Lete LXXVn št. 149 LfoMfana, petek 3* fuUfa 194* XX Cena 50 cent UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINUBVA ULICA 5 — TELEFON: 81-22. 31-23, 31-24, 31-25 to 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 11.— fir, za inozemstvo 15.20 Ur IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kraljevine Italije in Inozemstva Ima Računi pri postno čekovnem zavodu: OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed DNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO Ljubljana stev. 10-351 estera: UNION E PUBBLICITA ITALLANA S. A«, MILANO. Le še 100 km do Hleksandrije Nezadržno prediranje proti osrčju Egipta se nadaljuje — El Alamein v Arabskem zalivu zavzet — Letalska premoč na vsej črti — 20 anpleških letal sestreljenih pred tem smatrali za najboljšo obrambno postojanko za generala Auchinlecka. To področje s peščenimi hribi križa železniška proga in cesta, ki je v dobrem stanju. Ote poti vodita vzdolž obale do Aleksandrije, ki je od tol oddaljena le še 100 km. Zasluge italijanskega vojaškega vodstva Berlin. 3. julija, s. Ves nemški tisk s posebnim poudarkom opozarja na velik delež italijanskega orožja pri uspehih v Afriki. Tisk podčrtava, da sledi povsod iz preglednih poročil o zmagovitih akcijah, da vlada popolna istovetnost strateških in taktičnih gledišč med italijanskim in nemškim poveljništvom. Eden izmed odločilnih činiteljev pri teh velikih uspehih je bila brez dvoma racionalna in nagla uporaba rezervnih čet Drugi resnično odločujoči činitelj je bila čudovita organizacija oskr-Katare so italijansko-nemške čete zavzele | be, ki jo je opravilo italijansko povelj ni-aeko postojanko, ki so jo nasprotniki 24 ur štvo. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Jp objavil 2. julija naslednje 765. vojno poročilo: Italijanske In nemške napadalne edinice so včeraj zasedle britanske postojanke pri £1 Alameinu (Arabski zaliv), ki so bile dobro opremljene in trdovratno branjene. Po srditi borbi so čete osi predrle sovražno razvrstitev. Letalstvo, ki je ponovno poseglo v taktične borbo, je povsem obvladalo srak nad bojiščem. Britansko letalstvo je feg-ubilo v letalskih dvobojih 9 letal. Italijanski in nemški letalski oddelki so ■Uovito bombardirali oporišča na Malti. Zadetih je biio več ciljev. Lovci v spremstvu so brez lastnih izgub v ponovnih živahnih spopadih sestrelili 11 angleških letal. Na otok Scarpanto na Egejskem morju Je sovražno letalo odvrglo nekaj bomb, ki niso povzročile nobene škode. Berlin, 3. julija, s. Iz Egipta se doznava, da, se poražene angleške sile umikajo proti delti Nila. Na področju El Alameina in Dan velikih zmag Borlin, 3. julija, s. Komentirajoč vojaški polcžaj podčrtava berlinski tisk, da nemški narod ni nikoli v nekaj urah doznal toliko važnih in izredno veselih vesti, kakor predvčerajšnjim. Bile so vesti o velikih zmagah. Na kopnem, na morju in v zraku je orežje osi doseglo čudovite uspehe v Rusiji, v Afriki, na Ledenem morju, na črnem morju, na Sredozemskem morju in na Atlantiku. Sevastopolj je bil zavzet bolj severno so nemške in zavezniške čete prešle v napad in v Egiptu so kolone generalov Brstiča in Rommela strle zadnji odpor na črtah, ki jih je sovražnik imenoval edino bariero Egipta. Potolčeni sovražnik se je moral umakniti proti delti Nila. Zmago je pa dcsogel. piše sarkastično > Lokal-Anzeiger«, tudi Churchill. Bitka v spodnji zbornici se je kenčala z izglasovanjem zaupnice, kar si je angleški ministrski predsednik zaslužil že s sapo, ki jo je moral vdihniti in izdihniti, kajti Reuter poroča, da je spregovoril 2000 besed. Po ©ufa Zavzetje te najmočnejše trdnjave je plod zglednega sodelovanja vseh vrst orožja — Nepregleden vojni plen fc Hitlerjevega glavnega stana, 2. jul. "Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Kakor je bilo že objavljeno s posebnim poročilom, so nemške in rumunske čete pod poveljstvom generalnega maršala Mann-steina in ob odličnem podpiranju po preizkušenem letalskem zboru generalnega polkovnika Richthoffena po 25-dnevnih ogorčenih borbah zavzele opoldne 1. julija doslej najmočnejšo kopno in pomorsko trdnjavo Sevastopolj. Moćni fori, v skalo vsekane utrdbe, podzemeljske obrambne naprave, betonski in v zemljo zakopani bunkerji ter neštevilne utrjene postojanke so bile zavzete z zglednim sodelovanjem vseh vrst orožja. Ni še mogoče ugotoviti Števila ujetnikov in vojnega plena, ki je nepregleden. Ostanki sovražne sevastopoljske armade so se umaknili na polotok Herso-nes, kjer so vedno bolj stisnjeni in pred uničenjem. Med borbami okoli Sevastopolja so lažje pomorske sile nemške ter Italijanske mornarice paralizirale sovražne oddelke in sicer v sodelovanju z romunsko mornarico pod poveljstvom kontreadmirala Georgesca in kapitana vojne ladje Slatiana. S položitvijo min so izolirale trdnjavo in pristanišče ter so prepeljale če« morje lastne oddelke in so se zmagovito borile s sovražnimi pomorskimi silami, ki so bile mnogo močnejše. Pred skrajno južno točko Krima Je bilo potopljenih iti poškodovanih z napadi iz zraka 10 manjših ladij, ki so pobegnile iz Sevastopolja. Med temi sta bili tudi dve ladji za&čirnici. V borbah za Sevastopolj so italijanski ln nemški mornariški oddelki ob sodelovanju letalskega zbora porazili sovražnikovo bro-dovje ter odrezali trdnjavo in mesto od vsakega dovoza, uničili nadmočne ruske sile, obenem pa zagotovili lasten dovoz. Ob južnem rtu Krima je bilo 10 manjših sovražnikovih ladij potopljenih ali poškodovanih. Napadi v srednjem in južnem odseku vzhodne fronte so do vedli do prvih velikih nspehov. Pri teh operacijah sodelujejo močni letalski oddelki. Pri napadih na Vo-ronet je bilo razdejanih več vojnih industrij. V letalskih borbah je bilo sestreljenih 52 sovražnikovih letal. Najtežje topništvo obstreljuje vojaško važne cilje v Petrogradu in kronštatski loki. Opaženi so bili veliki požari. Nočni napadi letalstva so bili usmerjeni na važna železniška križišča ob veliki dovozni progi Rostov—Moskva, Id je bila na več krajih težko zadeta. Na Ledenem morju so letalski oddelki ^npaiM z bombami težkega kalibre pristaniške in železniške naprave okrog Mur-manska. V Egipta so nemške in italijanske divizije ob podpori strm ogla vcev prebile sovražnikove postojanke pri El Alameinu ter preganjajo poraženega sovražnika prsti delti Nila, V Port Saidu je nemška podmornica potopila sovražnikovo municijsko ladjo z 1800 br. reg. tonami. Na Malti so se uspešno nadaljevali letalski napadi na angleška letališča. Bombni zadetki so povzročili zlasti na letališču Lucci veliko razdejanje in požare med letali na tleh in napravami na letališču. V borbi proti Angliji so letalski oddelki napadli v pretekli noči vojaško važne na-|-ra*e na južni in jugozapadni obali. Na morju okrog Sevastopolja so se posebno odlikovali mornariški oddelki pod vodstvom italijanskega fregatnega kapitana Mimbellija, romunskega kapitana Bar-desca in lrrmškcga korvetnega kapitana Birntbauma, Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. julija Po enem letu trdih in zmagoslavnih bojev proti sovjetski zvezi objavlja nemško vrhovno poveljništvo: V času od 22. junija I. 1941 do 21. junija 1. 1942 je padlo junaške smrti na vzhodni fronti 271.612 oficirjev, podofieirjev in vojakov celokupnih oboroženih sil v zvestem izpopolnjevanju svojih dolžnosti, fttcviio pogrešanih znaša v istem času 65.730. Pri trdovratnih borbah se mora računati s tem, da se tudi izmed teh bistveni del ne bo več vrnil. V podrobnostih je v 5 mesecih zmagovitih napadalnih bitk v poletju 1. 1941 padlo 162.314 oficirjev, podoficirjev in mož, pogrešanih pa je bilo 33.334. V 5 mesecih hudih obrambnih bojev pozimi 1. 1941-42 je doseglo število padlih 88.977, pogrešanih pa jo 26.319. V oboh zadnjih dveh mesecih po obnovi večjih lastnih napadalnih operacij je padlo 20.321 ofieirjev, podoficirjev in vojakov, število pogrešanih pa znaša 6077. TežSna žrtev kaže veličino nevarnosti, ki je lebdela nad Evropo. Vsi, ki so padli za Nemčijo, so garanti naše zmage in bodočnosti Nemčije, ki jamči tudi bodočnost in s tem svobodo Evrope. Berlin, 3. julija, s. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila doznava DNB iz vojaškega vira naslednje podrobnosti: Zavzetje Sevastopolja je pomemben dogodek, ki kaže borbeno silo čet, katere so se polastile te kopne in pomorske trdnjave, ki je med najmočnejšimi na svetu. Po dosedanjih vesteh si še ni mogoče predstavljati razpletenost tega utrjenega sistema, ki so ga Sovjeti in to ne brez razloga smatrali za nezavestnega. Zasedba Sevastopolja torej jasno kaže moč modernega nemškega napadalnega orožja. Skupno z nemškimi četami so rumunske čete uspešno prispevale k temu odločilnemu uspehu. To dejstvo se poudarja, kajti kaže skladno sodelovanje in tovar: škega duha, ki veže nemške čete in Čete zavezniške vojske. Prav tako je bilo na morju, kjer so bile italijaneko-rton unske in nemške lahke pomorske s'le zelo delavne in so dosegle popcln uspeh, ki je tem večji, ker so bile osne sile v primeri z boljševiško mornarico v Črnem morju po številu slabotnejše. Važnost tega udejstvovanja, s katerim je bilo preprečeno dovažanje ojačenj, se kaže tudi v tem, da je bila neka sovjetska 3.000ton-ska transportna ladja potopljena v trenutku, ko je skušala doseči oblegano trdnjavo. V novo ofenzivo Berlin. 3. jul. s Glede operacij v srednjem in južnem odseku, poudarja berlinski tisk z velikimi naslovi, da je bil napad kronan z važnimi začetnimi uspehi. V pristojnih krogih so pa do skrajnosti rezervirani glede obs-ega in razvoja operacij ki so v teku. Vendar je vzbudi! pozornost pregled nekega vojnega poročevalca, ki je na nekem mestu napisal: V teku je napad, ki bo boljševikom dokazal, da nemška vojska in nemško letalstvo nista izgubila prav nič od sivo je udarne sile v hudih borbah z neizprosno preteklo zimo. temveč se nemške armade nasprotno pripravljajo s podvojeno silo. da pcepode sovražnika čedalje bolj proti vzhodu. Ko so v zadnjih dneh dospele na leta-lir£a v bližini prvih ert močne skupine nem-^ket>a letalstva, je vsakdo razumel, da je prišla odločilna ura. Postrojitev je bila izvedena v največji tajnosti. Sovražnik ni mogel niti najmanj izvejdeti o ogromnosti ofenzive, ki se pričenja. S finskega bojiSča Helsinki, 3. julija s. Na fronti Karelij-ske ožine so bili odbiti v odsekih Valkeasa-ria in obrežja Ladoškega jezera ponovni sovjetski lokalni napadi, pri čemer je imel nasprotnik izgube. Na aunuškl fronti sta bila odbita dva posamezna sovjetska napada, ki sta se izjalovila zaradi delovanja finskega topništva, čeprav je napadf.ee lastno topništvo podpiralo. Na fronti v vzhodni Kareliji je finsko topništvo v odseku Poventse učinkovito obstreljevalo nasprotne položaje in zažgalo med drugim skladišča vojnih potrebščin. V odseku Ma-selkaje je finsko topništvo povzročilo požare v 20 sovjetskih taboriščih. V odsekih TJhtue in Liukajaerge je bilo delovanje pa-trol z obeh strani. Pri Louhiju je finsko topništvo s preciznim streljanjem povzročilo veliko razdejanje v sovražni položajih in eksplozije na minskih poljih. Na Lado-škem jezeru je finsko obalno topnišvo odbilo napad sovjetskih ladij, katere je pognalo v beg in eno izmed njih zažgalo. Letalske izgube Sovjetov Berlin, 3. julija, s. Doznava se iz vojaškega vira. da so Sovjeti predvčerajšnjim izgubili 71 letal, od teh je bdio 60 ijenih v letalskih borbah. 