55. številka. Ljubljana, v četrtek 6. marca. XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av »t rij'sko-oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Z« tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnigtvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vbo administrativne stvari. Nemški jezik je „landesubliche Sprache", a ne „Staatssprache". V obširnih debatah o "VVurmbrandovem nasvetu in o jezikovnej naredbi za Češko govorilo se je, kar se stvari same tiče, posebno mnogo o državnem jeziku ter o deželnih in v deželi navadnih jezikih. Pri debati o "VVurmbrandovem nasvetu so levičarji, na čelu jim dr. Herbst, dr. Sturm, Plener in drugi velmoži te stranke z Lienbacherjem vred trdili, da je nemški jezik dejanjski in po zakonu državni jezik ; a le drugi jeziki, da so »landesliblich". To solistično razločevanje mej nemški m jezikom in mej drugimi jeziki razvidi se že iz Wurmbrandovega nasveta: nnaj se vlada pozove, da zvrševaje člen 19. državnega osnovnega zakona z 21. grudna 1867. 1. o občih pravicah državljanov izroči državnemu zboru načrt zakona, kateri držaje se načela, da je nemški jezik državni jezik, uravnava rabo v deželi navadnih jezikov v uradih, učilnicah in v javnem življenji," se določneje pak iz govora poročevalca manjšine, poslanca Sturma, kateri je o začetku debate o tem nasvetu dejal tako-le: „ Kakor že naslov odsekove predloge kaže, nečemo mi nič druzega, nego da se ravnopravnost v deželi navadnih jezikov, katero priznava člen 19. drž. osnovnega zakona, zvrši potom zakona, in o tej priliki nemški državni jezik, katerega se ta člen ne tiče, in kateri je do sedaj po zakonu in dejan i-ki to veljavo imel, tudi za bodočnost kot državni jezik potrdi." Pri debati o jezikovnej naredbi so pa Herbst in tovariši dokazovali, da izraz „landestibliche Sprache" ni jednakega pomena, kakor »Landes-sprache", ter skušali dokazati, da beseda rlandes-Ublich" pomeni to, kar: „bezirk&iiblich" ali »land-laufig". Temu nasprotno stališče zavzemali so poslanci na desnici, češ, člen 19. se tiče vseh narodnostij in vseh jezikov, tedaj tudi nemškega; dalje: „lan-destibliche Sprache" je to, kar: »Landessprache"— ali: ta pojma si vsaj na Češkem popolnem ustrezata. Pri glasovanji o "VVurmbrandovem predlogu se ni vzprejel niti nasvet manjšine, niti nasvet večine dotičnega odseka, — niti nasvet Groholskega; nasveta Schonererjevega niti ne omenjamo. Zatorej ima vsa debata o omenjenem predlogu le akade-mično vrednost. Glede na nepričakovani in nenavadni izid te debate in pa na to, da so vsi govorniki na desnici poudarjali dejanjsko potrebo nemščine kot posredovalnega jezika, utegnil bi kdo, osobito kak zagrizen nasprotnik naše narodne ravnopravnosti trditi, da se v rečenej debati ni veljavno dognalo niti to, je-li nemški jezik v istini državni jezik ali ne, se-li člen 19. dotika tudi nemškega jezika, ali pa samo drugih v avstrijskih deželah navadnih jezikov. Zaradi tega se nam zdi potrebno, o tej stvari Še jedenkrat iz-pregovoriti, da se to vprašanje za nas definitivno reši in s tem zapreči vsako, našej narodnosti in našim pravicam kvarljivo tolmačenje. Da nam bode to možno, treba je, da si naj-preje natanko ogledamo glasoviti člen 19., kateri slove tako-le: „ Vsi narodi so ravnopravni, in vsak narod ima neprekršno pravico, hraniti in gojiti svojo narodnost in svoj jezik." „Država priznava ravnopravnost vseh v deželi običajnih jezikov v uradih, učilnicah in v javnem življenji." »V deželah, kjer prebiva več narodov, naj bodo javne učilnice tako urejene, da vsak izmej teh narodov, ne da bi se silil naučiti se drugega deželnega jezika, dobode potrebna pospešila za izobraženi e v svojem jezici." Prvi dve razstavki tega člena treba je, kakor je poudarjal dr. Rieger, smatrati kot celoto. Ako se to stori — in to je jedino pravo — ne da se drugače tolmačiti, nego kakor ga tolmačimo mi Sloveuci in z nami vred vsi slovanski narodi v Avstriji: da so ravnopravni vsi narodi v Avstriji — in da so tudi vsi v deželi običajni jeziki — to se pravi: jeziki vseh v Avstriji bivajočih narodov — ravnopravni. Kajti beseda „landesliblich" ae rabi tu v pomenu »i m Staate iiblicb". Tretja razstavka pa ima posebno določilo, katero ni v nikakeršnej tesnej, ali recimo potrebnej zvezi