wmm
List slovenskih delavcev v Ameriki,
gELEFON H3AANE: IM7 CQRTLANDT. EnUred ti geoond-Claii Maltar, September 21, 1903, at «1» Po* Office aft Hew York, H. oder the Act of Congress of Maroh S, 1879.
NO. 245. — ŠTEV. 245.	NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 19, 1914. — PONEDELJEK, 19. OKTOBBA, 1914.
TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDfc VOLUME XXH. — LETNIK
POLOŽAJ V GALICIJI UGODEN.
NEMCI BODO KMALU PRIČELI OBLEGATI TRDNJAVO BELFORT.
• .
Velike topove se je že spravilo v primerne pozicije. - Ob belgijski obali se vrši velika bitka med Nemci in zavezniki. - Senzacijonelna razkrit ja v Angliji. - Italija bo vstrajala pri svoji nevtralnosti. - Postojanke v Karpatih se je ojačilo. - Pogrom na Nemce in Avstrijce v Londonu. -
Na zapadnem bojišču je situacija skoro neizpremenjena.
Boji z Rusi.
Berlin, Nemčija, 17. oktobra.— Položaj juh vzhodnem bojišču j*1 z;» Nemce in Avstrije«« zelo ugo-den. Nemci so prodrli že v neposredno bližino Varšave. Poljakom s<- v mestu precej slabo godi. Nekatera poročila pravijo, da jih H tisi zapirajo in vsakega, ki stori najmanjšo nepravilnost, takoj obsodijo na • smrt.
Berlin, Nemčija, 17. oktobra.— <>l» reki Visli se ho kinulu začela velikanska bitka z Avstrijci in Nemci na eni ter z Rusi na drugi strani. Manjši spopadi se že sedaj vrše. t V si Nemci in Avstrijci o-svoje vse mostove, ki vodijo preko reke, bodo Rusi kmalu gotovi.
Dunaj, Avstrija, 17. oktobra. — Avstrijski generalni štab je izdal poročilo, da se je začela na celi črti med Strvjem in Samborom vroča bilka. V ogrskem komitatu Marmaroš so Avstrijci po hudem boju znova osvojili Palisz. V do; lini Črne Bistrice se Rusi umikajo. Azstrijci so jih zasledovali do < 'jelone.
Vojni ▼jetniki.
Washington, D. C., 17. okt. — Tnkajšnje nemško poslaništvo je dobilo iz Berlina poročilo, ki se glasi:
"Iz glavnega stana nemške armade poročajo, da so pred par dnevi poskušali Rusi znova osvojiti Lyek. Pri tej priliki smo jih vrgli nazaj in vjeli sedem tisoč vojakov. Zaplenili smo tudi več topo v in strojnih pušk."
Načrt ruske armade.
Petrograd, Rusija, 17. okt. — Rusi bodo poskušali odrezati glavno nemško armado od vzhodni pruske armade. Začeli bodo s prodiranjem proti Mlavi, ki leži severozapadno od Varšave. Nem-ska artilerija je noč in dan na delu. Nemci so že trikrat poskušali prekoračiti reko Vislo, pa so bili dosedaj se vedno vrženi nazaj. R«*ka je preširoka, da bi jo mogli premostiti s pomočjo pontonov. (Pontoni so železni čolni, katere rabijo pionirji.)
V Nehito, Sibirija, je dospelo danes 000 avairijskih vojnih vjet-ii i ko v.
Washington, D. C., 17. okt. — Polkovnik Goljevski, vojaški ata-šej tukajšnjega ruskega poslaništva, pravi, da stojita nemška in avstrijska armada pri reki Visli v defenzivi in ne v ofenzivi, kot pravijo nemška poročila.
Avstrijske zmage.
Newyoriki generalni konzul dr. Nuber v New Yorku je dal časopisju na razpolago brzojavko, katero je poslal zunanji minister avstrijskemu poslaniku dr. Dum-bi. Brzojavka se glasi:
"Avstrijske čete so zasedle vse utrjene višine med Starosolom in vzhodnjim Cirovom. Zasedli so tudi višine severovzhodno od Przemyala. V Karpatih se neprestano vrše spppadi med avstrijskimi in ruskimi četami. Avstrijci So že zd&vna mislili, da so pregnali is Karpatov vse Ruse. toda kakor kaifc ae to še ni zgodilo.
Del lunerišh ega Rdečega križa je prer&cl vjdstvo nad nekim poljski« lazaretom, v katerem je ISO postelj. Ameriški zdravniki so gosti rav-
Uničena ruska armada.
London, Anglija, 17. okt. — Iz Budimpešte je dospelo poročilo, ki se glasi:
"Avstrijci so blizu Rahova popolnoma pobili oni del ruske armade, ki je bil vdrl v Karpate. Ostanki so pobegnili proti Koroš-mezo. Po gozdovih se potika še kakih 4000 Rusov, ki so pa tako razkropljeni, da ne morejo ničesar opraviti."
Avstrijci v ofenzivi.
Berlin, Nemčija, 18. oktobra.— Avstrijski armadi, katera operira v Galiciji, se je posrečilo pregnati sovražnika z utrdb vzhodno od Przemysla. V dosedanji vojni so vjeli Avstrijci najmanj 15,000 Rusov. Med prebivalstvom iztočne Poljske je zavladala velika revščina. Odbor, ki ima nalogo skrbeti za reveže, je poslal v Pe-trograd deputacijo, ki bo naprosila vlado, da naj prejkomogoče pomaga, ker bo sicer prepozno. Vlada namerava naložiti posestnikom precejšnji dohodninski davek. Nekatera poročila pravijo, da so umorili ruski vojaki v Ra-domu tri poljske Žide.
V Karpatih.
Petrograd, Rusija, 38. okt. — Avstrijske čete v Karpatih so dobile nova ojačenja. V bitkah pri reki San je prišlo večkrat do ba-jonetnih spopadov. Dosedaj se še ni posrečilo Avstrijcem in Nemcem sprekoračiti reke Visle. Sovražnik stoji na celi črti v defenzivi.
Srbi poročajo o novi zmagi.
Pariz, Francija, 18. oktobra.— Havas agentura je dobila iz Niša poročilo o novi srbski zmagi. Ko so Avstrijci napadli levo krilo srbske armade, so bili z velikimi izgubami pognani nazaj. Pri tej priliki so baje Srbi vjeli 600 avstrijskih vojakov. Reka Drina je tako narasla, da Avstrijci zaenkrat še ne morejo nadaljevati z gradnjo provizoričnih mostov.
Nemci nameravajo zavzeti Bel-fort.
Berlin, Nemčija, 18. oktobra. Glasom oficijelne nemške cenitve so ujeli Nemci do 1. oktobra t. L 259.300 vojakov sovražnih narodov. Vojno ministrstvo je danes objavilo, da znaša število belgijskih vojakov, ki so pribežali na Holandsko, 30,000.
"Koelnische Zeitung" poroča, da nameravajo Nemci oblegati trdnjavo Belfort, ki tvori najjužnejšo točko francoskih utrdb na iztočni meji. V listu se glasi, da so težki možnarji že postavljeni v dotične pozicije ter da Nemci počasi a stalno napredujejo.
Belgijci odbili namike napade pri roki Ysei\
Pariz, Francija, 18. oktobra. Ob 3. uri popoldne je izdalo vojno ministrstvo sledeče uradno poročilo: "Belgijska armada je odločno zavrnila par nemških naskokov na različnih točkah, reke Vser.
Na našem levem krilo, severno pd kanala La Basse so zavezniške čete zopet zavzele mesto Ar-mentieres. Severno od Ar ras smo včeraj zelo napredovali. V okolici med Arras in Oise je situacija neizpremenjena. Glede centroma isto.'<
kom pretekle noči so vprizorili Nemci iztočno od St. Die dva o-stra naskoka a se jih je vrglo z velikimi izgubami nazaj. Sicer pa ni došlo s fronte nikakih važnejših poročil."
Iz Kodanja se poroča, da je peti sin nemškega cesarja, Oskar, nevarno obolel ter da ne sme zopet oditi k fronti.
Poročila iz Londona.
London, Anglija, 18. oktobra. Oficijelni tiskovni urad je priobčil sledečo vest: "Tekom zadnjih par dni smo dobro napredovali. V severnem delu bojnega pozo-rišča so se Nemci umaknili za 30 milj.
Vojni plen Nemcev.
Washington, D. €., 18. okt. — Nemško (poslaništvo je dobilo sledečo brezžično brzojavko: — "Nemški glavni stan je sporočil z dne 17. oktobra, da so zaplenili Nemci v Bruegge in Ostende veliko zalogo vojnega materijala in dvesto lokomotiv, ki so popolnoma dobro ohranjene in za rabo".
Boji na obali pri Ostende.
Vlisšingen, Nemčija. 18. okt. Prevoz nemških čtet iztočno od Ostende je prenehal včeraj popoldne. Takoj nato so se pričeli boji med Nemci in zavezniki. Trije Železniški vozovi nemških ranjencev so prišli pozneje s fronte in ranjenci so pripovedovali, da je veliko Nemcev padlo.
Garnizijo v Bruegge se je zmanjšalo in bodo došle v mesto mornariške čete.
Preganjanje Nemcev v Angliji.
London, Anglija, 18. oktobra. Danes je prišlo tu do velikih izgredov vsled agitacije, naj se vse trgovce, ki, Ho sinovi sovražnih narodnosti, ifcloČi iz trgovskega sveta v Londonu. Posebni obsežni so bili izgredi v High Street, kjer je več nemških brivnic, mesnic in pekarn. Vse prostore se je najprvo razdejalo in nato zažgalo. Policija je imela vse roke polne dela, da prepreči večje izgrede. Vse nemške in avstrijske natakarje se je odpustilo iz hotelov. Uslužbence nekega nemškega rest avran ta, kjer je iskala policija "špijone" se je aretiralo ter bodo ostali v zaporu, dokler se ne pojasni cele zadeve.
Angleške dosedanje izgube.
Glasom ofjjcijelnega poročila vrhovnega poveljnika angleške armade so izgubili Angleži od 12. septembra pa do 8. oktobra 561 častnikov in 12,980 mož.
Portugalske demonstracije za xa-
vernike.
Bordeaux, Francija, 18. okt. Poročila iz Lizbone pravijo, da so se vršile dijaške demonstracije v prilog zaveznikov. 10,000 dijakov je šlo v sprevodu pred francosko in angleško poslaništvo, kjer se je priredilo poslanikom ovacije.
Predaja Tnng-Taua.
Washington, D. C., 18. okt. — Tukaj so danes krožile vesti, da bodo Nemci v najkrajšem času izročiti Tsing-Tau v roke Japoncev. V oficijelnih krogih se ne dvomi, da se bo Tsing-Tau ko-nečno udal, vendar pa niso d oseki
Rumuni za tripleentento.
Bukarešta, Riimunska, 38. okt. 100,000 Rumunov, članov zveze rumunske kulture, se je zbralo včeraj v Galac ter sprejelo resolucijo, v kateri se izjavlja, da se hoče postaviti Rumunska na stran zaveznikov ter da je narodni cilj zopetna osvojitev Transilvanije in Bukovine.
Zaplenjenje petrolejskega parni-ka.
Halifax, N. S., 18. oktobra. — Parnik Cunarda, '"Caronia" je privedel v pristanišče petrolejski parnik "Brindille". Slednji je bil deklariran za Aleksandrijo ter je bil preje registriran za Nemčijo. Odkar je izbruhnila vojna je vozil pod ameriško zastavo. AdmiralStetno sodišSe bo jutri odločilo o celi zadevi.