2 letali je sestrelilo protiletalsko topništvo, 9 letal pa je bilo uničenih na tleh. Obupni napori Sovjetov Bern, 3. julija, s. Po poročilih švicarskim listom nameravajo boljševiške vojaške oblasti spričo neuspehov, katerih jasen primer je padec Sevastopolja. popolnoma mili-tarizirati prebivalstvo. Odrejeno je bilo zaradi tega. da morajo vsi državljani, moški in ženske, v obvezne tečaje, da se priuče uporabe raznih vrst orožja. S temi obvez- nimi tečaji naj bi se uotvarflo ravnovesje, ki je bilo porušeno zaradi zmag osi. Glede izgub nemških oboroženih *fl v prvem letu vojne proti Rusiji, o čemer poroča včerajšnje vojno pc*>oeilo. omerrjajo v tukajšnjih krogih, da so izgube razmeroma majhne. Ponovno je bilo dokaziino, da Hitler hoće doseći in doseže največje uspehe z najmanjšimi ±rt\-n_mi. Številke demanti rajo vse laži moskovske m anglosaške propagande, ki ne ve, kako bi M tolažila, pa je vedno in še zdaj govori o ogromnih izgubah, ki naj bi jih Nemci utrpeli in jih še utrpijo na vzhodni fronti, številke so torej relativno majhne. Za nemški narod pa so vendarle huda in boleča žrtev, vendar nemški ne rod ve. ptfte »Borsen Zeitung«. da je bila s temi žrtvami rešena Nemčija in z njo Evropa pred smrtno nevarnostjo barbarske boljšoviške invazije. Skoraj 200 000 Nemcev je do«lej padlo za zapadno civilizacijo. Za isto stvar se bore pripravljeni na žrtev za najvišji blagor vojaki z vsega kontinenta. Zadnja bitka za Krim Nekaj podrobnosti o srditih borbah za zavzetje Sevastopolja Z Južne fronte, 3. julija, s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Trdnjava Sevastopolj, ki so jo imenovali rdeči »Kraljico Črnega morja«, od predvčerajšnjim ni več boljševiška. Opoldne je nemška pehota z rumunskimi alpinci vkorakala skupno v mesto in zaključila veliko ofenzivno bitko, ki se jo pričela v utrjenem področju 25 dni prej. Ko smo si ogledalj odsek rumunskih čet pod povelj-nštvem generala alpincev Avranesca, smo se prepričali po ogromnih ovirah, tako naravnih kot umetnih, ki so jih zgradili bolj-ševiki, kako izredno važna in izredno huda je bila borba za Sevastopolj. Skaloviti in hriboviti teren okrog trdnjave Sevastopolj v globini več kilometrov je bil že znan izza vojne leta 1855. Toda samo tisti, ki si je zdaj ogledal ta teren, lahko z zavestjo govori o peklenskem delu, ki so ga tu opravili boljševiki. Videli smo več utrjenih črt drugo za drugo, na tisoče kazemat, na desetine oklopnih utrdbic, več redov oklopnih jarkov, utrdbice, ki so bile vklesane navpično v skalovje in blindirane z jeklom, a ves teren posut s tisoči in tisoči min. Na tem področju in v tem peklu se je torej bila zadnja bitka na Krimu. Ob pričetku ofenzive dne 7. junija so bili sovjetski položaji potisnjeni v polkrog od Ljubimovke na severu, razširjajoč se od tu v globini 20 km do juga pri Balaklavi. Fronta je bila 32 km dolga. V severnem delu fronte je bila postrojena nemška pehota 54. zbora, v osrednjem delu Rumuni z alpinci in pehoto, v južnem delu pa 30. nemški zbor. Ofenzivna akcija se je pričela z najhujšim bombardiranjem, kar ga je bilo na južnem odseku vzhodne fronte. Bombardirala je množica nemških strmo-glavcev, ki so dnevno porabili en milijon litrov bencina in so odvrgli vsak dan na sovražne postojanke en milijon kilogramov bomb. Kopno ofenzivo je pričel 54. zbor z napadom na utrdbe »Stalin«, »Ljenin«, »Sibirija« in »Ural« v severnem pasu prej omenjenega polkroga. Ko jim je uspelo raz-dejati te sovražne postojanke, so Nemci lahko zasedli Barteljevko in prodrli potem do severnega obrežja zaliva Severna je. Sevastopolj je bil nasproti, toda treba je bilo pritiskati tudi na drugih odsekih v svrho prekoračenja majhnega morskega rokava, ki loči to področje od mesta. Rumunom, ki se bili v osrednjem delu, je bilo poverjeno zavzetje doline Cernaje. Odlično jim je uspelo opraviti to nalogo, prodrajoč z gore, kjer je kostnica bersaljerov Mormore. Dolina Cernaja je bila dosežena s hudimi žrtvami in z junaštvom, kakršno se je pokazalo samo pri Odesi. Dosežena je bila prav v trenutku, ko se je odločilo za pritisk na vseh frontah. Napad je šel v dveh smereh. Dve konvergentni koloni sta napadali proti Sevastopolju, druga rumunska kolona pa je imela za cilj Balaklavo. Prva kolona je prekoračila Cemajo in zavzela postojanke Kajdanija, druga kolona je pa zavzela hrib Sak*um ter se je usmerila proti Malakovu, znanim že iz prejšnje krimske vojne. Tretja rumunska kolona je prodirala vzdolž železniške proge, kj pelje v Kadikovko ter je nenadoma napadla Ba- laklavo. Ta akcija je bila izredno važna, ker je bilo z njo sovražniku odvzeto edino prisianišče in je bilo na severu poraženim Sovjetom preprečeno prodiranje proti jugu. Sevastopolj je bil torej napaden z dveh strani s kopnega in je bil ogrožen z zaliva Severnaje. Obkroževalna akcija je od:, uspela in zaradi nje je bil odpor Sevastopolja naglo strt. Borbe so bile zelo hude, najhujše, kar jih je bilo na južni fronti, ne samo zaradi narave terena in sovjetskih utrdb, temveč tudi zaradi tega, ker so rdeči imeli na tem področju 10 divizij, sestavljenih iz izbranih čet in reknjtiranih rz skupin tajne policije komunistčne stranke in mornarice. Spričo hrabrosti nemških in rumunskih vojakov in zaradi učinkovitega sodelovanja vseh vrst orožja je bila najmodernejša in najmočnejša trdnjava na svetu v določenem trenutku ločena od ostalih sil sovjetske armade, pa se je vendarle borila naprej do zadnje možnosti ter je bila končno zavzeta. Med četami, ki so učinkovito prispevale k zmagi, je omeniti oddelek italijanske mornarice, ki je toliko prispeval k uničevanju prometnih in oskrbovalnih zvez So-vjetov in je zadal najhujše udarce Sovjetski mornarici. Ob vkorakanju nemških in rumunskih oddelkov v Sevastopolj je bilo več mestnih četrti v ognju. Rdeči so pred begom na rt Hersonec zanetili požar. Ena najveličastnejših zmag osnih čet Bukarešta, 3. julija, s. Zaradi zmage v Sevastopolju je prestolnica kakor tudi vsa druga rumunska mesta v zastavah in med prebivalstvom vlada veliko navdušenje. Listi tolmačijo velikanski uspeh na Krimu, ki so ga dosegle zavezniške nemško-rumunske čete in poveličujejo zlasti zavzetje Sevastopolja. O pomenu te zmage piše >TJniversul«': Preko 3kalovja, okrvavljenega s krvjo svojih bratov, so rumunski vojaki ob nepremagljivi nemški armadi vkorakali v trdnjavo, ki je bila na Krimu zadnje pribežališče poganskega in roparskega boljševizma. Dva sveta sta se borila. Pravica, zvestoba in civilizacija so strle temo tistih, ki so bili brez človečanskega čuta in brez Boga. List -Timpul« piše o poteku bitke in objavlja naslednje zanimive ugotovitve: Pri obleganju Sevastopolja je posebno odlično funkcioniralo takozvano kombinirano orožje. Letalstvo in topništvo z ene strani in tanki z druge strani ter akcija italijanskih brzih čolnov, s katero je bila onemogočena pomoč oblegancem z morja, so omogočile strašnim napadalnim silam rumunske in nemške pehote doseči eno najtežjih, toda najveličastnejših zmag. P0 tem triumfu n&mško-rumunskih sil so izgledi za vojno v Rusiji odločno v prid zaveznikov osi. črrno morje ni več rusko jezero in s tem, da so v oblasti najvažnejših pomorskih oporišč, nemške sile lahko napadajo polotok Taman na enak način kombiniranega orožja. Nemški tisk o padcu Sevastopolja Berlin, 3. jul. d. Vsi nemški listi so v jutranjih izdajah objavili vest o padcu Sevastopolja pod naslovi, ki po velikosti m izrazitosti spominjajo na naslove vesti o prvih nemških zmagah ob začetku vojne na vzhcdu. že v naslovih poudarjajo lisi, ua je bi'a pa'-cem Sevastopolja premagana najmočnejša trdnjava na s- etu in da si z nemškimi četami dele zmago tudi rumunski vojaški oddelki. Nemškim zavezniškim silam je uspelo v trdem boju zavzeti sevastopoljsko trdnjavo v 25 dneh. dočim so pred 87. leti Angleži in Francozi potrebovali za to celih 11 mesecev. »Volkischer Beobachter« objavlja na naslovni strani sliko Sevastopolja, ki jasno razkriva izredni položaj te trdnjave. Razen tega prinaša sliko vrhovnega poveljnika nemške vojske na Krimu Mannsteina, ki je bi povišan v maršala, in sliko generala Richthoffena, ki je vodil operacije nemških sil pred Sevastopoljem. > Berlin er Bdrsenzeitungc objavlja v svojem komentarju, da je bila s padcem Sevastopolja razblinjena očitno v najširših plasteh zasidrana domneva o nepremagljivosti močnih permanentnih utrdb. To na-ziranje je bilo ukoreninjeno pri mnogih narodih in se je ohranilo na osnovi utrdben« črte, ki jo je zgradil avoječaeno fran- coski vojni minister Maginot. P ev oluci Jona r no vojevanje, ki ga je pričel Adolf Hitler, in drzna uporaba vseh novih možnosti, tehničnih pridobitev in iiotonzH-cije sta izpodnesla tla sto let starim nadziranjem. Ako je imela katera utrdbena postojanka, ugotavlja nadalje »Berliner Bd.senzeitung t, pogoje za uspešno obrambo, potem je to vsekakor veljalo za sevastopoljsko trdnjavo. Sovjetsko vojno poveljništvo je Sevastopolj že pred vojno opremilo z utrdbenim pasom, ki je bil preko zadnje zime še naknadno ojačen z najskrajnejšo izrabo raztrganega ozemlja, ki je nudilo posebno velike obrambne možnosti. Ko so si nemške in rumunske čete izsilile pristop na polotok Krim, so obkolile tudi sevastopoljsko trdnjavo. Težave, ki jih je prinesla pretekla zima na vzhodu, so se naravno pojavile tudi na tem vojnem področju ter so z oviranjem dovoza zavrle tudi naglico ofenzivnih operacij. Poizkus, da bi se že v zimskih mesecih zlomil sovjetski odpor v Sevastopolju, je bilo treba preložiti, ker so močne sovjetske čete vdrle na polotok Kerč in je bik> treba v obrambo odtegniti izpred Sevastopolja dve diviziji ter jih poslati na ogroženi del krimskega bojišča. Strmo * »SLOVENSKI NAROD«, Fetefc, 3. jufija 1942-XX fiter. 149 Uradni razglasi Določbe glede najema stanova«] in poslovnih prostorov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941* XIX št. 291, glede na uredbo z dne 17. oktobra 1940. M. s, 1387 bivše jugoslovanske vlade o omejitvi odpovedi najemnih pogodb za stanovanja in poslovne prostore, glede na svojo naredbo z dne 9. oktobra 1941-XIX št. 121 in smatrajoč za umestno, da se uredijo najemnine za stanovanja in poslovne prostore, ki se oddajo v najem prvič in podaljšava obstoječih najemov, odreja: CL 1. Na zahtevo najemnikov se srne dovoliti revizija najemnin za stanovanja in poslovne prostore, ki so bili oddani prvič v najem po uveljavitvi naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 in na katere ne bi bile uporabljive določbe o zapori cen. To revizijo opravi: a) v občini glavnega kraja komisija, ki se ustanovi prt Pokrajinskem korporacijskem svetu, pod predsedstvom enega okrajnega sodnika in ki sestoji iz po enega predstavnika tega Sveta, Visokega komisariata. Narodne fašistične stranke, Pokrajinske zveze delodajalcev. Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov in občinskega šefa-inženirja; b) v drugih občinah en sodnik okrajnega sodišča na podstavi in v mejah odredb, ki jih v tem pogledu izda komisija iz prednje točke. Zoper odločbo sodnika okrajnega sodišča je v 20 dneh od dne priobčitve odločbe dopustna pritožba na komisijo iz točke a) Predlogi za revizijo se morajo priobčiti najemodavcu. vložiti pa se morajo najkasneje v 3 mesecih od dne uveljavitve te naredbe, za najemne pogodbe, ki se sklenejo po tem dnevu, pa najkasneje v 3 mesecih od dne sklenitve pogodbe. Vložitev predloga, za revizijo ne oprosti najemnika obveznosti, plačevati dogovorjeno najemnina Cl 2. Revizija najemnin po prednjem členu se izvede ob upoštevanju cene, ki se praviloma plačujejo za najem takih ali podobnih stanovanj ali poslovnih prostorov, oddanih prvič v najem leta 1940., po njih legi, po številu in velikosti prostorov in po drugih najemno važnih svojstvih. Cl. 3. Znižanje najemnine, ki bi se odredilo po členu L, se mora uradoma priobčiti prizadetim strankam in velja za čas od dne vložitve revizijskega predloga. Najemnik sme razliko zapadlih in po vložitvi revizijskega predloga že plačanih najemnin poračunati pri naslednjih najemninskih obrokih, ki zapadejo po priobčitvi odločbe. Cl. 4. Podaljšanje na dan izdaje te naredbe obstoječih najemov se sme dovoliti samo v primerih po uredbi bvše jugoslovanske vlade z dne 17. oktobra 1940 M. s. 1387, spremenjen z naredbo z dne 9. oktobra 1941-XIX št 121. Pri najemniku, ki je vpoklican pod orožje v Italijanski vojski, je glede podaljševanja najema upo-števna najemodavčeva potreba. Ce naje-modavec, za katerega ni veljala obveznost podaljšati najem, odda stanovanje ali poslovni prostor brez opravičenega vzroka drugemu, ima najemnik pravico do povračila škode. Nikakor pa se stanovanje ali poslovni prostori ne smejo oddati v najem Po višji ceni, nego jo je plačeval prejšnji najemnik. Novi najemnik sme v roku enega leta po končanem najemu zahtevati, da se mu povrne, kar je več plačal. Cl. 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 24. junija 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazloli. Odobritev sindikalnih prispevkov delodajalcev Glede na člena 11. in 21. pravil Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine in glede na sklep izvršilnega odbora omenjene zveze, pooblaščenega v ta namen od zvezinega sveta 28. maja t. L, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odobril s takojšnjo veljavnostjo sindikalne prispevke za leto 1942, ki jih morajo plačevati delodajalci. Odobrujejo se in se izrekajo za izvršne redni in izredni sindikalni prispevki delodajalcev Ljubljanske pokrajine za 1. 