Sf¥. II._
Uhaja vsak dan, tevzeariH nedelje bi ponedeljka
UMblitv*« Lika Sv. PranČUka Asi&ega IL 20, L mMl — V« fc|ihl naj te poitljj)o utcdutfhm IMa. Nefcanktniu pisma se m
■prejemajo ta rokopisi se ne vrataj©. Izdajatelj hi odgovorni urednik Štefan Godina Inkfc konsord) PsU .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s 9msitnim poroJtvom v Trstu, ulica Sv. FranCUBca AsUkega SL 20.
Telefon uredništva tn uprave itev. 11-57. !iarof nIna znala: Za celo leto.......K 24-—
Stf.SU: :::::::::::::::: 'l-
Za nedeljsko Izdajo za ceio leto........ 5^2§
za pol ku ....................■
V Trstu, v
>, dncnnibrn 114.
Letnik I.
VEČERNA
Posamezne številke se prodajalo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se raCunajo na milimetre v Slrokostt ene koloija
Cene: Oglad trgovcev In obrtnikov.....mm po lOvtn
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih z*
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst...... . . K 5 —
vsaka nadaljna vrsta . . ...........2*—
Mali oglasi po 4 vinarje,beseda« najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejems inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi llsU. Plačuje se izključno la
opravi .Edinosti*. — Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška "	It 20L — Poštnohranilnlčni račun Št 841.652.
Koji u juni Poljsku - liši ujili i G allclj L -
PoMaJ m mm h Ml
DUNAJ. 8. (Cenzurirano). Na Poljskem se odtegujejo Rusi Iz Jugovzhodna smeri jim pratećemu obkoljen* s Mirim umikanjem. Izgube, ki so Hk krntU ▼ boffli pri Lodza, se cenilo aa 2MN t mikajo se proti železrid Skieralewice— Ptotrkow, in sicer na vzhodni fcftf Mro-n, prod Brzezinom in proti WolborkL Nemci so umikalo čemu aa sorrnžnlknza petami Smatrali Je, da se Rusi v prvneme njenem ozemlju iznova postavijo v bran. Albota odpor trajal dolgo Časa. se da-ne- Se ne more račt Kako daleč bo vpll-il uspek pri Lodzn na razmere In zapadno od Lonrlcza, je Se negotovo. To severno rusko krilo hna, kakor se zdi, nalogo, da z žilavim vztra-jmiirm krile umikanje središča. Ako se Središče umakne dalje proti vzhodn. M seveda postala tudi ruska pozicija med Lo-wiczem in Bzuro nevzdržna.
Na Južnem Poljskem se nadallajejo boji med avstrooorskimi in nemškimi ter rn-*kkni četami v ozemlju Novi Plotrkow.
V zapadni Galiciji so nafte čete v da proti sovražnim močem, ki so prodrle proti nam	priborile
uspehe, ki M morda mogli biti povod, da bi Rusa odkorakali čez Dunajec v vzhodni smeri.
Pregrupiranje naših balkanskih bojnih sil Je v polnem teku ter Je bistveno olajšuje hitro napredujoča ofenziva, ki Je bMa z naše strani zastavljena iz Belgradn v Južni smeri Srhi so dobiU znatna oiačeuia in sicer, kakor se čuje, ruska oiačenja. Poleg tega pa so pritegnili vse čete, ki so stale v novi Srbiji in ob bolgarski meji, kakor tudi črnogorske sile. S pomočjo teh svežih čet so poizkusili nastopiti ofenzivno proti Kolubari iz okolice Arandjelovca in Gornjega MHanovca. Njihovi napori pa so se ponesrečili ob odporu avstro-ogrskih čet, ki so ostale na vzhodnem bregu Kolu-bare proti Arangjelovcu in v okolici reke Ljlga. Nova grupacija naših bojnih sil najbrž uniči srbske načrte, ki imajo, kakor se zdi, svoj glavni smoter v dolgi, trdovratni defenzivi na Rudnik planinL Natančnejša poročila niso dovoljena. — (»Ta-gespost«). _
Razmere v BeUntt.
BUDIMPEŠTA, 8. (Cenzurirano). Kakor poročajo »Pester Lloydu« iz Belgrada, je po nalogu armadnega poveljnika, generala pehote Liboriusa Franka prevzel vodstvo begrajske mestne uprave iz treh članov bivšega mestnega zastopstva obstoječi odbor. Neki član tega odbora je izrekel upanje, da se belgrajsko prebivalstvo v kratkem povrne in da se normalno življenje zopet kmalu vrne v srbskem glavnem mestu. Dostavil je še: V mestu vlada mir. O taktu in pravičnosti avstrij-sko-ogrskih poveljnikov in čet moremo govoriti le s priznanjem. Sedaj ne politiziramo, temveč si le prizadevamo, da bi pospeševali koristi mesta in prebivalstva.
Kakor poroča sarajevska »Bosnische Post«, Je bil dosedanji trdnjavski poveljnik v Sarajevem, generalni major pl. Haa-la, imenovan za poveljnika v Belgradu. Za trdnjavskega poveljnika v Sarajevem je bil na njegovo mesto imenovan generalni major Blechinger.
Srbski krvD m MNUjl
JCODANJ, 8. (Cenzurirano v »Tagespo-sti«). — Kralj Peter je odšel na bojišče.
Z nemiko-francoskeao MlftiL
Veliko bitki na severne« Francoskem,
AMSTERDAM 8. (Cenz.) Iz Londona poročajo: „Dai!y Mail" poroča Iz severne Francoske, da se vrši velika bitka pri Elverdlnghenu, med mestoma Veurne in Ypern.
Francoske utrdbe ib Kanali.
HAAG, 8. (Cenz.) Nizozemci, ki so prišli semkaj iz St. Omerja preko Angleške, po-
ročajo, da Francozi in Angleži Se dalje grade velikanske okope za svojo ysersko bojno črto. Prva z okopi utrjena zaporna črta se sedaj gradi od Dtinkirchna preko forta Bergues naVVormhoudt, Cassel, Hau-brouck do Merville, druga vzporednica zaporna črta pa od trdnjave Calais preko trdnjave St Omer, med cesto, ki vodi v Aire in Kanal, odkoder se izpelje zaporna črta do St Pola. Francozi in Angleži uporabljajo deloma pri teb delih veliko število ujetnikov. Popravljajo pa tudi ceste, ki prihaajajo v poštev za prevoz topov in municije^lasti obrežne ceste izBou-logne v Calais in Dtinkirchen.
Moril Ml?
ROTTERDAM, 8. (Cenz.) Londonski listi poročajo, da Ostende gori. Dosedaj ni znano, ali je požar posledica obstreljevanja, ali pa če je bilo mesto zažgano.
AMSTERDAM, 8. (Cenz.) Kakor poroča Reuterjev urad iz Santiaga, poročajo pomorske oblasti v Papudo, majhnem pristanišču v bližini Valparaisa, da je nemška pomožna križarka »Prinz Eitel« tamkaj izkrcala posadko angleške pomožne križarke »Charcas«, ki je bila potopljena v višini Corrala.
lemiri v TrMNniii ?
KODANJ 8. (Cenz.) Kakor doznava list „Politiken" iz Pariza, brzojavljajo „Tempsu" iz Rima, da so v Tripolitaniji zopet Izbruhnili nemiri, ki vzbujajo bojazen v diplomatskih krogih. „Tribuna* žabja, da se turško-nemška agitacija zal z uspehom razširja med arabskim prebivalstvom.
lzpremembe v nemikem vefeHslatttvi t lin.
MILAN, 8. (Cenzurirano) v »Tagespo-sti«). »Corriere della Sera« izreka največjo pohvalo pL Flotowu, dosedanjemu nemškemu veleposlaniku v Rimu, za katerega meni, da sedaj definitivno odide iz Rima. Vsi, ki so ga poznali, da so ga visoko spoštovali tega poštenjaka s preprostim in ljubeznivim nastopom. Osebnost Biilowa da stoji tako visoko in je tako spoštovana v vseh rimskih politiških krogih, da ie nepotrebno poudarjati pomen njegovega imenovanja. Glede smotrenosti tega imenovanja se pa sklicuje list na svoje prejšnje pridržke, da imenovanje Buk>wa napravlja v Rimu vtisk nekake presije. — »Secolo« meni, da je ljubezen Biilowa do Italije izključno sentimentalne naravi in združena s spoštovanjem njegovega političnega mesta.
ItriUmski zbornici
RIM, 8. (K.) Na razpravi o finančnem zakonu ie izvajal finančni minister Car-cano na podlagi zbornici predloženih predlog in izkazov ob veliki pozornosti zbornice:
Poslovno leto 1913—1914 izkazuje prebitek 19 milijonov. Kar se tiče proračuna 1914—1915, treba naglasiti, da je radi svetovne vojne povišek izdatkov potreben, dočim so se dohodki zmanjšali. Po financijelnih ukrepih, odobrenih nedavno po zbornici, kakor tudi po odredbah, ki so sprejete v sedaj razpravljam šestmesečni proračunski provizorij, se ima proračunu privesti povišanje dohodkov za o-kroglo 100 milijonov.
Minister prosi zbornico pooblastila, da more za slučaj potrebe nastopiti pot kreditov.
Proračun 1915—1916 izkazuje prebitek okoli 46 milijonov. Minister izraža nado, da se s prihranki in poenostavnenju upravnega obrata doseže ravnoteža, ter je opozarjal na visoke kredite v znesku 222 milijonov, dovoljene ministrstvu za javna dela, da se more poskrbeti za povratek izseljencev in za lajšanje brezposelnosti.
Depozitna blagajna in državno zavarovanje — Je izvajal minister — sta v izvrstni situaciji Vloge poštne hranilnice in hranilnic se višajo razveseljivo. Kupčijsko delovanje in zaupanje se vračata in za poljedelstvo se bliža znatno zboljšanje, k čemur je pripomogla vlada z vrsto odre-deb. Istotako dober je položaj emisijskih institutov, ki razvijajo uspešno svoje de-vanje.
Minister Je zaključil: Naša, na zgledih patrijotične požrtvovalnosti toli bogata zgodovina, nam daje polno zaupanje, da se tudi v tej uri ne bo zastonj apeliralo na požrtvovalno sodelovanje vseh državljanov. In zato Je tem trdneje naše prepričanje, da pripomorejo k temu v bratskem skupnem delu vsi, da dobi država na razpolago sredstva za izpolnjenje svojih velikih nalog napram domovini.
Govor finančnega ministra ie bil sprejet z živahno pohvalo in so ministra prisrčno čestitali kolegi in poslanci.
LONDON, 8. (Kor.) .Times" javlja iz Washingtona: Iz znakov, Id kažejo, da bo zasedanje kongresa izredno važno, ker je pričakovati hudega napada na tihotapsko politiko Anglije. Tudi da nameruje predsednik WHson predložiti zakon, ki pooblasti amerikansko vlado k nakupu nemških trgovinskih ladij, ki leže pred New-Yorkotn. Pričakuje se ostra debata, ker se ta načrt smatra nezdravim.
Perzijska zbornica.
TEHERAN, 6. (Kor.) V navzočnosti di-plomatičnega zbora je otvoril šah tretjo zbornico s prestolnim nagovorom, v katerem je poživljal zastopnike naroda, naj sodelujejo pri preporodu Perzije.
Prestolni govor je končal z izjavo, da je šah odločen, da obvaruje strogo nevtralnost	_
uJBA MM iUAA
mrm corine m zrn.
BUDIMPEŠTA 8. (Kor.) Deželno kulturno društvo in deželna zveza poljedelskih društev sta imela danes svoje občno zborovanje. Tajni svetnik Robert grof Zselinszki je stavil v stvari suspenzije carin na žito predlog, naj se stopi pred vlado s prošnjo, da bi ta odredba ne ostala v veljavi preko julija prihodnjege leta. — Poljedelski minister baron Ghylanl je odgovoril, da ve prav dobro, da poslovno leto se ne pokriva s začetkom in koncem koledarskega leta. Vlada je računala sto okolnostjo in hoče o priliki poizkusiti, da se bo to vprašanje razpravljalo v agrikulturnem društvu. Morala se je dopustiti povišanje cen, da so zaloge ostale na trgu. — Na podlagi pojasnil poljedelskega ministra Je sklenil zbor, da se predlagani korak pri vladi ne stori. .
Jdrtifi svetom vehe".
BUDIMPEŠTA 8. (Kor.) Minister za deželno brambo baron Hazay Je imel danes v sejni dvorani poslanske zbornice predavanje o .faktorjih svetovne vojne". Uvodoma je pripomnil minister, da je to studijo sestavil kot mlad poročnik in jo sedaj predelal glede na sedanji vojni položaj. Njegova izvajanja se stekajo v mnenje, da ne zmaguje samo vojna premoč, marveč da je glavno važnost polagpti v moralični element čet — Predavanja, ln je bilo burno odobravano, se je uddežflo številno in odlično občinstvo.
Kolera.
DUNAJ 7. (Kor.) Sanitetni oddelek ministrstva za notranje zadeve Javlja: Dne 7. decembra so se pripetiti slučaji azijat-ske kolere: po 1 v Celju in Wurnberku (v okraju Ptujskem) na Štajerskem in 5 slučajev na Moravskem, ki so vsi bakteri-jologično ugotovljeni. Izvzemši slučaj v Celju in en slučaj na Moravskem gre izključno za vojaške osebe, povrnivše se s severnega bojišča. V Krakovu se je pripetil en slučaj kolere pri nekem vojaku.
BRNO 7. (Kor.) Povodom smrti prvega podžupana in predsednika trgovinske in obrtne zbornice viteza pl. Rohrerja, je došlo občinskemu zastopu in trgovinski
zbornici številno kondotanc, med temi tudi ona ministrskega predsednika grofa Sturgkha.
Zltni trg.
VRATISLAVA, 7. (Kor.) Pšenica 25.20, rž 21.20, oves 20.20. •
Položil DMBSldb li srbskn MUL
Vojaški sotrudnik graške »TagesposU piše 7. t. m. tako-le o položaju na ruskih in srbskih bojiščih:
Na severnem Poljskem so dosegle nemške čete velik uspeh. 2e nad en teden se vrše okoli Lodza boji z največjo ljutostjo. Tjakaj so dirigirali Rusi svoja ojačenja, ki so dospela iz Varšave ter iz vzhodne in južne smeri, in so obnavljali skoraj vsak dan poizkus, da bi predrli nemško črto. Pred dvema dnevoma je poročal ruski generalni štab, da prihajajo nove nemške moči iz okolice Kališa preko Sieradza in Zdonske Wole in se pripravljajo na to, da posežejo v boj. Včeraj je mogel poročati nemški generalni štab, da so Nemci Lodz iztrgali Rusom iz rok. Mesto samo na sebi je naravno brez posebnega militaristič-nega pomena. Važnost uspeha je v tem, da so bili poizkusi Rusov, da bi razvili nemško razvrstitev na severneir °oljskem in prisilili Nemce, da bi se umeknili, brez uspeha. Bitka se je končala z umeknitvijo Rusov, ki so imeli težke izgube.
Obseg ruskega poraza se še ne da pregledati. Počakati moramo šele, koliko bo vplival poraz na razmere v drugih delih ruske fronte. Ni Še znana ali so Nemci mogli izkoristiti svoj uspeh in v kakem obsegu so ga izkoristili. Velikost postavke, za katero se je vršil ta boj, izhaja tudi iz prizadevanja ruskega vodstva, da bi svoje na južnem Poljskem proti Czensto-chowi razvite čete pritegnilo na sever v okolico Lodza. Ta premaknitev čet je bila pač že odrejena, preden je prišlo do odločitve pri Lodzu. Nadkriljujoče strate-gično vodstvo in skupno delovanje vseh delov zavezniških armad se ni moglo bolje izkazati, nego v napadu združenih avstro-ogrskih in nemških sil, ki se je izvršil v ozemlju južnozapadno od Piotrkovega. Iz okolice severovzhodno od Czenstocho-wa preko Novega Radomskega in Piotr-kowega v ozemlje južnozapadno od Lodza dirigirane ruske čete so bile krepko napadene po avstroogrskih in nemških ar-madnih delih južnozapadno od Piotrko-wega in so morale opustiti svoj namen.
V	zapadni Galiciji so avstro-ogrske in nemške čete, prišedši iz južne smeri, napadle ruske čete, ki so prodrle vse do Krakovske okolice, deloma v bok. Boji se še nadaljujejo. Položaj Rusov se zdi neugoden.
V	Karpatih se že vrši odhod močnih ruskih čet iz Ogrskega preko gorskih prehodov v Galicijo. Rusko vodstvo je najbrž zelo obžalovalo, da je uporabilo svoje moči za tako brezuspešno pustolovstvo.
V	Srbiji so bile naše čete sedaj deloma iz Belgrada prebazirane. Njihove nado-bavne črte so, segajoče do Drine in proti Šabcu, tako zelo narastle v dolžino, da je bilo treba uporabljati znatne moči za njih varstvo, dočim bi se te moči smotrenejše lahko uporabljale v fronti vojujočih se čet. Možnost, da se velik del naših balkanskih bojnih sil glede nadobave priključi veliko delazmožnejši, preko Zemuna in Belgrada vodeči železniški mreži, daje povod za deJomične premestitve v notranjosti ar-madne zveze.__
Sličice iz volne,
U danost ranjencev do dam-postrežnlc.
Medsebojno razmerje med ranjenimi vojaki in sestrami postrežnicami je često ganljivo in do srca razveseljivo. Če nanaša slučaj, da mora taka samaritanka ostaviti kraj svojega delovanja in zapustiti svoje varovance, rose tem poslednjim često oči ob slovesu. V nekem takem slučaju v Zagrebu se je celo dogodilo, da se je eden ranjenih vojakov zavratno približal dami in jo — poljubil na lice. In solze so mu ble-
stele pri tem v očeh. Potem pa, ko je minila prva osupnjenost, so se navzoči voj ki in dama prisrčno smejali. Bilo le toi to slovo s pol smeha, pol joka.
Take bitke svet Se nI videl... NekT ranjeni vojak piše iz Langenderja z dne 13. novembra med drugim: Bilo je 9. septembra. Sli smo na fronto. Dne 10. septembra smo prodirali, istotako tudi naslednjega dne. V neki soteski sem srečal nekega svojega tovariša. Bil je v zelo hudem boju. 33 mož je izgubil njegov oddelek. Bil sem silno vesel, da ga zopet enkrat vidim po dolgem času. Bil je ves kosmat jn strašno shujšan. Tu sem dobil šele pravi pojem o grozotah vojne. Zašli smo v strašen sovražni ogenj. Sovražnik nas je neprestano obstreljeval s težkimi topovi. Mislil sem na ženo in otroke in bil prepričan, da sem izgubljen. Mimo mene so nosili na nosilnicah strahovito razmesarjene tovariše: strašen pogled. Ne morem si predstavljati, da se godi to klanje v 20. stoletju. Naš oddelek ni imel sicer nobenih izgub, čeprav so padale kroglje krog nas kakor toča. Danzadnem smo gledali smrti v obraz in bili nočindan v boju. Spanja sploh nismo poznali. Tako smo se bojevali in prelili mnogo krvi in k temu se je pridružila še velika beda prebivalcev do zavzetju Antwerpna. Ubogi otroci in sestradane matere so jokaje prosile za kruh. U-smilili smo se jih in jim dali vse, kar smo imeli pri sebi. Moral sem radi svoje usmi-ljenosti sam dostikrat stradati. Vojna je vendar nekaj groznega. Do 20. oktobra smo ostali v Antwerpnu. Nato smo se vozili dva dni in dve noči in dospeli končno v Briigge. Prišli smo v bližini Dixmuidna zopet v ogenj. Tu se nam je pokazala strahovita slika smrti in bede. Nikdar še nisem videl kaj takega. Polja so bila kar posejana z mrtvimi, katerih trupla so bila strahovito razmesarjena. Peljali smo se skozi in imeli takoi enega mrtvega in tri ranjene. Ležali smo 850 metrov pred sovražno infanterijo. Zamogli smo jih slišati govoriti. Iz okopov nismo smeli ven; kdor se je pokazal, je takoj obležal. Sovražna infanterija je namreč obstreljevala vse zemlje, topovi pa so metali eksplozivne kroglje, ki iztrgajo človeku kar cele kose mesa iz telesa. Morali smo se dne 27. oktobra umakniti, sicer bi bili ujeti, ker nismo imeli nobenega nfanterjskega krtja; naša infanterija je bila namreč skoro popolnoma uničena. Mrtvi so ležali po tleh že celih osem dni in se jih ni moglo pokopati, ker je bilo streljanje sovražnika naravnost grozno. Ko smo bili 28. oktobra že popolnoma pripravljeni za odhod, me je ob 9 zjutraj zadela puškina kroglja z zgornje stegno. Začutil sem hude bolečine in iz rane mi je neprestano lila kri. Obvezali so me takoj in potem odpeljali. Noga mi je kmalu močno otekla in na mestu, kjer sem bil zadet, je bilo meso zeleno in rmeno. Kost ni bila ranjena, torej sem imel še srečo. Na strahovito bitko pri Dixmuidnu, kjer sem bil ranjen in kjer sem videl toliko svojih tovarišev mrtvih, ne pozabim nikdar. Take bitke svet še ni videl . . . .
Strna
„VEČERNA EMNOST* |t 88.
V Trstu, dne 9. decembra 1914.
,In $el Je.« »Konigsberger Volkszeitung«
pripoveduje: V vasi S. v Vzhodni Prusijl šo se pojavile manjše ruske patrulje, do-čim je šla glavna sila mimo soteske. Neki ru^ki dragonec se ustavi pred neko hiso In stopi v stanovanje- Domači gospodar se je skril. Rus je zahteval od gospodinje kruha. Prinesla mu ga je in položila na mizo. Ravno je hotel pomazati kruh z maslom. ko vstopi v sobo domači sinček. Gledal je Rusa in se smehljal. Ni mu storil ničesar. Tu se pojavi drugi, tretji, Četrti in potem še peti otrok. Rus je postal resen in opazoval nedolžne otroke. Nato vstopijo še šesti, sedmi in osmi otrok. Rus položi kruh nazaj na mizo in pogleda sedaj mater. sedaj zopet otroke in kruh in maslo. Bil je očividno silno ginjen. Solze so mu nenadoma polile lica. Spomnil se je najbrže pri tem prizoru, da je tudi on družinski oče. Porinil je še enkrat kruh in maslo v stran, poljubil otroke drugega za drugim, segel njihovi materi v roko in stopil čez prag. ne da bi zinil kako besedo. Zgrabil je konja za uzdo in odšel ž njim proti velikemu dvorišču v bližini!
Kri v zraku. Neki mlad berlinski vojni prostovoljec, ki se bojuje s svojim artiljerijskim polkom v bližini Yperna, poroča o delovanju sovražnih letalcev in o boju ž njimi sJedeče: Nahajamo se pred Ypernom že dolgo časa. Do nosa smo zakriti in plazimo se po blatu in močvirju kakor črvi. Sovražni letalci krožijo navpično nad nami in nam pošljejo zdajpazdaj v pozdrav kako bombo. Infanterijsko streljanje na a-parate ni preveč uspešno, ker so letala vedno zelo visoko in jih puškine kroglje sploh ne morejo doseči. Ker nam ie postalo delovanje sovražnika v zraku končno le preveč nadležno, smo ga pričeli obstreljevati s havbicami in sedaj imamo pred njim mir. Navadno sta se pojavila vsak dan okoli dveh popoldne po dva. včasih tudi trije in celo štirje letalci. Spravili smo topove v primerne pozicije in ko so se pojavili prvi sovražni dvokrovniki, smo sprožili. Aparat se je nekaj minut vrtil, nato pa padel na tla. Seveda sta bila oba letalca takoj mrtva. Bil je angleški dvokrov-nik. ki so mu šrapnelski drobci popolnoma razbili vijak. Letalca sta bila oba težko ranjena in je kri kar brizgala po zraku. Ko sta padla na tla. sta bila seveda oba že mrtva. Usmrtila sta se oba sama, da ne bi prišla sovražniku v roke. Videti je bilo dobro, da sta si pognala krogljo v sence.
V boju padla — mačka. Neki okoličan-ski vojak piše s severnega bojišča svojim sorodnikom: Bilo je dne 29. novembra okolo 2. ure popoldne. Zgradili smo bili most črez Visi o pri vasi Groble, da bi mogle naše čete črez reko. Opazi vŠ i to, so začeli Rusi obsipati z granatami nas in naše delo. Prve tri granate so padle kakih 200 m od nas, a potem so padale vedno bližje — le na kakih 100 m razdalje. No, to obstreljevanje je zahtevalo le eno žrtev — revno živalico, ki Je bila prihitela od nekje par sekund po pred. Toda, da nam niso prihiteli Še pravočasno na pomoč naši top-ničarji, bi nam bila tudi nam bila zadnja ura.
Denar rešil življenje. Nekemu, sedaj v tržaški bolnišnici se zdravečemu Svetoivan-čanu se je pripetila sledeča dogodba: 26. avgusta so pri mestu K. postavili topove v bojno vrsto. Pri nekem topu se je pa kroglja obotavljala. Radi tega je stopil naš topničar pred žrelo topa, da porine krogljo nazaj. Takrat začuti na stegnu leve noge močan udarec kakor s kladivom. Ker ni čutil nobene nadaljne bolečine, se ni več brigal za lo. Ko je pa čez nekaj časa segel v žep po novčarko, je videl, da je preluknjana; istotako desetkronski bankovec, nadalje presekan vinar in zvit dvokronski denar. A med vsem tem pokvarjenim denarjem — na konici nekoliko zvito — rusko krogljo. Dasi denar povzroča po vsem svetu mnogo gorja, takrat pa je, po mnenju strokovnjakov, rešil življenje našemu topničarju, vrlemu Svetoivančanu! Zanimivo je tudi, kako je bil pozneje ranjen v levo roko. Bilo je 23. oktobra okoli poldne. Lezel je počasi iz okopov ter si daleč zadaj skuhal nekoliko krompirja in ga primešal konsetvam. Sam se je dobro najedel in polovico kuhe je nesel tovarišu, ki je med tem opazoval v jarku. A preden je prišel do jarka, je slišal pok, roka mu je ob visela in skleda z vso hrano |e zletela v zrak. Tovariš je seveda ostal brez kosila, naš topničar pa je potoval iz bolnišnice v bolnišnico, kjer so mu zdravniki zagotovili, da gotovo ozdravi.
Rožne politične vesli.
Izdajanje praških »Narodnih Listov« zaustavljeno. Izdajatelj praških »Narodnih Listov«, gospod dr. Servacij Heller, je dobil od praškega policijskega ravnateljstva obvestilo, da je izdajanje lista ustavljeno
za^as 6 dni, to je od 5. do vštetega 12. decembra, m v to smislu zakona 5. maja 1869 in na temelju ministerijalne naredbe od dne 25. junija 1914 o suspenziji svobode tiska — čl. 12. državnega temeljnega zakona o splošnih državljanskih pravicah z dne 21. decembra 1867.
Maksimlne cene iMa In mokm v Reki.
Reška mestna tržna oblast je določila sledeče maksimalne cene za žito in moko: Metrski stot (kvintal) pšenice (na debelo) K 48.50, rži K 40.50, ječmena 35.50, koruze (po kakovosti) K 30.50, K 32.50 in K 34.—. K tem cenam je treba prišteti odstotke, ki jih je določila vlada za prodajo moke. Skupaj s temi odstotki bo stala: moka za pecivo K 81.24 (48.50 + 67.50%), moka za kuho K 76.39 (48.50 4 57.50%), pšenična moka za kruh K 56.94 (48.50 + 17.4%), sorščica K 59.17 (48.50 + 22%) za kvintal v prodaji na debelo. Rže-na moka K 59.80, ječmenova moka K 56.02. Cene koruzne moke še niso znane.
BolaiŠnica cesarice Evgenfle. Iz Bruse-lja poročajo: Bivša francoska cesarica Ev-genija je uredila v svojem dvorcu Chisel-hurst bolnišnico za več sto ranjencev. Princesa Napoleon, rojena princesa Klementina Belgijska, vodi osebno negovanje belgijskih, francoskih in angleških ranjencev. Tudi princ Viktor Napoleon in njegovi otroci, se nahajajo v Chiselhurstu. Cesarica Evgenija sledi jako pozorno vojnim dogodkom, a krilni adjutant princa Viktorja Napoleona mora na dvoru Napoleona III. točno obveščati o stanju na bojiščih.
Starčevičanci proti frankovcem. Kakor znano, je končno moralo priti do razkola v nekdanji stranki prava. Naravni vzrok, ki je moral dovesti do tega efekta, je bil v nekdanjem, sedanjem pokojnem voditelju te stranke. Mož je bil tuja, na Hrvatsko presojena rastlina, ki se ni mogla nikdar v resnici asimilirati resničnemu in pristnemu hrvatstvu. Tako ptuj je pokojni dr. Josip Frank ostal narodnemu življenju, da je še potem, ko je mnoga leta prebil na Hrvatskem in se znal previti do voditelja stranke, ki se je označala za „naj čiste jo", samo za silo lomil hrvatski jezik. Saj ga ni privelo v hrvatsko politično življenje — srce, ampak le spekulativni razum, ki je znal politični in strankarski metež spretno izkoriščati v svoje namene. Znal je ljudi vleči k sebi z nekim navideznim radikalizmom. In to tudi poštenih, solidnih elementov. Precej časa je uspevala ta igra. Ali počasi je postajalo vedno očitneje, kake so to karte, s katerimi igra dr. Frank. In čim jasneje je to postajalo, tem bolj se je bližal tisti psihologični tre-notek, ki je imel prinesti ločitev duhov — razkol v stranki. Solidni elementi so se ločili od (Lra Franka in se združili pod vodstvom d.ra M. Starčeviča in nekdanja stranka prava se je razdvojila na dve skupini • one, ki je znana pod imenom starčevičancev (ali Milinovcev), in frankovsko. V vrstah teh poslednjih pa jim menda začelo postajati neprijetno ob tem razmerju. Porabiti to hoteli sedanje vojne dogodke, da bi zopet pritegnili one prve v skupnost, ki naj bi jim — frankovcem — se svojim dobrim glasom zopet dajali sloves solidne politične firme. Zato so v zagrebških „Novostih" lancirali vest, češ, daje iz Bosne ven uvedena neka akcija za združenje obeh frakcij stranka prava. — Tej vesti je glasilo Starčevičancev „Hrvat" že postavilo nasproti kategoričen dementi z lapidarnim izrekom že v uvodu: Združiti in stopiti se more le tisto, kar je iste misli in istega čutstvovanja. V nadaljnjih izvajanjih pa naglaša, da je frankovščina v svojem paroksizmu dotirala tako daleč, da je postala naravnost v oviro pravaštva, torej negacija programa, načel in ciljev stranke kakor jo je bil ustvaril in vodil pokojni AnteStarčević. Zato ne more biti niti govora o kaki slogi ali fuziji med Starčevičanci in Frankovci. Poleg programatičnega navzkrižja pa je tudi moralnih momentov, ki izključujejo vsako slogo. Starčevičeva stranka prava se je lojalno in pravočasno iznebila ljudij ki ne spadajo v stranko prava ne po svoji vzgoji* ne po svojih nazorili, ne po svoji prošlosti, ne po svojih simpatijah in antipatijah ! Kaj bi rekel narod Starčevičevi stranki, ako bi se po svojih obtožbah proti frankovščini začela vnovič slagati žnjo ? 1 S frankovščino in z Radičem noče imeti Starčevičeva stranka nikakega posla. Za to stranko so mero-davne izjave in akcije, ki jih z njenim pred-sedništvom uvajajo ljudje imena in prošlosti enega Prodana, Laginje, Spinčića in drugih in po tem naj se ravnajo njeni pristaši povodom takih senzadjonelnih vesti, kakor je ta najnoveja v „Novostih".
Italija in Balkan. Rimski dopisnik dunajske »Die Zeit« prinaša interesantnih podatkov o stremljenjih, ki gredo za tem, da bi prišlo med Italijo in balkanskimi
državami do ožjih stikov. Razprave o tem v zadnjih tednih so prihajale od dveh
različnih strani in v povsem različne namene. Na eni strani bi hoteli tesneje zveze med Italijo in obema balkanskima državama, ki vsaj veljati kot trozvezi prijazni, Bolgarsko in Romunsko — ki bi naj se jima pridružila še Grška da bi se ustvarila zveza nevtralnih, ki bi mogla na svetovni mirovni konferenci na zaključku sedanje vojne, eventualno po stikih z drugimi nevtralci, ustvariti težo, s katero bi na koncu konflikta vplivala na vojujoče države. Ta vpliv naj bi seveda služil v prvič v obrambo interesov držav, ki so ostale nevtralne, drugič naj bi s svojo težo ta vpliv pomagal odstranjati težave med vojujočimi državami. Prizadevanja za ustanovitev take balkanske zveze prihajajo od takih italijanskih elementov, ki naši svari nikakor niso neprijazni in ki bi hoteli varovati interese Italije, ne da bi ta posegla v vojno in da bi mogla do zadnjega vztrajati pri svoji nevtralni politiki.
Slednjič pa pripoveduje rimski dopisnik o prizadevanjih Rusije, da bi pridobila Italijo za misel mirnega sporazumljenja med Srbijo in Bolgarsko na tej podlagi, da obljubi Srbija izpolniti želje Bolgarske glede Makedonije ter da Rusija m Italija prevzameti garancijo za izpolnitev srbske obljube. Ni pa verjetno — pravi dopisnik — da bi se Italija hotela oprijeti te misli, ker bi Rusija hotela potem odškodovati Srbijo na račun Avstro-Ogrske. Soudeležba Italije na tej podlagi da bi namreč po-menjaia kršenje nevtralnosti od strani Italije. Po vsem tem sklepa dopisnik, da bi moglo šele na spomlad priti do zveze med Italijo, Romunsko in Bolgarsko — ako ti dve poslednji ostaneti nevtralni do te daj — v varovanje svojih interesov na svetovni mirovni konferenci.
Misli o nacijooalizmu. Pod tem naslovom razpravlja neki jurist v »Bonifacius Korrespondenz« o narodnostnem vprašanju v Avstriji ter prihaja do zaključka, da ne velja trditev, da bi narodna misel, Izvedena v Avstriji, pripoznanje opravičenosti različnih narodov dovedlo Avstrijo do razsula. Nasprotno. Istočasno z ločitvijo, s specijaliziranjem nastopijo novi elementi ujedinjenja, ki ustvarjajo lepo harmonijo. Gotovo, da zahteva kulturni razvoj, da se Človeške mase razvrščajo vedno bolj v ločene organizme narodov — tako naj se tudi v Avstriji obrača večja pažnja narodnemu vprašanju. Čim pa obstoje na tleh monarhije 10—12 tudi državnopravno pripoznanih, narodno enotnih narodnostnih držav, potem ne bi smeli obstati pri tem. V mednarodnih odnošajih odločuje vedno pravica močnejega. Ta moment bo ujedinjal narode obdonavske monarhije.
In to tem bolj, ker bo v Veliki Avstriji popolnoma zadoščeno onemu, kar jih je doslej često ločevalo, zahtevi po narodni neodvisnosti in narodni kulturi. Seveda se bo to ujedinjenje pod skupno cesarsko hišo raztezalo le na tista polja, ki niso do-taknena po narodnem sporu in morajo biti za vse enakomerne vrednosti: obrambo neodvisnosti (vojno silo), zastopstvo skupnih interesov pri velesilah (diplomacija) in trgovinske in prometne interese. Na skupnosti teh stvari pa slone najmočneje države: Nemčija, Zedinjene države severoameriške itd. Avstrija je država narodov. Najbolje bi bilo, da bi mirno gledali na to dejstvo in da bi postopali temu primerno. Potem ne bi prihajalo, da prezi-rana narodna čutstva in sile kažejo jako nezaželjene pojave. Po naravi spadajo balkanski narodi v interesni in kulturni krog Avstrije. Srednje- in južna evropska zvezna država narodov, od Krkonošev do južne Grške, od Švice do Črnega morja bi imela velike kulturne naloge in bi bila zelo zdrava tvorba.
Lepe besede — priznavamo. Ali mi bi hoteli videti enkrat tudi primernih dejanj v normalnih časih. S temi naj enkrat začno nemška gospoda, če so res patrijotje, ki žele tej državi in nje narodom srečne bodočnosti.
Umute vesti.
C. kr. avstrijske državne železnice. —
Vsled odredbe c. kr. železniškega ministrstva se s takojšnjo veljavo do preklica povišajo za 50% vozne stojnine, ki so določene v železniško-blagovnem ceniku, del L, oddelek B, odstavek J-XII B. Izjema vleja le za lokalno želznico Trst—Poreč in proge v severni Dalmaciji. Skrajšani roki za nakladanje ostanejo v veljavi.
Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Poštni paketi v Zedinjene države severoameriške in obratno se morejo odslej pošiljati tudi preko Nemčije. Pristojbina za težo paketov v Zedinjene! države severoameriške izpaša do 2 kg a K 75 vin., do 3 kg 3 K 65 vin., do 4 kg 4 K 50 vin. in do 5 kg 5 K 40 vin. Za vsak poštni paket iz Zedinjenih držav mora prejemnik brez ozka na težo plačati 1 K 50 v.
Sprevodniki, kakršni ne bi smeli biti. Soproga nekega uslužbenca južne železnice se je peljala minole sobote iz Štanjela proti Trstu in je nameravala izstopiti na OpČinah in iti od tam peš v Trst. Ker pa je imela seboj precej težko prtljago, in je bilo zelo slabo vreme, se je premislila in sklenila peljati se dalje z železnico do postaje sv. Andreja v Trstu. O tem svojem sklepu je takoj obvestila kondukterja Kan-ziaria, proseč ga, naj jej napravi doplačilni listek. Že na to prošnjo se je sprevodnik precej osorno obregnil. Seveda — po nemški. Uboga žena pa ni vedela, da treba v takih slučajih plačati dvojno voznino, torej od Opčin do Trsta mesto 40 vinarjev 80 vinarjev. Vsa prestrašena je povedala sprevodniku, da nima toliko pri sebi, da pa hoče v Trstu pustiti svoje blago — tudi večjo množino slanine — na kolodvoru ter poiskati denar, da plača voznino. Sedaj pa je začel sprevodnik surovo rohneti nad njo in jej začel žugati s policajem dasi je bilo po dejstvu, da ga je takoj prosila za doplačilni listek, jasno, da ni hotela o-za doplačilni listek, jasno, da ni hotela o-slepariti železniške uprave za nekaj — vinarjev. Čim je vlak dospel na postajo, je žena hitro izstopila in pristopila k blizu stoječemu uradniku, ki ga je obvestila o dogodku. Uradnik je — zmignil z rameni. Iz zadrege jej je pomagal neki sopotnik"] — revež (kar se je videlo na njegovi vna-njosti), podarivši jej potrebne vinarje, ki jih je izročila tistemu — vljudnemu funkci-jonarju državne železnice. — Seveda porečejo morda gospodje na železniški u-pravi, da se je oni sprevodnik pokazal vestnega uslužbenca in da je vršil le svojo službeno dolžnost po tistih slavnih predpisih. Pa dobro. Ali mi menimo, da se tudi službeno dolžnost ne more vršiti, ne da bi se nevljudno, ali celo surovo postopalo z občinstvom, izlasti pa s siromašno žensko, ki očividno ni imela nobenega slabega namena.
ARTURO MODRICKY 2
Pntijaiia naosfaktureega Una ii intaih prrinitn |
Trst« ulKa B«lvtd«f« S«. 33.
Novi dohodi perkala, zefiija, batistu in pa-nama, volnenega blaga, pokrivala in odeje, preproge, brisače in prti, perilo na meter in za ijuhe, srajce, spodnje srajce, nogovice, inoderci," ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, S čipke, .traki in veliki izbor drobnih predmetov. B Ve ikuiska izbera. CENE ZMERNE. "
Karel Pelami
po Visokem c. kr. namastniitvu
koncesijonirani zobotehnik
Trst, ulica Belvedere S«. 4. III. n.
ORDINACIJA od 9 do 1 In od 3 do
i d:na primur>ka tovarna dvokoles .TRIBUNA" Gorica, Tržaika ul. 28 prej pivovarna Ooriup). Zaloga dvokoles, šivalnih In kmetijskih Mrojrv,gramofonov, orkestmn. itd.
F. BATJEL
Gorica, Stolna ul. S—4
Plačuje se na obroke. Ceniki franko

mm Mm odpri
Zobni ombnlotorll
Vte O. Rosslnl 3« vogal ul. Posta
S Moderna zobna delavnica. Umetni zobje po K 4*—. Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po K 2. Izdiranje zobov brez vsake bolečine po K 2. - Jamstvo za vsako delo. - URNIK: od 9 do 1 In od 5 do 12. - Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 opoldne.

z večletno prakso vešča dvojnega fn ameri-kanskega knjigovodstva, poznavajoča deželne jezike in hrvaščino, prizadeta vsled vojne, išč€ primerne službe. Ponudbe pod „DOBRA MOČ- na Inseratni oddelek Edinosti.
MILJAVAC AIKON
zaloga vina na Prošeka ste«. 131
priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo naj izborne jšo istrsko vina domaČega pridelka iz Vraara (Orsera).
Cena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prodaje se od Vt hektolitra naprej
Odlikovani čevljarski mojster f|
Viktor Schenk i
n
•j
n
»aalafatoJJ •bmrmlm «. kr. c »rtiillkcit peieljstva
n tf
razno-
priporoča tvojo zalogo vrstnega obuvala za gospe, •pode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljšega voščila Fredio, dobio, cavaUer in Clr. Metodovo mazilo.
If» II
51
u
n u is
SMro-Sjnp. Ssrsaparlllae
oompos. ČUtll« krvi. 6t«kUnlc* K SflO in
» >50. ^B
Sidro-Liniment. £5!f\
Nadomestilo ca sidro-Pain-Eipeiler,
••MftMabtfiBjcI* ■•ril* a* pr*b!«Un>, r*«aaUs«».
t/f«nj« po ndib. Itd
Suklaaiea K - JO. 140. Z,—
Sidro - žvepleno - mazilo.

S«lo ol«J4njoie pri lUaju. »oluem teku. Itd. LooAtfc K .
Dobi it akoro v vaaki apotaki alt |>a direktnu
8r. Kcfctir-jcvi apoteki „pri zlatem levo",
Praga I, Elizabethstraaae 0
VELIKA ZALOGA
žito, mobe, riža, otrobov, fižola, ovsa ter koruze, in boruzne moke
Po ugodni ceni se PdoM
Uiti Imki 13 - TRST - lia [trati 13
Se toplo priporočam
R. GAMBEL
Telefon 24-03.
lastnik.
ncesco Buda, zlatar
Trat, ulica Sc&ifuata it. 1.
Predaja srebrnih in icvioRBtih ur, od 4 kron dalje, uhrni pri>tani, vt rižiee iz amerik? natega doublć zlata izključno po priložnostnih cennb. Prodaj«, ko poje in menjujo z'»to srebro ia dragoc l>rdka BUDA narre prodajati po nererjptno nizkih cenah, ker ne izdaja velikanskih nvot za lnksnrijozne prostore, razsvetljavo itd iti., kir inom ko-čnn v?e
		
		-
Hirodllnico in disnvnrnict« JOSIP PETGRIĆ
Trst: Centrala V. AnjuaiortB 19. tei. 23-63 Psdmžnice: Via Lazzarette vecthio 11 3?. Via Apiari JI. 4 in Via Mentersino (Rojan) 2. - Zaloga na debeto V. Lazatelie vecctiio 32
Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za ^ospe. jrobo
(diItf lTOZ) 3r + 6 u m I
Izključna zalocja gum. predmetov tovarno Gard Frćres. Specijaliteta higijeničnih potrpbSiin. Pva-najsterica K 1.80, 2.20 in 2.40. iProti podiijatvi tndi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto f{ uzorce). — Tajne pošiljat ve.
teste promet v noji gosli ■
z izvrstnim cenim pbenskim pivom m
Is feftk« ctelniike pivovarne | v tekih Budjsjtvlcah. m
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, A via della Crociera.	B
Pokusite pivo v slovanskem
gg,Bolhnn'-M
vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. Itd.
Danes, sredo, specijaliteta o restavracljl-hotelii BALKAN: pečena gos s tirolskimi citsokm