s prvima dvema; pomenljiva pa je ta raz- stavka zatorej, ker nam kaže, kaj je »deželni j ezik." Jezik vsakega posamičnega naroda, recimo: nemškega, slovenskega, vlaškoga itd. je „v deželi običajen jezik". Ako v jednej deželi (kronovini) prebiva več narodov, tedaj so vsi jeziki vseh dotičnih narodov z ozirom na državo „v deželi običajni" z ozirom na deželo pa ndeželni jezici." Ako vzamemo „v deželi običajne jezike" v na-značenem pomenu, jasno je, da njihova ravnopravnost ni omejena samo na dotično deželo ali samo na oblastva v dotičnoj administrativnoj celoti, nego da se ravnopravnost razteza — vsaj načeloma — do najvišje instance; slovenščina ima zatorej — kot v deželi običajen jezik — celo pri ministerstvih, pri upravnem in pri najvišjem sodišči ali v državnem zboru vsaj načeloma baš tisto pravico, kakor nemščina ali kateri koli drug jezik. Prav tako ima ona tudi kot deželni jezik v tistih kronovinah, kjer se Slovenci kot narod nahajajo, tedaj v Istri, na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem baš toliko pravic, kakor nemščina ali vlaščina (italijanščina). Ker se izraz: „deželni jezik" nahaja Bamo v tretjej raz-stavki člena 19., tedaj ima svoj pomen tudi samo za učilnice. Iz načela: da se ne sme nihče siliti k temu, da bi se naučil druzega deželnega jezika, a vender mu morajo javne učilnice podati vsa potrebna pospešila na izobraženje — izvira logična posledica za nas: da se na Kranjskem in v drugih, gori imenovanih kronovinah, kjer Slovenci prebivajo, ne smo Nemec siliti, da bi se učil slovenščine, a ravno tako Slovenec ne, da bi Be učil nemščine. Po vseh omenjenih deželah bi tedaj ljudske in srednje učilnice morale biti samo nemške in pa samo slovenske. Mi smo že večkrat v novinah, a naši poslanci v deželnem in državnem zboru izrekli in tudi de-janjski pokazali, da se s tretjo razstavko 19. člena ne strinjamo; da želimo, da se slovenska mladež po srednjih učilnicah ne le uči, nego tudi korenito nauči nemščine, kar jej omenjena razstavka naravnost prepoveduje; ravno tako pa naj se — po načelu ravnopravnosti — tudi nemška mladina v teb deželah uči slovenščine. — Drugače pa je s LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Odgovor g. prof. Šukljeju.) (Dalje.) Uriva se mi še drug pomislek, šuklje se na raznih mestih svoje kritike spodtika, da podlist-kar smeši tako pogostem razne stvari, osobe in liste. Gotovo je podlistkar pisal sedaj resnobno, sedaj šaljivo o raznih stvareh, ravno tako, kot se mu je najbolj primerno zdelo opisanim stvarem. In ravno taka beseda je bistvena vsakemu podlistku. Že ShafteBburv pravi: the ridicule is the test of thrut. Da sem včasi se povspel do ironije in celo sarkazma, zahtevalo je to dotično gradivo. Da je to vsakrat posebno globoko zbodlo našega učenega Šukljeja, kriv temu pač ni podlistkar, temveč krive so dotične hibe, katere sem hotel bičati. Ravnal sem se po Horaciji — vertere seria ludo, gotovo pa nesem nikdar prestopal one meje, katero isti Rimljan zaznamuje z besedami: Hae nugae seria ducent in mala. Ko bi prof. Šuklje ne bil toliko zloben, Bklepal bi bil iz rečenega svojega očitanja dosledno, da moji podlistki nemajo ničesa opraviti z zgodovino, po takem se tudi ae smejo in ne morejo meriti z zgodovinskim metrom. Naš učenjak gotovo dobro pozna ono Lucijanovo razpravo (lito; oV. auvvpofciv), v katerej grški pisatelj naravnost pravi, ,,ila se le modrijanu spodobi spisovati zgodovino" (w? iaovoj iv tu go^m 77p£7:oi tcTopiav ■ kmalu pridružili tej zvezi tudi Črna gora iu Grška, in prijatelj take zveze je baje angleški ministerski predsednik Glad-stone. Petrogradski dopisnik „Germanie," meni, da najnovejša sprememba ruske vnanje politike po-menja poraz ruske reakcijonarne stranke, katere vodje so Tolstoj, Pobedonošev in Katkov, in frau-cosko-ruske stranke, k katerej pripadata Ignatjev in Miljutin. Nemško-ruska stranka je pa dobila več upliva. Vodje te stranke so minister Giers, Šuvalov in Orlov. Velika kne*a Mihael in Vladimir simpati-/u j "t a z rusko-nemško, velika kneza Konstantin in Nikolaj pa s francosko rusko stranko. — Petrograd-Bki dopisnik oficijoznega liska ruske vlade „Nordau piše, da ni res, da bi bil Černjajev izdelal kak načrt za zavojevanje Indije in zaradi tega p**l v carsko