1942, ki jih je sklenil 28. maja 1942-XX izvrsni odbor Pokrajinske zveze delodajalcev. Znesek prispevka, ki ga morajo plačati lndustrijci, denarni in zavarovalni zavodi, se sporoči zavezancem prizadetih združenj, b priporočenim pismom in se prispevki plačujejo neposredno pri teh združenjih. Po atrokah in krajih določeni prispevki, ki jih morajo plačati obrtniki, se tem sporočijo in se poberejo od njih po Postni hranilnici. Prav tako se prispevki posameznih trgovcev sporočijo in poberejo po Poštni hranilnici. Za člane gostinskega sindikata, ki točijo vino v Ljubljani, ee odobruje prispevek 0.10 lire za vsak liter vina, ki ga uvozijo. Sprememba predpisov o prometu v času nočne prometne zapore Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in glede na naredbo z dne 24. junija 1942-XX Št 125 o spremembi predpisov za promet v času nočne prometne zapore odreja: Člen 1. naredbe z dne 24. junija 1542-XX št. 125 se spreminja tako, da je veljavnost dovolilnic, ki so kakor koli bile izdane do 24. junija 1942-XX za kroženje v času nočne prometne zapore, podaljšana do vštetega 7. julija t 1. LJubljana, 30. junija 1942-XX. Visoki komisar Emilio GraziolL Imenovanje sekvestra in likvidatorja starokatoliške cerkve v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291, glede na svojo naredbo z dne 24. junija 1942-XIX št. 132 in glede na potrebo, da se imovina razpu-ščene bogoslužne občine starokatoliške ceikve v Ljubljani postavi pod sekvester in likvidira, odloča: Ta prispevek, od katerega gre polovica gostilničarski blagajni, druga polovica pa Združenju trgovcev, gostinskemu sindikatu, se pobira hkrati z občinsko trošarino. Redni prispevek kmetovalcev sestoji iz 12 odstotne doklade na zemljiški davek. Za tekoče leto se odobruje tudi izredni pri-spev k 0.50 lire za vsak hektar zemljišča, zavezanega zemljiškemu davku. Oba prispevka pobirajo davčni uradi ob izterjavi zemljiškega davka. Zoper predpis prispevkov je dopustno v 15 dneh po obvestitvi pritožba na predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev. Predsednik odloči, ko je zaslišal izvršilni odbor. Zoper odločbo predsednika je dopustna v 15 dneh od dneva obvestitve nadaljnja pritožba na Visokega komisarja, zoper njegovo odočbo pa ni več pritožbe. Odločba o pritožbi se priobči prizadeti stranki s priporočenim pismom v enem mesecu od dne, ko je bila pritožba vložena. Zamudnim plačnikom se zaračunajo zakonite obresti in se dolgovani prispevki izterjajo kakor neposredni davki po seznamih, ki jih na predlog Pokrajinske zvezo delodajalcev Visoki komisar izreče za izvršne. Sodniku dr. comm. Nikolaju T r a -m o n t a n a, funkcionarju Visokega komisariata, se poverja naloga, da izvede sekvester in likvidacijo imovine dosedanje starokatoliške bogoslužne občine v Ljubljani. Ljubljanskemu kvestoriu se nalaga, da priobči to odločbo dr. j u Martinu Povšetu, bivšemu škofijskemu vikarju razpuščene starokatoliške cerkve pri vikarijskem uradu v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3. Ljubljana, 24. junija 1942-. Visoki komisar Emilio Grazioli. Sprememba prodajnih cen soli v nadrobni prodaji Po dobljenem mnenju generalnega ravnateljstva državnih monopolov v Rimu in smatrajoč za potrebno, da se cene soli, ki se prodaja v Ljubljanski pokrajini prilagodijo cenam, ki veljajo v kraljevini, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odredil, da se z veljavnostjo od 1. t. m. zvišujejo prodajne cene soli v nadrobni prodaji takole: rafinirana sol od 3 na 4 lire za kg, navadna sol na 1.20 na 1.50 lire za kg. industrijska sol od 0.40 na 0-60 lire za kg, živinska sol od 0.30 na 0.50 lire za kg. Z istim dnem se odstotek na kuhinjske soli, dovoljen doslej prodajalcem na drobno različno po kakovosti za 100 kg, zvišuje enotno na 8% vrednosti prevzete soli Drzna prevara po a Kot kupfijski nato pa Bngiral napad avto ga je riškem vzoru je sprejel 20 zlatnikov, kloroformom — Rešilni 44 odpeljal oškodovancu LjtrMjAna. 3. jtriija N« aodšaču je z julijem zavladalo počit-faxpoiožcnje. Nekaj sodnikov je na-svoje redne dopuste m kar je nuj- ______iov. jih rešuje počitniški senat. Šte- razprav se bo omejilo, razppavne dvo-bodo nekaj tednov prazne. Medtem ko je v torek in sredo brta na št. 79 še zelo živahno, pa v bližnjih dneh ne bo prometa, ker razprave niso razpisane. Zadnja dva dni jo prišlo v razpravo pred sodno mizo izredno predrzno prevarno dejanje, izpeljano po vzoru ameriških gangster j ev. Dogodek, ki so fe odigral meseca marca, bi z neka-ij rorušcmd mogel služiti filmskemu lv _sfcu kot hvatležna snov za napet Jcriroi- _h fiftm. Mali kazenski sena* so sesfcav- ko* predsednik s. o. s. Rafko Lederhaa mi pa slo.s. Spom m FrSnger. Obje zastopal državni toŽi#ec dr. Lu-„ . Obtoženca Zorka m Vovk* je bma-„ odvetnik dr. Oton Fefcrich. o^eodovanca in obenem obtoženca m ž. Milina pa orlvet-ofc ek. Dušan Smodej. Glavni del razpravo je b>l že v torek, sodbo pa je senat razglasil še4e včeraj, ko je izvedel še nekatere dokaze, ki ;ih je predlagal branilec inženirja Milina. 411etni ml. Ljubomir M5Kn. po rodu iz Osijeka, se je lani zatekel v Ljubljano. S »eboj je prinesel nekaj go«tovmff 't zlatnine. Največja vrednost so b?li že preko sto let stari dirkati, sijajnega rumenega leska, v starih dobrih ca&ih nedvomno privlačna dota. ki si jo je kakšna bogata seljanka obesila po narodnem običaju na prsa in pod vrat. Inž. Mi-tin v Ljubljani ni našel pri meme zapo^trtve in tako je skrbno pazil na vsak izdatek, da bi mu ne btlo treba prezgodaj načeti zlate rezerve Toda prišel je končno dan, ko mu je gotov me zmanjkalo m težkega srca se je odločil, da proda zlatnike, ki so bili med brati vredni najmanj 16.000 Kr. /te od aepeombna krnskega teta je bila v veljavi prepoved prodaje m prejVupčevanja z zlatom in prepoved črvoza dragih kamnov m dipgrb kovin, Milinov zaklad p* so MH oofcini — ▼ smisHi nje^cvp obrambe in dokazov njegovega zagovornika —, ki so bfli od utijpOTudi odavojaCve izvzeti. Zato je MJfai iroatral, da jih bo najugodneje prodal na tako imenovani Črna borzi Stikov mu nI bilo težko najti, toda, kakor se je šole kasneje izkazalo, imel je pri tem zelo nesrečno roko. Seznanil ae je z 321et-nim. na Viču rojenim in stanu joči m samskim mizarskim pomočnikom Rajmundom Vovkom. Ta je pokazal takoj vehko zanimanje za inženirjeve težave m obljubil mu je, da ga bo takoj seznanil z osebo, ki mu bo pomagala prodati zlatnike po ugodni coni. Inž. Milin je Vovku popolnoma zaupal, bolj pa ;e bil nezaupljiv do drugega in glavnega činitelja te predrzne prevaro, #25l©toega Friderika Zorka, po rodu iz Pod-gore. občine Dola pri Ljubljani, in stanu-jočega sedaj v Rožni dolini Zorko jo po poklicu pekovski pomočnik in neoženjen. Zaradi iinov-inekega delikta je bti že enkrat kaznovan. Vovk je predstav* mi Milinu Zorka kot kupčijskega posredovali ca, ks ve za peper-nega kupca za njegove zlatnike. Dne 6^nar-ce letos so se vsi trije sestali Zorko je izjavil, da želi kupec ostati prodajalcu neznan in da zato ne mara priti z njim osebno v stike. 2oH. naj inž. Miltn izroči zlatnike Zorku. ki jih bo ponesel na njegovo stanovanje, nakar mu bo rsroCM domenjeno kupnino. Na prigovarjanje Vovka je inž. MUin v stiski le premagal svojo nezaupljivost in vsi trije so se napotili v Gradišče, kjer naj bi domnevni kupec stanoval v drugem nadstropju neke hiše. Inž. M i!in je izročil Zorku zlatnike zavite v močan papir ta jih je hitro preštel in. ne da bi jih mnogo obedoval, vtaknil v žep. Pred hišo se je Zorko od obeh ponovil, potem ko so se dogovorili, da ga počakata pri vratih. Inž. Milin m Vovk sta čakala pred vrati že precei čaoa. nedvomno ugibajoč o izidu kupčije in trdovrarnosti kupca, ki noče pristati na primerno ceno. Naenkrat pa je na oglu zatrobil reSSna a-vtomohil tn v elegantnem loku na-glo zapeljati pred hišna vrata. Iz a^ornobi1a, koga bodo reševalci prinesli in odpel ja-l"i. Inž. Mitlfn br/kone prvi hip niti sam ni verjel svojim očem. ko je zagledal na noaSnici Zorka. ležečega v nezavestnem staniu. Medtem ko pa se ie ponovno prepričal, da na nos:1n.ici resnično nc leži nihče drug ko mož. ki mu je izročiil zlatnike v prodajo, in se je zavedel pHožaja, pa je bi'.lo vsako p^-edovanje že prepozno. Znano je. da reševalci opravljajo svoj sa marila n*'ki po-el vzorno, vend-ar * tako spretno naglico, da nudijo radovednežem čim manj priložnosti za neprijetno zijanje v obžalovanja vredno žrtev. Ko je mž. M:l; hMi kljub bogatim skušnjam o reakcijah razn;h bolnikov bržkone v*tai m se je onesveščeni Zorko nenadoma osvestil, da je vstal rn takoj izjavil službujočemu uradniku v bol-nišn:ci. da je že zdrav in da ne potrebuje zdravniške pomoči. Vovk in ZrHco sta se nafflo poslovna, sij sta čutila, da ju bo inženr takoj zasledoval. Res se je ta osebno potrudil v bolnic i co». ram pa mu ie vratar povedal, da sta Zorko in Vovk že odrila. Tjiž. Mi'in se ie dn«dobra zavedel, da ie postal žrfev pre*kfln'h nepar lev. ki so KrMcone imeli še nekaj pajdašev. Dogodka pi n; takoj priiaviil policiji, ker ie onai. da bo Zcrka in Vovka kje našel in da bo z njima obračunal brez pomoči policije, za katero bržkerne rti bil siguren ali ne ho pMjc'a tudi njegi Dru^i dan ?e ie res srečal z obema in začela sta mu tveziti zgodbo o drznem napadu, katerega žrtev naj b; bM postal ZotIčo Ko je stopal po stopnicah v drugo nadstropje, naj bi mu orve! nasr-**oti neznan mo'ki. Izvlekel naj bi b'l iz žepa klo-oformiran rohec m mu ga pr*t:!?r.;l na usta da je v hipu padel v nezavest. Ko se je Zorko zbudil v bo'ni^n'ci iz nezavesti, je takoi pogledal za zlatniki. V žepu jih ni b*lo vej in po!astiri se jih je m^ral neznanec. Kaj seda i? Da bi »rwytoTažila« inž Mflina. sta se mu Vovk in Zorko ponudila, da za nagrado 2000 do 5000 l:r za^'edujeta neznanca, katerega obraz je Zo-ku ostal v spominu. Toda inž. M i! m je že vedel, da ima opraviti & sleparji in ni hotel nič s*H-^ti o kakšnem zasledovanju in nagradi. K*^ ?voi:h z'atnikov ni dob:t nazaj, je zadevo p rij a vrl policiji, ki ie takoj uvedla pre:skavn>. Vovk ;n Zo~ko ?ta se na p^«!;ciii zagovarjala, kfiik^^r smo opisali zgorai. Ta z-SLgo\'CV sta ponOA-ila rudi pred preiskovalnim sod-nk^m in pred senatom na g'avn« razpravi. PriC" in izvedenci pa so njune navedbe n-\-rffli v na ivnžnei^h točkah, tako da je bilo ia^no da je bHa storjena dogo\t>riena prevara. Državni tožlec iu ie obtožil dveh nrertorkov. prc\-are po § 334-1. tcčJca 2. kaz. zak.. pri čemer je drugi prestopek ostal pri por zkvisu. . V a zatožno k'on pa je mc-al sesti tudi inž. M:lin. ker ga je državni tožilec obtožil z'očinstva po čl. 1. prepovedi odsvojitve m i7\x^a dragih kamnov z dne 3. septembra 1941, Zorka in Vovka na TtiT3d\ pomoči k temu zločinu po § 34-111 -kaz. zak. Razprava je bUa zelo žnvahna in zanimiva. Oba g'avna obtoženca s*a vztra iaila pri svojem zagovoru, medtem ko je inž. Milin dokazoval, da so zlatniki, ki jih je hotel prodati, izvzeti od omenjene prepovedi in da to*ej ni zagrešil očitanega mu zločinstva. Branilec je niegovo tezo spretno vzdrževal m tako ob pomanjkanju dokazov ustvaril vsaj dvom. ki je bil za rešitev senata potem odločilen. Po kratkem posvetovanju ie predsednik senata razcMa««] nas^ednk> sodbo: Sodišče je spoznalo Zorka *n Vovka za kriva v snrmdu obtožbe glede obeh prevarnih prestopkov Zoico je bH r>bsojen na I leto m 6 mesecev strogega zapo»ra na 100 lir denarne kazni in 2 leti izgube častnih pravic. Vovk pa na 10 mesecev strogega zapor«. 100 lir denarne kazni m 1 leto izgube častnih pravic. Vsi trt je ootolenct pa so biH po § 280. k. p. oproščeni, da bi trgovali z zlatnino in sto-rii zločinstvo v smisJu omenjene prepovedi. V utemeljitvi je predsednik naglasi 1, da se je aadBBa prepričalo o krivdi obeh glavnih obtožencev predvsem na podlagi mnenj obeh zdravnikov, ki sta bila zaslišana. Zor-kova zunanjost ni očitovala v času »nezavesti« nobenih tipičnih znakov, ki so vidni pri vsakem, ki je kleroformiran. Klorofor-muranje pa rudi ni bilo mogoče. Storilec bi bH moral Zorku tiščati robec na vse dihalne organe vsaj nekaj minut. Napad je Zorko fingiral, kar iz haja tudi iz drugih okolnosti. Vsi znaki kažejo, da je bil »napad« ž« v naprej dogovorjen m da so mcvrali sodelovati še drugi pomočniki. Tudi za Vovka kažejo vsi znaki, da je bil o vsem točno poučen. Krivdorek je tako utemeljen. Glede prodaje zlatnikov pa je sodišče dopustilo možnost, ker ni bno nobenih dokazov, da so bili res izpred leta 1850, torej taki. da je bilo z njimi dovoljeno prekupčevari. V dvomu je moralo zato inž. Milina, Zorka in Vovka za to dejanje oprostiti kazenske odgo\Twnosti. Zorko je prijaviti priziv zaradi previsoke kazni, medtem ko Vovk kazni ni sprejel, zatrjujoč, da je padel »noter« nedolžen ko jagnje. Kljub neprijetnosti, da se mu preiskovalni zapor ne šteje v kazen, je pri i a val revizijo in priziv. »Jaz nisem kriv. ncd< i/cn sem ko tale klop.