uri. Obvestilo živinorejcem Zainteresiranim kmetovalcem-živino-rejcem dajemo na znanje naslednje: 'Z namenom, da bi kmetovalci vedno bolj spoznali vrednost, ki jih imajo prikladna močna krmila pri krmljenju krav mlekaric, je kmetijsko nad-zorništvo pričelo z razdeljevanjem po polovični ceni male količine (kg 60 do 120) «posebne mešanice za krave mlekarice» tistim, ki jo želijo poizkusiti. Tozadevna nakazila se lahko dvignejo pri tehničnemu oddelku - Področnega kmetijskega nadzorništva v ulici Ghega št. 6-1 vsak dan v dopoldanskih urah. Ker je količina močnega krmila omejena, se predvideva, da bo kmalu pošlo. ti KOŠARKA 'o Jutri, v nedeljo. 25. bodo nasie^b •nje tekme: | Prvenstvo STO - moška skupina :e Inter A - Pristaniščniki na igri' šču na Skoljetu ob 11,15; Skedenj V - Frausin na igrišču v Skednju o^e 19,30. le Prvenstvo cone - moška skupina » Inter B - Sv. Marko na igrišču hi j Skoljetu ob 10. uri; Skedenj B - DD( jaki na igrišču v Skednju ob 9. uhn zenska skupina te Frausin - Skoljet na igrišču na Skril ijetu ob 9. uri; Oglej (Aquilea) 3i Skorklja na igrišču v Ogleju (Aqui'or lei) ob 15. uri. [e V četrtek 1. marca bodo naslednjih tekme; £< Prvenstvo STO - moška skupina n Arzenal - Skedenj A na igrišču f!i Skoljetu ob 21,30. Zenska skupina >o ta Skorklja - Pristaniščniki na igi'r* šču na Skoljetu ob 20,30, IZ NABREŽINE : Ali res nimajo boljših pobud? Tudi v nabrežinski občini tl n n t>i pi it težKU občutimo naraščajočo gospodarski krizo in brezposelnost. Naša kamflP'v] seska industrija hira in število breza, poselnih stalno narašča. Kdor il zaposlen pa ne more zaslužiti fli*1 toliko, da bi preskrbel družini dn’* volj kruha. Naše ljudstvo še ni pozabilo ral'' ne filmske propagande o toliko o{^ vanem Marshallovem pianu in rafit nih «dobrotah» ERP-a. Ko se pa d^1. nes razgovarjaš z ljudmi ti poštah^ kmalu jasno, da se vse. ljudstvi popolnoma zaveda, da s samo pr,rsl pagando ni mogoče živeti. I' Ni še dovolj brezposelnosti i*h drugega gorja, pa so si že zamisB'C za našo občino pravcato novoS'ti Pred par tedni so namreč otvori*1!; na nabrežinskem trgu - loterijsk'k poslovalnico. Pri tem ne smeh^h pozabiti, da ima tudi Nabrežina sV0;p dobro znani «totocalcio». S Tako ima ljudstvo lepo priliko, vsak teden zapravi nekaj denari^n ter nato mirno čaka sobote, ozir% ma nedelje, ki bo prinesla .... mi'i: lijohe. S tema dvema uradoma naj bi torej «rešila» gospodarska kriza nabrežinski občini. Ali VU res 1,(1 najde nikakih boljših pobud za reš*'1 tev krize in brezposelnosti? 11 Vaščan 5 Jutri 25. t. m. ob 8.30 uri bo ; t Ljudskem domu pri Sv. Barbari o! j ganizacijska konferenca miljske seK'j cije ZKM. Od 16. do 24. ure pa I31' g kulturna prireditev. .: Odbor P. D. «Marij Matjašič - M'.1 lan» iz Barkovelj javlja, da je ^ c redni občni zbor društva preneše( 5 na 10. marca t. 1. ob 20. uri. 5 Jutri, 25. februarja ob 16. uri $ 1 Prešernova proslava v Boljunc1* J Govoril bo tov. Bernetič. SodeioV9' bo domači pevski zbor. Na spored1' ( so tudi razne priložnostne deklam3' s cije. Udeležite se proslave! > - Odgovorni urednik i BLA2IC (Biagi) RUDOLF i Založništvo «DELA» Tiska Tip. Adriatica, Rismondp ^ < Dovoljenje AJS