Položaj v Belgiji Amsterdam, Holandska. 18. oktobra. — Skupno število na Ho-landskem interniranih belgijskih in angleških vojakov znaša nekako 30,000. Za Angleže se je uredilo posebna taborišča. V Roosen-dal se je vršilo včeraj zborovanje belgijskih beguncev, na katerem so zastopniki občinskega sveta v Antwerpemi nasvetovali Belgijcem. naj se vrnejo domov. Izjavili so, da se ne bo nikomur zgodilo nič zalega. Dosedaj so kaj malo opravili, ker se Belgijci bojo, da jih bodo Nemci porabili za prisilno delo.
Glasom poročila tnkajšnega "Handelsblad" so položili Nemci mine v reko Scheldo in sicer v bližini Antwerpena. Ladijam, ki vozijo v Antwerpen, se je naročilo, naj prosijo za navodila, kje naj vozijo, da ne zadenejo na mine.
Belgijska vlada se premesti v London? *
Havre, Francija, 18. oktobra. Glasi se, da so hoteli Belgijci sprva premestiti svojo vlado na Holandsko,, da pa so konečno »prejeli ponudbo Francozov ter šli v Havre. Bali so se, da bi mogoče nastale za nevtralno deželo neprilike in razventega je vlada v Havru v boljši zvezi z armado in Londonom.
Glasi se nadalje, da se bo vlado eventuelno premestilo v London. ako bi razmere nanesle tako.
Položaj v Italiji
Rim, Italija, 18. oktobra. — Pri današnji kabinetni seji je prevzel ministrski predsednik Sa-landra za dobo vojne mesto zunanjega ministra kot naslednik zamrlega markija San Giuliano. Iz tega je razvidno, da se ne bo izpremenilo smeri dosedanje zunanje politike Italije.
Odkar je bila odrejena mobilizacija, se ni smelo ničesar poročati o javnosti glede gibanja italijanskega brodovja. Sedaj pa je naznanil vrhovni poveljnik mornarice, Duca degli Abruzzi, da se je stvorilo šest divizij.
Vsaki diviziji poveljuje en pod-admiral. V kratkem času se bo vršila V Taranto revija italijanskega brodovja, katere se bo vde-ležil tudi kralj.
Dunajski list "Zeit" kara avstrijsko vlado, ker ni odredila strožjih predpisov glede kolere, ki & je pričela
macijo, da se je včeraj konstati-ralo v Galiciji 2000 slučajev. Vsled tega je prepovedala vlada dovoz naročenega lesa iz Galicije.
Izvoz orožja iz Združenih držav.
Velike množine vojnega mate-irijala se izvaža dan za dnem za zaveznike v Evropi. Teoretično imajo privatni trgovci pravico prodajati vsem vojskujočim se narodom vojni materijal in živila. Ker pa so zavezniki vladarji na morju, pride to le njim v do-ibiHot Vdikia pošiljatev municije bo odšla 20. in 24. oktobra v Ar-hangelsk v Rusiji. Nevtralne la-dije ne smejo prevažati vojnega kontrabanta.
Turčija in zavezniki
London, Anglija, 18. oktobra.
Po Carigradu se je raznesla vest, da namerava začeti franco&ko brodovje z obstreljevanjem sirskih pristanišč. Obrežna mesta je zapustilo že veliko število prebivalcev in pobegnilo v notranjost dežele. Governer mesta Alexan-<1 ret te je rekel, da bo dal mesto na vseh straneh zažgati, kakor-hitro prično Francozi z obstreljevanjem. Visoka Porta je naprosila ameriškega poslanika, da naj ne pošlje križarke "North Carolina" v Smirno, ker hi dohod tuje križarke preveč razburil prebivalstvo. Na ladiji se nahajajo ameriški begunci.
Pomoč Turčiji
London, Anglija, 18. oktobra. Iz Aten poročajo, da je dospelo v Carigrad 800 avstrijskih mornarjev, ki bodo stopili v službo turške mornarice.
Potres na Grškem.
London, Anglija, 18. oktobra.
Peleponezn in na bližnjem otočju, se je pojavil včeraj precej močan potres.
Posamezne sunke so čutili tudi v Atenah.
Paris, Francija, 18. oktobra. fz Aten naznanjajo, da je včerajšnji potres povzročil velikansko škodo. Vasi Kaparelli in Pyri sta razdejani. Najbolj je prizadeta grška provinca Beocija. Število mrtvih in ranjenih še ni znano. Neka druga brzojavka pravi da je mesto Tebe podobno kupu razvalin.
Portugalska.
Berlin, Nemčija, 18. oktobra.
Včeraj se je posvetoval odstavljeni portugalski kralj Manuel z angleškim državnim tajnikom Sir Edward Grey em. Vsebina pogovora sicer ni znana, iz vsega se pa da sklepati, da hoče Manuel izkoristiti priliko in priti zopet do prestola. Nemčija je poslala portugalski vladi oster protest na katerega se pa najbrže ne bo veliko ozirala.
Dvanajst važnih vprašanj.
London, Anglija, 18. oktobra Ko se bo sestal angleški parlament, bo stavljenih poslancem in ministrom sledečih dvanajst vprašanj :
1.	Sedaj so na Angleškem cenzorji častniki Ali hi se jih ne dalo nadomestiti z izkušenimi inrnalistif
2.	Koliko časa je že .preteklo, odkar je imel odbor za
svojo
Položaj v Mehiki.
no bo vdrl sovražnik v deželo?
/ 3. Zakaj je rekel državni tajnik. da se bodo že koncem meseca oktobra pokazali nad Londonom prvi nemški Zepp^lini, vsled Generala Zapata in Angeles kon-
zavaro-
trolirata narodni konvent v Aguas Calientes. Stališče Ville.
česar so pristojbine za valnino silno narasle?
4. Ali ve državni tajnik za Škotsko, da je pristanišče Methil	.
vsako noč razsvetljeno ter da Mexic<> City, Mehika, 18. okt. baje dajejo prebivalci s tem so-j ,ranza Veduo vodl držanve vražniku signale?	j posle ter se ga smatra za uačel-
4. Ali je resnica, da se več čla- ,l,ka ko»stitucijonalistov, dasi-nov kraljeve rodbine, ki imajo raVno ^ vlozjl svoJ° resignaeijo. od Anglije plačo, bojuje v sovražnikovi armadi?
6.	Ali je državnemu tajniku znano, da je med Londonom in glavnim stanom nemške armade zveza in da so Nemci natančno informirani o vsem, kar se dogaja v Londonu?
7.	Ali ve državni tajnik, da morajo v nekaterih kantinah plačevati vojaki za h/rano petdeset odstotkov več kot pa civilisti?
8.	Ali ve državni tajnik, da je bilo vojnemu uradu ponudenih 20.000 konj in da so bili ti konji skorajgotovo prodani Nemcem, ker jih vojni urad ni hotel kupiti.
9.	Ali ve vojni tajnik, da imata v bližini velikega vojaškega skladišča dva Nemca svoje kantine?
10.	Ali je res. da so se oni angleški vojaki, katere je poslala vlada v Antwerpen, samo nekaj tednov vežhali?
V tem smislu se je izrazil Fabula, minister za zunanje zadeve.
Konvent v Aguas Calientes se je sicer proglasil za najvišjo avtoriteto vendar pa se je dosedaj obravnavalo le splošna vprašanja. Glede razmerja meti Carranzo iu konventom se je izrazil isti minister-. "Eksekntivne posle vlade se vrši na običajni način. Car-ranza je pi vi načelnik armade in vsled tega načelnik naroda. Konvent dosedaj še ni obravnaval njegove resignacije. ter je radi-tega Carranzo še vedno smatrati za vrhovnega načelnika stranke in vlade."
Villa se nahaja z oddelkom svojih mož v Aguas Calientes, vendar se pa ne namerava vdeležiti razprav konventa. Generala Angeles iu Zapata igrata prvo vlogo, vendar pa se dosedaj še ni u-krenilo ničesar važnega.
Naco, Ariz., 18. oktobra. — Potem ko je dospelo iz Washingto-
11. Ali ve državni tajnik, da na dovoije»je, da se sme ranjene
•	...	. -	inolliulru vniulrn _________________
morajo vojaki ?tradati?
12. Ali so oni vojaki v Colche-stru umrli na posledicah cepljenja?
Položaj v Južni Afriki.
Berlin, Nemčija, 18. oktobra. V Južni Afriki je situacija z vsakim dnem bolj resna. Oblasti delajo na vse kriplje, da bi zatrle upor, toda kot kaže, se jim ne bo posrečilo.
London, Anglija, 18. oktobra. General Botha, ministrski pred-
mehiške vojake prenesti na ameriško stran, se je prevedlo zjutraj 225 ranjenih preko meje ter jih nastanilo v provizorični bolnici. Veliko število ranjencev j»* presenetilo Auierikance, ki niso mislili. da so boji tako resni.
Morje le za Angleže.
Kapitan holandskega parnika "Sophie H.", ki je priplul včeraj iz Rotterdama v New Vork. je sporočil, da so Angleži do skraj-sednik južno-afriške unije, je iz-jnosti predrzni ter da ustavijo dal na ljudstvo proklamacijo, v vsako holandsko ladijo. Tako je
kateri pravi med drugim tudi sledeče: — Nikdo bolj ne ohžaljuje zavratnega postopanja izdajalcev kot jaz. Ljudjem ni zameriti, ker so zaslepljeni. To bodo pa šele takrat spoznali, ko bo prepozno. Z voditelji listašev se ne bomo pogajali, ampak bomo zadušili s silo vsak upor.
Znana stvar je, da je večina prebivalstva na strani podpolkovnika Maritza in da bo imela vlada v slučaju vojne precej težavno stališče.
moral tudi ta parnik pluti v Spremstvu neke angleške bojne ladije v Falmouth, kjer so ga izpustili šele po par dneh.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1915
S prvim novembrom pričnemo razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. Letošnji koledar bo izvanredno zanimiv ter bo vsebo-Vnet borilec.	val med drugim številnim etivom
V hiši štv. 94 Cedar St., New tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna:' "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. 2e sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in- zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izv.rairedno ugajal našim čitateljem.
York, se je obesil rezervist Albert Mundig. ker ni mogel iti v Nemčijo, da bi vstopil v armado.
Male novice. Danes se prične v Minneoli L. I. proces proti Mrs. Florence Carman, ki je obdolžena, da je ustrelila pacijentinjo svojega moža, Mrs. Louise Bailey.
Iz Tacome se poroča, da so v Sedrowoolen udrli banditi v banko ter odnesli $20,000. Dosedaj jih še niso zasledili.
Parnik "Hetapan", ki se je potopil v rewyorSkem pristanišču,
To dvianili ter je povzročena SLOVENK?
Naročite ga pri:


GLAS NARODA, 19. OKTOBRA, 1914.
p-/*
NARODA"
tP
Sr
Daily.) * Ovood and published by Um
Publishing Co.
(a eoiporation.) FRANK SAfLSER, PreaidanL JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS BEN ED IK,
i of B iuineM of the corporation and address«« of above officers ; M Cortlandt Strict, Borough of Iffan-hattan, New York City, N. Y.
la oaio leto velja Hit ta Ameriko in
I Canado........................$3.00
m »atleta........................ 1.50
" Mo ca meato New York........4.00
** pol lat* za mteto New York ... 2.00
" Evropo za v»< leto...........4.50
" « " "pol ............. 2.66
" *' gefcrtleta............ 1.70
L*t»LAS N A ROPA" izhaja vsak dTT m, iavzamii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") laaoad every day except Sunday« and
Holidays. Subscription yearly 33.6G,
Etopki brea podpiia in osobnoati ae na
pri občujejo. Dwm tsajl ae blagovoli poiiljatl po —
Money Order. , Prl aprameanbi kraj« naročnikov pro-aino, <Lb ae nam tudi pr«jii^c MraliKe naznani, da hitre j a oajdemo naslovnika.