« je zagotavljaj državnemu tožilcu. Toda Zorko tudi po obsodbi ni hotel razbremeniti Vovka in izjaviti, da dejansko o zadevi nič ni vedel. Revizijo glede opro?tilnega dela sodbe je prijavil tudi državni tožilec, tako da bo o zadevi razpravljalo še kasacijsko sodišče. Iz Spodnfe štaferske — Novi gTobovi. Na Pragerskem je umrl upokojeni strojevodja in hišni posostnilc Alojz Nekrep, star 70 let. V Marenbergu je umrl upokojeni cestni mojster Miha Strah, star 78 let. V Celju je pa umrl mizarski mojster Martin Speglič. star 77 let. V Mariboru je umrl kolar in posestnik Franc Fras, star 69 let. V Studencih pri Mariboru je umrl delavčev sinček Ladislav Papež, v f>ajtersper°:u pa strojnikova hčerkica Frančiška Potočnikova. — Celjanke strežejo ranjencem. Cel Janke doprinasajo sleherni dan dokaze požrtvovalnosti. Kjerkoli je potrebno priskočijo na pomoč in lajšajo ranjenim vojakom bolečine. Redno obiskujejo ranjence v bolnici. Zlasti vneto skrbe za ranjence v vojaški bolnici v Novem Celju. Nedavno so prinesle tja 254 parov eopat, ki so jih same izdelale v nočnih urah. V bolnici prirejajo tudi družabne igre ter razdeljujejo med ranjene vojake knjige, slaščice in cigarete. — Slikar in pesnik Hans Gajjcrn umrl. 27. junija zjutraj je podlegel težki srčni bolezni Hans von Gagern, znan slikar živali, brat pesnika in pisatelja Friedricha von Gagerna. Star je bil 65 let. Umrl je v svoji vili blizu gradu Thurn v Dobju pri Krškem. Pokopali so ga 29. junija v mavzoleju pri gradr«. kjer je pokopan tudi njegov stric, pesnik Anastasius Griin in drugi sorodniki rodbine Auersperg. Na zadnji poti so g"a spremili zastopniki deželnega sveta, okrožnega vodstva štajerskega Hei-mabunda v Brežicah, poveljnik policije, poveljnik graničarjev, zastopniki drugih oblasti, lovci, šolska mladina iz Leskovca ter mnogo prijateljev in znancev. Hans von Gagern je bil rojen v Mokricah pri Brežicah leta 1877. in študiral je na umetnostni akademiji v Munchenu. — Offled mrličev. šef civilne uprave na Spod. štajerskem je izdal uredbo, po kateri mora pred pogrebom vsako truplo pregledati uradni oglednik. Namen ogleda je ugotovitev smrti in njenega vzroka. Mrliški ogledniki so okrajni zdravniki, nalašč v ta namen določeni zdravniki ali druge zanesljive osebe. Pokojnikovi svojci ali sosedje morajo prijaviti smrt pristojnemu mrliškemu ogledniku. Mrtvo rojene otroke morajo prijaviti babice. — Tečaj dvojnega knjigovodstva v Gor. Radgoni. V okviru štajerskega Heimatbun-da, urada za ljudsko izobrazbo, je bil 28. Junija svečano zaki-učen štirimesečni tečaj dvojnega knjigovodstva. Udeležencev je bilo 39. Tečaj je vodil ravnatelj hranilnice Alwis Watzek. — Nesreče. V tekstilni tovarni v Po-brežju pri Mariboru zaposleni pomožni delavec Tomaž Velečič se je ranil med snaženjem kotla in si zastrupil kri. 231etna uradnica Kristina Osterberger iz Maribora je zavžiia veliko dozo uspavalnega sredstva, da so nastopili znaki zastrupljenja. 301etni mizarski pomočnik Avgust Tadina iz Maribora se je po nesreči udaril s kladivom po roki in si zmečkal palec. — Iz Konjic. V kinodvorani v Konjicah je bil prirejen 27. junija ljudski koncert v korist nemškega Rdečega križa. Nastopil je orkester štajerskega Heimatbunda pod vodstvom Markescha ml. Nedavno Je bil ustanovljen v Kcnjicah diletantski oder, kjer so zbrane same domače Igralske moči. Prvič stopi mlado di'.etantsko gledališče pred občinstvo v nedeljo 5. t. m. Vprizar-jalo bo zlasti ljudske igre. — Podpore novoporočenc-kob Sanzin in gospodinja Nornui Spada-ro; kovač Marino Zvokelj in natakarica Bruna Voltolini; trg. nameščenec Egldrj Dobrigna in dnevničarka Pavlina Stran-car; mornar Dominik Dl Lunano ln gospodinja Emilija Gregori. — 4000 dečkov je šlo nn letovanje v ra»-ne poletne kolonije GIL-a. pred odhodom iz Triesta jih je pozdravil Zvezni tajnik Pietro Piva. — Dirko na MOntehelha. V soboto popoldan bodo na Montebellu prve dirke v drugi periodi. Dirke bodo za nagrade Paler-mo, Lago di Como, Arsa, Ortigora, Monfal-cone. — Smrt znaneera kolesarja. V Trlestn je umrl Giovanni Menegatto. ki je bil znan kot izvrsten kolesar. Itali-io je večkrat prepotoval na kolesu. Prlkolesaril je tudi do Pariza ln Monakova. Z mladeniško prožnostjo je gojil kolesarski sport do svojega 60. leta. 1 »"^ — V morju je utonila 371etna Justina Novachig iz Monfalcona. S kolegom se Jo peljala v Alberoni, kjer se je kopala. Zašla je na nevarno mesto, kjer jo je morje zagrnilo. Njeno truplo so prepeljali v poko-pal'ščno mrtvašnico v Staranzanu. — .Središče za proučevanje židovskega vprašanja v Trie»tu. V Triestu je bilo ustanovljeno središče za proučevanje židovskega vpraSanja, ki ie podrejeno ministra za ljudsko kulturo, oddelku >študij ln propaganda o rasi.« Za rektorja novo ustanovljenega središča je b;l Imenovan Ettore Martnoli. Središčni svet tvorijo Ramjiro Bran dolin. dr. Livij Chersl. Andrej Clarici, Oskar Ebner, Julij Relli. Maksim Rota ln Friderik Pagnacco. Delokrog triestinskega središča se razteza na vse tri venezljsko pokrajine. Opozorilo kmetovalcem, imetnikom poljedelskih strojev Kmetje, ki imajo poljedelske stroje s pogonom na petrolej ali nafto, raj v svrho cenejšega nakupa tekočega goriva sporočijo potrebno količino na Združenje kmetovalcev, Ljubljana, GosposvcrsJca c. 2/1. V prijavi naj navedejo svoj točen naslov, površino lastne obdelovalne zemlje, števido motorjev, znamko motorjev in Število konjskih sil. v kakšen namen rabijo motor, koliko dni v letu dela motor, ali samo na lastnem posestvu ali rudi pri drugih, ari potrebuje za pcjTon nafto ali petroiej in koliko. Vabimo kmetovalce, da poSljojo prijav« najkasneje do 15. julija. Poznejših ne bo mogoče upoštevati. Tovora ina v blagovnem prometa Hrvatska — inozemstvo Vprašanje tovornine v blagovnem prometu med Hrvatsko in inozemstvom je bilo na novo urejeno. V prometu med Hrvatsko na eni ter Srbijo, Nemčjo, Italijo in Madžarsko na drugi strani, mora plačevati tovorni no — v kolikor ne nastopa tretja država kot tranzitna — za hrvatske železnice na Hrvatskem izverihrvatske železnice pri pobijanju iz Hrvatske prejemnik, pri pošiljanju na Hrvatsko pa pošiljatelj v dotični državi. V prometu med Hrvatsko in Nemčijo preko Madžarske mora plačati na Madžarsko odpadajoči del tovornine pošiljatelj, na Nemčijo odpadajoči del pa prejemnik. Za pošiljke iz Hrvatske na Slovaško gre na Hrvatsko odpadajoči del tovornine na breme od pošiljatelj a. Pošiljke iz Hrvatske v Bolgarijo je treba frankirati do bolgarske meje. V prometu med Hrvatsko in Švico ni ▼ pogledu plačevanja tovornine v smislu hrvatsko-švicarske zvezne tarife nobenih omejitev. Tovorriino lahko plača za vso progo pošiljatelj ali pa prejemnik. Delno franki ran je je pa dovoljeno samo do švicarske meje. Ce se računa tovornina v hrvatsko švicarskem blagovnem prometu po notranjih tarifah mora v prometu rz Hrvatske plačati na Hrvatsko odpadajočo to-vornino pošiljatelj. Za pošiljke preko Plaše — Crikvenica — Chiasso lahko prevzame pošiljatelj stroške od Chiassa. V prometu na Hrvatsko mora pošiljatelj plačati tovornino do hrvatske meje, na Hrvatsko odpadajoči del pa prejemriik. Obnovite naročnino! 149 »SLOVENSKI NAR O D«,Petdc 3. jo&M 1W2-XX Stran 9 1 Maksimalne cene za stavbeni in mizarski les Smatrajoč za potrebno urediti cene za Jelov, smrekov in bukov stavbeni in mizarski les v Ljubljanski pokrajini in po zaslišanju odbora za les pri Zbornici za trgovino in industrijo v Ljubljani (čl. 9. naredbe o proizvodnji in razdeljevanju tehničnega lesa) je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z naredbo predpisal maksimalne cene za stavbeni in mizarski le«. Naredba je objavljena v »Službenem listu« 27. junija in je na dan objave stopila v veljavo. Najvišje prodajne cene za jelov, smrekov in bukov stavbeni in mizarski les so določene takole: Jelka In smreka a) Normalno rezan les, obrobljen, konično ali paralelno na oko: 1) deske 10 mm, dolžina 4 m 1100 lir za kub. meter; 2) deske 12t'13 mm, dolžina 4 m, 1060 lir; 3) deske 14/15 mm. dolžina 4 m, 1000 lir; 4) deske in plohi 20 60 mm, dolžina 4 m, 350 lir; 5) morali od 50/30 do 120/120 mm, dolžina 4 m 890 lir; 6) polmorali in letve, dolžina 4 m, v poljubni debelini 950 lir; 7) letve in letvice, dolžina 4 m, v poljubni debelini 950 lir; 8) tram;, rezani po trgovskih običajih, 20/20. dolžina 4 m 80o lir za kub. meter. b) Te*an les: i) t rami, tesani po uzancah Trieste, dolžina 4 do 8 m, v dimenzijah 11-/13 do 13/19 cm, 520 lir, v dimenzijah 16'19 do 24/29 cm 530 lir za kub. meter; 2) tramiči (filerji) 8/8 do 11/11 cm 510 lir; bordonali, običajni od 27/27 do 43/49 cm 650 lir za kub. meter. e) Les za celulozo: jelov ln smrekov les brez lubja 300 lir za kub. meter. d) Jamski les: borov, hrastov, jelov ln smrekov les 300 lir za kub. meter. Varijante rezanega lesa. Za popolno paralelno obrobljeni les 25 lir pri kubičnemu metru več, za les pod mero 10% manj, za kratice 20% manj, za dolžino 4.50 do 8 m &% več, za dolžino nad 6 m za vsak meter ali del metra nad to dolžino 20 lir več, za posebne vrste lesa — Maderiers, Bookings — k normalni ceni monte 15% več, Varijante rezanih tramov. Na živ rob rezani 10% več, za dolžino nad 4 m za vsak meter ali del metra 3% več, za debelino nad 20 cm po 10 lir za vsaka 2 cm debeline več. Varijante tramov po uzancah Trieste, Za naročila po seznamu: tramiči 8/8 do 11/11 5% več, trami 11/13 do 16/21 10% več. trami lft/21 do 24/29 15%, za dolžine 9 metrov ln več 10% več. Bukov les a) Okrogli les: hlodi za hiščenje in za vezane plošče, premer nad 40 cm, 600 lir za kub. meter. b) 2agani les: l.) deske vseh debelin, surove nad 2 metra dolge in nad 12 cm Široke, neobrobljene 820 lir za kub. meter; 2.) deske vseh debelin, surove, nad 2 m dolge in nad 12 cm široke, obrobljene 1025 lir; 3.) deske vseh debelin, parjene nad 2 m dolge ln nad 12 cm široke, neobrobljene 3_200 Ur; 4.) de^ke vseh debelin, parjene, nad 2 m dolge in nad 12 cm Stroke, obrob- ljene 1400 lir; 5.) parketne deske, parjene I. in H. 1200 lir; 6.) običajno morali, kvadratni neparjeni 1025 ler za kub. meter. Varijante žaganega lesa. Za kratice 15% manj. Splošne določbe Gorenje cene se razumejo za vagonske dobave franko poljubna nakladalna postaja v Ljubljanski pokrajini; kakovost lesa: gorski (monte), brez kontrolne takse. Cene v prodaji na drobno za manjše količine nego je vagonska z dostavo franko skladišče v krajih potrošnje v Ljubljanski pokrajini ne smejo presegati cen na debe-o povečanih za povprečne prevozne stroške za poln vagon do skladišča ln za pv-prečne stroške nakladanja ln razkladanja, oboje v najvišjem znesku 50 Ur za kubični meter z dodatnim pri bitkom 12% za službo razdeljevanja. Morebitni davek na poslovni promet se mora računati posebej ter v fakturi ločeno izkazati. Prodano blago se mora fakturirati Izključno po postavkah, ki jih določa ta cenik, ter ni dopustno sklepati kupčij za vrste in skupine, ki niso obsežene v tem ceniku. Pri prodaji je vpoštevati splošne in posebne uzance za lesno trgovino Ljubljanske blagovne in efektne borze iz leta 1941. Smatrati je, da je kupoprodaja žaganic sklenjena za dejansko pogojeno debelino. Pri prodaji zunaj Ljubljanske pokrajine se prodajna cena zviša in mora biti v po-višek všteta kontrolna pristojbina v naslednjih zneskih za kub meter: za jelov žagani les vseh vrst 75 lir, za jelov tesani les vseh vrst 50 lir, za jelov celulozni les 10 lir, za rudniške opornike 15 lir, za bukov okrogli les 105 lir, za bukov žagan, parjeni les 95 lir, za bukov žagan neparjeni les 75 lir. Lesni trgovci morajo imeti izvezen ta cenik v svojih poslovnih prostorih na dobro vidnem mestu. Imeti morajo tudi les ločen po skupinah, da je omogočena kontrola kvalitete blaga, ki je naprodaj. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah od 12. marca 1941 v zvezi z naredbo z dne 26. januarja 1942-XX. Najvišje cene za oglje Smatrajoč za potrebno spremeniti cene za oglje je Visoki komisar za Liubljansko pokrajino izdal naredbo o najvišjih cenah za oglje, ki je objavljena v ?Službenem li-stu< z dne 27. t. m. in je na ta dan stopila v veljavo. Oglju, vilanemu m suhemu, je določena najvišja cena takole: 1.) v prodaji na debelo: za stot 90 lir, franko vagon nakladalna postaja; 2.) v prodaji na drobno: razsuto 1.30 za kg, v vrečicah 1.65 lire za kg, franko prodajalna, všteval vse takse. KršiU?lji določb te naredbe i>e kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26 januarja t. 1. z zaporom do dveh mesecev ^li v denarju do 5000 lir. V hujših primerih s-e sme izreči poleg denarne tudi zaporna kazen. Izreči se sme nadalje začiisni ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice. Vselej sc odredi zaplemba blaga. DNEVNE VESTI Zvezni tajnik VUusson je posetil Ravenno, kjer je bil odkrit spomenik ob tretji obletnici smrti junaka Coristanza Ciana, Spomenik stoji na ravennskem LI-du in je delo kiparja Giana Domenila Mar-chisa in arhitekta Domenica Filippona. Po odkritju spomenika je bilo otvorjeno pomorsko središče »Constanzo Ciano« v Marini prt Ravenni. Zatem si je ogledal Strankin Tajnik pomorsko kolonijo »La-puccif, kjer letuje sedaj 320 otrok od šestega do 14. leta. — Is »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 52. z dne 1. julija 1942-XX. E. F. objavlja naredbe Visokega Komisarja - določbe glede najema stanovanj Ln poslovnih prostorov, sprememba predpisov za promet v času nočne prometne zapore, sprememba prodajnih cen soli v nadrobni prodaji; odločbe Visokega Komisarja: odobritev sindikatnih prispevkov za leto 1942., ki jih morajo plačevati delodajalci, imenovanje sekvestra in likvidatorja imovine starokntoliške cerkve v Ljubljani in postavitev novega sekvestra * Putniku« cL d., Društvu za saobraćaj putnika i turista u Kraljevini Jugoslaviji. — Nagrado 300.000 lir je razpisala Poljedelska banka v Rimu za žetev ostalih pridelkov. Nagrad bodo detežni najvzgled-nejši kmetovalci v onih pokrajinah, kjer ima omenjeni denarni zavod svoje podruž- J niče. 1 — Nova žrebanja. Dne 15. julija bo v Rimu žrebanje za Dodelitev nagrad 1 milij. lir, 500.000. 100.000, 50.000 in 10.000 lir za 5°/o zakladne bone, katerih 21 serij zapade 15. septembra 1950. — Novinarska vest. Z odlokom korpora-cijskega ministra je bil imenovan dr. Ar-tur Assante, ravnatelj »Corriere di Napo-li«, za ministrskega komisarja pri medpo-krajinskem novinarskem sindikatu v Na-poliju. — Druga skupina Italijanov \z. Vzhodne Afrike. V Rim je prispela druga skupina Italijanov, ki so se vrnili iz Vzhodne Afrike. Skupno jih je bilo okoli 1000. Na rimski postaji so jih sprejeli prefekt. Zvezni tajnik in drugi predstavniki. Mnogi so li nastanjeni v samem Rimu, ostali pa so se naselili v raznih krajih Lacija. — Zdravstveno stanje papeža Pija XII. se je še nadalje izboljšalo, vendar je izostala velika avdijenca tega tedna. — Čudovita pot strele. Sredi neurja je treščilo v domačijo 31 letnega Atilija Ton-giani v ulici MoJinara 23 v Massi. Streia je šinila skozi dimnik, Švignila po železnih posteljah zakoncev Tongiani in odskočila proti zidu, kjer je pustila precejšnjo odprtino, potem ko je udnrila na prosto. — Dom zidarjev. Predsednik zidarske šole v Milanu grof Castiglicne je sporočil ob priliki izročitve nagrad najboljšim gojencem, da se bodo v kratkem pričela dela za zidavo doma zidarjev v Milanu. Tukaj bodo lahko stanovali gojenci omenjene šole, ki so dorrra izven Milana. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. ln 18.15, ob nedeljah m prazni kita ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 1&30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 Globoka socialna drama iz sodobnega življenja Luči v megli Fosco Giachetti, Luiaa Ferlda, Martella Lottl KINO UNION — TELEFON 22*21 Nadaljevanje odličnega orientalskega filma CAPITAN TEMPESTA Leon DanuiSČ&n (Po vsebini samostojen film) Carlo Ntnchi, Doris Doranti KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Na bienalu v Veneziji s prvo nagrado nagTajenl velefilm Obleganje Aleazarfa V glavnih vlogah: Fosco Giachetti, — Srbija je podaljasala moratorij. S posebno ure i bo je t»U v Srbiji dolžnikom, ki zaradi vojnih dogodkov niao mogli izpolniti svojih obveznosti, dovoljen moratorij za dolgove nastale pred 6. aprilom 1941. Z novo uredbo je moratorij podaljšan do 3g. junija 1943. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se progiaiii za mrtvega posestnik v P od taboru Franc Oberstar st_, pristojen v občino Videm-Dobrepolje. Leta 1928. je odšel kot krošnjar na Hrvaško, od koder je istega leta in sicer iz Krap .ne zadnjič piaal. — Nemški kreditni blagajniški zapisi v Srbiji. Srbska Narodna banka objavlja, da bodo nemški kreditni blagajniški zapisi vzeti iz prometa in zamenjani do 15. julija 1942. Zamenjavala jiii bo centrala in njene podružnice. Po tem roku jih ne bo mogoče več zamenjati. — Hrvatska policija vključena v vojsko. S posebnim zakonom je bilo odrejeno, da se smatrajo policijski častniki in moštvo zunanje službe od 24. junija za sestavni del hrvatske vojske v okviru ustaške milice. Po L>tem zakonu je prepovedano policijskim častnikom in moštvu članstvo v privatnih društvih. -— Proslava znamenitih T'mbrijcev. V Perugii se vršijo priprave za svečano proslavo spomina znamenitih sinov Umbrije. Slovesncsti se bedo pričele v Perugiji 12. septembra ter se bodo zakjučile 4. oktobia v Assisiju. Proslavljenih bo 29 pomembnih umbrijskih mož, svetnikov, vojščakov, pesnikov, pisateljev, zgodovinarjev, likovnih umetnikov, arhitektov, glasbenikov ter raziskovalcev. S pr>sl^\nmi bode zriru^vie umetnostna, tiskovna in keramična razstava. — Praznik 1»eneSkfn ribičev. V Starodavni baziliki Sv. Petra di Castello v Benetkah je imel naslednik škcfov in gradc- Akih patriarhov beneški patriarh Piazza slovesno službo božjo, ki ji je prisostvovala v duhu starodavnih tradicij velika množica beneških ribičev. Prcslavni obred, ki sega v davna stoletja, je chranil vso svojo rbiško slikovitost in patriarhalnost. — Rodbina nepoškodovana pod ruševinami domačije. Gospodinja Antonija Be*-gamir.i v nn.celbini BcnetU pri Rovigu je a svojimi tremi otroki pravkar odšia iz spalnice, ko se je udrla streha in razdejala vse prostore prvega nadstropja. Ruševine so pokrile mater in deco. Ko so sosedje odstranili ruševine, so našli ped njimi mater in ctroke popolnoma zdrave in nepoškodovane. — Nagrado mesta Firenze ?i je priboril madžarski mliadenlč. Razsodišče za »nagrado Firenze je priznalo pivo nagrado madžarskemu mladeniču Juliju Nagvju, orugo nagrado Nemcu Ervinu Hegeiman-nu, tretjo nagrado Italijanu Italu Piccini-ni, četrto pa Spancu Romanu Fuentes. — Princ Caranianli v Rimu. Iz Tripolisa je prispel v Rim knsz Sulejman bej el Ca-ramanli, ki bo preživel počitniški ter poletni oddih v nekem zdravilišču. — Odlikovanje. V spomin je bilo podeljeno odlikovanje zlate svetinje kapitanu * Antonu Cavalleri. — Otvoritev Ludi jiiveniles v Milanu. Na slovesen način so bile otvorjene v Milanu delovne tekme, ki se jih udeležuje 800 mladeničev iz delavskih vrst. Ob priliki delovnih tekem je bila organizirana v Milanu razstava delovne mladine. — žrtev morskega psa. 20 letni Gerhart Kurziel se je kopal s tovariši ob obali Vo-losce. Zaplaval jo 150 m od obale, ko so opazili tovariši iz daljave, kako se je pojavil v Kurzielovi bližini 5—6 m dolg morski pes. Takoj so skočili v ladjo, da bi Malo jezikovne paše Grešiti je Človeško: menda smo najbolj >Člove5kl«, ko pišemo. Kdo še ni pri nas greSH proti jeziku, če je že kdaj kaj napisal ? Vendar jezikovnih grehov noče navadno nihče priznati in, ker se jih ne zaveda, se jih ne kesa. Nihče nam ne izpra-ftuje vesti, zato smo pa tudi čedalje bol] malomarni v rabi jezika. Jezik je pa ogledalo kulture in ne le navadno orodje sporazumevanja. Odnos pisca do jezika, ki se kaže v pisanju, nam pove, ali je pisec tudi v resnici omikan globlje, ali je pa njegova izobrazba samo enostranska. Jezik mnogih učenih piscev je navadno učen precej bolj kakor lep in pravilen; nekateri ljudje tako velikih umstvenih sposobnosti ln popolne izobrazbe vendar niso prodrli v skrivnosti lepega ln pravilnega izražanja. Vendar zaradi tega ne smemo preveč velikodušno odpuščati jezikovnih grehov tudi manj učenim piscem; sleherni, ki rabi jezik v pisavi, se mora zavedati odgovornosti, ki jo prevzema pred javnostjo sleherni pisecj kajti zloraba jezika v pisavi lahko postane slab zgled. — V tem kotičku se nameravamo dotakniti nekaterih najbolj pogostih jezikov« nih grehov, z namenom, da bi se vsaj nekaterim zbudila vest. Predvsem se bomo ozirali na jezik časopisja ter skušali pometati pred svojim pragom. Ali to ni potrebno? Zanirnivo bi bilo ugotoviti, koliko odraslih ljudi, med njimi tudi najbolj učenih, bi gladko položilo izpit iz slovenske slovnice. Kdo U znal napisati deset stavkov brez najmanjše napake ? V slovnicah navadno najprej začno obdelovati samostalnik; mi se pa vprašajmo: Kaj so določni in nedoločni pridevniki? Kdo pri nas rabi pravilno določne pridevnike? Katera slovnica nam odgovori dovolj izčrpno, kaj so prav za prav določni pridevniki in kdaj jih moramo rabiti ? V časopisju naletimo skoraj v vsakem drugem stavku na nedoločne pridevnike, kjer bi morali biti določni pridevniki. Kdo pa tudi še ni bil nikdar v zadregi, ali bi bila pravilna določna ali nedoločna oblika pridevnika? Slovnice nas v tem vprašanju navadno puste na cedilu. V Breznikovi slovnici čitamo, da imajo določno obliko pridevniki. Skadar govorimo o posamezni osebi ali, ki smo jo že omenili, ali kadar mislimo vse osebe ali reči ene vrste, na primer: »Ko je beli kruh pošel, je prišel črni na vrsto. — Kralj Matjaž, znani junak, spi pod Peco.« Razen tega izvemo, da morajo imeti določno obliko pridevniki, ki stoje kot do-ločilne besede v sestavljenkah, n. pr. veliki petek, cestni prah, mali traven, sadni vrt, trzni dan itd. Morda se zdi to tistim, ki znajo pravilno rabiti določne pridevnike, povsem jasno, v resnici bi pa bilo treba pojasniti še marsikaj, da bi se nam pero ne ustavljalo, ko bi bilo treba zapisati pridevniško obliko. V drugih jezikih te težave ne poznajo, človek bi mislil, da bi bilo vse jasno razloženo, Če bi bilo v slovnicah povedano: Pridevniki, ki imajo pridevno ali atrlbutivno obliko, morajo imeti tudi določno obliko: ko pa rabimo pridevnike v povedni obliki, so nedoločni. Pridevni ali atributivni so pa pri- devnilii. ko so neposredno dopo'nilo samostalnika, njegov prilastek, n. pr.: debri oče, pravilni stavek, lepi jezik. Povedno ali pre-dikativno rabimo pridevnike, ko povemo, kakšna je eseba, reč ali stvar: Oče je dober. Stavek je pravilen. Jezik je lep. Na vprašanje kakšni ? sledi pridevnik v povedni in nedoločni obliki: Kakšen je stavek? — Stavek je lep. Na vprašanje kateri? pa ima pridevnik določno obliko: Kateri oče? — Oobri oče (listi, ki j3 dober). Ali je tako? Marsikdo Se vedno ne bo vsega tega razumel in bo tudi poslej pisal: sUilen odbor, celo družaben večer, slovesen dan, začasen predpis, poseben ukrep itd. Nekateri l>odo celo pripravljeni trditi, da we pravilno, če napišeš: Sestavil se je stalni ali stalen odbor. Citate lahko tudi takšne stavke: Dober oče je skrbni. (Namestu: Skrbni cče je deber. odnosno: Dcbri oče je s-krben.) Vendar naletimo bolj redko na napake, da bi kdo rabil določno pridevniško obliko, ko bi bila pravilna nedoločna. Mnoge Slovence, ki govore osrednja slovenska narečja, to se pravi, ki požirajo končnice besed, zlasti če so končnice samoglasniki, določne oblike pridevnikov spremi jajo podzavestno in dejansko v nedoločne, da se vsaka pridevniška končnica -ni spremeni v -en. Ena sama paša pa ne more biti dovolj; večkrat bomo morali še med jezikovni plevel (ne jezikoven!), preden bomo lahko začeli dobro razlikovati med sladkimi in kislimi zelmi. Tudi o samih določnih in nedoločnih pridevnikih še nismo vsega povedali. Kurdski pomagali. Medtem pa Jo morski pes potegnil nesrečnega Kurslela pod morsko pvreino, iznad katere ae m več pojavil. — Smrt dve* snaoifc lf n>aov. V MIlanu je umrl znani italijanski