v
r
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna	.	.	K	4'—
poluletna	.	.	„	2'—
četrtletna	.	.	„	1*—
Posamezna	št.	„	0'10
Št. 23.
V Ljubljani, dne 5. maja 1911.
Leto VI.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Od zdaj naprej se zaključi uredništvo »Naše Moči« zaradi tehničnih razmer vsako sredo dopoldne. Vse naše sotrudnike in dopisnike zato naprošamo, naj vpošljejo vse »Naši Moči« namenjene članke in dopise tako, da jih dobi uredništvo že v sredo z jutranjo pošto. Če pride kaj v sredo popoldne, se bo moralo odložiti. »Našo Moč« smo tudi ta teden zaključili v sredo opoldne, zato pridejo pozneje došli dopisi v list bodoči teden. Prosimo tudi vse dopisnike, naj pišejo le na eni strani papirja, druga stran se naj pa pusti prazna.
Dr, Fr. Dolšak.
Zdravstveni pogovori.
IV.
Ker smo v prejšnjih številkah govorili o zdravilih in zdravnikih, se spodobi, da se spomnimo tudi bolnikov. Saj velja njim naše sočutje in pomoč in radi njih je Bog ustvaril »zdravila in zdravnika«, kakor se bere v sv. pismu, ne pa narobe. O bolnikih in njili bolečinah l)i so dale pisati nošitevilne knjige; nas zanimajo za sedaj le nekatera socialno važna vprašanja s posebnim ozirom na delavske stanove. Tekom or-dinacijske ure se zglasi pri delavskem zdravniku množica ljudi, in vsak izmed njih trdi, da je bolan. To se končno tudi vsakemu lahko verjame, kajti brez telesne hibe je le malokdo. Gre le za to, ali je dclo-zmožen ali ne. To je važno za blagajniškega zdravnika, blagajno in delavca samega; delavec, bolan in za delo nesposoben, je gmotno oškodovan, ker bolniška podpora ne dosega rednega dnevnega zaslužka. Ako pravi zdravnik, da nisi sposoben za delo, ga ubogaj in ostani doma, tudi če imaš manjše dohodke. 1 o so jasni slučaji, o katerih je vsaka daljša govorica odveč Prav pogosto pa sem imel priliko opazovati, da v resnici bolni, resno bolni delavci niso pravočasno se zglasili pri zdravniku in so se silili z delom, dokler jim zadnja mišica ni opešala. Videl sem delavce še pri delu, ko jim je pljučnica bila že v razvoju ali ko jim je vročinska bolezen že žarila kri. To so močne trdne nature, vajene trpljenja in
bolečin; skrb za vsakdanji kruh, sebi in svoji rodbini, jih vzpodbuja do skrajne meje. Vprašanje pa je, Če je to pametno. Skušnja uči, da ne. Pri vseh težkih boleznih, zlasti pri onih, kjer ima bolnik vročino, veleva neizprosni zakon narave, da imej bolno telo počitek, in sicer že od prvega početka bolezni. Kakor se zviša toplota telesa, spada bolnik v posteljo. Po čem pa se to pozna. Največkrat jame človeka mraziti, kakor bi ga polival s hladno vodo po hrbtu in udih, zebe ga, tudi če sedi po zimi v zakurjeni sobi, ali če ga po leti obseva vroče solnce; kadar se pojavijo taka mrzlična znamenja, svetujem vsakemu, da nemudoma zapusti delavnico in si poišče zdravniško pomoč. Mogoče je, da bo mrzlica prihodnji dan že ponehala; tem bolje; očitati si pa ni treba, da si bil mehkužen in strahopeten; morda je uprav to ti pomagalo, ker si šel takoj v posteljo.
K znamenjem mrzlice prištevam še to, da se človek sploh vsega slabo počuti; udi so kakor stepeni, glava težka in boleča, tek do jedi zelo neznaten, usta suha, čelo vroče in mrazenje se česfo menja z občutkom vročine. To so začetni znaki cele vrste več ali manj opasnili bolezni; tako se lahko začenjajo akutna vnetja v sopilih, pljučnica, želodčna mrzlica, šen, akutni sklepni revmatizem, vnetja v vratu, razne gnojitve in prisadi, kužne bolezni itd. Marsikdo misli, da bode mrzlico pregnal z delom, ali celo s pijačo; takih zmotnih poskusov ne svetujem nikomur, ker se lahko silno maščujejo.
Poleg takih bolezni, ki so združene z mrzlico in s preje popisanimi znamenji, ki opozarjajo na pretečo nevarnost, so še druge bolezni brez mrzlice in vročine. Tudi v takih slučajih ti večkrat splošni telesni počil tek pove, da nisi za delo. Včasih pa se nevarna bolezen začne s tako neznatnimi začetki, da še prav z lahkoto opravljaš svojo službo, in vendar bi bilo bolje, če bi prenehal. Vsekako se je takoj posvetovati z zdravnikom, kakor hitro opaziš kako nerodnost v svojem zdravju, zlasti ako hitro sama po sebi ne mine.
Ali se pa ni že zgodilo, da se je od strani zdravnika k delu silil delavec, ki je bil za delo nezmožen? Resnica je, da so se taki obžalovanja vredni slučaji res pripetili; resnica pa je tudi, da so take zmote vedno red-
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Flavt, ničesar se ne boj,« reče Avel, ko vidi, da pomišlja prijatelj; »to so naši prijatelji, iki so se 0teli smrti in razdejanja sem na kraj miru.«
Sedaj se zavije na stransko pot; svitla luč jim 'zablišči na koncu rova in kmalu dospejo na konec. Nenadoma so v širnem prostoru, kjer gore voščene sveče in plamenice. V sredi stoji oltar z Izveličarjevo podobo, oboje neumetno izrezljano. Za oltarjem stoji ravno tako priprost stol, odličen sedež za poglavarja male čredice; blizu oltarja je kamenit umivalnik z vodo: tu dele sveti krst.