Dopiaom in poiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA- 3
»1 Ccrtlandt St., New York City.
Telefon «87 CortJandt.
Pogreb slovenskega renegata.
Latinski pregovor pravi: Do mortuis nil nisi bent — O mrtvecih le najboljše. — Ta izrek najele mesta pri navadnih ljudeh z običajnimi vrlinami in napakami, ki- se niso nikdar dvignili preko navadnega življenskegn nivoja. Popolnoma neuporaben pa je ta izrek pri ljudeh, obdarjenih z velikimi talenti, ki so se dvignili iz mase naroda in na katere je obrnjen pogled lie le posameznika, temveč celote in v nekaterih slučajih oni celega sveta. Schiller pravi v karakterizaeiji vojskovodje Wallensteina sledeče besede, katere navajamo iz spomina in niso raditega povsem točne: "I itd von dfr Menge Ilass und (»mist umworben, — sehwanckt m in Karakterbild in der Ge-sehichte." — Obdana od sovraštva in ljubezni innožiee, — se giblje st iiiintja v zgodovini slika njegovega značaja. —
Dne lf>. septembra tega leta je ti mri na svojem posestvu pri Gorjah na Gorenjskem ekscelenca baron Jožef Sehwegel, ena najznamenitejših prikazni v politični zgodovini Kranjske. Bil je znamenit ne le radi izvanredne karije-re, katero je bil napravil v svojem življenju ter radi velikih sposobnosti, katere mn je bila podarila narava, temveč tudi radi velikosti njegovega izdajstva nad stvarjo Slovenstva. Bil je eden onih renegatov, ki so se porodili v easu političnega prebujenja slovenskega naroda, a je prekašal vse druge radi svojega vpliva, s katerim je škodoval slovenski stvari.
Rodil se je v Gorjah leta 1836 kot sin priprostega slovenskega kmeta. S posredovanjem takratnega ljubljanskega knezoškofa in znamenitega pospeševatelja slovenske književnosti, Alojzija Woli'a, je prišel takratni mladi dijak v orijentalsko akademijo na Dunaju. Po dovršenih študijah je posloval kot konzul v Ale-ksandriji in pozneje kot generalki konzul v Carigradu. Nato so ga poklicali na Dunaj v zunanje ministrstvo, kjer je bil sekcijski načelnik. Leta 1878 je spremljal j?rofa Andrassy-ja na berlinski kongres. Bil je posestnik številnih redov, tajni svetnik avstrijskega cesarja. Leta 1883 je stopil v stalni pokoj. Bil je član kranjskega deželnega zbora ter pozneje tudi član gosposke zborniee na Dunaju do svoje smrti.
V listih iz stare domovine je črtati, da je bil pogreb ranjkega barona Schwegla nad vse dosto jen. Vdeležili so se ga: deželni
predsednik Kranjske baron iS eh white, dr. Lampe, dr. Eger, dr. Tavčar, ljubljanski župan, dvorni svetnik Šoklje in Številne druge osebe javnosti.
>lo pokojne-zemljo,
jega je poudarjal, da se laJiko na Kranjskem nemško čuti in misli, a kljub temu veliko dobrega stori za deželo.
Navzoči Slovenci so ta govor mirno utaknili v žep in znani švi-gašvaga Šuklje je slavil pokojnega kot svojega najboljšega prijatelja.
Celi prizor je za bogove, a upra-vieljiv z ozirom na sedanje razmere v stari domovini. Človek se nehote spomni časov, ko je bil priča debat v kranjskem deželnem zboru. Stari možiček Sehwe-gel je na veliko veselje vseh slovenskih poslancev zastopal interese kranjskega veleposestva. te največje pijavke na slovenskem narodnem organizmu. Od leta do l^ta je gineval vpliv veleposest va in od leta do leta je postajal bolj smešna frakcija veleposestnikov, koje zastopniki so sedeli v kranjskem deželnem zboru. Sehwegel je pripadal preteklosti, ki je rodila toliko požrtvovalnih mož, a obenem toliko renegatov in vladnih "podrepnikov. ki so zatajili svoj rod in svoje istinito prepričanje v upu, da se pospejo čim višje na družabni lestvici.
S pokojnim Deschmanom tvori Sehwegel dvojico, ki' je storila slovenskemu narodu neizmerno zla. Oba sta bila velikih sposobnosti, a sta vse svoje sposobnosti porabila v lastno korist ter izdala mater, ki ju je rodila.
Slovenske vesti.
Tudi vredno posnemanja' Zadnjo nedeljo se je zbralo v stanovanju rojaka Raucli-a, 74 Globe Square, New York, ob priložnosti krst it kov prvorojenke, ki je bila krščena na ime Ivanka Marija, lepo število zavednih rojakov, ki so se v veselem razpoloženju tudi spomnili naj bedne j ših med bednimi v naši siromašni stari domovini. Odveč je omenjati, da je tudi v tem milijonskem mestu brezposelnost velika in da ravno med zbranimi ni nikdo v najboljših razmerah, toda pokazali so, da se za dobrodelnost še vedno najde kak donesek. Rojak Janez Cvetkovič iz sosednjega Brookly-na, ki je bil vabljen na gostijo, je v primernem nagovoru vzbudil med navzočimi oni čut, katerega nosi na tisoče naših rojakov sirom Amerike, namreč, da je med slovenskimi družinami v stari domovini v sled vojne nastala beda, kateri je treba odpora. V par trenutkih je nabral lepo svoto $5.00 za sklad.
To je najlepši dokaz, koliko bi zamogli naši rojaki Sirom Amerike pri enakih prilikah nabrati za sklad, ki je namenjen v najple-menitejše svrhe, za katere nam mogoče nikoli več ne bode potrebno zbirati, kajti vsaj upati je. da naše rojake v stari domovini ne bode več zadela enaka u-soda — kruta in nepotrebna vojna, ki je in še bode povzročila mnogo gorja med nedolžnimi in že itak siromašnimi slovenskimi družinami.
New York City. Na botrinji pri rojaku Rauchu so darovali: Miha ! Trek $1; po 60č: Josip Lupšina,
i^ij
ko pridejo Konarski v Belo pri Železni Kapi i.
Ta izjava materina je bila seveda veliko tolažilo Olginemu sr-eu, zlasti pa besede, da pride s
Slike iz vojske.
Junaški čin slovenskega vojaka.
Matija Gril iz Tržiča (Monfal-eone) pespo'ka št. 7, 12. k., se je nekega dne zvečer zgubil v nekem gozdu. Kar zasliši, da nek-! Ko je videla mati. da se je hči j do prihaja. Zagleda ruskega vo-no. Ko tedaj mati nobenega od- že pomirila. vpraša jo rado-!jaka. Močno zavpije; orožje. Ta govora ne dobi, nadaljuje zopet :jvedna:	I kar od strahu na tla poklekne
na 5. Ave.. New York, kjer sta-
" Tvoje privoljenje v to zvezo j "Zakaj se pa bojiš Roberta?! in ga prosi, naj mu p'rizanese.j ""J* »t»lja"sk» konzul, silna eks-pa si bode, kakor mi oče piše, ba-jAli ti je kaj storil!"	|Vzame mu orožje. Kar pride dni- I!,OZIja\ LiudJe s0 sPrva mislili
ron Robert sam od tebe izprosil.'
jaz tvoje otročje srce in ubogljivost, rada storila.'*
Čim dalje je mati tajnosti raz-Andrej Jurkas, Pran Kobe in Jo-jkladala. tem hitrejše in močneje
sip Rauch ; po 55?: Miha Katie in je bilo Olgi srce. Da bi pa zakrila	t________
in Janez Cvetkovič; Marko De-'svoj notranji boj, molčala je ter.Konarskimi tudi Milko Vogrin, lac 50c.	j zrla mirno predse. Delala se je. |p0 katerem že njeno srce tako
Boise, Idaho. Jenny Verčič $1. kakor da bi nič ne čutila in bi jej hrepeni. Elkland, Pa. (Nabiralec Louis(bilo vse to neznatno in malomar-! Straus.) Po $2: Louis Straus in 'John Pere; po $1: L. Moren, Janez Moren, Alojzij Bizjak, Anton Jalčer, Luka Želodec, Mary Jal-!čer in Mihael Kek; po 50č: Frank ' Marolt, Joe Hribar. Štefan An-'dolšek, Anton Miklič. Charles Ka-| šteli c, Chas. Surina, R. W. Lyon, Lovrenc Jugov i č, Mike Kralj, Josip Surina, Anten Papež, Matija Lamber, Frank Smreka r, John Zupan, Frank Sušnaj, A. S. Ma-ranos, .Joe Hucli, Joseph Smith. Ben Young in Louis Hueh; po 25c: Lawrence Halleman, F. H. Caradine. Pat. Tracy. Bar. Matis, Ben. B. Caffo, Jim Lenard in Sta-ny Urbančič.
Dosedaj nabranega skupno $401.74.
Bubonska kuga.
Berlin, Nemčija. 18. oktobra. Angleške čete. ki so prišle iz Indije so zanesle v Egipet bubon-sko kugo. V Kairi je umrlo na tej bolezni že petdeset oseb.
Dinamitni atentat.
Včeraj zjntra je nastala v hiši
Sklad
ameriških Slovencev za najbednejše med bednimi v stari domovini.
V kratkem času, odkar smo pričeli nabirati za najbednejše med bednimi, se je nabrala lepa svota $401.74. To nas navdaja z upravičenim upanjem, da bo sklad ra-stel, da bo prispevkov vsaki dan več in da ne bo hotel nikdo za-ostati v plemenitem delu. Danes, ko pišemo to, priredi "Slovensko samostojno bolniško podporno društvo v New Yorku" letno vinsko trgatev, koje čisti dobiček je namenjen našemu skladu. Naj bi temu vzgledu sledilo vsako
društvo! Čim večji bo nabrani znesek, v tem plemenitejši luči se bo pokazala darezljivost in požrtvovalnost naših ljudi v Ameriki.
Nadalje so darovali:
Osa gre, Okla. John Kambič $2.
Brooklvn, N. Y. Joe Bahor 25<f.
Fort Dodge, Va. Po $1: Peter Wisiak, Frank Urnout in John Koprivnikar.
Arrow, Pa. Lovrenc Kacin $1.
Durbin, Pa. Po $1: Frank-Pa v-lovieh, Mary Pavlovich, Jožef U-rajnar in Jožef Bavčar.
Clinton, Jnd. Po $1: Martin Mohar in Joe Pucelj; po 50^: Terezija Mohar in V Van k Repovš. Pasadena, Cal. Frank Sarka 25^.
Moon Run, Pa. Frank GrOz-nik $1.
Pa. N<nmenovan
Milko Vogrin.
Novela. — Spisal dr. Stojan.
(Nadaljevanje.)
Ko ni Olga več glasu povzdignila, ampak prem išl je vaje zrla predse, prime jo mati za roko ter pravi:
'' Nocoj se mi pa vidiš, Olga, malo izpremenjena! Na tvojo domislijo so ti naravini prizori kaj močno vplivali. Kako, da si tako zamišljena? Človek mora gledati življenje kakor je, ne pa kakor si ga mi v srcu slikamo. Dandanes je vse realno, in ona stara idi-ličnost je čisto že s sveta izginila. Ker pa moramo tudi mi s svetom ili. ko on z nami ne gre, tedaj je pa tudi nam biti realnim. In tako ti bode menda razumljivo, zakaj že tvoj oče zdaj za to skrbi, da bode njegova hči, slabo žensko bitje v sedanjem viharnem času, imela dobro zaslombo in pomoč v svojem življenju."