nogometni sodnik Umberto Gama, brat mednarodnega sodnika Ahila Gama. Istotam je nepričakovano umrl olimpijec Josip Bernardoni, ki je zastopal italijanske barve na johnvillaki olimpijadi. — Delovanje Etne so opazili 1. t. m. v Nieolosiju. Ob gori F rumen to se je odprla zemlja na višini 2400 m na petih mestih. Na nekem kraju se je razlila lava v dolžino skoraj dveh km, vendar nI bilo hujših posledic. Bruhanje je kmalu ponehalo. — Zlata kolajna je bila podeljena v spomin zdravniškega poročnika Mihaela Fe-rero, ki je bil doma iz Potense pri Mel-fiju. — Umrl je general Rafael Repetto. Na genovski kliniki je umrl divizijski general Rafael Repetto. Pokojni general je bil popularen zlasti med fiumakinvl legionar ji. Pridružil se je D'Annunziu, četudi mu je dala takratna Nittijeva vlada povsem drugačna navodila. Po zasedbi Fiuma ga je imenoval D'Annunzio za poveljnika fiuin-skeg-a vodstva. — Minister Bottal ar Je mudil te dni v Milanu, kjer si je ogledal razstavo trie- stinskega umetnika M. Carra, zatem novi sedež vseučilišča Bocconi. Posetil je tudi razstavo ljubkega tiska in knjig iz dobe preporoda ter druge pomembne kulturne ustanove, nakar se je vrnil v Rim* — Iz trgovinskega registra. V trgovinski register sta bili vpisani tvrdki: Com-mercio tessuti >Marianna< s. a g. 1., Manufaktura »Marjana« družba z o. z. Obratni predmet: Nakup in prodaja tkanega modnega in konfekcijskega blaga na drobno. Družba se sme pečati tudi z drugimi rednimi trgovskimi posli. Poslovodja: Sko-čir Franjo, trgovski sotrudnik v Ljubljani, Lampetova ulica 14. Pri tvrdki Auto-mantaža d. d. se vpišeta prokurista Zales-jak Dane, trgovski zastopnik, Slomškova ul. 3 in Blaha Emerik, tovarniški obrato-vodja, Parmova 40, oba v Ljubljani. — Iz zadružnega registra. Pri skupni nabavni in prodajni zadrugi v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom, se izbriše Član upravnega odbora Franc Kamenšek, vpiše pa se član upravnega odbora Bogomir Motoh, trgovec v Ljubljani, Krekov trg 11. »Zadružni kredit, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.« Izbrišeta se člana upravnega odbora dr. Drago M a ruši č in Mravlje Milan, vpišeta pa se člana upravnega odbora Inž. Bogdan Ferlinc. ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani, Skrabčeva 6 in Vrhovec Stanko, šolski upravitelj v Ljubljani, žibertova 27. — Nesreče. Zadnje dni so sprejeli v ljubljansko bolnico naslednje ponesrečence. Stanislava Kralj, 141etna hči vojnega invalida iz Ljubljane, si je pri padcu poškodovala levico. — Ljudmila .Nardnik, 121etna hči posestnika z Brezovice, je padla s čreš-nje; ranila se je na glavi. — Anica Luks, 41etna hči zavirača iz D. M. v Polju, je padla na stopnicah ln al poškodovala desno nogo. — Josip Oranda, 20letni sin poseot-nikaz Jezice, »e je pri cepljenju drv usekal v levico. — Anton Turftič, 11 letni sin Žagarja iz Borovnice, je pri igri padel ter si naJomil levico. — Roža Kuhar, 421etna žena mizarskega pomočnika iz Ljubljane, je padla doma na dvorišču s taksno silo, da se je občutno potolkla po hrbtu, ima pe, najbrž tudi notranje poškodbe. — Cirila Rusa. I2ietnega sina posestnika iz Loga, je sunila krava v levico. — Ivan Laznik, 21 letni brivski pomočnik z Dobrove, je padel na cesti ter si zlomil levico. IZ LJUBLJANE —lj Nezanesljivo vreme- že včeraj je kazalo na dež; bilo je ves dan pretežno oblačno in popoldne tudi precej soparno. Kljub temu dežja ni bilo, zjasniti se pa tudi noče. Davi je bilo nebo preprežno še z gostejšimi oblaki. Okoliške hribe so zakrivale megle in tudi Krim je bil skrit kakor navadno pred dežjem. Vendar še ni zanesljivo, ali dobimo dež. Zračni tlak je precej visok. Malo dežja zdaj ne bi škodovalo, vendar je zemlja v splošnem Se precej vlažna, kjer ni peščena. —lj Jezikovni tečaji (dopoldanski, popoldanski, večerni) italijanščine, nemščine itd. Ugodno za dijake, trgovske pomočnike (ce> in druge. Za začetnike. Vpisovanje do 15. julija od 18. do 19. Trgovski dom, Gregorčičeva 27. Tudi od 10. do 12. v avli Uršulink, Kongresni trg. —lj Cepljenje proti da viol, ki je bilo minuli teden zaradi izrednih razmer nekoliko moteno, bo za zamudnike z vseh cepil ni h postaj še v soboto 4. t, m. ob 17. url v mestnem flzlkatu v Mestnem domu. Prav tako bo cepljenje na Barju v soboto ob 17. uri, a na Cesti dveh cesarjev bo cepljenje isti dan ob 17.45 url v gostilni Karo. -—Jj Kandidati, ki so se prijavili ca tečajne (višje in nižje) izpite na srednjih, odnosno za diplomske izpite na državni učiteljski šoli. se pozivajo, da se takoj, vsaj pa 4. t. m. zglase pri ravnateljstvih zadevnih zavodov. — iz pisarne IV. oddelka Visokega komlsariata. —lj Ravnateljstvo IV. moške re»lne gimnazije v Ljubljani vabi vse učence osmih razredov, ki so vložili prošnje za pripustitev k višjemu tečajnemu izpitu, da se javijo do sobote, dne 4. julija do 11. ure v ravnateljevi pisarni. Radio Ljubljana SOBOTA. 4. JULIJA 1942- 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba. — V odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert sopranistke Nade Stritar. 12.40: Godalni orkester, vodi dirigent Spaggiari. 13.000: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes. — Orkester vodi dirigent Petralia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Lahka glasba. — 14.45: Poročila v slovenščini 17.10: Nove plošče Cetra. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.90: Poročila v slovenščini. 19,45: Na harmoniko gra Avgust Stanko. 20.00: Napoved (asa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dpevnili dogodkov v slovenščini. 2O-30- ) Vojaške pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR- Mule: Sicilijanska trilogija« La Zotfara, Taoirnina, La Monacella della fontana. V odmorih: Predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini. Športni pregled Športne prireditve na Štajerskem V nedeljo je v Mariboru nastopil Rapid v zadnji tekmi za štajersko nogometno prvenstvo proti BSG Rosentalu. Rapidovci so v začetku bili na igrišču popolni gospodarji in so prišli že v vodstvo 3:0. Kasneje so gostje prišli do veljave in m> razn h razburljivih in napetih dogodkim'so do«egll celo izenačenje 4:4. Ta rezultat je petem ostal do konca. Na cesti med Gradcem in Mariborom so v nedelo dirkali kolesarji. Zmagal je v 3 urah 45 minutah in 6 ^eknndab Gradcan Steicher. Na drugo mesto se je uvrstil znani dirkač iz Slovenjega Gradca Grego-rič. na peto mesto Mariborčan Mašera, bolj med zadnjimi pa je bil Podmilščak. Dirka je vzbudila mnogo zanimanja in ji je prisostvovalo na startu ln cilju ter ob progi mnogo gledalcev. Proga je merila 120 km. V nedeljo so nastopili tudi mariborski igralci tenisa, člani Rapda. Gostovali so v Gradcu proti članom N"ibelunftkega teniškega kluba iz Gradca. Srečanje je bilo prvenstveno in so zmagali Rapidovci 4:1. Ženski lahkoatletski svetovni rekordi Sedaj ;e v veljavi naslednja lista ženskih lahkoatletsk h svetovnih rekordov: V teku na 100 m je rekorderka Američanka Ema Stephens s časom 11.5. Rekord je postavila že leta 1936. V teku na 200 m je v veljavi svetovni rekord Poljakinje Walaslewiczeve, ki Je pretekla progo v času 23.6. Svetovna rekorderka na 800 m ;e Nemka Radkejeva s časom 2:16 8. Njen rekord je že zelo star. saj je bil postavljen leta 1921. V teku na 80 m čez zapreke je svetovna rekorderka Italijanka Claudia Testonijeva, in sicer s ćasom 11.3. Rekord je bil postavljen leta 1939. Švicarka Isebold Pfenningova bran: svetovni rekord v skoku v višino. Preskočila je 1 66 m. Postavila je ta rekord lani. Svetovna rekorderka v skoku v daljino je Japonka Hitomi. Leta 1928 je preskočila 5 98 m. V metu kopja je letos postavila svetovni rekord Nemka Steinheuerer. ko je zalučala kop;e 47.24 m daleč. Dva svetovna rekorda pripadata Nemki Mauermaverjevi. Leta 1934 je vrgla kroglo 14.38 m daleč, leta 1936 pa disk 48.31 m. Sport ugodno vpliva na rast Zanimive podatke o ugodnih učinkih sporta na telesni razvoj javljajo Iz Stock-holma. Na Švedskem je telesna vzgoja predmet pozornosti oblasti in vse javnosti že več desetletij. Zlasti se je športna vzgoja množila in pospeševala od leta 1912 naprej, ko je bila v Stockholmu olimpiada. Najlepši vzgled vsemu prebivalstvu je dal in daje v tem pogledu švedski kralš Čeprav Je star že 84 let, se še danes navdušeno udejstvuje v svoji športni panogi, to je v tenisu. Splošno zanimanje za sport pa je na Švedskem pokazalo zanimive učinke. Vi jih ima sport na razvoj telesa. Statistični uradi so zbrali Številke, ki jasno dokazujejo to trditev. Leta 1891 je bila povprečna višina popisanih državljanov 1.296 m. L>o danes se je pod vplivom sporta višina Švedov povprečno dvignila za 5 cm in zna£a 1.744 m. Nedvomno pa se je športno udejstvo-vanje izkazalo tudi v razvoju drugih važnih telesnih organov mladih Švedskih generacij, vendar nam za to niso na razpolago podatki. Tenis: Švedska — Danska 4:1 Iz Kopenhagna poročajo, da se Je teniško tekmovanje med reprezentancama švedske in Danske v Kopenhagenu končalo z zmago Švedov 4:1. Drugi ln tretji dan tekmovanja so blU dosežen! naslednji rezultati: Sv«d Johann-son je premagal Danca Plougmana 6:3, 6:3, 6:0. Sved Schroder je premagal Danca Ja-cobsena 6:4, 6:2, 6:0. Švedska dvojica Schrbder in Rokelsson je premagala dansko dvojico Jacobsen in Ipsen 6:4, 6:3. 6:4. Nase gledališče Drama * Potek. 3. I m. ob 15: Kovarstvo ta t^bezen. Izven Cene od 10 lir navzdol. Sobota. 4. t. m. ob 17.30: Vdova Rođlinka. Izven. Znižane cene od 10 lii navzdol. Neddja. 5. t. m. ob 1730: Kralj na Beta j- novi. Izven. Znižane cene od 12 lir na- sdoi Ponedeljek, 6. t. m. Zaprro\ Cvetko Goiar: »Vdova Roilinka*. V sobotni predstavi bo prvič v letošnji sezoni vlogo Rozmanovega Janeza igral Ivan Cesar, ki jo je pred nekaj leti igral ponovno z odličnim uspehom. Vloga spada med tisto posebno izrazite podobo, ki se podaja Cesarjevi igralski naturi in sa katero ime dane vse najugodnejše pogoje. Ostala zasedbo vlog bo r**ta. kakor pri prejšnjih predstavih. Naslovno vlogo bo igrala Polonca Juvanova. Opera Petek 3. t m. Zaprto. Sobota. 4. t. m. ob 17.: Boccaccio. Opereta. Izven, Znižane cene od 18 hr navzdol. Nedelja, 5. t. m. ob 15.: Carmen. Izven. Gostovanje Elze K ari ovc* ve. Znižan« cene od 20 hr navzdoi. Ponedeljek, 6. t. m. Zaprto, Franz v, Suppe: »Boccaccio*. Opereta ▼ treh dejanjih. Peh bodo: Boccaccia mm Mlejnikova. Lotheringhdja — Anžftovar, Lambertuccidi — Zupan, Soalzo — M. San-cin. Leone rta — B. Sancm, F is met to — Barbi čeva. Beatrice — Polajnar jeva, Foroncflo — Poličeva, I za bel lo — Španova, ESetra — Drenovec, kolporterja — Doinićar, majordoma — M. Gregorin, Fifcpo — K ojssrjevia. Dirigent: R. Simon iti, režiser: C. Debevec. •E VEDNO LAHKO dobita zdravilno ln krspllao Ambroževo medtee v — M udaril, LJubljana — židovska ulica 6. ZDRAVNIK lice opremljeno stanovanje najmanj dveh sob m kuhinjo ln kopalnico v sredini mesta proti dobremu plačilu. — Ponudbe na oglasni oddelek Slov. Naroda« pod >Oerar<. ~" »SLOVENSKI NARfc^rfct 3. >*3a 1*2-XX As* 149 Boj plinarne proti elektriki Nekaj podrobnosti, Zgraditev elektrarne kako se je pred so leti Ljubljana je pomenila tudi emancipacijo od tuj ojevala Ljubljana, 2. julija Poročali smo že, da poteka letos 45 let, kar je bila zgrajena in obratuje ljubljanska elektrarna. V daljšem članku smo prikazali njen pomen za življenje in gospodarski razvoj Ljubljane v vseh štirih desetletjih in pol. Doba pripravljanja načrtov In gradnje elektrarne pa krije Se mnoge zanimivosti. Vredno jih je danes osvetliti tem bolj, ker je pokolenje delujoče konec prejšnjega stoletja za gospodarski napredek Ljubljane večinoma že izumrlo. Od sklepa takratnega občinskega sveta, v katerem se je že uveljavljalo ime zaslužnega župana Ivana Hribarja, da zgradi mestu elektrarno kot občinsko podjetje, pa do njene otvoritve in začetka njenega delovanja je poteklo sedem let. Občinski svet je sklenil zgraditi elektrarno načelno že 19. novembra 1890. priprave so se potem vlekle do leta 1897. ko so bila dela oddana. Slavnostna otvoritev je bila 1. januarja leta 1398. Monopolni položaj plinarne Ko je prišel predlog zgraditve mestne elektrarne prvič resno v razpravo, je plinarna imela za seboj že 30 let obratovanja. Leta 1861. jo je zgradil Nemec Rie-dirurer iz Augsburga, ko mu je občina dala koncesijo za 35 let. Kmalu po otvoritvi plinarne, je Riedinger formalno