Tudi tu so seveda jako neumetne podobe: sveta Devica, Kristusovo vstajenje, prihod sv. Duha. Te podobe povišujejo vtis svetega dejanja, katero ravno opravlja sivolasi AleJcsandiros, in krog oltarja kleče trume moških, ženskih in otrok.
Avel migne svojima tovarišema, naj pri miru ostaneta tako dolgo, da bo služba bož-
ja pri kraju. Ko pa odstopi Aleksandros od oltarja, vstane tudi zbrana množica, Avel pa stopi v kapelo, prekorači vrste zibranih vernikov, poklekne pred podobo Križanega, da se mu zahvali za srečno rešitev.
Med radostnim sočutjem občine stopi Aleksandros k Avlu; ob svoji roki drži jokajočo Aricijo. »Čast ti, moj sin!« tako mu govori starček. »Lepo je od tebe, ker velja tvoja prva misel Bogu, preden zemska želja in hrepenenje navda tvojo dušo. Zato ti tudi mati božje ljubezni, sveta Devica, po-vračuje pravo vero. Vzemi jo, Aricijo, ljubljeno nevesto; dvakrat imam pravico, da ti jo pridružim, kajti tudi kakor oče ti dam veselega srca svoje dete. Da, neskončna so božja pota: mal košček zlata, ki ga je moja soproga obesila, novorojenemu detetu, mi je pomogel, da sem spoznal svojo hčer, katero mi je vzela strašna zloba.«
Avel prime roko blage neveste; nato jo pelje k vratom, kjer ga pričakujeta Flavt in Metela.
»Tukaj, ljubi prijatelji,« spregovori srečni mladenič, »em vam privedel še dva
kejše. Medicina napreduje v spoznavanju tudi zelo skritih bolezni, tako da z mnogimi tehničnimi pripomočki bolezni zgodaj spozna. Delavski zdravnik se čuti vedno bolj odgovornega napram delavstvu in duh časa je tak, da je vsako dejanje, dobro ali slabo, izpostavljeno javni kritiki. Zato lahko z mirno vestjo trdimo, da so in bodo zdravniške zmote vedno bolj le poedini slučaji in izjeme.
Poleg resnično bolnih in delonezmožnih se pri vsaki bolniški blagajni govori tudi o takozvanih simulantih; to so delozmožni ljudje, ki se delajo bolne, da vlečejo bolniško podporo in lahko postopajo. Gmotno škodujejo blagajnam in svojim stanovskim tovarišem, delajo preglavice zdravnikom, škodujejo pa tudi samim sebi, ker se odvadijo delu in si konečno vtepejo v glavo misel, da so res bolni. Tudi takih bode vedno manj, ker sc jim bo namera na razne načine moderne vede lahko spoznala in preprečila. V sodbi je pa treba biti zdravnikom zelo previden, kajti so tudi živčno in duševno bolni ljudje, sicer brez kake posebne telesne napake, vendar brez vsake volje in veselja do dela Oni občutijo v sebi delonezmož-nost, dasi bi se dalo misliti, da lažejo. Zdravnik mora ‘imeti veliko potrpljenja, prej ko prežene takim bolnikom njih misli in občutke iz glave. Nekateri zdravniki za živčne bolezni so šli v svojih trditvah tako daleč, da so rekli, da pravih simulantov sploh ni. Mi se temu mnenju ne moremo pridružiti, ker vemo, da so in jih poznamo. Splošno zdravstveno načelo za delavce, blagajne in zdravnika pa bodi, to-le: Boljše je, da jih d es e t premilo cenimo glede d e 1 o z m o ž n o s t i, kakor enega samega preostro. Hujše bi bilo, če bi le eden delavec, resnično bolan in za delo nesposoben, se silil ali siljen bil k delu, kakor če deset drugih brez pravega povoda ostane doma.
Kandidati S. L. S. za državnozborske volitve. 1. Mestna občina Ljubljana: se pozneje razglasi. — 2. Sodni okraj 1 j u b -ljanski brez ljubljanske občine: Dr. Iv. Šušteršič, odvetnik v Ljubljani. — 3. Sodni okraj Radovljica, Kranjska gora in Tržič: Josip Pogačnik, posestnik v Pod-
hrezdomačinca v naše zavetje; ona ženska je Metela, ki je žrtvovala svojo ljubezen do mojega prijatelja Flavta, le da bi obvarovala svojega očeta Festula nasledkov zarote. Podala je roko možu, katerega ni ljubila; v tej strašni noči je postala sirota in vdova, še preden so jo prav mogli imenovati soprogo. Sprejmite ju pri nas; njuno srce-je plodovito za seme vzvišenega nauka in rada bodeta sprejela našo vero, ker sem Flavta že pridobil, ko sva bila še v ječi.«
»Z iskrenim veseljem sprejeti hočem vašo vero,« zakliče mladenič in seže prijatelju v besedo; nikar me ne odganjajte! Zdi se mi,« povzame nato besedo, ko se umiri, »kakor ibi bil že v sanjah videl podobo Križanega, kakor bi mi bil krotek glas pripovedoval o njegovem trpljenju, o njegovi božji naravi. Ne zametuj me, častitljivi Aleksandros, o tebi pravil mi je Avel mnogo-krati! Tudi tvoj obraz mi ni tuj; s sladko milobo se mi polni srce, ako zrem v tvoje obličje.«
Aleksandros poda roko njemu in Me-teli.	(Dalje	prihodnjič.)
nartu. — 4. Sodna okraja K r a n j in Škofja Loka: Franc Demšar, posestnik na Češnjici. — 5. Sodna okraja Kamnik in Br-d o: Dr. Jan. Ev. Krek, profesor v Ljubljani.