Te besede so kakor strel vzdra-mile Olgino srce iz lepih sanj o srečnem, pravem zemskem življenju. Hipoma je stal v domišljiji pred njo nadporočnik Robert z vsemi slabimi lastnostmi, katere je ona zadnji čas na njem opazovala. Pretlačevala si je njegovo posestvo in grUjščino tam na planem, pustem Ogrskem in čutila že popolnoma, kako bi bila ondi zapuščena in nesrečna. Ali te slike so dirjale nagloma mimo njene duše ter napravile prostor lepšim podobam. Pred njo je stopil Milko v vsej svoji notranji in zunanji lepoti, čutila se je z njim ne-razločljivo združena tu na obalili Vrbskega jezera, kjer bi rada vedno prizore današnjim enake z njim občudovala.
V take slike utopljena ni seveda Olga materi odgovorila, zatorej nadaljuje sama:
"Znano ti je menda, zakaj je slednji čas baron Robert tolikokrat k nam zahajal.,Gotovo si že opazila, da se on zate jako poteguje, da ti je zelo prijazen in da mu je naša liiša, tvoja druščina najljubša."
Pri teh besedah še gleda hči vedno v tla, neizpregovorivši besedice. Treba je torej materi dalje govoriti:
44 Iz vsega početja Robertovega pa moramo sklepati, da ima on do nas, zlasti pa do tebe veliko nagnenost. To udanost Robertovo pa je njegov oče naravnost potrdil, rekoč, da si smatra njegov sin za največjo srečo na svetu, imenovati nekdaj tebe — svojo ženo. Ako bi smel on upati v to blaženost, pravil je dal^e baron njegov oče, ostavil bi vojaščino, prevzel grajščino in posestvo na Blatnem jezeru — in živel tam le tebi, le tvoji sreči."
Tu je mati govor pretrgala, ea-kaje, kaj odgovori na to hčerka Olga. Ali čakanje je bilo zastonj,
zatorej nadaljuje:
"Tvoj oče in jaz sva bila te izjave vesela. Jaz sama sem se prepričala, da si želi baron Robert pridobiti tvojo roko. Oče se je pogajal z očetom Robertovim ter spoznal njegove razmere in je zadovoljen. Mislil je sam o tem s teboj govoriti, ali naposled je to nežno nalogo meni prepustil. Ravno včeraj mi je oče pisal, kakor veš. V pismu me med drugim tudi vpraša, ali sem o tej zadevi ze s teboj govorila. Dalje mi naznanja, da je sicer že vae v reda, kar se tiče Robertove zveze s teboj, ti še raoraa r njo privoliti; a
On je že dobil na dva meseca dopust in pride k nam v Poreče prve dni meseca junija. Do zaroke ostane tukaj, nato gre k velikim vojaškim vajam na Ogrsko in v jesen borno lahko na Dunaju slovesno praznovali tvojo poroko."
Najbolj so pretresle ubogo deklico besede, da pride po njeno privoljenje Robert sam. in to že nekaterih dneh. Srce se jej skrči, ko pomisli, da bode morala naravino lepoto Milkove domovine deliti s človekom, do kojega ne tli niti iskrica ljubezni v njenem srcu.
"Tako sem ti zdaj. ljuba Olga, vse povedala", končuje naposled mati. '"Prepričana sem, da si vesela, ko vidiš, kako skrbiva oče in jaz zate. Nadejam se, da odobru-je tudi tvoje srce to najino namero in da bodeš srečno živela z možem, ki ti ga je izbrala skrb tvojih sta riše v. — Ali- ni to jrse tako. Olga? Kaj porečeš ti na to? Govori, dete moje!"
4*Kaj naj na vse to odgovorim, ljuba moja mati?" izpregovori slednjič vendar le Olga z veliko malomarnostjo, a njen notranji nemir se je poznal na tresočem, plahem glasu, s katerim nadaljuje:
4'Tu je toliko stvari, toliko odločilnih vprašanj, da ne vem, na katero bi naj najprej odgovorila. Glej, draga mati, ti si moje vse, 1i si moje veselje in tolažilo. Ker mi ni Bog sestr«- dal, da bi jej potožila svoje gorje in lajšala z njo svoje notranje čute, obračam se do tebe, ti moja zlata mati! Hočem ti torej povedati vse, kar čuti moje srce. in te prositi s sklenjenima rokama, ne zapusti me, ne vrzi me od sebe. svojega otroka!"
In pri teh besedah objame z nežnima rokama svojo mater in jo poljubi gorko v lice. Solze otročje in materine ljubezni pa so v tem trenotku močile dvoje lic. A medtem ko si na materinih prsih hči s solzami tolaži ubogo srce. gladi jej mati rmenolase kodre, ki so se jej bili na ramena vsi]»ali, šepetaje:
"Cteši se, Olga, uteši se! Saj si moja, moja edina hči, moje vse! Govori, kar ti srce teži, hočem te kakor sestra poslušati m čutiti s teboj!"
Vsled teh tolažilnih besed se deklica zopet zravna. Zjokala se je bila in solze so jej srce olajšale.
"Davno že opazujem", povzame zdaj Olga z bolj odločnim glasom, "da me želi baron Robert .snubiti. To sem že sieer pred zadnjo zabavo slutila, ali ta večer mi je on toliko razkril, da sem se prepričala, da je bila moja slutnja resnična."
Ko jej je potem Olga natanko povedala razgovor z Robertom, vpraša jo mati:
"Kaj si mu pa ti rekla na to!" "Jaz? Jaz nisem na njegove besede nič odgovorila", odvrne mirno hči. "K sreči je bila prišla njegova mati k meni poslavljat se ter me rešila iz one neljube zadrege. A pozneje sem se pa vedno izogibala, da bi prišla z njim sama skupaj, in prav vesela sem bila, ko sve se od Dunaja poslovili in došli sem. Tukaj je namreč tako prijetno; tu sem lahko sama s teboj in nikdo me tu ne nadleguje ! Strašno me je torej v srce zbodlo, ko si mi naznanila, da pride Robert že v nekaterih dneh sem in da si hoče ta sam moje srce in nagnenost izprositi. Jaz se bojim tega človeka, in srce mi strahu trepeee, ako sem z njim sama. Zategadelj pa neha tudi moje mirno, idilično življenje v tem hipu, ko pride on v najino družbo.''
Vsled teh besed razloži mati svoji hčeri, da-se vara, ako misli, da bode Robert vedno pri njiju. On ae bode tudi z drugimi gosti, katerih je poletu mnogo v Pore-čah, zabaval in le kdajpakdaj k njima zahajal. Sicer pa ne bodete i one dolgo same. Začetkom junija jamejo gostje sem na Koroško dohajati, in vsak, kdor njunih znancev v ta kraj dojde, obišče gotovo tud» nju. I grof Konarski in groSnja bodeta njn ob-iskavala, in morda pride včasih z njiata tudi dr. Vogrin, katerega
tfee&B
"Ne. storil mi ni ničesar. Ali'gi ruski vojak. Ta ga hoče z ba-|da.je eksPlodiral l,ar,,i kotP,: P°7' kakor človek vsakikrat ne ve, za-| j^Hetom zabosti. Slovenski fant nejo Sf\p:l do-nal°- <la je l.il kaj goji proti temu veliko simpa- se mu postavi v bran in tudi ta . "prizorjen atentat. Med prehitijo, proti onemu pa antipatijo,!preda orožje. In tako je vjel ti v.a!PI nastala silna panika. Po-tako je tudi z menoj. Moje srce ruskih vojakov in enega špijona. illClja 7 vso vll,'mo poizveduje po pač ne vleče nič do njega, temveč vzel vsem orožje in jih ob polno- !iapa,,ah''h' to,,:l ,ln s,'<1a.i ono beži pred njim, a vzroka ne či, pripeljal v Lvov. V bitki pri JmHa nobenega uspeha. Na kon-
v! zula Forni-ja so bili uprizorjeni že trije atentati. " pa so bili vsi trije izjalovljeni. Poškodovan je samo čuvaj William Walters.
vem. zakaj."
"Ali glej. Olga. taka prazna zo-pernost se človeku sprva le dozdeva, a pozneje se rada izpreme-ni v veliko nagnenost in sočutje. Gotovo si že kaj takega pri sebi kakor pri drugih opazovala, in tako bode tudi s tvojim srcem, ko Roberta bolj natanko spoznaš."
44 Poznam ga že dovolj, da, preveč, in zatorej ne čutim menda nagnenost i do njega. Pri meni se je to. kar si prej omenila, ravno nasprotno pokazalo. Sprva sem še imela nekaj sočutja do Roberta in tudi mislila, da bode ono ali ostalo ali pa še večje vzrastlo, a temu je zdaj drugače. Čim več sem z njim občevala ter ga spoznavala, tem bolj se mi je odkrivala njegova neblaga notranjost; v enaki meri pa je umirala v mojem srcu vsa simpatija do njega in zdaj ne tli niti iskrica nagnenost i več v mojej duši. a čutim tudi da je ne more nikdo oživeti. " (Pride še.)
Grodeku je bil ranjen in leži bolnišnici v Inomostu. Pri sebi ima potrdilo vojaške oblasti, da je vjel šest ruskih . vojakov iu enega špijona.
Ranjeni poljski dijak.
Med ranjenci v ogrski bolniš-nie; v Toroli se nahaja 18-letni gi^nazisjalec Vladimir Kurdziel. Deček je bil v sedmem gimnazijskem razredu, ko je izbruhnila
Železniška nesreča.
Oswego, N. Y.. 18. oktobra. — Trije, mrtvih in kakih 20 ranjenih je bila posledica železniške nesreče, ki se je pripetila včeraj zvečer na Lackawanna železnici v bližini Fulton. Mrtvi so en stro-
vojna. Brez privoljenja starišev je vodja, en kurjač in en poštni je vstopil v vojaško službo in se uradnik. Nesreča se je pripetila, deleži! bitk pri Pojaneru, Halie- ker je skočil vlak iz tira.
zu in Mohiljli. Ko ozdravi, hoče -—______
iti zopet v bojno vrsto.	LISTNICA UREDNIŠTVA.
Na planini.
n.
Po daljni planini razliva morje Mogočno se zore jutranje — Le blesti, le blesti mi ravno polje In vzbujaj vesele mi sanje!
Mladenka, na tebe upiram oko In radost blesti mi nebeška In tudi, oh! tudi to srce mlado Polno je jutranjega bleska!
In kakor da nisi planina mi ti, V veselju se meni dozdeva, In kakor da zora jutranja to ni, Ki zemljo pokojno obseva!
Na srčiee moje razlila se je Prekrasna, blesteča svetloba, Pred njo pa temina zgubila se je In tudi zbežala tesnoba.
Na tebe, ljubimec, na tebe spomin Budi se mi v srcu plamtečem, Ljubezen žari se iz njega globin In dviga se v svitu blestečein.
fn krasno po bitju se celem žari In mlado veselje mi vstaja — Oj pač ga nikjeri krasnejšega ni In z vencem me jasnim obdaja.
Zato pa, zato pa le blesti lepo, Planina pred menoj ležeča. Saj srce si moje, oh! srce mlado. In zora ljubav je goreča!
m ki w--
Cesarjeva zahvala 'Varaždincem'.
Hrvatski listi poročajo: — V znak posebnega priznanja za junaštva slavnega 1. (varaždinske-ga) pešpolka dobi v kratkem ča su izmed avstrijskih najnovejših torpednih rušileev ime "Waras diner".
V bitki pri Waterloo je oral v najgostej.šem dežju
dele za
^ . , .	..	A. S., South Loram, O. -
Orač na bojnem polju.	, '	. . '
kmet prvega vprašanja se gr<
to. ali ste se naznanili sedaj pri
__, -	,r i-i " konzulatu. Ako ste storili to, ie
gelj zemljo. Fa zgodovinsko zna-1
meniti orač je dobil šele po sto letih posnemalea. V središču bitke pri Lvovu, v odaljenosti komaj dveh kilometrov za črto.
vse dobro ter vas	ne bo zadela nobena kazen, ako se vrnete domov.
Glede drugega	vprašanja je
kjer so žvižgale kroglje topov, je trel,a uvaževati sledeče: Ako ho-oral zemljo poljski kmet in pušil pipo. Vojni poročevalci beležijo z začudenjem to odlično sliko.
če imeti Italija dotične province, jih mora osvojiti z orožjem ter popolnoma premagati Avstrijo. Kaj takega se pa najbrž ne bo ta-Mrtva bojna vrsta.	ko hitro zgodilo, ker stoji ob
"Nova Reforma" prinaša pri- h1™11« Avstrije Nemčija, ki ne bo povedovanje nekega ranjenca.!n*kdar pustila Avstrije, posebno katerega so pripeljali v mesto, j P'1 ne v slučaju, da zmaga v se-Ranjenee pripoveduje: Po zma- ('an.P vojni.
go nosni bitki pri Zamoscu smo Slovencem in Hrvatom se gre dobili povelje, da se vrnemo h;v prvi vrsti za to. da dobijo v glavni armadi. Bila je oblačna okvirju te ali one države popolno noč, le semtertja je posvetil me-, avtonomijo, da se smejo svobod-sec izza oblakov. Naenkrat se za-!no razvijati ter da ne stoje pod čuje povelje našega poročnika: j nadzorstvom nikogar. To bi bilo 44 Streljaj!" Mi smo izstrelili puš-; najpametnejše. Da bi bili Slovenke proti bojni sovražni črti. kerjei ali Hrvati popolnoma samo-smo videli kakih oOft korakov da-jstojni, je vspričo sedanjih poli-leč puškine cevi. namerjene pro- tičnih razmer v Evropi skoro poti nam. Odgov«va ni J,i|0. Mislili poinoina nemogoče, smo. da nas hoče sovražnik spra- j c; tem odpade tudi odgovor na viti v zasedo. Zato smo se zelo j vaše četrto vprašanje. Pozdrav!
oprezno približevali in sedaj nam-------
je bilo jasno, zakaj Rusi niso	NAZNANILO,
streljali. V bojni črti so ležali samo mrtveci.
Najhujše rane ozdravljive.
j ('lanom društva sv. Andreja št. ! 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo., naznanjam, da sem pisal vsem, j toda od mnogih so mi bila pisma vrnjena. Zato prosim on«*, da mi
\ neki biidimpestf.r:ski bolnis- L	,
. . ,	, 1 . . . . . takoj i use j o m pošljejo prispevke
lci ležita dva vojaka, ki so ni - ,	, 1 , , ' . ,
....	, ____ . i vsaj do 2-i. oktobra, ker takrat
ripeljali s severnega boi^sca in	,	. '
. ' ' „ . ° . J	. I moram poslati asesment za mesec
Denarje v staro domovino.
Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da smo se zopet odločili pošiljati denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predruga-eile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bode-mo istega vrnili pošiljateljem, ali pa še enkrat odposlali. Nikakor pa ne moremo jamčiti za tako točno poslovanje, kot preje v normalnem času. Zato svetujemo rojakom, da začasno podiljajo le za nujne potrebe, manjše zneske, kateri naj bi ne presegali naenkrat
svoto 500 kron.
CENE:
K	f	K	.s
&....	1.10	' 100...*	20.50
10....	1U	110....	22.56
15....	3.15	130....	24.60
so....	4.20	1» ...	tt.66
25....	5.90	140....	18.70
30____	6.35	150»...	36.75
35....	7-30	160....	33.80
40....		170....	34.88
«----	0.3S	180----	96L80
a a a	10.95	180....	3H36 *1.00
ss____	11.36	800...	
	1140	350....	61.26
•s....	1140	900....	61.50
70....	14.45	350....	71.75
	15.45	400....	82.00
»....	16.60	450..**	•8.86
m m 0	17.60	500..* *	103.50
• m •	18.60	1MB :	
			
			
mci pripel
ki sta pač med vsemi ranjenci najhujše poškodovana. Eden, približno 20 let star pešec, je bil od S krogelj zadet, 5 jih je šlo skozi život. 3 pa tiče se v steg-nju. Le malo so upali, da zopet ozdravi, ker je slaboten in suh in se je moral dolgo časa po železnici voziti, predno so ga v Budimpešto prepeljali. Kljub temu je mladi vojak toliko okreval, »la že je in spi in da bo najbrže v kratkem sam bolnišnico zapustil. Neki drugi vojak se je sam boril proti četi kozakov in je bil se-demna jstkrat ranjen; strel ga je zadel v roko, trikrat je bil udarjen s sabljo po glavi, sulica mu je pleče ranila; ranjen je bil na vratu, na prsih in na nogah. Prvi trenutek so sodili, da je izgubljen, a krepko njegovo telo in njegov humor sam si pravi: — "Vzorna zbirka vseh evropskih ran", mu je pomagalo prvih deset dni in zdaj že sedi v naslonjaču, čita časopise in obžaluje, da se sam ne more več vojskovati.
♦
posli
oktober Jednoti. Kedor do takrat ne izpolni svoje dolžnosti, bode suspendiran, kakor velevajo pravila.
Z bratskim pozdravom Martin Orekar, tajnik. 225 W. Main St., Trinidad, f'olo. (19-20—10)
Farma na prodaj.
90 akrov: od teh 15 a. obdelanih, ostalo lepa suma in paSnik. Lepa hiša 18x24, hlev 18x4-1. 2 konja, 4 krave. 1 telica, 1 prašiča in 26 kokoši. Mačinerija, vozovi in orodje. 40 klafter drv napravljenih in zloženih. Vse skupaj za $3"00; takoj treba plačati $190«, ostanek na lahke
obroke.
To je samo ena od obdelanih in deloma obdelanih farm, ki jih imam na prodaj.
Pišite po cenik.
Isto tako imam na prodaj veliko lepe in rodovitne zemlje v ■•jveijl »!•»• assclbfat v Wntirtfa ta »Mlet. Pot ari te se
za to zemljo, ker povišanje cen za prihodnje leto je že napovedano. Po nada-Ijna pojasnila pridite ali pišite na:
Leo Zakrajšek, 309 First Ave,, Milwaukee, Wis-
Edino te vrste slovensko podjetje t Ameriki. Moderna brusilnica in trgovina
v kateri imam na iz bero najboljše šivalne stroje po najnižjih cenah.
Poleg tega imam največjo zalogo impor-
tiranih, kakor tukajšnjih britev, Ikarij. nožev, spojev za rezanje las in vsakovrstno drugO bnvno in rezalno pripravo.
BS2
EF
Jflgisloranski
et
s
htaU Jedmti
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
•LAVNI UlADKinj
Predsedniki J. A. GERM, 607 Cherry Way or bo* 17 Brad
dook, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BBOZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zsnpuik: LOUIS KA8TELIC, Box 583, Bali da, Colo.
VEHOVNI ZD&AVNIE:
Dr. MABTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, III
NADtOENIE:
MIR IS ZTTNICH, 421—Tth St., Oalumet, MIA. PETEB SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kins. JOHN VOGRICH, 444—«th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, «413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KBŽ1&NTK, Box 133, Burdine, Pa.
POBOTNIC. JUAN JTTHTfN. 170B E. 28th St., Lorain, O.
JOSEPH PISHLAR, 308—Cth St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOB:
JOŽEF MERTEL, od društva itv. 1., Ely, Mina. ALOIS OHAMPA, od društva itvM 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od droit va *tv. 114^ Ely, MimL
Vai dopisi tikajoči se nradnih zadev kakor tndi denarne poii-Ijstve naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osnbna ali neuradna pisma od strani Članov ae nebode oairalo.
Društveno glasilo: '-QLA8 NARODA-'.
GtiAS NARODA, 19. O&TOBRA, 1914. en . ..	—i—i	-j---r
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
4 "i « fr i
KRANJSKO. Samo Vosnjak padel na boji-
tU. Kar se je že več eafca domne-»lo in govorilo, to se je zdaj podilo. Stotnik Samo Vošnjak je »del na severnem bojnem polju; i dela ea je krogla v srce. Samo ošnjak je bil sin slovenskega po-ika in pisatelja, pokojnega dr-vneg® poslanca in deželnega od-»rnika dr. Josipa Voitijaka. Kgojen v narodnem duhu. si je idi v vojaški službi ohranil zve-j o narodno mišljenje. Neposred-) po izbruhu vojne se je Samo il — zdaj je mrtev, oficir, pravi prija-i •I j podrejenega iu vojaštva, ubeznjiva, dobra duša. ki ga je, *ak rad imel, kdor ga je poznal. Slovenski častnik padel na po-
k poi vesti
časti. Ni
ju je pad
IjPE Bil
l»ri
J<*
severnem hojnem junaške smrti e. unobranski stotnik Ivan Ko-veleugledne rodbine Kobe-orjeve v Novem mestu. 1'red •ti je služboval v Pulju pri nem domobranskem polku je rad pokazal v slovenskih li in bil tudi elan slovenske-uizja. Kot dober družabnik ren prijatelj, bil priljub-udi pri e. iu kr. mornarici, enim letom je bil prestav-t nekemu gališkemu polku, vesten častnik, priljubljen »jih tovariših, kakor pri
o#tvu. Padel je
istnik 27.
na severnem bojišeu pešpolka Lilleg, brat
ljubljanskega občinskega svetnika Maksa Lillega. Boril ae je z nasprotnikom celo s i»e«tini.
Za dr. Mirka V ranči ča, rezervnega poročnika pri pešpolku, o čegar smrti na bojišču se je poročalo, ie ni čisto gotovo, da je i^h mrtev. Častnik sosednje stot-T i je njegovega polka, ki je po ne-iem ranjencu iz Ljubljane svojcem sporočil o vest, ga sam ni videl mrtvega, temveč samo po bitki pri Rudi in Pragi blizu Rolia-tyna dne .'K), avgusta izvedel od dr. Vraneieevvga stotnika, da trdi moštvo, da je pri napadu stot-nije na strojne puške uobil tri krogle v glavo in bil takoj mrtev. Ker je bil ps takrat strašni bojni raetež, ni popolnoma gotovo, da je moštvo natančno videlo. Zato je še vedno mogoče, da dr. Vran-čič ni bil smrtno ranjen in da je prišel samo v vjetništvo.
Na bojnem polju so padli: Samo Vošnjak. stotnik 17. pešpolka. — Norbert Frass, podpolkovnik 11. lovskega bataljona. — 26. avgusta je padel na bojišču pri Lvovu poročnik 27. dežebio-brambnega polka Herman Schuster, sin sanitetnega svetnika dr. Juiija Sihusterja v Ljubljani. Zapustil je 1. avgusta vojaško akademijo v Dunajskem Novem me-avgusta pa je že padel na
pešpolka Maks Rotter. — 22 let st;'.ri poročnik Albert Last. sin dunajskega knjigotržea. — V Idrijo sporočili: V bojih po 8. sept. je padel junaške smrti na bojnem polju Andrej Birieie, rojak Idrij-ean, sedaj znani trgovec na Rakeku. Pokopan je bil 10. sept.
Ranjen Ljubljančan. Dne 11. sept. je dospel z bojišča v Ljubljano Janko PogaČar, rez. prov. podčastnik poljskega topniearske-ya polka št. 7, ki se je bojeval v šestih bitkah in je dne 6. sept. re->i! tHegrafieno napravo med Sa-dowo, Wiszno in Grodekom, in to v času najhujšega boja. Kmalu bi poplačal ta junaški čin z živ-ij« njem in je bil k sreči samo težki) ranjen v levo stran prsi, vsled česar je tudi leva roka popolnoma, vsaj začasno ml povedala, prestreljena leva prša in pljuča. Za svojo hrabrost bo Pogaear odlikovan z veliko srebrno hrab-rostno kolajno.
Ranjen je bil na srbskem bojišču kadet 2. bosanskega pešpolka Valentin K&ndue. Leži v Osjeku, Slavonija, kjer so mu odstranili projekt i L Doma je iz Idrije.
S severnega bojišča se je vrnil 19. sept. zjutraj ob 6. uri praporščak Stane Vidmar, b. h. p. št. 2, da doma okreva.
Težko je bil ranjen na bojišču enoletni prostovoljec Gregorič, sin primarija in dež. poslanca dr. V. Gregoriča. Ranjen je bil tako težko, da se je moral dalj časa zdraviti v bolnici na Dunaju.
V	bolnici v Szabadki na Ogrskem se nahaja Jakel Vencel, 74. pešpolk. 6. stotnija, iz Ljubljane.
V	bolnici na Dunaju se nahaja podpolkovnik Walland Rihard,
27. pešpolk, 3. bataljon, iz Kranja.
Ranjenec umrl. V deželni bolnici v Ljubljani je umrl Madjar Janoš Ovaszas, 32 let star, ogrskega honvedskega polka št. 2, 10.
stotnija, iz Raba Gajnv, komitat Bihar.
Vojaški pogreb v Ljubljani C.
in kr. rezervni poročnik in zadružni revizor v Gradcu Franc Ilerzmanskv je 11. sept. v bolnici v Mišk o ven na Zgornjem Ogrskem podlegel težkim ranam, ki jih je dobil na severnem bojišču. Truplo mladega, nadepolnega in podsod priljubljenega moža so prepeljali v Ljubljano, kjer se je vršil pogreb iz kapele pri sv. Krištofu na novo pokopališče pri sv. Križu. Zadnjo čast so pokojniku izkazali častniki ljubljanske gar-nizije, župan dr. Tavčar z več ob-činskhni svetniki ter mnogo sorodnikov in drugega občinstva. Krsto so pokrivali številni venci.
Naii junaki. Pri vojaku 17. pešpolka Jankoviču, doma iz C'rne vasi pri Ljubljani, so sedaj kon-statirali, da ima 14 ran. Kljub te-dobri volji in ni izgubil
ob Štefana Gnjezda, posestnika v Jeličnem vrhu. Dve je še prenesel, tretja ga je pa podrla. Zdravi se v Banjski Bistrici na Zgornjem Ogrskem (Slovaško), pojde pa najbrž Še te dni zopet v vojno.
Ranjenci. Avgust Mandič, 17. pešpolk. iz Ljnbljane, bolan, na Dunaju: J. Blasinšek iz Zibike; rezervni poročnik Janko Pogaear iz Ljubljane, ki je z izredno hrabrostjo rešil neko telegrafično postajo. — Ranjenega sina deželnega poslanca primarija dr. V. Gregoriča ,so pripeljali v Ljubljano. Ranjeni stotnik Ferlinz se nahaja v Ljubljani. Ranjen je sin učitelja Marolta ter se nahaja v Ljubljani.
Na bojiščih ranjeni. Nadporoč-nik in poveljnik oddelka strojnih pušk 11. domobranskega pešpolka v Jičinu se nahaja ranjen v O-lomucn. — Ranjen je praporščak baron Stillfried pl- Rattenstein. sin polkovnika našega domačega pešpolka. — Ranjen je častnik Hraševee. sin nadzornika državne železnice. — Kadet 27. pešpolka Fran Gogala, brat trnovskega kaplana; ranjen je v stegno in se nahaja v celovški bolnici. — V bolnici v Mariboru leži ranjeni četovodja 17. pešpolka Ant. Križ-nar, doma iz Stražišča pri Kranju. — Ranjen je urednik <40b-zora" Turka!j iz Zagreba. — Ranjen je pisatelj Franc Wastian, rezervni poročnik 27. pešpolka.
Skof obiskal bolnike. Dne 19. sept. je obiskal ranjence ljubljanske rezervne bolnice ljubljanski knezoškof dr. Anton Bon a vent lita Jeglič. Obiskovalca so ljubez-njivo sprejele požrtvovalne dame "Rdečega križa", na čelu jim gospa podžupanja dr. Trillerjeva. Spremljali so ga po sobah liceja in Mladike polkovni zdravnik dr. Slavik, šef-zdravnik dr. Linhart z drugimi zdravniki in častniki.
Valenta, zasebnica. — J era Pod-jed, zasebniea, 79 let. — Alojzij Grilc, ribič in hišni posestnik, 69 let. — Adalbert Kajfež, sin paznika deželne prisilne delavnice, 5 mesecev. — Marija La"znik. gostija, 73 let. — Helena Peček, baj-terjeva hči. — Marija Lavtar, žena kramarja, 52 let. — Helena Kagerbauer, hči tovarniškega naddelovodje, 10 let. — Ivana Preven, rudarjeva žena, 40 let.— Adalbert Weinhardt, pešec 61. pešpolka, 32 let. — Mihael Rivec, kajžar-hiralec, 43 let.
ŠTAJERSKO.
Opfrošfcen. Iz Brežic poročajo: Tukajšnji brivec Holy, ki je bil tudi obtožen radi "veleizdaje" in se nahajal v zaporu deželnobram-bovskega sodišča v Gradcu, je bil te dni brez vsakega zaslišanja izpuščen ter zopet sam vodi svojo obrt.
Za novega poveljnika pešpolka
št. 27 je imenovan poveljnik lovskega sataljona št. 7, podpolkovnik Viljem Staufer. Obenem je Staufer imenovan tudi za polkovnika.
Ranjenci. Dr. Požar, sodnik v Kozjem, leži ranjen v Sarajevu: jur. poročnik Vojko Koprivnik leži ranjen pri svojih stariših v Mariboru.
Ranjenci. V bolnici v Szabadki na Ogrskem se nahaja v nogo ranjeni učitelj Martin Vrečko iz Šoštanja. — Praporščak dr. Jožef Ive bar. poštni koncipist v Gradcu, leži ranjen v Sarajevu. -Ranjen je stotnik 27. pešpolka Ziemfeld. — Poročnik Adalbert Kopuvnik, 87. pešpolk. 2. stotnija, iz Maribora, leži na Dunaju. -Jožef Gintner, 14. dragonski polk, nadomestni eskadron, iz Ptuja, zlomljena kost, leži v Szombathelyu na Ogrskem.
Padel je na severnem bojišču
Knezoškof je stopil k postelji vsa- 2g. avgusta nad poročni k 87. peš-
kega bolnika ter vprašal po zdravju in domačih razmerah, mu izpregovoril par bodrilnih in tolažilnih besed in se nato po nad enonrnem obisku vrnil domov.
Polkovnik Weber imenovan xa brigadirja. Dosedanji polkovni poveljnik in polkovnik 27. peli. polka Karel AVeber je bil imenovan za poveljnika 55. pehotne brigade v Trstu. Dosedanji bri-gadni poveljnik generalmajor Alfred pl. Ilinke je bil v bitki pri Lvovu težko ranjen. Za poveljnika 27. peh. polka pa je imenovan podpolkovnik Viljem Staufer, dosedanji poveljnik 27. lovskega bataljona.
Griža. Med ranjenci in bolniki, ki prihajajo z bojišč, so tudi taki. ki imajo griža. Pri tistih, ki niso pripeljani s transporti, kakor n. p. oficirji, dalje pri tistih, ki se nahajajo v domači oskrbi, je strogo paziti, da se griža ne prenese. in zato je vsak shvčaj takoj naznaniti, da se morejo ukreniti potrebne odredbe.
Pogreša se v Ljubljani 11 let na Ivana Stepie.
Centralna akcija deželnega odbora v pomoč rodbinam vpoklicanih vojakov. Krajevni odbori so bili dalje ustanovljeni: V občinah Stari trg in Vinica, politični o-kraj Črnomelj; Toplice in Bela Cerkev, politični okraj Novo mesto; Vrabče, Velika Dolina, Vog-lje. Za župnije: Dobrava, Bela Cerkev, Nevlje, Selce.
Avtcmobilna zveza s Škofjo Loko. Avtomobil iz Ljubljane bo vozil od Figovca vsako jutro ob sedmih v Škofjo Loko in iz Škofje ljoke ob devetih dopoldne; popoldne pa ob treh iz Ljubljane in ob petih iz Škofje Loke nazaj v Ljubljano.
Dela v strugi Ljubljanice so bila vsled pomanjkanja delavcev 3
polka Franc Toplak. Rajnik j<* sin vpokojenega davčnega upravitelja Franca Toplaka v Ptuju.
Vcjak umrl. Janez Leskovar. 87. pešpolk, je umrl vsled strela v trebuh dne 24. avgusta; pokopali so ga v Sarajevu, Bosna.
Umrl je v Teodo v Dalmaciji rezervist Franc Bernard, trgovec na Polzeli v Savinjski dolini.
PRIM0R8K0.
Dcvtipni sleparji. V Trstu so se te dni oglašali pri zasebnikih in trgovcih neki "agenti"', ki so ponujali v nakup neki aparat, ki se pritrdi na telefon in tako doseže, da se pogovor čisto razločno sliši. Sleparjem so mnogi nasedli in se prepozno prepričali, da je aparat le slaba šala, ki jih je stala nekaj kronic.
Sin goriškega okrajnega glavarja ranjen. Med zadnjimi ranjenci, ki so dospeli v Gorico, se nahaja tudi rezervni poročnik 8. lovskega bataljona dr. Marij Re-bek, sin namestništvenega svetnika in voditelja okrajnega glavarstva. Na severnem bojiščn mu je sovražna krogla predrla levo roko.
Padel je na bojišču polkovnik Norbert Frass, poveljnik 11. (goriškega) lovskega bataljona.
Pogreb vojaka. V Trstu so pokopali 24 let starega prostaka 97. pešpolka Alojzija Tence, doma iz Sv. Križa pri Trstu.
Ranjenci. Evgen Hullovez, vojna mornarica, 15. stotnija, iz Trsta. bolan v Pulju. — Otokar Jereb. vojna mornarica, 12. stotnija. iz Trsta, bolan v Pulju.
Ranjenci. Janez Pogatan, 7. pešpolk, iz Trsta, ranjen, leži v Szombathelyu na Ogrskem; Edvard. Lozij, 4. bos.-herc. pešpolk, iz Trsta, bolan, na Dunaju; An
do 4 tedne ustavljena. Sedaj so ton Gaser. 4. trdnjavski topniški pa zopet pričeli z delom. Obrežno polk, iz Tolmina, bolan, v Pulju. zidov je na desnem bregu med Ju
Po±c*
Črno grozdje .. $46.00 tema in belo New
York grozdje $43.00 tona Te cene veljajo do preklica.
Vožnjo plača kupec sam. Za obilo naročil se toplo priporoča Vaš rojak
Ivan Pajk,
CONEMAUGH, PA.
OPOMIN.
Gotove krone v papirju
lahko dobi pri nas vsakdo, ker jih imamo dovolj v zalogi in sicer po sledeči ceni:
10 K 20 K 30 K 40 K 50 K 60 K 70 K 80 K 90 K 100 K 150 K 200 K
$ 2.25 $ 4.30 $ 6.35 $ 8.45 $10.40 $12.50 $14.50 $16.50 $18.50 $20.50 $30.90 $41.10
Te gotove krone pošljemo vsa komur v Ameriki v registriranem pismu. A opozoriti moramo rojake, da ameriška poštavza pošiljanje registriranih pisem v Avstrijo ne sprejme nikake odgovornosti in ne da če se pismo izgubi, nobenega povračila.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York City
Rad bi izvedel za naslov JOSTPI-NE NEŽIC. podomače Treka-nova iz Ratje. fara Hi nje. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sama oglasi. — Geo. Herbst, Box 145, Oregon City, Ore.	(17-19—10)
Kje se nahaja ANDREJ DEŽ-MAX ? Doma je iz Zadvora, fara Sostro. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratrancu. Jacob Dežman, Box 111, Ali-quippa. Pa.	(17-19—10)
VAŽNO NAZNANILO.
Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro ' domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, Jcer ao vse paro-brodne družbe prekinile n nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmer« pra-arngačijo, bodjmo pravočasno poročali na tem mest n.
Tvrdka Frank Sakser.
Kje je AXA ROGELJ, podomače
Ježmanova iz Škofeljee pri I Tem potom opominjam vse one Ljubljani? Pred 20. leti je do-j rojake, ki mi kaj dolgujejo na spela v Združene države in 1110- hrani ali pa ki sem jim v gotovi-goče je, da je sedaj oinožena. ni posodil, da poravnajo svoj dolg
Za njen naslov bi rad zvedel Iv !ekl* 14 d\" \ 1akone- Rem, i5h .. , .. - ,	prnnoran obelodaniti s polnun
nje stan prijatelj, te kdo ve,imenoin>
za naslov, naj ga pošlje ured-	Frank Kropušek,
ništvu "Glas Naroda".	1014 Key Ave., Sheboygan. Wis.
(17-20—10)	(17-19—10)"
Dober ^vet.
Dokazano je, da je vživanje prave kave, zelo škodljivo človeškemu telesu. Za slabotne, nervozne in druge, kateri hočejo zdravi ostati je naj bolj a "Zdravilna sladna kava". To so besede prečastitega gospoda župnika zdravnika.
Edina prava taka "Zdravilna sladna kava", se razpošilja na vse Kraje Združenih držav poštnine prosto, zavitek 5 funtov za $1.25, zavitek 10 funtov za $2.30. Naročilu je priložiti Money Order, ali denar. Naslovite:
AL AUSEN1K
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Redka prilika
za tajnike raznih društev, trgovce in druge pisarje.
Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120.
Pisati na istih se priuči v kratkem času lahko vsakdo. Natančne j a pojasnila daje
Slovccic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. 2jg«
Zdravim vse bolezni moSke, ženske in otroPje. 841 E*«t Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitubmrf, Pa Nasproti "Hotel Pavlin*e". — K are iter. 1. 2. « in 4 t ožijo ritemo moj« dUrnt
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in "West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal nas potnik
Mr. OTTO FEZDIRt
kateri je pooblaščen pobirati ^ ročnino za "Glaa Naroda" in iz-davati pravo veljav na potrdila ir ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glai Naroda.
t m
delo
HARMONIKE
bodla! kakortnekoll vrst« lsdela}*
popravljam po najnlijlh cenah, i trpeCno In xanesljivo. V popravo sljlvo vsakdo pošlje, ker sem £e nad lt
let tukaj v tem posla in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek ▼samem
kranjske kakor vse drug« harmonike
ter računam po delu IcaJcoritao kdo aa-bteva bres na daljnih vpratacj.
JOHN WENZELH
1017 B. esnd St.. Cleveland. OMn
bilejnim in Sentpeterskim mostom je končano do Romove hiše. Na levem bregu je pa med imenovanima mostovoma obrežno zi-dovje popolnoma končano. Na le-
' HRVAŠKO.
Na bojiščn je padel v noči od 9. na 10. sept. Gjuro Badovinac, stotnik 2. bosanskega polka. Bil
vem bregu med Jubilejnim in pastorek ljubljanskega občin-Frančiškanskira mostom je obrez- skega svetnika in lekarnarja tT-
no zidovje končano, medtem ko na desnem bre^ju še podirajo staro zidovje. Sedaj delajo obrežno zidovje na desnem bregu med St.-jakobskim in Hradeckega mo-
balda pl- Trnkoczvja.
Padli so na bojišča: Podpolkovnik zagrebškega domobranskega polka Julij pl. Bestal. — Nadpo-
jan.uuon.xiii i" mau^vnvgo	•
stom. Poglobijevalna dela pri pri- ročnik Jelaeieevega polka Egon silni delavnici in V Mostah bodo J Jeleneic. — Sadjarski nadzornik v poznejšem easu zopet nadalje- v Zadru, Dalmacija, rezervni po-™1L	roenik Fran Mader.
Umrl je v Ljubljani - baron Schwegel. pogreb se je vršil dne 20. sept. in so se ga med drugimi udeležili: zastopnik trgovinskega p^ ^ vrne ^ ministrstva dr. Karwinski, dežel-'.
W P O Z O ft! -tU
Naš zastopnik, Mr. Ivan Zu-bolehnoati v
ni predsednik baron Schwarc, Žu-.N#W York n*.bo pan Ljubljane in zastopniki dežJ™*««* pMBnaj* po
odbora. (Glej članek: "Pogreb slovenskega renegata".) ~ IT
Toliko
PRVA RRVASK04L0YEHSKA TOVARNA TAMRURIC V AMERIKI
priporoča Se vsem Slovenskim tam*
bnraikim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljn-bijo tambnie. T
tej to vara i se izdelujejo tambure p«
s— U ■ajpopohoj-
MSk.
Okrašen« so z biseri in vsakovrstnimi rotim i.
Velika zaloga vsakovrstnih goda! in najboljših gra
mofonov ter finih slovenskih p!oK i ti
Veliki ilastrova ■i cenik s slikami poli jem vsakem« sastonj.
Ivan Benčič
MSt Chfer Avs v
Kadar je kako drnStvo namenjeno kupiti bander o, zastavo, regal je
g od bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske
p rata n itd., ns kupite prej nikjer, da tudi mene zacens vprašate. Upralanj s
Vas stane le 2c. pa si fcodet® prihranili dolarje.
Cenike, več vret pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK, Conemangh, Pa. Box 328.
Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah.
Debatam. Izmnje prerode t drage jtrike.
Unijtko organizirana. M install prirOi, okrožnice, pamfleti, eeaiki itd.
Vm naročila pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.

GLAS NARODA, 19. OtvTOBRA, 1914.
Doli z orožjem!
ZGODBA ŽIVLJENJA.
Spisala Berta pl Snttner. — Za "Glaa Naroda" priredil J. T.
9 V
>i >4
t f t r^^r^
H
(Nadaljevan je).
—	Tudi mojemu sinu Rudolfu so prinesli danes škatljo svinčenih vojakov, pa mu jih ne bom izročila.---Toda pustiva
to... Zakaj pa niste izstopili, ko ste se naveličali?... ko ste začeli sovražiti ta stan?...
—	Sovražim? — To je malo preveč rečeno. Jaz sovražim vojno, ne pa ljudi, ki se bojujejo. Oni izpolnujejo samo svojo dolžnost in ničesar drugega. Ali mislite, da bi ne bilo vojne, če bi jaz prenehal biti častnik? Gotovo bi bila še. Na moje mesto bi stopil drugi, in basta.
—	Ali bi ne mogli v kaki drugi službi več koristiti človeštvu?
—	Ne vem. Samo glede vojaških zadev sem dobro podkovan, glede drugih pa le malo. Seveda lahko napravi človek veliko dobrega, samo če hoče. Vojakom so pod mojim poveljstvom prav dobro godi in pri tovar&ili sem zelo priljubljen. Ker nimam nič premoženja, bi kot privatnik ne mogel izhajati. Zakaj bi se toraj odpovedal vojaškemu atanu.
—	Ker ae Vam gabi ubijanje.
—	Ce brani človek svoje življenje, ni odgovoren za umor. Vojna je klanje na debelo. V vojni se ne smatra vsak posamezen za morilca. Seveda je grozno na bojišču, toda kaj se hoče... Biti mora.
—	Ali je vojna res potrebna?--Ali mora res biti?
—	Tega se ne vpraša. Glavna stvar je, da mora vsakdo iti, katerega pokličejo. Ce nima veselja, ima že vsak dovolj moči, da izpolne svojo dolžnost.
Tako sva se tiho pogovarjala — da bi ne motila kvartaeev — in menda tudi zato, da bi nikdo ne slišal najinih razmotrivanj. Opisal mi je par prizorov iz vojne... vedno bolj mi je ugajal... občutila sem neke vrate simpatije do njega.
—	O čem se vendar tako živo pogovarjata?! — je zaklical moj oče.
—	Grofiei pripovedujem zgodbe iz vojne..
—	Tako? Tega je že vajena. Tudi jaz seru ji povedal že veli-liko takih stvari.
Znova ava začela Šepetati.
V T ill in gov em glasu je bilo nekaj, globoki zaupljivosti podobnega, pogledal me je v ooi, jaz sem se pa v tistem trenutku spomnila princezinje.
Pogledala sem v stran.
—	Kaj se je zgodilo, grofica? — je vprašal prestrašen — aH sem Vas razžalil?
—	Ne, ne.., nekaj mi je prišlo na misel. — Le nadaljujte.
—	Ne vem, kje sem prenehal. Povejte mi rajše, na kaj ste Tuislili? Ce sem jaz odkrho govoril, upam, da boste tudi Vi tako dobri.
—	Ni mogoče, gospod baron. Ne morem Vam povedati___
—	Ni mogoče.? Ali smem ugibati?---Ali se tiče Vas?
—	Ne.
—	Mene?
Prikimala sem.
—	Nekaj, kar se mene tire in česar mi ne morete povedati?
—	Nikar si ne belite glave. Ce sem rekla, da Vam ne povem, Vam ne bom povedala.
Po teh besedah sem vstala in pogledala na uro.
—	2e pol desetih. Lahko noč, oče.
Oče je vstal in me začuden pogledal.
—	Ali ne greš na soarejo?
—	Ne, naravnost domov. Včeraj sem šla že precej pozno spat.
—	bi sedaj si zaspana* Tilling ,to je pa le$> poklon. za Vas.
—	Ne, ne, sem ga prekinila. — Barona ne zadene nobena krivda.
Ko sem se poslovila od očeta in zdravnika, rae je prosil Tilling, če me sme spremiti do voza. V predsobi mi je oblekel plašč, nakar sva odšla po stopnicah.
—	Se enkrat Vas vprašam, grofica, ali sem Vas razžalil?
—	Niste me. Moja častna beseda, da me niste.
—	Pomirili ste me.
Ko mi je pomagal v voz, mi je poljubil roko.
—	Kdaj Vas smem obiskati?
—	Ob nedeljah zvečer sem...
Priklonil se je in stopil nazaj.
Hotela sem nekaj zaklicati. toda služabnik je bil že zaprl
voz.
Vrgla sem se v kot in bi najrajše zajokala kakor razjarjen otrok. Sum« nase sem se jezila. Zakaj sem bila tako osorna s človekom. ki se mi je vendarle tako dopadel... Vsega je bila kriva
prince-zinja —''--kako strašno sem jo govražila!... Toda kaj
je to?---Ljubosumnost?... Takrat se rai je nekaj posveti-
1«»: — ---v Tillinga sem bila zaljubljena.
"Ljubiš ga, ljubiš f?a" — je drdral voz, in zdelo se mi je, da I onavljajo ti »Ive .besedi vse stvari, ki so bile okoli mene.
Naslednji dan sem zapisala v svoj zapisnik sledeče vrstice:
"Vse, kar sem včeraj zvečer premišljevala, ko sem se peljala proti domu, ni resnica. Kes se rai dopade, zaljubljena pa vseeno nisem vanj. Svojega srca vendar ne bom dala kar tako tjavendan onemu, ki je že last druge. —---Tudi jaz sem ujema simpatična, to sem videla, ker imava o marsikateri stvari enako mnenje. Mogoče edina jaz razumem njegova razmotrivanja o vojni in vojaščini. Zato pa še ni treba, da bi bila zaljubljena vanj. Najboljše jr. če nekaj časa počakam in se potem zopet enkrat sestanem žnjim. Takrat mi bo gotovo povedal, da ljubi princezinjo. Govorila bova samo o revnih stvareh in ničesar o ljubezni.
Isti dan sem obiskala Lori Griesbach, pri kateri sem bila zvedela, da nimam več moža. Ona je bila mogoče moja najbolj intimna prijatelijea. Nisva sicer v vseh stvareh soglašali, tudi razumeli se nisva popolnoma, toda v mladih letih sva se skupaj igrali, •koraj isti čas sva se poročili in ae več drugih takih stvari. Sicer ji pa nisem nikdar odkrila svojih pravih nazorov, nikdar ji nisem povedala s čim se bavim v svojih prostih urah.
Ce sem prišla k njej, sva se cele ure pogovarjali o svojih mladostnih letih, o druehi, o angleških romanih.
Njen sin Ksaver je bil ravno tako star kot moj Rudolf, za njeno hčerko smo pa določili, da bo enkrat grofica in soproga Rudolfa JUotzkv-ja.
— Vendar enkrat! — je za klicala prijateljica, ko sem stopili na pra*. Zadnji čas si pa res postala prava samotorka. Tudi svojega bodočega eeta nisem se dolgo časa videla... Kaj vendar deliti? Kod se potika«?... Kje sta Roza in Lillit Včeraj mi je povedal moj mož, da je nekdo smrtno zaljubljen v Ldlli. Toda o tem pozneje. Kako kramo obleko ima«! Izvrstno Ti pristoja.
ir---w najmanj pol ure tako pogovarjali, «em jo naenkrat
Ali še ve4, da ima princezinja X. razmerje s
- -......"
—	Nekaj sem slišala. To ni nič čudnega. Kolikokrat se prigodi, da se zaljubi princezinja v kakega gledališkega igralca. Ali se mogoče Ti zanimaš zanj ?... Zakaj si zardela ? — Nikar ne odki-
mnj z glavo, povej mi rajši?!--Saj bi bilo res neumno, ee bi
bila vedno sama. Zaljubi se. pa bo. Tilling bi seveda ne bil za Te, ker imaš drugih snubcev na izbiro. On je tudi nekoliko prestar za Te. Koliko let bi imel sedaj Arno, če bi živel?... Žalostno je bilo takrat, ko si brala tisto nesrečno pismo... Vojna je pa res slaba naredba... Nekaterim se zopet dopade. Moj mož kar hrepeni. da bi se zopet kaj začelo... Strašno rad bi se odlikoval. Seveda, to je razumljivo. Vojak mora stremeti vedno navzgor.
—	Nekateri se odlikujejo, druge pobijejo ali so pa pohabljeni celo svoje življenje.
—	Na to nikdar ne mislim. V vojni umrejo samo oni, katerim je smrt v vojni namenjena... Tebi je bilo ,usojeno, da si postala mlada tidova.
—	Ne, zato sem postala, udova, ker je izbruhnila vojna med Avstrijo in Italijo... Čakaj, ali nisi prej rekla, da mi boš nekaj povedala o Lili i?
—	Da, Tvoj bratranec Konrad je zaljubljen vanjo. Zdi se rai, tla jo bo kmalo zaprosil.
—	Ne bodi vendar neumna! Konrad je pro.vilirav, da bi mislil na možitev.
—	Saj so vsi vihravi, pa se vseeno vsi oženijo. Misliš, da se Lilli dopade?
(Pride še).
je
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, CaL: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jam-
oik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). .
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-ich in Frank Blatnik.
Indianopolis, Ind.: Alois Rudni an.
Aurora, HI.: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave.
Oglesby, 111.: Math. Ilribernik. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat Komp. Joliet, HL: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-bo riž.
Frontenac, Kana. fat okolioo:
Frank Kerne.
Mulbery, Kans. In okolioo:
Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolioo:
Pavel Shaltz in M. F. Kobe.
Manistiqne, Mich, in okolico: B. Kotzian.
So. Range, Mich, in okolioo: M. D. Likovie. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Duluth, Minn.: Joseph Shara-
bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan
Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L.
VeseL
Hibing, Minn.: Ivan Pouie. 'Naihw&nk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-
vatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cela-
rek.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka.
Cleveland, 0.: Frank Sakser,
J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič.
Bridgeport, 0. in okolico: Fr. Hočevar.
Bar be ton, 0. in okolioo: Alois
Balant
Collinwood, 0.: Math. Slamnik.
Lorain, Ohio in okolioo: John Kumše 1735 E. 33. St.
Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolioo: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-teriek.
Burdine, Pa. in okolioo: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich.
Broughton, Pa. In okolioo: A. Demšar.
Export Pa. la okolica: John
Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farreil, Pa.: Anton Valentin-
žič.
Franklin, Pa., in okolica: Fran R Drašler.
Irwia, Fa. in okolioo: Frank
Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabre-njs.
Meadow Lands, Pa.: Georg
Schultz.
Moon Kun, Pa. in okolioo: Fr.
Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton 1C. Pa-pič.
West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph PeterneL
Winterquarters, Utah: Louis Blasich.
Black Diamond, Wash.: Or.
Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob
Romšak.
Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik is Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Stanch.
West AlHwjp Wis.: Frank Skok
in Louis Lonearie.
Sock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh.
"TOJSKA MA lilKim
J sled vsestranske Ulje unt tt tmo več iztisov te knjiga la ft ■etaj etnj, rojakoss M HI logo.
Knjiga "Tojska na Balkan«1'
sestoji is 13 posameznih eeBtkov, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 193 strani. Delo je o premij eno a 25S slikami, tikajo ie ee opisa balkanskih dršav is najvainejšik spopadov med ao vražmikL Sefeitkom je prideljea Mi večji slovenski sessljevU balkanskih iriav.
Posamezne zvezke je dcbitl p lie, vseh 13 sešitkov skupaj ps stane s poštnino vred $1.81, Naroča se prit
Slovenie FnhUsUag Oc^ * Cortlandt St. New York GHt
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa* okoliši naznanjamo, da je
9) (g) (S) ®
NAJBOLJŠA
® ®
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
■ ■ '—"-—■nr—■—rmrr~~~' ■
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena t plain rezani $1.00. Rojaki v derdand, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604StClair Ave„ N. E.
£ Po znižani cenit i
t Amerika in Amerikanci.»
t i i I I
r«v.|j. AL Trunk
je dobit (poštnine prosto zrn $2.50. Knjisa je sum ▼ platno in sa spomin jako ptOi&KS«
y^i^wfir je imel veliko stroikov in ee mu nikakor n. (splačala, sato je oena r»»i«na. da ae Taad deloma ookri* jejo veliki stroOl Dobiti je prfct
Slovenie Publishing Company,
N«fI«k>N.T.
i »
>
t t
Mr. K. PAPlO, 118 Frederick St., Steelton, Pa,
naS zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nas list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravniitvo Glas Naroda.
a~S- ^ a ^ jBt—t—a
EOJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH.
m w » m—e—*—» i >
Podplwi
fm bntiditeU oajatpešncj • ktinktonna sretu Alpen-tinktnr« i«
bodo lzp«d»l« ta'nTbfflportSMri^. O Mtaji
dni popoIimmm sdisrto nvhu^Im
zanj« po rokah, covab ia hrbtenici. ml	tura. iezmata in korjft ^fi1^
letnj« ao*. nbliM itd. odatrmnbn ▼ treb tak. MoJa BdiarUa ao radstrinua ▼ Wuhloctoeo. snamanj«. d* »o Mate in najbolj w
takaj wo omiki Poiljaan ga aaatsoj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64tb St. Cleveland, O.
laerika ia Amerikanci,
MKW, 9. M. TSUSKi
FihHihff
prevzela t salogo rojakom le knjigo Ker. J. M. TrraJ rm AMssinam
NI nal names isrsSI i sta kako kritiko, pat pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak t Ameriki, bodisi v poduk, bodisi kot Šarilo svojeem in posameznikov, na katerih bo ▼ stari domovini, kjer as gotovo zanimajo stariii ali sorodniki sa deželo, v kateri biva kak Slan družine. Knjigo krasi nebroj le-marmikdo zapazil sli samega sebe, aH pa dragega snanea is sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraševanj« po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker m ni vprisorilo sanjo kriMe reklame, e katero ae spravi v »vet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno Gena elegantno v platno knjigi je tU0 ■ pettatoi
ae odpodje knjigo X
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil«
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 134 palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena. samo IS centov^
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseglpovršine, katero zavzemajogposamezne države.
Pošljite 25c. ali;pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenie Publishing Company,

82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktni črta do .Havre, Pariza, Švice, loomosta In Ljubljane.
FoitaS »senika
t AmtOVENCE"
lASAVOPi ■a 4*a vliaka
sel »
rLALOtRAlNE*
TA PRANCE'
tteca^o", "Ia Toarjune", "Kochambeu^in "Niagtra" Glama agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eornsr Ftarl It, «heeebron«k Bmlldis«. Poitnl paniki edptnjejs redne »b sredah Ia pristanliie itevUla
■■ Bb
ROJAKI* NAROČAJTE SM na VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK,
'GLiAl NARODA". Nli> N
W0f Denar me^ete proif!
ako ae podpirata avejega rojaka. Pri msnl dobit«
izvrstno domače fini
gslon po 75c« in več.
Pri odjemu kot 10 gslon dajen po-
putt, ter sa posebno pri porotam slavnim
iloTonakim drtuštvam ob priliki kako roi«• lice, tudi ornim sa svatba.
V salogi imam izmtna domiia klobasa
In rsakonitno rrocerijsko blago, katerega
ljubi nal narod. Pošiljam denar na na
itrani »reta is parobrodne listke za tm
vrage. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kapuiem avstrijski denar. B tvrako Frank Bakaor sem ▼ trgovski iresi. Upravljam tm ▼ notarski posel spadajaCe dela, ker sam
javni notar. (Notar? Public)
PRANK 18S1 W. 22ai SliMl,
jurjovec;
Ckkafa,
i
PHONE 24S
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKEJT STREET
WAUKEOAN, IL.U.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠIUA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
"GLAS NARODA'* JR EDINI SEOV1N8KK DNRTKEK M IDR. DR2. .NAROČITR SB NANJJ