ustanovil delniško družbo kot njeno lastnico. Glavnica podjetja je znašala 100.000 gld. in je bila razdeljena na 500 delnic po 200 gld. Ker je plinarna imela do tedaj monopolni položaj tako za javno razsvetljavo po mestu, kakor za zasebne zanimance, je to ugodnost primerno izkoriščala. Plin je prodajala razmeroma zelo drago. Konec vsakega upravnega leta pa so delničarji spravljali velike dobičke. Sele nenadni pojav resnega in nevarnega tekmeca je omajal gospodarje plinarne, da so postali ponižne j ši in dostopnejši. Ta tekmec sicer še ni živel, še ni deloval, zadostovale so že samo priprave za njegovo oživotvorjenje, da je V taboru plinarne nastal poplah. Ideja, da bi si mestna občina zgradila svojo elektrarno, je učinkovala kot mrzel curek vode na glavo brezskrbno spečega. • Z lepaki in brošurami proti elektriki Medtem ko so v okviru posebnega občinskega odbora tekle prve priprave za gradnjo elektrarne in uvedbo električne cestne razsvetljave, ko se je načelni sklep obravnaval v podrobnostih in so se vršila posvetovanja s tvrdko Siemens & Halske, so se razgibali tudi v plinarni. Kovali so načrte, kako bi nevarnost odvrnili. Položaj jim je bil tem bolj neprijeten, ker je prav tedaj iztekala koncesijska pogodba z mestno občino in jo je ta izrecno odpovedala. Po dveh tirih je tekel boj plinarne proti elektrarni. Uprava je skušala obdržati svoje konsumente in jih odvrniti od elektrike predvsem s propagandnimi lepaki in brošurami- V njih so hvalili prednost plinske razsvetljave pred električno. Plinarna je s Številkami dokazovala, da je plinska razsvetljava znatno cenejša kakor električna, ki se dotlej baje še niti ni izkazala za dovolj zanesljivo. Pri tem se je namigovalo na nevšečnosti z električno razsvetljavo v Narodnem domu. V Narodni dom so uvedli električno razsvetljavo za poskušnjo in so pri tem uporabili kot gonilno silo navaden, star in obrabljen »lo-komobiU, ki ni deloval enakomerno. Zato se je zgodilo, da so žarnice v svoji svetii-vosti včasih pojemale, parkrat je celo razsvetljava za nekaj ur popolnoma odrekla. Propaganda proti elektriki je poskusila te nedostatke izkoristiti, da bi še povečala nezaupljivost, ki je bila znatna že zaradi prirodnega odpora konservativnega duha proti vsaki novotariji. Pri tem pa je zamolčala, da je bila električna razsvetljava uvedena tudi že v bolnišnico in da je tam delovala brezhibno in na splošno zadovoljstvo. Med meščane so širili tudi pomisleke glede rentabilitete podjetja in glede kakovosti naprave. Ker pa so v plinarni vedeli, da samo z besedami ob odločnosti mestne občine, da izpelje svoje načrte do konca, ne bodo mnogo opravili, so se odločili tudi za znižanje cen za plin. Propagatorji elektrike odgovarjajo Te ofenzive plinarne proti elektriki seveda tudi graditelji elektrarne in njeni zagovorniki niso gledali križem rok. V »Slovenskem Narodu« je izšlo več člankov, v katerih so pisci zagovarjali uvedbo elektrike, tolmačili njene prednosti in zavračali spretno pomisleke proti njej. Njihovo stališče glede na novost elektrike nI bilo lahko, saj za vse svoje trditve niso Imeli otipljivih dokazov, na katerih bi splahnela še tako črnogleda nezaupljivost. V letu, ko je mestni svet že oddal dela in so se po mestu postavljali kabli ter so v Slomškovi ulici gradili stavbo za elektrarno, pa se je zgodila plinarni neprijetnost, ki so jo propagatorji vsaj posredno izkoristili v svoj prid. Ugotovili so več primerih, da so ure za merjenje porabe plina prehitevale in so potrošniki plina plačali znatno več plina, kakor so ga dejansko uporabili. Zadeva je bila plinarni v tem kritičnem trenutku sila neugodna. Uvedli so preiskavo in plinarna je javno razglasila, da bo vsem oškodovancem povrnila preveč vplačane zneske. Gradnja elektrarne v pospešenem tempu Ves ta propagandni boj pa občinskega sveta niti malo ni oplašil. Saj so tedaj od vseh strani prihajale vesti, da so se tudi drugod odločili za uvedbo električne razsvetljave. Leta 1897 spomladi so bila oddana gradbena in instalacijska dela, med tem ko je dobavo sti ojev In odgovornost za dobro delovanje prevzela berlinska tvrdka Simens in Halske. Na razpis za oddajo del so vložile ponudbe tri tvrdke. Prvotno so jih poverili najcenejšemu ponudniku tvrdki Supančič. Kor pa ta ni hotel potem sprejeti pogoja, da si za nekatera dela omisli specialista, kakor je zahtevala tvrdka Siemens in Halske, je gradnjo prevzela Kranjska stav-binska družba. Polaganje kablov pa je bilo poverjeno dunajski tvrdki VVagenfuhrer. Po veliki noči so se dela začela in kot prvo pošiljko je poslala tvrdka Simens v Ljubljano 11 vagonov elektrotehničnega materiala in sestavnih delov strojev. Dela so naglo napredovala, vendar pa jih niso mogli dovršiti v določenem roku. Tako se je slavnostna otvoritev zavlekla tja do novega leta 1898. Nova pogodba plinarne z mestno občino Medtem pa so se polagoma spremenile razmere tudi v plinarni sami. Omenili smo že zgoraj, da je plinarni potekala pogodba z mestno občino in da jo je občina izrecno odpovedala. S tem pa vprašanje bodočnosti plinarne še ni bilo rešeno. Med družbo in mestno občino so se začela dolgotrajna pogajanja, ki so končno dovedla do sklenitve nove pogodbe. Mestna občina je dobila v upravnem odboru svojega zastopnika. Bil je to začetek prehoda plinarne v roke mestne občine, ki se je zaključil že v prvem desetletju tega stoletja, ko je občina pokupila veliko večino delnic. Znano je, kako se je potem razvijala konkurenca med plinom in elektriko. Nekaj Časa je kazalo, da bo.elektrika popolnoma izpodrinila plin, zlasti med svetovno vojno. Kasneje pa so se plinarni odprle nove možnosti in tako sta obe podjetji našli svoji področji, na katerih delujeta uspešno še danes. Leta 1897 so uvedli v Ljubljani tudi telefon Letos poteka tudi 4o let. kar je bil v Ljubiani vpeljan telefon. Januarja meseca je pristojno ministrstvo razpisalo dela pod pogojem, da se prijavi zadostno število naročnikov. V začetku ni bilo veliko zanimanja. Poziv, naj se prijavijo naročniki, so morali celo obnoviti. Končno se jih je le prijavilo toliko, da so instalirali potrebne naprave in napeljave. Ko je bil telefon 16. oktobra otvorjen, je bilo 66 naročnikov. Uvedena je bila tudi že prva javna govorilnica na poštnem in brzojavnem uradu. Pristojbina za 3 minutni pogovor je znašala 10 krajcarjev. too jezikav je govoril Nekaj primerov za jezike izredno v starih in najnovejših časih ih ljudi Za jezike izredno nadarjeni ljudje niso živeli v vseh dobah. Stari vek je poznal samo enega. Bil je Mvthitrates VI.. kralj Pontosa, imenovan Veliki. Vladal je od leta 120 do 62 pred Kristusom. V teh vojnah je prizadejal Rimljanom mnogo izgub, končno je pa podlegel po izdajstvu lastnega sina. Ta kralj je govoril 22 jezikov. Iz srednjega veka ne poznamo nobenega za jezike izredno nadarjenega moža. šele ob koncu IV. stoletja se je zopet pojavil tak fenomen in sicer italijanski kardinal Giuseppe Mezzofanti, ki je bil rojen leta 1774. v Bologni, umrl je pa leta 1849. v Napoliu. Govoril je okrog 70 jezikov, izmed teh 58 gladko. V Vatikanu je bil tolmač za ves svet. Njegovo ime je prišlo celo v pregovor. Ljudem, ki govore mnogo jezikov, pravimo se zdaj Mezzofanti. V 17. stoletju je bil znan kot jezikovni fenomen neki kmet iz Rothenackerja v Prusiji. Pisal se je Nikolaj Schmidt in živel je od 1606. do 1671. Znan je bil kot učenjak in oblasti so mu dovolile, da se je nazival gospod, čeprav je bil kmet. Njegova hiša v Rothenackerju stoji še zdaj. Bil je kmet, sloveč poznavalec knjig in jezikov, pa tudi zvezdoslovec in strokovnjak za koledarje. Njegova knjižnica je obsegala 600 zvezkov, za takratne čase naravnost ogromno število. V državni biblioteki v Draždanih hranijo še zdaj njegov rokopis s 150, v Schleizu pa z 250 jezikovnimi preizkušnjami. Toliko jezikov sicer ni govoril, mnoge je pa dobro obvladal. V novejšem času poznamo še večje jezikovne fenomene. Leta 1930. je umrl v Berlinu tajni legacijski svetnik zunanjega ministrstva Emil Krebs, ki je razumel okrog 100 jezikov in narečij, 60 jih je govoril gladko, med njimi 45 kakor materinščino. Bil je mizarjev sin iz šlezije in že kot 17-letni gimnazijec je govoril 12 jezikov. Kot študent v Berlinu se je naučil v orijental-skem seminarju v dveh letih kitajščine kot najtežjega jezika na svetu, mimogrede pa še cele vrste orientalskih jezikov. 21 let je bil tolmač in legacijski svetnik nemškega poslaništva v Pekingu. Tam se je mimogrede naučil še starih evropskih jezikov in narečij — španščine, švedščine, norvešči-ne, finščine, estonščine, latovščine, litov- ščine, rum u ruščine, bolgarščine, slovenščine, si bohrvaščine, albanščine in češčine. Po svetovni vojni je postal leta 1919. izvedenec za jezike v zunanjem ministrstvu, kjer je nadomestil 30 zunanjih sotrudnikov. Tu se je naučil še irščine, galščine, javanšči-ne, suahališčine in baskiščine. Njegov naslednik v uradu je bil Tassilo Schuiteias. Ta je govoril 120 jezikov in sicer 53 evropskih, 25 azijskih. 5 ameriških, 23 afriških in 14 kavkaško-maloazijskih. In vendar ga je prekosil dr. Lud\vig Ha-rald Schiitz iz Frankfurta n M, ki je umrl pred letom dni. On je govoril nad 200 jezikov m sicer tako dobro, da se je lahko izdajal za domačina v vseh odgovarjajočih drŽavah. V svojem znamenitem delu »Nastanek jezikov« obravnava 203 jezike in narečja. On je objavil tudi obširno razpravo o kolonijalnih jezikih, ki je edinstveno delo te vrste. Potoval je malo; samo med prvo svetovno vojno je živel nekaj časa v Rumuniji in Turčiji. Njegova knjižnica obsega nad 15.000 zvezkov, večinoma slovarjev, slovnic in rokopisov v vseh jezikih sveta. Upravne ref artne v Bolgariji V ravnateljstvu za notranjo trgovino, industrijo in obrt za trgovino z žitom in naravna bogastva v Bolgariji so bile s kraljevim dekretom odrejene večje osebne izpremembe. Dosedanji ravnatelj je bil razrešen. Ravnateljstvo za notranjo trgovino, industrijo in obrt je prevzel dosedanji šef oddelka P. Babev, ki je dovršil trgovsko visoko šolo v Niirnbergu. Ravnateljstvo za trgovino z žitom je prevzel V. Soj kov, ki je študiral v Berlinu in Frankfurtu, ravnateljstvo za naravna bogastva pa ing. A. Dimitrov, ki je ab-solviral rudarsko akademijo v Freibergu in je bil dosedaj šef oddelka istega ravnateljstva. Naloga teh treh ravnateljev bo bolje organizirati njim podrejena ravnateljstva ter preprečiti vsako verižništvo in navijanje cen v smislu tozadevnega novega zakona. Novim gospodarskim smernicam bosta služila tudi dva zakona, ki sta bila predložena sobranju na zadnjem zasedanju. Ob zakona določata strožje kazni za ve-rižnike in omejujeta pretiran dobiček, obenem pa prinašata izpremembo in dopolnitev zakona za zaščito naroda na temelju dosedanjih izkušenj. Pospešiti poslovanje v smislu novih upravnih načel služi tudi odlok notranjega ministrstva, po katerem smejo načelniki poedfruh pokrajin samostojno predlagati pristojnim političnim sodiščem razpust gospodarskih organizacij. Obenem smejo izrekati disciplinarne kazni in denarne globe. Za vse uradnike vštevši župane ter policijske in sanitarne uslužbence, politično nezanesljive elemente smejo tudi izključevati iz zadrug in društev. Ura, ki je obenem koledar Izdelal jo je urar Fuchs, v Nemčiji doma Iz mesta Bernburg Bemburg. lepo mesto ob Saali. ima mnogo zanimivosti in privlačnosti, ki jih tujci vedno znova obču I u je jo. To nemSko mesto ima pa tudi tehnično čudo. znano v splošnem samo domačinom, kajti tujci se zanimajo le za arhitektonske in pokrajinske znamenitosti. Gre za bernburško svetovno uro, delo bivšega domačega urarja Fuchsa, shranjeno v magistratnem poslopju kot spomenik domače obrtniške umetnosti. Mojster Fuchs, ki je izdelal to zanimivo uro, je že dolgo slovel med urarji, ko je prišlo njegovo ime v širšo javnost zaradi strašnega zločina, s katerim je bilo povezano njegovo ime brez njegove krivde. Fuchs je namreč izdelal peklenski stroj s katerim je hotel Američan Aleksander Keith. ki je nastopal v Nemčiji pod imenom William Thomas ali tudi Tomson leta 1S75. v Bremerhagenu pognati v zrak Llovdov parni k »Mosel«, da bi prišel tako do zavarovalnine. Deset dni po odhodu pa mika iz pristanišča naj bi ga pognal v zrak peklenski stroj. Eksplozija je pa nastala tik pred odhodom parnika in sicer zato ker v uri ni b:3o varovalke, ki bi preprečila predčasno sprožitev. Tako je eksplo l:raJ peklenski stroj še preden so prinesli sod. v katerem je bil skrit na krov. Okrog 100 ljudi je bilo ubitih. Toda katastrofa navzlic temu ni bda tako strašna kakor bi tr3a, če bi bH eksplodiral peklenski stroj na odprtem morju. Lahko si mislimo, kako globoko je pretresla urarja Fuchsa vest o tem zločinu. Takoj se je umaknil iz javnega življenja in se še bolj posvetil svoji umetnosti, kakor prej. Njegovo najz^uiirnivejše delo je že omenjena svetovna ura, ali kakor jo je sam nazvaJ ^zemljepisno zvezdoolovrm ura-. Drugi primerek te ure y shranjen v občinski dvorani v Baderbomu. Podeg svojega normalnega urnika ima ta ura še 22 urnikov z označbo inozemskih ur. Največja posebnost Fuchsove ure je pa ura brez urnika. Namesto umika ima globus, ki se suče. Enkrat se za suče v 28 dneh. 12 ur in 45 minutah. .Zelo zanimiva je tudd ura, ki kaže letne čase. Vssdco leto pokaže ta ura en dan več. 20. marca, ob pomladnem ekvinokclju se pa vrne k normalnemu času, kar je omogočeno s tem, da prehiteva ta ura dnevno za 3 minute 36 ao- kim 1. Končno pa kaže ta ura tudi dneve in mesece. Steče se vsaka Štiri leta. in gre torej od enega prestopnega leta do dnige-ga. Fuchs je delaj rta tej url polne dve leti. Svojemu rojstnemu mestu jo je poklonil v spomin na zločin v Bremerhavenu. Id pa pri njem kot rečeno m bil udeležen. Film iz življenja kač Nemški zavod za film in fotografijo v znanosti in pouku je dal izdelati nov šolski film iz življenja kač. Film so izdelali ob sodelovanju ravnatelja berlinskega akvarija dr. Oskarja Heinrotha, ki je napisal tudi besedilo zanj. Novi film prinaša mnogo zanimivih podrobnosti iz življenja kač, večinoma še celo naravoslovcem neznanih. Naravoslovci poznajo okrog 2460 vrst kač. Izmed teh je okrog 1500 takih, ki človeku niso nevarne. Vse kače požirajo svoj plen nerazgrizen. 