nemilost. Odpoklican je iz Turkestana s^mo zato, da se udeleži važnih državnih del, kjer jo treba njegovih strokovnih znanostij. Tako Bedaj posebna komisija izdeluje nov organizacijski statut za Tuikestm, in baš Černj'ijev je najbolj izveden z razmerami tega kraja. Tempsu se javlja iz Ha-Noi-ja 3.marca: Jinanski podkralj prodira proti Hong-Hoa-ji, da bode oviral Francoze pri napadu na Bac-Niuh. Kitajci hočejo tudi zasesti Sgntsv. Anamitske čete se klatijo po Nin-Binhu. i Štiri vohune, katerim je bilo naročeno zažgati Bac-Ninh, so Francozje prijeli. Bac-Ninti je utrjen z dvema nasipoma, 24 forti, s bale-rijumi in in jarki, po katerih je napeljana voda. Kdaj, da napadejo Francozi Bac-Ninh, je še tajnost. V aiifrlesltcj spodnjej zbornici objavil je polkovnik Humlev, da bode pri posvetovanji o dostavnem kreditu za egijitovsko ekspedicijo stavil predlog, da naj zbornica prej ne dovoli, kredita dokler vlada točno in obširno ne pojasni svoje egiptovske politike. — Mauners objavil je, da bode pri drugem branji volilne reforme predlagal: Zbornica odloži posvetovanje o voliluej reformi, dokler vlada ne predloži celega načrta, kako hoče izpremeniti narodno zastopstvo. Dopisi. Iz (Gradca 5. marca. [Izv. dop.] 15 let bo, odkar se je na tukajšnjej univerzi stolica za — ta opomba je zopet potrebna po načelih preučenega g. prof. Šukljeja!) Vsak razsodni čitatelj gi pri takem izreku sam v mislih pristavlja vse to, kar je pisatelj z njim hotel pokazati; če se pa kateri izmej čitateljev po takem izreku čuti zadetega, zakrivil tega pač ni podlistkar, ampak zakrivilo je to napačno obnašanje iu delovanje dotičnega čitatelja. Še bolj nespametno pa je, „Narodovemu" podlistkarju očitati prilizovanje proti prof. Stritarju in jezikoslovcu in pisatelju Levstiku. Prvič je to oCitanje g. Šuklje prav iz trte izvil, ker v podlistkih se nikjer ne nahaja tako prisiljeno hvalisanje. Kar je podlistkar govoril o nekdanjem dunajskem „Zvonu", govoril je vse resnobno in resnici popolnem primerno; jednako je govoril tudi o nekdanjem političnem listu »Napreji" govoril tako, kot je sam „Ljubljanski Zvon" t. j. sam Levstik o „Napreji" pisal. Podlistkar je govoril le neovrgljivo resnico. Najbrž je prof. Šuklje v svojej zlobi pričakoval, da bodem tudi pri teh kaj grajal. Kako bi bil mogel objektivni podlistkar zapisati le jedno žal besedo, ko ni imel ničesa grajati. Isto velja o Stritarjevih Dunajskih sonetih, katerih dve kitici ali tri je v podlistkih navedel. (Dalje pri h.) slavistiko ustanovila. Prvi, ki je to stolico zasedel in jo Se ima, je g. prof. Krek. V njegovi Soli se je že tudi izobrazila marsikatera izvrstna moč za slavistiko. Po mojem mnenji bi se dalo pa še veliko več doseči, ko bi se ustanovil seminar za slavistiko. Taki seminarji obstoje na tukajšnjej univerzi za vse stroke, za germanistiko, za filologijo, za zgodovino itd. Uprava teh seminarjev pa je ta, da ima vsak tak zavod 4—6 udov in vsak ud mora v semestru jedno nalogo narediti- Te naloge so prav koristne in imajo posebno na Nemškem tak pomen, da Re tudi tiskati dajo. Udje teh seminarjev se pa od vlade tudi gmotno podpirajo, kajti za nje so stipendije po 60 gld. na leto sistemizovane. S tem denarjem si ubogi dijaki lahko najpotrebnejše knjige kupujejo. Ali zn. slavistiko ni uobenpga tacega seminarja ne v Beči, ue v Gradci. Beški slavisti so si se ve da pomagali. Ustanovili so namreč društvo Blavistov, v katerem se raznovrstna vprašanja razpravljajo in se k znanstvenemu delovanju spodbujajo. Drugače pa se godi Graškim slavistom. Tukaj bi bil seminar za slavistiko silno potreben, posebno če pomislimo, koliko je še na tem polji ledine orati. Kako lepo in koristno bi bilo. ako bi seminar 4—6 udov imel, od katerih bi vsak koncem semestra svoje delo oddal. Gg. profesorji bi se ve da ta dela pregledati in kritikovati morali. Merodajnim gospodom dam tedaj vprašanje na pretebtavanje, ali bi ne bilo mogoče, da bi se na Beškem in Graškem vseučilišči ustanovila seminarja za slavistiko. — n. Iz Sevnice 5. marca. [Izv. dop.J Post tot discrimina rerum so zdaj volitve za naš okrajni zastop vender le razpisane, in sicer za veliko posestvo na 11., za trge na 12. in za kmetsko skupino na 14. marca. — Že februvarja je dosedanjemu zastopu čas dotekel, za tega delj se je mnogo ugibalo, za kaj se je vohtev zavlekla. Še le zdaj smo prišli tej uganki na konec. Vzrok zakesneuju volitev so bile reklamacije in pritožbe. Predno Vam to volitveno zadevo popišem, moram v pojasnenje opomniti, da dosedanji okrajni zastop po večini ni nemškutnrsk, a načelnik mu je bil gosp. Smrekar, najzdatnejši podpornik tukajšnje iole, „nemškega Schulverein-a". Nemškutarjem je bilo do tega, dozdanjega načelnika še za naprej obdržati, če tudi jim večine v zastopu ni bilo upati. Za tega delj je bilo treba nemškutarjem v oddelku velikega posestva zmagati, drugej jim itak do zmage niti misliti ni. Potem bi se dal, vsaj tako so računali, jeden ali drugi tudi od naše strani za gosp. Smreker-ja, ki je še jedini [iz nasprotnega tabora, da' ima pri prebivalstvu vender še kaj veljave, pregovoriti in pridobiti. In v istini pivi volilni imenik bil je za slovensko stranko tako neugodno sestavljen, da bi ne bilo moči zmagati. Vsled reklamacij od naše strani pa smo prišli mi na konja. Lehko je misliti, kako je bila tukajšnja „deutsche Wacht au der Save" (tako se namreč naši nemškutarčki sam: imenujejo) — nemilo iznenađena, ko je novi volilni imenik dobil čisto drug obraz. To Vam je bila „Beunruhiguug" mej nem-Škutarji, pa samo za sedeže v okrajnem zastopu, zatorej menda ne bo interpelacije v državnem zboru. Ko so nemškutarji sprevideli „po čem je vraga fent" pričeli so oni svojo akcijo. Spustili so v areno svojega starega, najljutejšega risa, urteutonskega Kautschischa. To Vara je pravi nemški tiger, ki se kar jezi, če kaj o Slovencih sliši. Ta je najgro-zovitejši bojevnik že imenovane „deutsche Wacht an der Save". Slovensko občinstvo pozna tega orjaka iz „Škrata", kako je namreč z žandarji vstaviti hotel vlak in kako je na nov in zviti način namreč na loj vole prodal, samo da je bi pri tej priliki malo „pre-kunšten", kar ni vselej dobro. — Tedaj ta, ki mimogrede povedano, pozna vse postave od kraja do konca in še nekaj več, se je spustil v boj. A kakor je ljut in zvit, prišel je vender prepozno. Teden pozueje, ko je obrok za reklamacije in pritožbe protekel, sprožil je svojo strašansko reklamacijo, kajti če se tak grozni mogotec na noge postavi in zobe pokaže, to ni kar si bodi! Njemu se ni treba niti zmeniti za postavne obroke, če se on gane, mora vse kar Btrepetati pred njim. Ko ga je pa prva instanca vender le zavrnila, postavil se je še ljutejše na noge, kar goro bi bil prevalil! Pa še ni šlo! Celo sicer tudi nemško namestništvo v Gradci mu je dalo tisti pouk, kakor po „Škratu" tudi nekdanji nemški deželni odbor kranjski namreč : da, kakor tud! Kautschitsch (nemajte ga za boga pisati Kaučič, pride drugače nad Vas v Ljubljano !) grozno veliko §§. pozna, vseh pa vender ne. — In tako je ostal volilni imenik, če tudi ne po volji grozne „deutsche Wacht an der Save". Zatega voljo ni dvoma, da bojo Slovenci v vseh skupinah zmagali, razven nepopačeno nemškega Reichenburga, ki voli dva trda nemška zastopnika, jeden od teb dveh bo baje Velikonemec župan Potre, ki je res ves potrt. Pri teh volitvah bo padla zadnja nemška posadka, potem se bo gotovo tudi imenovana „deutsche Wacht an der Save" malo navzgor menda do Zidanega mostu pomaknila, kjer so si naši Nemci, ko so vodstvo tukajšnje kmetijske poddružnice zgubili, svojo posebno poddružnico ustanovili. Zdaj si bodo neki tudi posebno „banko", posebno občino, posebni okrajni zastop in menda tudi posebno soinijo nuii;l sonst noch wasu, postavili. Oni bi še namreč radi ostali v svojih častnih službah, pa tako bojo dostojanstveniki „in partibus". Te volitve bodo tudi nepovoljne za navadno znajdenega „velikega" nemškega politikarja dra. Auperer-ja. Ta gospod je v nekem govoru pred učeno Dunajsko gospodo naše narodno prizadevanje in naš jezik grdil in mej drugim tudi trd>l, da pri nas na slovenskem Štajerskem pravih kmetov več ni, da narodna stranka pri ljudstvu nema zaslombe itd. No in zdaj ga izbucnejo baš kmetski veleposestniki iz okrajnega zastopa. To je za tako velikega nemškega proroka dvojnu šiba. — Pa vsekdar ta nemški prerok ni bil tako „velik", kajti iz Trsta od navtične akademije, kjer je svoje dni bil profesor, ni veličastno slovo vzel. — Zdaj pa je mož — denarne žene in grajščukinje, pa ne misli rad na prejšnjo svojo dobo. — Ako se bo ta „veliki" na-tionalekonom in „govornik* še dalje z nami bavil in naše razmere nemški gospođi še dalje razkladal, nas bo vezala hvaležnost, da se njegov „slavniu životopis obširneje opiše in bo treba tudi v tisto dobo njegovega „slavnega" delovanja poseči, ko je še kot profesor na imenovani akademiji fizikalni institut in aparate oskrboval, kajti tista njegova doba je še nekoliko „ temna". Dakle gospod profesor pri „Fi-lipih" se vidimo zopet. Iz Ribnice 4. marca. [Izv. dop.J Neusmiljena smrt izbrala si je 3. marca t. I. ob 5. uri popo-ludne v žrtev mlado učiteljsko moč, in v vsacem oziru izboren in nadarjen talent — tam na Robu pii Velicih Laščah. Ob omenjenem Času izdihnil je mlado svojo dušo Edvard Raktelj, 22 letni mladenič, učitelj na Robu, in sin občeznanega nadučitelja in vodje na štirirazrednej ljudskej šoli v Ribnici g. Jos. Raktelj-a. Po kratkotrajnoj bolesti — zapustil je ta Bvet v bridko žalost svojim skrbnim roditeljem, — hvaležni sin, in slehernemu, ki je ž njim občeval kedaj in ga poznal, — užalilo se je in bode srce nad izgubo tolikanj cenjenega prijatelja! Naroduo učitelj-stvo zgubi v pokojnem — blažega kolego, šola vseskozi izvrstno moč. Zemlja lahka naj ga krije! Blag ohranjen mu spomin! S. Domače stvari. — (Komisija za zidanje nove vojašnice) iz im--ulih zustopnikov, vojaških iu vladnih oblastev sestavljena, pričela je zopet danes svoje delovanje, da popravi načite za novo vojašnico po željah vojnega ministerstvn. — (Šola za lesno obrt v Kočevji.) V kouečnej seji osredue komisije za obrtne nauke na Dunaji so 28. dne februvarja vsled govora grofa Attemsa odobrili predlog, veleč, da se ima strokovnjaški preiskavati, kaj bi bilo z ustanovitvijo šole za lesno obrt v Kočevji. — Upamo, da bodo preiskovalci strokovnjaki prišli na kak bolj pripraven kraj za obrtno učilnico, nego je Kočevje. — (Gosp. "VVallace Maikenzie) dobil je pretekli teden nujni poziv v Carigrad. Moral je tedaj svoje potovanje po Bosni pretrgati. — (Društvo za varstvo lova) hote ustanoviti kranjski lovci. Včeraj so imeli Ljubljanski lovci v ta namen mnogobrojno obiskan shod „pri Ferlincu". Izvolil ae je odsek, da Bestavi pravila. — (Preložena porotna obravnava.) Včeraj je bil zatožen Janez Alijaučič s Suhe pri Tržiči hudodelstva teake telesne poškodbe. Pri nekem tepeži mej fanti skakal je po že na tleh ležečem Antonu Mežnarcu in mu zdrobil kost leve noge tako, da je zdaj Mežnarec šepav in hodi po bergljah. Tej trditvi Mežnaroevej pa odločno ugovarja zato-ženec in trdi, da v temi Mežnarec onega ni spoznal, ki ga je tako poškodoval. Priči Jože Zupan in Janez Alijančič bosta dokazala, da je Mežnarcu France Zupan nogo zdrobil. Na predlog zagovornika dra. Ahazhizha sklene sodišče, da se ima denašnja obravnava pretrgati in razpisati druga, h katerej se povabiti od zatoženca navedeni novi priči. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri obravnavi dne 4. t. m. bilo je zopet hudodelstvo uboja na dnevnem redu. Zatožen je bil mladi, doslej pošteni in priden kmetski fant Jurij Rožnik od sv. Katarine pri Dobravi. Fantje iz Hrušice in od sv. Katarine že nekaj časa neso prijatelji in žugalo se je sem ter tja, da njim bodo že pokazali. Na an-geljsko nedeljo, dne 2. septembra 1883, šli so trije fantje od sv. Katarine na čelu jim Lovro Bezlaj, gledat, bodo Ii prišli fantje iz Krušice k maši na Dobravo. Res je prišlo deset Hruščanov. Takoj na potu prične se boj, katerega so prouzročili fantje od av. Katarine pod vodstvom Lovro Bezlaja, ki je bil posebno vojevit in je mahal z železno iglo po po IIrušev8kih fantih. Slednjič ga je nadmoč mno-gobrojnejših fantov iz Hrušice le ugnala in ves stepen in onemogel zgrudil se je na tla, krvaveč na glavi. Ko je že na tleh ležal in si neprijetno stanje hotel kolikor toliko olajšati, da bi bolje ležal pride zatoženi Rožnik udari Bezlaja najprvo s kolom dvakrat po nogah in, ko Bezlaj dvigne glavo, še po glavi, da mu je odmah iz ušes zavrela kri, 8. septembra 1883 je Bezlaj vsled prizadete rane umrl, kajti otrpneli so mu možgani. Zatoženi ne taji hudodelstva, a se ne more spominjati, kako je bilo, ker je bil pijan. Zagovornik zatoženca dr. Abazhizh uasvetuje dodatuo vprašanje, glaseče se na hudodelstvo teške telesne poškodbe, ker se natanko ne ve, je li Bezlaj vsled rane, prizadete mu po zatoženem Roznik-u umrl, kajti teplo ga je vseh deset fantov. Sodišče pa nasvet zagovornika ne odobri. Porotniki so vprašanje krivde potrdili in Jurij Rožnik bil je obsojen na pet let poojstrene teške ječe. Obravnava vršila se je danes popolnem slovenski- Državnega pravduika zastopnik g. Pajek, zagovornik dr. Abazhizh iu predsednik sodišča g. Ludovik Ravni h ar, govorili so vsi slovenski, tudi I resume bil je slovenski. — (Četvorčeke) porodila je žena nekega j čevljarskega pomočnika v Peklu pri Poljčanah, namreč tri dekline in jednega dečka. Trije otroci i ao še živi v nemalo skrb ubornih roditeljev. Tako , poročajo nemški listi. — (Razpisano je mesto) učitelja za la-j tinščino in grščino na državnem gimnaziji v Pazinu j z nemškim ufinirn jezikom. Kompetenti morajo biti ; vešči tudi propedevtike ali pa nemščine vsaj za spodnjo gimuazijo, kakor tudi hrvatskega in italijanskega jezika. Prošnje do 15. aprila t. 1. na pred-seduištvo c. kr. dež. šolskega sveta v Trstu. — (Razpisana je služba) učitelja in ob jednem vodje na jednorazrednici v Grahovem. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do meseca dnij na okrajni šolski svet v Logatci. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 6. marca. Budgetni odsek sklenil je včeraj naslednjo resolucijo: Vlada se pozivlje, da na državnih gimnazijah v Gorici, Pazinu, Mariboru in Celji take uredbe ukrene, da se bodo italijanski, slovenski, oziroma hrvatski učenci, ki obiskujejo imenovane učne zavode, v spodnjih razredih pri primernej gojitvi nemškega jezika, poučevali v maternem jeziku. Dunaj 6, marca. Gosposka zbornica sklenila je skoro jednoglasno, da se izjemne naredbe priznajo opravičenimi. Pariz 6. marca. Govori se, da je redarstvo našlo pismo iz Amerike, iz katerega je povzeti, da se namerava na sv. Patrika dan dinamitni atentat v Londonu. Berolin G. marca. Otvorenje državnega zbora. Prestolni govor: Odnošaji z inozemstvom so cesarju povod visokemu zadovoljstvu, posebno, ako se nazaj ozre na bojazni in domnevanja, v katerih se je po novej osnovi Nemčije dvojilo o miroljubivem značaji njegove poli-. tike. Jednaka miroljubiva mišljenja, kateriini so prošinj ene prijateljske nam sosedne vlasti, delajo mej njimi in mej nami solidarnost, da se sme po človeškej previdnosti sklepati, da se ohrani mir ne samo za Nemčijo. Utr j en je podedovanega prijateljstva, ki veže Nemčijo in njene vladarje s sosednimi vladarskimi dvori, vzpre- jem cesarjeviča v Italiji in v Španiji je dokaz, da se z nemškega naroda dostojanstvom strinja vladarjev in narodov zaupanje v našo politiko. Cesar pričakuje, da se onrani to zaa-panje in mir Nemčiji z božjo pomočjo. Carigrad 6. marca. Porta ponovila je pooblastila Photiades-paše, kot guvernerja na Kreti. Kajira 6. marca. Graham včeraj v Suakim dospel. Osman Digma nastanil se je blizu Andlen-a, 17 milj od Suakima proti zapadu. V;i iiio> «\js«» vesti. Presvitli cesar poklonil je redarjem, ki so lovili anarhista Kamererja in bili pri tem ranjeni, 400 gld. Za jutri so bili delavci in mali obrtniki sklicali shod v okraj Favoriten. Dotična oblast prepovedala je ta shod. Francoski poslanik v Londonu, Tissot, je nevarno obolel. Angleška spodnja zbornica zavrgla je v drugem branji z 235 proti 72 glasom po Parnellovcih predlagani zakon, da se prenaredi irski deželni red. V Utiki, v državi Novi York, nastal je velik požar, ki je uničil vse večje trgovske hiše in poslopje banke. Škode nad jeden milijon dolarjev. Profesor Rohling, poznat po svojih polemikah proti zidom, odpovedal se je svoje j službi kot profesor bogoslovja na vseučilišči v Pragi in prevzel jednako mesto na vseučilišči v Mfinstru. Razne vesti. * (Gledališčne vlake) s pravili so Čehi na dan in v vsakem listu je že govor o tem ali onem vlaku, ki pripelje gostov v novo češko gledališče. Najoriginalneji vlak pa se snuje sedaj. V Chicagu bivajoči Čehi sestavili so poseben oabor, ki ima prirediti poseben vlak in poseben parobrod za obisk narodnega gledališča v Pragi. S tem vlakom in parobrodom pripeljejo se Čehi iz daljne Amerike m«ja meseca v Prago, da si ogledajo pouosno stavbo in da si uži jejo par Čeških predstav. * (Na Cetinji) predstavljalo je dobrovoljno gledališčno društvo dvakrat zaporedoma dra. Laza Koštica žaloigro ..Maksim Crnojevič," z najboljim uspehom in pri polnej dvorani. — Tudi v Nikšiči priredilo se je gledališče in ondašnji diletantje predstavljali so „Slobodarko", žaloigro Manojla Djordje-viča Prizrenca. Tudi v Nikšiči bili sti dve predstavi. * (Vreme na Ruskem.) Kakor se Moskovskim listom poroča iz Vladivostoka so tam hudi viharji s snegom. Ljudje si ne upajo iz hiš, kajti prigodilo se je, da je že kdo Šel ven, pa zaradi hudega metenja ni mogel več najti vrat in je zmrznil. — V Orlovskej in Črnigovskej guberniji je pa nenavadna toplota. Breze že poganjajo in vijolice cveto. Poslano. Poziv! Kakor nam je znano, je v minolem letu slav. Ljubljanski mestni zbor odpravil naslov „podučitelju, ter ob jednem našim sodrugom tudi plačo povišal, kar jim gotovo vsi iz srca privoščimo. — Tovariši! M; i i ne bi bilo primerno, da bi se tudi nam naše trudapolno in slabo stanje — osobito v manjših mestih in trgih na deželi — kaj zboljšalo? Nemarno li isti težavni posel in isto sposobnost, kakor naši kolegi v glavnem mestu V Poleg majhne službice nemaš nikakeršnib dohodkov in po vrhu treba ti je še drago stanovanje plačevati. Kdor misli, da se po malih mestecih in trgih, kakor so: Krško, Postojina, Senožeče, Kamnik itd., ceneje in bolje živi, kakor v glavnem mestu, se jako motil Iz lastne skušnje mi je znano, da se v Ljubljani živež in obleka ceneje kupi, kot v naštetih krajih. Tu še včasih za drag denar ne moreš dobiti, česar bi rad. Stanovanje v malem mestu je tudi večkrat ravno tako drago, kakor v Ljubljani. Zraven tega pa je treba še otroke v večja mesta v šolo pošiljati. Ljubljanski učitelji si tudi lahko še s postranskim zaslužkom Bvoje stanje zboljšajo; mej tem, ko je učitelj v malem mestu večjidel le navezan na svojo pičlo plačo. Dragi sotrudniki! Do Vas tedaj stavim sledečo prošnjo: V teku letošnjega leta naj se povsodi pri učiteljskih okrajnih skupščinah napravijo „peticije" na slav. deželni zbor in deželni šolski svet, v katerih naj se temeljito navedejo razlogi, zakaj da bi se nam učiteljem, službujočim po mestih in trgih, dovolila v novcih primerna odškodnina za stanovanje, ali pa preskrbelo prosto naturalno stanovanje. Kar Bosednji štajerski tovariši že več let uživajo, menim, tudi mi zaslutimo ! Tedaj kolegi. besedo o pravem času in na praven mestu, vsaj je znano, da avet na prošnji stoji! Na Krškem, v 4. dan marca 1884. J. Ravnikar, učitelj. Umrli so v I Juhi j.tiii: 28. februvarja: Marija Miiller, postrežkinja, 77 let, Frančiškanske ulice st. 6, za plačnico. 1. marca: Marija Pavčič, perica, 74 let, Kravja dolina st. 11, za oslabljenjem. 2. marca: Jakob Kraftovic, delavec, zdaj kaznenec, 50 let, Ulice na grad St. 12, za zalitjem krvi v možgane. — Rafaela Petač, delavčeva hči, 2 leti, Poljanska cesta št. 18, za vnetjem pluč. — Apolonija Rutar, uradnega sluge zena, 49 let, Križevniike ulice Št. 9, za vnetjem pluč. 4. marca: Fran Ciber, kajžarjev sin, 2J/, leta, Havpt-manca št. 5, za vnetjem sapnika. — Janez Šukovic, magi-stratni uradni sluga, 34 let, Sv. Florijana ulice št. 32, za otrpnenjem možganov. — Marija Porenta, mesarjeva hči, 8 '/■ leta, Poljanska cesta št. 18, za vnetjem možganske kožice. V deželnej bolnici: 28. februvarja: Ana Turk, dekla, 40 let, za rakom v trebuhu. 29. februvarja: Marija Cotman, gostija, 72 let, za plačnico. 1. marca: Miha Delost, sirota, 14 let, za vročinsko boleznijo. — Marija Kunstel, gostija, 76 let, za plučnico. — Katra Potrata, šivilja, 38 let, za jetiko. — Gregor Povše, dninar, 40 let, za srčno vodenico. 2. marca: Janez Vodnik, dninar, 33 let, za jetiko. — Franca Maver, delavka, 25 let, za jetiko. — Lorenc Zano-škar, kaj žar, 72 let, za plučnico. 3. marca: Matevž Strgar, delavec, 63 let, za plučnico. Meteorologično poročilo. a Q ć'aa opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mokrili* v min. 5. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74106 m, 74036 mM,. 73950 mm. + 1-4" C + 5 4" U -i- 0-8° C si. szh. si. vzh. si. szh. obl. obl. d. j as. 0-00 mu. Srednja temperatura f- 2-5°, jednaka normalu DD-CLZiSLJsls^ "borza, dne 6. marca 1.1. (Izvirno tolejrrafično poročilo.; Papirna renta .... ..... 79 grl d. Srebrna rent* .... . . . 80 , Zlata renta.......... 102 . 5°/0 marona renta......... 95 , Akcije narodne bank ...... 845 „ Kreditne akcije...... . . 321 „ London . ..... 121 „ Srebro.......... — „ Napol. . ......... D „ (J. kr. cekini . ..... . . 5 „ N't'11) S\i t HI M F U ti! r 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 123 " Državne Brečke iz 1. 1S64. 100 gld. 169 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . 102 . Ogrska zlata renta 6°/0...... 121 „ At>l Q1 n i» s . . . . z/X „ „ papima renta 5%..... 88 , 5°/„ štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . . 104 „ Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld, 116 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/./ 0 zlati zast. listi . 120 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 106 „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 » Kreditne srečke......100 gld. 174 B Rudolfove srečke .... 10 „ 20 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 117 „ Tramuaway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 233 , 75 90 05 40 75 45 60 V, 71 20 25 75 15 85 05 60 25 75 60 65 50 80 kr. Ha Turjaškem t rj; ti št. * točijo se Biseljska vina liter po 4S In 33 kr. Tudi se tu dobč (146^1) kranjske klobase in suho svinjsko meso. 5000 1 (788—22) ostankov s ti k« a (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošiljapo poštnem povzetji, ostanek po5gl. K«. Storch v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se mor« tamenjati. Obleka na obroke!! DUVAJ, (98-8) Mariahillerstrasse 25. Obleka za gospode. Obleka za dame. Ogrtači, Pomladanska obleka, spomladanska obleka, dežni plašči, salonska obleka itd. j ženska ogrinjala itd. Modno, reelno, osno prodaja tudi t provincije na meseeii« obroke že dolgo let obstoječa in sloveča prodajalni<»» narejene moftlce ln ženske obleke M. W0LF, DUNAJ, ~VX., Maiicih.ilfer.otra = co 2 E5. Natančneje vsakemu naročevalcn pismeno. Št. 1516. Razpis (134—2) Našel. „CBacza, Ogersko. Gospodu Rich. Brandt-u, lekarju „v Cirihu. Vaše blagorodje! S tem si dovoljujem izreči „svojo izjavo. Ltmsko leto čital sem v nekem ogerskem „listu o Rich. Brandt-ovih švicarskih pilah. Ker vsak „trpeći skuša olajšati svoje bolečine, sem tudi jaz poskusil in naročil sem take pile iz lekarne gospoda Jos. „TorOka v Pešti. Tisočerna hvala Vam, te pile so jako „dobro poinsijTjiIe in jako olajšale mojo bolesti v crevah „in želodci. Z velespoštovanjem Fran Szikara, trgovec." Švicarske pile dobč se v vseh lekarnah, škatljica velja 70 kr. (653) službe II. nadpaznika v deželnej prisilne j delavnici v Ljubljani. V priailnej delavnici v Ljubljani se bode oddala služba II. nadpaznika z letno plačo 400 gld., z uradno obleko in stanovanjem v delavn ci in z deputatom 6 sežnjev drv in 12 funtov s ver ter vsaki dan 1 Vi funta kruba. — V slučaji podelitve te službe komu izmej paznikov I. razreda se bode oddala služba paznika I. razreda z letno plačo 3G0 gld. in s po.itranskimi zgoraj omenjenimi užitki; ko bi prišel kdo izmej paznikov II. razreda za paznika I. razreda, se bode pa oddala tudi služba paznika II. razreda z letno plaćo 300 gld., s službeno obleko in stanovanjem v delavnici in z 1 1ji funta kruba na dan. Prošnjiki za to službo naj svoje (za službo II. nadpaznika lastnoročno pisane) prošnje z dokazi starosti, stanu, trdnega zdravja in krepke postave, neomadeževanega življenja (prilično tudi znanja kakega rokodelstva) in popolne zmožnosti slovenskega in nemškega jezika (zmožnost laškega jezika daje prednost) in z nostavkom, ali so z uradDiki ali služabniki prisilne delavnice v rodu ali svaštvu. izroče (in sicer kdor more osobno) do 31. marca 1SS4. 1. upravništvu deželne prisilne delavnice. Od deželnega odbora kranjskega. s 5» -i / I »S I«! I s= ■* — HS — " m "t = I Slf Z I 2 a P N o o- d. - w *a » H £ 3 S. o «5 •• I ■z. o* P B. C * CM 1 o S s pr CD S: s co 5. 5 CD RolJSi od vsoh podobuih izdnlkov, iićmajo to pastiljo nič afiOillJIvff/a v selil; tntjuajir*nejr ne rtihiji, zu]>or bolezui v f u iti se wior« tloltro, tla kito ne .t„hi slnhef/a, nenpliv- <-—ZSjP*^ neffa ali celo *koun»ji: Apotheke ,,«uui lieiliKen Iieopold<( doB I»li. Keusteiu, Mudi, Kcke der Pluiiken- uud s,,i,;-,»-im»s>o. Za 1 gld. 15 kr. pošljemo franko jeden zavitek. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".