- 6. Sodni okraji Vrhnika, Logatec, I d r i j a in C i r k n i c a: Jožef Gostinčar, posestnik v Ljubljani. —	7. Sodni okraji
Postojna, Senožeče, Ilirska B i -s t r i c a , Vipava in Lož: Dr. Ignacij Žitnik, stolni kanonik v Ljubljani. — 8. Sodni okraji Litija, Višnjago ra in Rade č e:	Franc Povše, komerc. svetnik v
Ljubljani. —- 9. Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebil j c: Janez Hladnik, župnik v Trebelnem.
10. Sodni okraji Velike Lašče, R i b n i-c a in Žužemberk brez občine Smuka; nadalje občine Banja Loka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kovčevskem:: Franc Jaklič, nadučitelj v Dobrepoljah. —
11. Sodni okraji Metlika, Novo mesto, brez občin Poljanica in Črmošnjice, Črnomelj, brez občine Planina: Evgen Jarc, profesor v Ljubljani.
Ljubljanska krščansko socialna organizacija.
Deželnozborski kandidat za Ljubljano je dr. Vinko Gregorič, zdravnik v Ljubljani. Mi pozdavljamo to kandidaturo z velikim veseljem, ker je bil dr. Gregoi’ič vedno v naših vrstah, govoril večkrat na delavskih shodih in se vedno za naše delavsko gibanje zavzemal. Upamo, da bodo naši somišljeniki šli z veseljem in vnemo v volivni boj zanj in to timbolj, ker je dr. Gregorič stal ob zibelki slovenlske krščanskosocialne delavske organizacije.
Volivni shod priredi povodom ljubljanskih deželnozborskih volitev S. L. S. v nedeljo, dne 7. maja 1911, ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Na shodu obrazloži svoj program kandidat S. L. S. dr. Vinko Gregorič. — Delavci! Delavke! Agitirajte za obilno udeležbo ob votivnem shodu kandidata soustanovitelji slovenske krščansko-socialno delavske organizacije!
Člani Prometne zveze skupine Ljubljana pozor! V soboto dne 6. maja se vrši redni mesečni sestanek zvečer ob pol 8. uri zvečer v Rokodelskem Domu. Člani se opozarjate, da se udeležite v obilnem številu! — Odbor.
Kdo postane bodoči, ljubljanski župan.
O tem se zdaj veliko govori. Glasilo svobodomiselnih ljubljanskih svinjarjev je iztro-biio, da postane bodoči ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. »Slovenec« je nato omenjal, da pravzaprav dr. Tavčar ne more postati ljubljanski župan, ker še ni tako dolgo, ko je zabavljal proti naši vladarski hiši. Dr. Tavčarju to seveda ni bilo všeč in pustil je pisati v »Narodu«, da njemu ni nič za to, da postane ljubljanski župan in da mu je vseeno, če postane tudi ljubljanski župan Ivan Štefe. Mi verujemo, da dr. Tavčarju ni kdosigavedi kaj za čast postati ljubljanski župan, a cela Ljubljana zna, da hoče postati Tavčarjeva mama ljubljanska županja in dr. Tavčar mora ubogati svojo hudo ženo. Sicer pa dr. Tavčar ne bo kdosigavedi dober župan, kar • sam najbolje zna, ker je grozno komoden človek in bi bil Ivan Štefe stokrat in še večkrat boljši župan kakor dr. Tavčar, ki glede na komod-nost pač lahko tekmuje s prvim ljubljanskim županom, če ga še ne prekaša. Sploh pa mi sodimo, da tisti dr. Tavčar, ki je pustil kot predsednik »Narodne tiskarne« in kot glavni urednik '»Slovenskega Naroda« tako hujskati v svojem listu proti ubogim redovnicam, je glavni krivec, da so bile uboge redovnice opljuvane in zasramovane in zasmehovane -po liberalni sodrgi. Dr. Tavčar je zato soodgovoren in kot lastnik in glavni urednik »Slovenskega Naroda« glavni povzročitelj napadov na uboge nune. Tak človek, ki povzroči take lopovščine, kakršna se je zgodila proti nunam ob ljubljanskih občinskih volitvah, ni sposoben postati ljubljanski župan in načelnik policije. Po dr. Tavčarjevi krivdi opljuvane nune so brezdvobe odprle tudi oči tistih redkih naših ljudi, ki so smatrali Tavčarja za dostojnega nasprotnika, kar pa dr. Tavčar nikdar ni bil, ni in in ne bo.
Novi koritarji na ljubljanskem rotovžu se bodo kmalu pojavili. Znani liberalni mladini hočejo zdaj po ljubljanskih občinskih volitvah spraviti svoje lačenbergerje, ki jih je veliko, h koritom na rotovžu in hočejo
poslati v penzijon celo vrsto starih liberalnih visokih rotovških uradnikov., Njih pravi voditelj, znani Etbin Kristan, dela med mladini na to, da se pošlje v penzijon tisti pesnik Aškerc, ki ga je pred leti sam pri Maliču slavil kot velikega slovenskega pesnika. Sploh se Etbin Kristan, kar je jako značilno, v svojem, »Rdečem Praporju« naravnost ponuja liberalcem kot novopečeni edini rdeči občinski svetnik, kar kaže, kako daleč je že padla jugoslovanska socialna demokracija in njen vodja. Na mesto Aškerčevo naj bi prišel po Etbin Kristanovih načrtih znani slovenski pesnik Oton Zupančič. S temi mladinskimi in Kristanovimi spletkami so v zvezi tudi napadi zadnji čas na svobodomiselnega pesnika rotovškega arhivarja Aškerca, ki ima pač za svobodomiselstvo osobito med mladino žal veliko zaslug. A v penzijon ne nameravajo mladini poslati zgolj Aškerca, marveč še celo vrsto drugih višjih uradnikov. Obsojeni za penzijon so med drugimi magistralni ravnatelj Vončina, magistratni svetnik Sešek, knjigovodja Trdina, policijski svetnik Lavtar in še več drugih magistratnih uradnikov. To so načrti, ki jih obravnavajo zdaj mladini po svojih konventikelnih in po svojih oštarijah. Mogoče, da so to govorice, mogoče pa tudi ne. Vsekakor je pa značilno, da se to sploh govori in so te govorice tudi dober nauk za vodilne kroge Š. L. S., kako da bi bilo prav pomesti med tistimi liberalnimi uradniki kranjskega deželnega odbora, ki se v zahvalo za to, ker jim je S. L. S. zvišala plače, brate in delajo za tisto stranko, ki je povzročila, da imamo v Ljubljani evropski škandal: opljuvane nune!
Bajželj. Dne 1. maja je prišel znani agitator in agent Bajželj k nekemu železničarju na stanovanje v kolizej ravno, ko je bil dotični v najboljšem spanju, ki ga je bil po 24urni službi, ga je zbudil in začel nadlegovati: dajte se na to-polo podpisati, da boste z nami volili ob državno zborskih volitvah. Železničar mu odgovori: jaz ne podpišem, ker jaz bom volil s S. L. S., sedaj ga pa jame gospod agitator obdajati z raznimi izrazi, ali ni vas sram, ko ste železničar, ki niste vredni, da ste železničar, ko volite s tako stranko, katera je take dolge naredila ter ga je z razniriii izrazi psoval. Sicer pa čestitamo liberalcem, da imajo propale birte za agitatorje.
Verovšek ljubitelj bralcev »Slovenca«.
Bilo je petek večer pred volitvijo občinskih volitev, ko je Verovšek vpil po dv.orišču, da kdo bore »Slovenca«, mora ven iti iz stanovanja. In res je stranki odpovedal stanovanje, ki je že 13 let v hiši, zato, ker je naročena na »Slovenca«, le zato, ker je vedel, da dotičnik ni šel liberalcev volit. Tako spoštuje mestni uradnik Verovšek stobodno volitev. Tak sovražnik je tisti plešasti Verovšek, ki je svoj čas, ko je stradal, za denar seveda prav rad ekspidiral klerikalni »Slovenski List«.
Gospodinjska šola v Ljubljani. V torek zvečer se je zaključil prvi tečaj gospodinjske šole, katero je ustanovila S. K. S. Z. za ljubljanska dekleta v prostorih bivšega Alojzijanuma. S. Iv. S. Z. je povabila k za-ključitvi prvega tečaja nekaj prijateljev naše organizacije k mali večerji, katero so dekleta same pripravile in tako pokazale, kaj so se tekom osemtedenskega tečaja naučile. Pri obedu, katerega so se udeležile voditeljice tečaja skupno z dekleti, se je zahvalil gospod podpredsednik L. Smolnikar deželnemu odboru za podporo, s katere pomočjo se je tečaj vršil, nadalje navzočima gg. dr. Iv. Zajcu in profesorju E. Jarcu za njih naklonjenost; posebno pohvalno je omenjal gospe dr. Robidove, ki je v družbi z drugimi damami tako požrtvovalno tečaj vodila. V imenu deklet se je zahvalila gdč. Jakobin vsem damam, ki so jih učile umnega in praktičnega gospodinjstva in lepega vedenja, posebno zahvalo pa je izrekla gospe dr. Robidovi za njeno prijaznost, ljubeznjivost in požrtvovalnost, s katero je sleherni večer dekleta učila. V njeni družbi smo se čutile dekleta domače. V znak hvaležnosti jej je podarila v imenu deklet lep šopek cvetlic. Gospa dr. Robidova se zahvali in pravi, da jej bo v največje zadoščenje in plačilo, ako bodo dekleta to, kar so se tu naučile, tudi v resnici v prid našim delavskim družinam obrnile. Poleg g. dr. Robidove so poučevale še naslednje gospe: Hafnerjeva, Scliifrerjeva, Remčeva in gdčne. Krekova, Strahova in Kačar jeva. Tečaja se je udeležilo dvanajst deklet. Drugi tečaj se otvori v štiri-
najstih dneh; udeležba tečaja je dovoljena samo članicam naših organizacij. Šola se vrši zvečer od 6. ure naprej.
Tobačno delavstvo.
Govorice so se raznesle po tovarni, da se bo s 1. julijem vzel delavstvu običajen dopust zato, ker se bodo s tem dnevom uvedle starostne doklade. Povprašali smo na Dunaju, kako je s to zadevo in dobili odgovor, da ni na Dunaju o tem nič znanega. Te govorice so torej popolnoma prazne.
Volitve v bolniške blagajne tobačnih tovarn. Y Š v a c u so izpadle volitve v bolniško blagajno zelo ugodno. Krščanski so-cialci so dobili 705 do 742 glasov, socialni demokratje pa 118 do 182 glasov. Vse social-nodemokratično kričanje ni ničesar pomagalo. V Halajnu so bili zopet izvoljeni socialni demoki’atje, ki so dobili 355 do 388 glasov. Na krščanske socialce je prišlo 109 do 115 glasov. Predsednik rdečkarjev je dobil 30 glasov manj, kakor drugi. Vzrok je interesanten. Ta mož, ki se imenuje Fer-her, je bil tako prijazen, da je nasproti nekem uuradniku od glavne direkcije zabavljal proti delu delavk, češ, da slabo delajo. Uradnik si je ogledal delo brez da bi bil dobil kaj slabega. Ko so delavke (sodrugi-nje) to zvedele, poklicale so predsednika in ga trdo prijele zaradi tega. Ko je pozndje zmerjanje ponovil, bilo je to »sodruginjam« le preveč in so hotele izstopiti iz organizacije. Sedaj se je možic ustrašil ter je sklical shod, da prepreči izstop. Vkljub temu pa so »sodruginje« proti njemu agitirale. V L j ubija n i so sijajno zmagali krščanski socialci. Dobili so: Savenc Josip 1679, Koprivc Helena 1642, Kos Henrik 1679, Besan Anton 1676, Juvanec Marija 1664, Rojc Marija 1674 glasov. Socialni demokratje so dobili 348 do 378 glasov. — V Hainburgu pa so zmagali socialni demokratje z 1176 do 1223 glasovi nasproti našim, ki so dobili 764. do 827 glasov. — V L i n c u pa so z velikanskim terorizmom zmagali tudi rdeč-karji, vendar je tudi tukaj narastlo število krščanskosocialnih glasov.
Med brati in sestrami.
Iz računskega zaključka južne železnice za upravno leto 1910 je razvidno, da je na podlagi starega odplačevanja 30odstot-nih obligacij bilo prometnega primanjkljaja 2,269.336 K nasproti 7,235.742 K prejšnjega leta. Uspeh je bil torej za 4,966.406 Iv boljši kakor prejšnje leto. Prometni prejemki izkazujejo 6 milijonov več, izdatki pa so se zvišali za. 0 8 milijonov. Posebni izdatki pa so se zvišali za 0 2 milijona. Čisti dobiček glavnih prog znaša 5 milijonov kron. Dohodki osebnega prometa so se zvišali za 40 odstotkov, blagovni prometni dohodki pa so ostali kot so bili.
Primanjkljaj pri upravi državne železnice. Dejstvo, da ima uprava državnih železnic leto za letom primanjkljaj, vzbuja čimdalje več pozornosti. Železnice, ki kot prometno sredstvo služijo trgovini in vsemu prometu, bi morale pri pametni upravi nositi tudi dejanski dobiček. Sicer se nahajajo tudi drugje pasivne železnice, toda to ne sme biti vzor naši železniški upravi. Med tem ko imajo posamezne privatne železnice lepe dobičke, ima železniška uprava države — primanjkljaj. Na eni strani ni pri železnicah skoro nobenega trgovsko-gospo-darskega smisla, na drugi strani pa je pri železnicah preveč uradnikov, ki ne vedo kaj delati. Posebno višji in boljše plačani gospodje delajo eden drugemu napotje. Poznavalci razmer trdijo, da imajo naše železnice najmanj 10.000; uradnikov preveč. Kakor mnogokje, je tudi tukaj marsikaj narobe. Delavci se morajo dostikrat vsled premajhnega .števila brezmiselno mučiti za boro malo plačo. Uradniki pa ne vedo kaj početi za visoko plačo. Tu je treba korenite izpremembe, ker državljani vendar niso dolžni nositi nepotrebnih ^izdatlujv.
Glavno ravnateljstvo južne železnice je na zahtevo delavskega zbora sklenilo vsa ugodenja v prid delavstvu razglasiti po okrožnicah (cirkularju) in je odredilo, da morajo na vseh postajah biti te okrožnice delavcem pri predstojnikih na vpogled, kolikor dopuščajo službene razmere. Vsak član, kakor tudi namestnik delavskega zastopništva mora dobiti vsake izdaje okrožnic po en iztis, za katere bode ravnateljstvo
Dober tek! Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jevo odvajalne Rliabarbara krogljice s znamko „Elsa-krogljice“ Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poizkusite iste, ki pospešujejo prebavo in krepe želodec. 6 škatljic franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici Elsa trg 16 (Hrvatsko).
skrbelo, dal dobe postaje potrebno število na razpolago. Delavci se opozarjate, da tudi vi pogledate v te okrožnice in se prepričate, kaj vam opravičuje in dovoljuje glavno ravnateljstvo južne železnice. Ker veliko ugodnosti je, ki jih dovoljuje glavno ravnateljstvo, a jih predstojniki pridno prikrivajo.
Z Bohinjske proge. Vsem članom »Prometne zveze« naznanjamo, da je dne 14. maja shod krščansko mislečih železničarjev pri Sv. Luciji na Primorskem. Vljudno vabimo vse člane Prometne zveze iz vseh krajev, posebno skupina Ljubljana in podružnice B led-Gorje-Dobrava in Jesenice, Boli. Bela, Boh. Bistrica in podružnica Pri-vačina na Primorskem. Shoda se udeleži tudi deželni poslanec Ivan Piber iz Gori j. Ker bo shod velevažnega pomena, si vljudno vabite vsi krščansko misleči železničarji iz vseh krajev naše slovenske domovine, da se shoda v obilnem številu udeleže. Shod bo ob 4. uri popoldne. Tovariši, krščansko misleči železničarji, dne 14. maja vsi v Sv. Lucijo na Primorsko!
Gorje. V nedeljo zvečer dne 30. aprila je umrl žalostne smrti predsednik skupine Jug. strokovne zveze iz Gorij Matej Frčej. Popoldne je šel zdrav in vesel od doma iz Lazov k službi božji v Gorje. Zvečer, ko se je vračal domov, ga je najbrž obšla slabost, da sen je v legel na neke svisli ob potu, ne daleč od doma. Ko je šel doli, mu je najbrž na lestvi izpodletelo, padel je in si izlomil tilnik. Pokojnik jo bil povsod priljubljen. Član Gosilnega društva je bil že od začetka. Zreti kratkim so ga izvolili tukajšnji delavci za predsednika skupine Jug. strokovne zveze v Gorjah. Pakajnik zapušča .mlado ženo inveč nedoraslih otrok. Tebi, dragi Matej naj sveti večna luč in Tvoji družini naše iskreno sožalje.
Škale pri Velenju. V nedeljo dne 30. aprila se je vršil v prostorih bralnega društva velik poučni shod, katerega je priredila tukajšnja skupina J. S. Z. Ta shod je bil prvi, katerega je priredila tukajšnja strokovna zveza slovenskih rudarjev, na katerem se je na dolgo in široko poročalo o delavskem in gospodarskem zavarovanju. Bila je precejšnja udeležba vkljub slabemu vremenu, celo iz sosednih župnij so prihiteli gospodarji, obrtniki in delavci, največ je bilo navzočih naših domačinov. Na shodu je govoril naš zastopnik od skupine J. S. Z. mladenič Zajc Alojzij, ki je nam natanko poročal o J. S. Z. in nam povedal veselo novico, da v Avstriji čaka naše ljudstvo vese-scla doba splošnega ljudskega zavarovanja, da ne bo treba na stare dni ali če obnemore hoditi po občini kruha prositi, da bo pač preskrbljen, ko obnemore, vse dni svojega življenja. Stavil nam je predlog naš govornik ubogega kmeta in delavca, kakšen siromak je, če ima svojo družino, oziroma otrobe, če si prej ni nič prihranil in če zboli, ko nima nobene podpore, da bi se mogel pomagati kakšen siromak je, če je v stiski in koliko jih mora vsled tega v prezgodnji grob, ker nima denarja, da bi si to ali ono potrebno stvar preskrbel, kar potrebuje v bolezni. S tem bo odpravljena skrb, kaj bom počel, ko ne bom mogel več delati. Ljudstvo je bilo polno hvaležnosti'in navdušenja za ta izvajanja, katera nam je poročal govornik. Na shod so prišli tudi nahujskani žganja pijani mladi fantalini socialni demokrati, ki so prišli s tem namenom n ashod, da bi napadli našega govornika. Torej taka je prijaznost in olika vaša, namesto da bi se po teh naukih ravnali in zadovoljni bili, če kaj koristnega slišite, se pa le rotite, to se jasno vidi, da imate vi vašo pamet v petah na nogi, pa ne v glavi. Ge vam kdo kaj koristnega svetuje, mu pa hudo želite, fej sram vas bodi. Rekli so in namenjeni so bili torej napadati naše krščansko misleče može. Ste še prepozno vstali, se še boste prej olike učili, treba vam bo še enkrat 7 let v šolo hoditi, da se boste vsaj nekaj olike naučili, kako se je treba med krščanskim slovenskim delavcem obnašati. Neki rudar, po imenu Ropotar Egidi, poln žganja pijan, se je res celo mislil postaviti na našega govornika in na našega vrlega, za vse dobro vnetega načelnika od skupine J. S. Z, Janeza Lipnikarja in je z nerazločnim mrmrajočim besedam seveda pijan rekel, da taki kot je naš načelnik, se bo zvrnil pred njim, sploh kratko rečeno, da on je name-
njen klerikalce spodbijati. Komaj to izreče, da bodo klerikalci pred njim ležali, kot bi treščil, stopi junaški naš vrli in pogumni načelnik Lipniker pred njega in mu odločno pokaže pot skozi dubi, če ne, se bo on prvi znašel na tleh. Nato jo je mbral odku-riti ves osramočen ven na deževni zrak. Za njim so omolknili njegovi tovariši, ki so bili ravno istega mnenja, kakor njihov pobegli tovariš nezreli pravi Ropotar. Nihče se ni upal več izpregovoriti vsem prej nahujskanim in pijanim fantalinom je vse v hlače zlezlo. Junaško in odločno je stal mladi govornik pred svojimi nasprotniki in jim je sekal bridke in neljube resnice v obraz tako, da jim je šlo kar skozi mozek in ušesa, nihče se ni upal več besedice ziniti ali očitati govorniku. Odločno in neusmiljeno je bičal in odrihal nesramno in podlo obrekovanje ter hujskanje socialnih demokratov. Mislimo, da rugič se jim ne bo zljubilo priti s takim manevrom na naš shod. Svetujemo pa, če se pa ti zanikani prifrknjenci ne bodo prišli do spoznanja, jim bodemo pa glavo tako zasukali, da bodejo vedno proti soln-cu gledali, da se jim bo ja potem vsaj od solnčne svetlobe začelo v glavi bliskati in svetiti. Mislimo pa tudi, da se jim bo gotovo tdaj začelo tudi maslo na glavi cediti, ki ga imajo toliko na .glavi. K besedi se je oglasil naš blagajničar Kasnik Matevž, ki je v navdušenih besedah bodril navzoče, naj gredo na dan volitve vsi na volišče in naj volijo krščanskega moža in tak mož je naš kandidat dr. Karel Verstovšek, in ko to izreče, so se slišali v vseh prostorih veseli bujni živijo-klici. .Nato je začel tudi hudo pretresati vse živce in možgane socialnim, demokratom tako, da jim je šlo kar skozi vse živce. Mislili smo, da se bo tem mladim fantalinom kar žolč razlil od same jeze, kajti ziniti se nobeden ni upal nič, ker je stal nanš pogumni načelnik Lipniker pred njim kakor vojak na straži. Zopet je ta dan pristopilo novih članov k strokovni zvezi. Tukajšnjemu rudniku je zdaj za vselej enkrat odklenkalo socialnim demokratom mrtvaško pesem »meipento mori«.
Plačilnica prometne zveze Podmelec, in Prvačina sklicujeta društven shod v Sv. Lucijo pri Gorici v nedeljo dne 14. maja ob 4. uri popoldne. Govorila bosta deželni poslanec J. Piber in predsednik Kat. delavskega društva Josip Gostinčar. Vsi člani prometne zveze se vljudno vabijo, da se tega shoda v obilnem številu udeležijo.
Prosta vožnja po južni železnici. Vodstvo južne železnice je odredilo, da smejo vsi definitivni uslužbenci južne železnice se posluževati proste vožnje, ki velja tudi za vse brzovlake za daljavo 100 kilometrov. Razen dunajskega okraja je podelenje pro-ste vožnje, veljavne za brzovlake izključeno. Enako je odredilo glavno ravnateljstvo tudi za vse delavsko osobje, katero že služi pri južni železnici čez deset let, prosto vožnjo (Freifahrtkarten) za vse vlake, tudi za brzovlake, veljavno za daljavo čez 100 kilometrov, kakor tudi za njih žene in nedorasle otroke, kateri so še v njih oskrbi. Za delavce podeljuje liste za prosto vožnjo (Freifahrtkarten) nadzorništvo (upravni-štvo). Za družine pa glavno vodstvo južne železnice. Vsak vožni listek (Feifahrtkarte) se mora izkazati z legitimacijo (Legitima-tion vorvveiisen).
V nedeljo izvoljeni soc. dem. kandidat Anton Kristan, kateri se pa ni hotel predstaviti kot kandidat, ampak kot velik dobrotnik Idrije (saj ima diplomo iz občine in velikega mačka) saj itak me vsi poznate, da ne izgubim nikdar svojega načela. Tonček, kdo je zatajil delavski interes na nekem shodu, ko je bila delavska točka zadnja, primejhudir, saj si vendar učil, delavec na prvo mesto. Kdo pa je snedel mladim delavcem žito in drva? Kdo je tisti, ki je rekel, da je bolje devet kron, kakor pa žito in drva. O Tonček, niste čist z idrijskimi delavci. Volici, bodite previdni in ne dajte glasove neznačajnežu (karakterju). Štravs že agitira in kar zapove, da ne sme nobeden na volišče, če ne bo volil Tončka. Mladeniška zveza tudi že moralno propada, ker že svoje plakate pribijajo na stranišča. Drugič malo več o tem.
Sava. Naj omenim en vzgled, kako kapitalist izrablja ubogo delavstvo. Pri naši tovarni je delavec V. J. že sedem let. Kljub
postavi ni on ne član bratovske skladniee, ne bolniške blagajne. Ko je pa bil zadnjič štiri dni bolan, kaznoval ga je zato tovarniški valpet V. za pet kron; to je imel za bolniško podporo, namesto resnične podpore pa kazen pet kron, dasi niti dve kroni na šilit ne zasluži. Opozarjamo na ta slučaj slavno ravnateljstvo, delavstvu naj bo pa ta vzgled v bodrilo, da se vsak organizira pri kakem društvu, najboljša je Jugoslovanska Strokovna zveza ali (Strokovno društvo, kjer potem tak revež dobi pravnega zastopnika. Radovedni simo, kako bo ta valpet, ko morda ne bode mesec dni, iskal delavskih glasov, s kom bo sebe olep-šaval, ko le to gleda, kako bi delavstvo oškodoval.
Računski pregled krajne skupine »Zidani Most« od 1. aprila 1910 do 31. marca 1911. Prejemki: 1. Blagajniško stanje dne 1. aprila 1910 57 K 32 v. 2. Mesečni prispevki po 70 v 182 K 40 v. 3. Mrtvaščina 37 K 60v. 4. Mrtvaški sklad 6 v. 5. Podpora od vodstva 10 K. 6. Prispevki 15 K. 7. Vpisnina 1 K 20 vinarjev. Skupaj 304 K 12 v. — Izdatki: 1. Na vodstvo poslana na 15 odstotkov odpadka 194 K 6 v. 2. Delavski časopis 4 K 50 v. 3. Podpora dvema somišljenikom, 30 K. 4. Potovalni stroški 8 Iv 20 vin. 5. Pošta 9 K 39 vinarjev. 6. Pisarniški stroški 67 vin. Skupaj 246 K 82 vin. Prejemki 304 K 12 v, izdatki 246 K 82 v. Blagajniško stanje 57 K 30 vinarjev. — (Zidani Most, dne 31. marca 1911. — Golob Alojzij, zapisnikar. Mrežar Franc, načelnik.
Okno v svet.
Tudi znamenje časa. Na Dunaju v 13. okraju ste se dne 26. aprila v samoumoril-nem namenu zastrupile dve deklici; ena je bila stara deset, druga pa dvanajst let. Pri sebi ste imeli poslovilna pisma. Vzrok sa-moumoru je bil pri mlajši slabo šolsko spričevalo in pri starejši smrt nje bratca, ki ga je baje zelo rada imela. Deklici ste pili iisol in ste poškodovani zelo nevarno. Dosti zdravnik jima je dal protisredstvo, ter so jih prepeljali v bolnišnico.
Našim gospodarstvom
priporočamo priznano najboljši pridatek za kavo „Zagrebški pravi FRANCK" 5 kavnim mlinčkom, kot izrvstni domači izdelek.
Jako redka prilika!
Tovarna mi je poverila v direktno prodajo po neki elementarni nezgodi rešeno blago, mnogo tiso-čev krasnih, težkih
flanelastih odej
v lepih, najnovejših vzorcih in modnih barvah, ima-joč povsem neznatne vodne madeže, ki se komaj poznajo. Te odeje so pripravne za vsako boljše gospodinjstvo za pregrinjanje postelj in odevanje oseb, so zelo fine, gorke in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke.
Pošilja se proti povzetju: 3 krasne, zelo fine flanelaste. odeje v vseh modnih barvah in vzorcih, za 9 kron, 4 odeje za gospodarstvo 10 kron.
Vsak častiti hralec tega oglasa naj le naroči z zaupanjem. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo s pošiljatvijo vsakdo zadovoljen.
OTON BEKERA, c. kr. finančni straž, nadpaznik v p.
Nachod (Češko) Tovarniška zaloga 2—8.
[ijiglllSSSHBBBBESISBBIBd]
|	A.ŽIBERT	|
B -- LJUBLJANA - H
PREŠERNOVA ULICA g]	PRIPOROČA SVOJO VELIKO	g]
I	ZALOGO ČEVLJEV	i
|	DOMAČEGA IZDELKA.	|
HniboljSti, Hfllsižnrneišn priliko zn bedenje!
llpiuiiim.isii!«
Stanje M čez 21 milu I.
Lastna glavnica K 503.575-98.
Ljudsko
posojilnica
registr. zadrugo z neomejeno zooezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union* žafrani, cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih ^g_|/ O/ brez obrestuje	/o	/fl	kakega
po	■	/U	0^1^
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leten
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, Stolni kanonik, podpred.; Odborniki:
Anfon Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest, in trg., Breg priBorovn.; Karol KailSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blag. »Ljudske posojil"; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
tv */hjricriJto Jfateri Helija -Aubru, po ceni in jrtLiri esl/UHTpotovali na/se abrrte/o
^Siin onJl“c/fi7iete/Xa
v JČjubl/tirii Mblodvor^he u2iceJ2&. Utr/Al vir.stiui CPc^asJuh*	m breyilat*nc.
Spominjajte se pri vseh prireditvah,. pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih ^Slovenske Straže“!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
tl
1
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z mcilnim in drobnim iiiagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
.
Ljubljana
Pred škofijo 19.
Y°v ^
Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
nnimimn nn Tiimirn
Gričar ftlHejač
Ljubljana
Prešernoua ulica št. 9
priporočata suojo najuečjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
IlOUDSti	'
o konfekciji za dame.
inTirmiuinrmiraimr racnm u
Man JI KR0H1“ Ml Pl. EDHIHCA
v Ljubljani, na vogalu Bleiweisove in Rimske ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,,SIadln“ za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škatljica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 30 vin.
Poslpaln! prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 skatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica l krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., H steklenic 1 krono.
Tinkturazalase,steklenical K.
Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K.
Zeleznato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin.
Želexnate krogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
POZOR!
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
UNION
««
99
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudnn
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
S\>eto\)noznano najfinejSe blago po najnižjih cenah. ryr i.i -nry»_r~*w*-i~* i *" ■	*	**	*	'	*	»	«	*i	^
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
Dežnike in _ solnčnike |
domačega izdelka |
najboljše kakovosti, pri- □ poroča po najnižji ceni 8 slavnemu občinstvu
Prefl Sholijo št. 19. Stari trs št. 4.
Prešerna ulica šl. 4. g
Agitirajte za naše glasilo ,Naša Moč“!
□
□ a
□ Popravila se izvršujejo točno in ceno. □
Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški ccstl št. 1
. i Mii' H
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem StSfžlH Nfl^y
Pozor slov, delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manuiakturni trgovini
JANKO ČESNIK
(pri Češniku)
LJUBLJANA
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva. ------- Cene najnižje.	—
Edina in najjkrajša črta m Rm Eriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HAVRE NEW-YORK
francoska prekomorsko družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko iinjo tez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
______________ ED.	ŠMARDA	-----------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši „KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri „FIGOVCU".
IVHN JHX IH SIN
u Ljubljani, Dunajska cesta St. 17
priporočata svojo bogato zalogo raznovrstnih
nožnih koles in šinalnih strojen
HH1 za rodbino in obrt.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.