2abo ali ribo zgrabi kača bliskovito. V gobcu jo potiska sem in tja dokler je ne spravi v pravo lego, da jo lahko celo in živo požre. Velike in večina nestrupenih kač" hitro položi nekaj telesnih obročkov okrog žrtve, tako da si slednja ne more več pomagati. Kača jo krepko ovije in stisne, da se kmalu zaduši. Potem kača popusti in poišče glavo svoje žrtve, ki jo potem požre. Pri tem si nezraščeni konci spodnjih čeljusti široko razkrečijo, da nastane dovolj velika odprtina. Nekatere strupene kače, ki se hranijo s kuščarji in pticami, zgrabijo svoj plen in ga tako dolgo stiskajo, da pogine. Obenem pa pusti kača v svojo žrtev strup. Navadno kača pO usmrtitvi žrtve ne izpusti, temveč jo začne takoj požirati. Nevarna južnoafriška mamba lahko potisne zoba, v katerih je strup, naprej in jo postavi pokonci. Strup te kače omrtviči živce, tako da nastopi smrt hitro, kajti žrtev po zastrupitvi ne more več dihati in tudi srce ji ne utriplje več. Strup drugih strupenih kač pa razkraja kri. Strup vsebujoči zobje sekajo pravokotno, in kača jih po piku hitro zopet potegne nazaj. Na zelo razburljiv način požira svojo žrtev 7 m dolga malajska mrežasta kača. V kletko so ji spustlii dobrih 12 kg težkega prašička, čim ga je kača zavohala, se je obrnila proti njemu, se ga bliskovito ovil a pri prelnjih nogah ter ga stisnila z dvema ali tremi obročki. Prašiček se je pod njeno težo takoj zgrudil. Kača mu ni zlomila kosti, temveč ga je zadavila. Prašiček ni imel mnogo časa, da bi cvilil. Cim ga je zadavila, ga je zgrabila za rilček in ga začela požirati. Požrla je kar celega. Seveda se je njeno telo silno napelo. Potem si je v vodi oprala gobec. Vse to je trajalo 25 minut. Ptice v starih grobnicah Pri St. VVendelu v Nemčiji so naleteli nedavno na keltsko grobišče in ga v celoti oikopalL V okroglem grobu, globokem 1.50 m, so našli še ostanke sežganega mrliča in predmetov, položenih z njim v grob. Našli so železen meč, njemu pripadajoče bronaste dele, več lončenih posod in ptico iz žgane gline. Kakšnega pomena je bila ta ptica v predstavi takratnih ljudi še ni po- jasnjeno. V srtarih grobnicah ao pa naleteli na ptice iz žgane gline in drugih snovi že na mnogih krajih. Lončene posode so bile napolnjene z jestvinami in pijačami. Tako so jih polagali mrličem v *rrob, da bi ne bili lačni in žejni. Cim več tak.ii posod je imel mrlič v grobu, tem več svojcev je zapustil, in tem uglednejAi je bil njogov položaj. Kelti so dajali .4V<>j^m irmrlim v gTO-bove upognjene meče. S tem so hoteli najbrž pokazati, da mrličem orožje ni vec potrebno, razen kot simboL Samo 24 lepih dni v letu Izmed vseh krajev na svetu, kjer prebivajo ljudje, je glede vremena najbolj zapostavljen po naravi norveška otok Jan Mayen v Severnem morju. Otok leži 50 km severno Islanda in odkrit je bil leta 1607. Na tem otoku je lepih dni na leto povprečno samo 24, 33 dni divjajo na njem strahoviti viharji, ko doseže veter hitrost 300 km na uro, drugače je pa nebo skoraj neprestano zastrto s črnimi oblaki. Ker je otok po vrhu še zelo vulkaničen, so na njem tudi potresa zelo pogosti. Otok je pravi pekeL Solnce brez sence V začetku pomladi in jeseni m v vifiml ekvatorja nobene sence. V tem času namreč padajo solnčni žarki na ekvator povsem navpično. Ljudje in predmeti torej ne mečejo nobene sence. Sele malo dalje od ekvatorja se pojavi na severni In na južni polu ti senca, ki je tem daljša, Čimbolj se od ekvatorja odialjujemo. Sence pa ni na ekvatorju samo dva dni v letu. namreč prvi dan pomladi in prvi dan jeseni. Povezanost nemške in bolgarske mladine Bolgarska državna mladinska organizacija »Branik« je priredila oni dan v Sofiji lepo jutranjo svečanost, posvečeno, povezanosti nemške in bolgarske mladine. Funkcijonar organizacije je predaval o delu Hitler j eve mladine. Predavanje so spremljali trije kratki filmi iz vsakdanjega življenja organizirane nemške mladine. Svečanosti so prisostvovali tudi glavni funkcionarji nemških in italijanskih mladinskih organizacij ter zastopniki poslaništev držav osi. OČETOV PODPIS »Rezika se v šc4i rada pogovarja s ao-učenkami in moti s tem pouk,« napije učitelj v učenkin zvezek, in prav strogo: — Tako, zdaj pa naj tvoj oče to podpise. Drugi dan prinese Rezika zvezek nazaj z očetovim podpisom. Pod podpisom pa jo pripisano: »Spoštovani gospod učitelj, poznati bi morali šele n;eno mater, potem bi vedeli, kaj se pravi klepetulja. D. Da Maarler: Prva 33 £ o m a a Krenila sem skozi dolgo dvorano, kakor me je bil poučil. Tudi ta je bila lep in mogočno obsežen prostor z razgledom na travnike in na morje. Semkaj najbrže spuščajo občinstvo, sem pomislila; Frith, ki je za vodnika, gotovo pozna zgodovino slik na stenah in ve, iz katere dobe je kak kos pohištva. Pohištvo je bilo prekrasno, toliko sem videla; te mize in ti stoli so morali imeti neprecenljivo vrednost. Vendar nisem čutila nikake želje, da bi se pomudila, nisem se videla sedeče v teh naslanjačih ali stoječe ob tem izklesanem kaminu, niti nisem v duhu odložila knjige na to ali ono mizico. Tu notri je vladalo ozračje muzejske dvorane, kjer vidiš zagrnjene alkove in kjer dremlje na stolu pri vratih čuvaj v plašču in a čepico na glavi, kakor po starih francoskih gradovih. Sla sem naprej in zavila na desno, v jutrnjo sobico, ki je še nisem bila videla. Razveselila sem se ob pogledu na psa, ki sta ležala pred kaminom, in mladič Jasper mi je migaje z repom prišel naproti ter mi povohal roko. Stara perica je vzdignila smrček, ko sem se ji približala, ter me pogledala s slepim očesom; kakor hitro pa je potegnila zrak v nosnice in sponala, da nisem tista, sa katero me je imela, je za renčala in se spet za- strmela v ogenj. Tudi Jasper me je zapustil, se stisnil k materi in si jel lizati dlako. Takšne so bile njune navade. Vedela sta, prav tako kakor Frith, da kurijo v knjižnici šele popoldne. Iz dolge nauče-nosti sta prihajala v jutrnjo sobo. Ne vem, zakaj, a še preden sem stopila k oknu, sem čutila, da bom odtod videla rododendre. Da, evo, tam so bili, krva-vordeči in bujni, kakor sem jih videla včeraj: tik pod oknom so se zgrinjali v velike grme. kot bi grozili ovinku drevoreda. Med cvetjem je bila majhna jasa, nekakšna tratica, kjer je tvorila trava mehko preprogo, in sredi trate je stal kipec golega favna s frulo na ustnicah. Jasa je bila majhen oder, kjer je favn na ozadju škrlatnih rododendrov plesal in igral svojo vlogo. Tu ni bilo duha po tohlobi, kakor v knjižnici. Nikjer nisi videl starih, ogoljenih naslajačev, niti ne miz, obloženih z revijami in časopisi, ki jih malokdaj kdo čita, a jih iz dolge navade puščajo tam, ker je tako delal Maksimov oči in nemara tudi že njegov ded. To je bil ljubki in nežni salonček ženske: soba Človeka, ki je z ljubečo skrbjo določil vse, tudi najmanjše podrobnosti oprave, tako da se je vsak stol, vsaka vaza in vsaka igračka sladala z vsem ostalim in z njegovo lastno osebnostjo. Tista, ki je sestavljala to okolje, je najbrže govorila: »To hočem imeti, in to, in to«; kos za kosom je pregledovala manderlevske zaklade, izbirala, kar ji je bilo najbolj všeč, odrivala, kar je bilo drugovrstno ali manjvredno, in z nezmotljivim nagonom polagala roko samo na najboljše. Tu ni bilo ne mešanice dob ne kolobocije slogov, in uspeh je bila popolnost, čudna presenetljiva popolnost, ne hladna in formalna kakor v veliki dvorani, ki so jo kazali občinstvu, temveč drhteča od življenja, prežeta z istim ognjem, z isto živnostjo kakor rododendri, ki so se kopičili pod oknom. Zdaj sem videla, da si cvetje ni bilo zgolj ustvarilo gledališče tam zunaj na trati, ampak da je bilo tudi pripuščeno v sobo. Z marmornatega kamina so me gledali njegovi prevzetni obrazki, v velikem vrču na mizici zraven divana je prelivalo svoje barve, in zlatima svečnikoma na pisalni mizi je stala ob strani vitka ljubkost cvetlic. Soba jih je bila polna, še stene so odsevale njih pisani kras in so imele na jutrnjem solncu topel, prisrčen otenek. Drugod po sobi ni bilo cvetlic, in nehote sem se vprašala, ali to ni načelo in ali ni soba zamišljena na tej osnovi, kajti nikjer drugod ni bilo videti rododendrov. Cvetlice so bile v obednici in v knjižnici, toda urejene, skladno sestavljene, ne pa tako, v takšnem bujnem obilju. Stopila sem k pisalni mizi in sedla: čudno, sem pomislila, da je v tem okolju, ki je tako krasno in bogato z barvami, obenem nekaj strokovnjaškega in načrtnega. Zdelo se mi je, da bi moral biti salon, ki je vkljub temu vdoru cvetja pričal o tako izbranem okusu, zgolj krasil en, koprneče mil in nežno domač. Vendar pa ta lepa, dragocena pisalna miza nikakor ni bila samo ljubka igračka, za kakršno ženska čečka svoja pisemca in grizlja pero, da jo nato zapusti v neredu, s pisalno podlogo nekoliko pošev. Predeli so imeli vsalAvoj listek, >pisma, ki čakajo odgOvorac, »hišni računi«, »lastninske zadeve«, »kuhinja«, »raznoterosti«, »naslovi«; vsi listki so bili izpisani s tisto poševno, koničasto pisavo, ki sera jo že poznala. Srečanje z njo me je skoraj prestrašilo, kajti odkar sem bila uničila prvo stran iz tiste pesniške zbirke, je nisem bila več ne videla ne pričakovala, da bi mi še kdaj prišla na oči. Na slepo sem odprla neki predal; in glej, že spet te črke, to pot na zvezku v usnjeni vezavi, ki je bil ostal odprt; njegov naslov s Gostje v Manderlevu« je oznanjal, da vsebuje po tednih in mesecih urejen spisek gostov, ki so bili prišli in odšli, sob, v katerih so stanovali, in jedil, s katerimi so jim stregli. Po-listala sem po njem; videla sem, da je popolni pregled o letu dni, tako da je mogla gospodinja iz njega na dan in uro zvedeti, kateri gost je kak dan prenočil v Manderlevu, kje je spal in kakšen obed je dobil. V istem predalu so bili tudi veliki listki belega papirja, papir in zapiske in hišni pisemski papir z grbom in naslovom, ne vštevši vizitk iz slonokošee-nobelega kartona. Vzela sem eno, odgrnila lafiki listek svilenega papirja, ki jo je varoval, in jo pogledala. »Gospa de Winter« je stalo na nji, in v kotu »Manderlejr«. Položila sem jo nazaj v škatlico in zaprla predal, čuteč se krivo in dvolično, kakor če bi mi gospodinja Riše, kjer bi bila v gosteh, rekla: »Seveda, na moji pisalni mizi spišete svoja pisma«, jaz pa bi bila iz neodpustljive radovednosti skrivaj vtaknila nos v njene reči. Kaj, če bi se mahoma vrnila in bi me zalotila tu, pri odprtem predalu, ki se ga nimam pravice dotakniti? Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za tnseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani