Poštnina pflacana v gotovini. Leto LXVm., št. 221 LJubljana, ponedeljek 30. septembra 1935 Cena Din L- *znaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — I ""»Hi ti do 80 petll mrt š Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 8.-, večji lnserau petu /rsta Dtn 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO CM UPRAVN18TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 in 312« Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva Sb. — NOVO MESTO, LJo bi junaka e, telefon1 št. 26. — CELJE: celiako uredništvo: Stroesmayerjeva ulica 1, telefon Ot_ 05« podružnica uprave: K oceno va ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE, Ob lootodvoai ml Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani st. lOJMU. VOJNA V AFRIKI NEIZOGIBNA Abesinski cesar Je zaradi naraščajočih italijanskih groženj proglasil splošno mobilizacijo svoje vojske Ženeva, 30. septembra, d. Generalno tajništvo Društvo narodov je bilo včeraj uradno obveščeno, da je abesinski cesar Haile Selassi odredil splošno mobilizacijo abesinske vojske. Glavno tajništvo DN je o tem takoj obvestilo vse člane Društva narodov. Brzojavka, ki jo je poslal abesinski cesar Društvu narodov o tem svojem ukrepu, se glasi: Abesinija, ki je stalno in čvrsto vdana stvari miru, bo rudi v bodočnosti nadaljevala sodelovanje s svetom Društva narodov za mirno rešitev spora v skladu s paktom DN, resno pa moramo opozorita svet DN na neprestano naraščajoči nomen italijanskih groženj z napadom, ki dobivajo izraza tudi v neprestanem o jače van ju čet in odpočil janjn vojnega materijala, čeprav je zadržanje Abesini-je še nadalje popolnoma miroljubno. Prosimo svet Društva narodov, naj nujno, čim bo mogoče, pod zame vse potrebne ukrepe za primer italijanskega napada. Položaj se je toliko poostril, da hi orekršili svojo dolžnost, če bi še nadalje odlagali splošno mobilizacijo, ki ie neobhodno potrebna za obrambo na-«e domovine. Naša mobilizacija pa ne izpremin.ia našega prejšnjega ukaza, da se čete ne smejo približati meji. Ponovno potrjniemo svojo voljo, da v vsakršnih okoliščinah sodelujemo z Društvom narodov. — Haile Selassi, abesinski cesar. Kaj bn 8vet Društva narodov sklenil glede na novi položaj, ustvarjen 6 splošno mobilizacijo v Abeetniji, ki >e smatra za zelo resen znak skorajšnjega priretka sovražnosti med I ta* lijo in Abesinijo, .=ve še ne more prerokovati. Ni izključeno, da se bo svet DN ?estal prej. kakor je bilo nameravano, bržkone že danes. Kakor znano, so bile v soboto njegove razprave odgođene, dokler ne izdela odbor tri> najstib zanj poročilo in priporočila za rešitev italijansko- abe«sin^kega spora Ta odbor bi ?e imel sestati v četrtek, svet DN pa šele 8. ali 9. oktobra. Ce bi prišlo na italijansko- abesinski meji do prodiranja italijanskih čet. bi se svet sestal tudi pred tem ro* kom, kakor jk izrecno naglasil njegov predsednik Giunazu, ko je predlagal njeno odgoditev. V krogih Društva narodov so mnenja, da razvoj dogodkov najbolje dokazuje potrebo, da se v Abesinijo odpošljejo nepristranski opazovalci, ki naj bi ugotovili odgovornost za morebiten napad. Gre za vprašanje, o katerem bi imel po prvotnih namerah razpravljati še odbor trinajstih. Abesinski cesar o vojni z Italijo ADDIS A BEBA, 30- septembra, d. Abesinski cesar je izjavil, da bo Abe* sinija lahko vzdržala v gverilski vojni tri mesece, ne da bi dala Italijanom možnost priti do pozitivnih in odločilnih uspehov. V tem času bi Italija, čeprav bi poslala na bojišče vse svoje vojaštvo, ki ga je zbrala v Eritreji in Somaliji, ne mogla doječi zaželje-nega uspeha, zatem pa bn . če bo Društvo narodov uporabilo svoje sankcije. Izvedba abesinske mobilizacije ADDIS A BEBA. 30. septembra. \v. Splošna mobilizacija bo izvedena naj* brže jutri. Tiskani proglasi cesarja so bili že odposlani guvernerjem posameznih pokrajin. V stari cesarski palači bodo postavljeni velikanski vojni bobni. Največji izmed njih meri v obsegu 7 m. Na tem bobnu, ki se čuje 7 km daleč, bo prvi zabobnal cesar sam. Računajo, da se bo 500.000 vojakom, ki so že sedaj pod orožjem, pridružilo še pol milijona. Cesar je ukaz o splošni mobilizaciji podpisal zeo nerad. Pričetek vojne prihodnje dni PARIZ. 30. novembra. w. >Matin< doznava iz rimskih političnih krog »v, da pričakujejo tamkaj znak za priče-, tek italijanske vojne v vzhodni Afriki sredi tedna. Italija mora skrbeti za lastno varnost Zaradi abesinske mobilizacije je italijanska vlada ~h>' množila vojaške transporte v Vzhodno Afriko Mussolini se sklicuje na pogodbo z Anglije RIM, 30 septembra. w. Ministrski svet je na sobotni seji sklenil tudi več ukrepov za primer vojne v vzhodni Afriki. Med drugim je določil plače vojakov za primer vojne. Nadalje je sklenil novo ureditev vojaške organizacije na italijanskih otokih v Egej* skem morju ter določil plače vrhovnega komandanta ter komandantov posadk na Rodu in I^erosu Sklepi ministrskega sveta so v političnih krogih zbudili največje zanimanje. Fašistični listi niso opustili svojega borbenega duha ter zelo ži» vali no podcrtavaj o zahteve Italije po ekspanziji v vzhodni Afriki. Soglasno poudarjajo, da je Abesinija že končala svojo mobilizacijo ter s tem postavila Italijo zopet pred težak problem. Italija mora zaradi tega misliti na svo jo varnost. Zato je rimska vlada odredila odhod novih čet v vzhodno Afri* ko in bo sedaj parni k za parnikom od-plul iz južno-italijanskih pristanišč. Društvo narodov ne sme mirno gledati agresivnega početja Abesinije. L»e od njegovega zadržanja je odvisno ali bo Italija še ostala v njem. Italijanski vladi je nemogoče pristati na današnje metode Društva narodov, ker je v nevarnosti vsakršno sodelovanje. Vprašanje sankcij ne vznemirja Ita» lije. Gospodarske in finančne sankcije bodo ostale hrezkoristna grožnja, ker je Italija kos vsaki sitnari ji Vsaka sankcija, ki bi imela značaj gospodarske blokade, z vojaškimi cilji, bi bila istovetna z vojaško akcijo ter bi nanj odgovorila Italija z vojno Generalni ape! italijanskega naroda se bo kot nekak ple^'^cif 7^ f^čic-tir-no koloni* jalno politiko izvedel v pravem trenutku. PARIZ, 30. septembra AA. >Petit Journal« je objavil novo izjavo predsednika italijanske vlade. Mussolini se v tej izjavi med drugim sklicuje na primer velikih držav, ki so v kolonijalnih vprašanjih zastopale prav tako stališče n nadmočnosti belega plemena nad črnimi plemeni kakor Italija. Pravo Italije «e opira, pravi Mussolini dalje, na pogodbo, ki jo je sam osebno 1. 1925, parafiral s tedanjim angleškim poslanikom sirom Ronab dom in ki je Abesinijo v pravem smisu besede razdelila. Vprašanje, ali so za Lavalovega obiska v Rimu govorili tudi o tej raz/delitvi A besi nije, je Mussolini zanikal, češ. da £. Laval o tem ni mogel govoriti, ker ie bilo to vprašanje z Ancliio že ureieno I^aval je samo naglasa 1 sro=:podarske pravice Francije v Abesinni in sicer obakrat glede železnice, ki spaja Pžibuti z Adis Ab^bo. Xa kraju svoje izjave naglasa Mussolini. da bi deianslo bilo n^ibvlje 5e VnHija prepusti Italiji prosto roko, kakor je delfin tudi napram drugim državam čustvovanje it al i.in n-skern narodi fp Hko močo0, da ga ni m O <2"0>~ O nrnnipcrpti ttPI >lli****^i ^ ° r»°n o- it"»tiiancke<3n naro^o le -r» o t* t- o t% 5 \ 1. VOlfJie l**»rii "O -rtT^'rtrpi-ro \ .\ ' • Ho^^-' •« lf*i *'ld novi nr>.=»k"«' rV'-iiit^!> m>ywl|>i t odborom trinajstih in tudi morebitna nova podajanja v treh ne bodo rešila italijan-sko-abesinskesa vprašanja. Rešitev bo mogoča šele tedaj, ko se bo pomaknila italijanska ofenziva naprej in ko bo Mussolini, stoječ na abesinskeni crcemlju. ponudil mirovna pogajanja. Samo na ta način ho m<>-poče po mnenju italijanskih merodajnih krogov rešiti spor z Abesinijo na način, ki bo ustrezal Italiji. Italijanske kro^e zanima po drusri strani vpraSanje. kaj hoče prav za prav Velika Britanija. Brez dvoma stremi angleška politika med drugim tudi za tem. da se itali-jansko-abesinskega vprašanja ne sme rešiti brez posredovania Velike Britanije fn sicer v skladu z njenim slovesom in njenimi koristmi. Če r*9 Velika Britaniia. opiraje «e na Francijo, ne bo mogla najti -ešitve. ki bo zadovoljila Ttnliio. potem ne vidim, pravi Sauervvein. sredstva, ki bi moglo zadržati italijanske Čete. da ne prodro v Abesinijo že čez par tednov 5> tem bo Ttelija ustvarila nov noložaj. ki bo povzročil nov sestanek I>ruštva narodov. Pogajanja izven DN nemogoča London, 30. septembra. AA- Rimski komunike o solotni seji italijanskega ministrskega sveta, ki pravi, da je italijanska vlada pripravljena pogajati se z Londonom gle le ohranitve interesov v vzhodni Afriki, tolmačijo v *uka;šnjih političnih krogih kot formalno ponudbo za dvostranska j>ogaianja. Po zasebnih informacijah, ki pa bi utegnile hiti tudi uradne, smatra Velika Britanija, da hi t»ka pogajanja Društva narodov ne hila v sklada z ?e-ne*>kim duhom, fe pa bi svet Društva narodov priporočil svojim članicam, naj še enkrat poizkusijo posredovati med Abesinijo in Italijo, po*em bi bilo močno verjetno, da bi angleška vlada ne odbila takih pogajanj. Na vsak način pa bi morala po mnenju teh londonskih krogov pri teb pogajanjih sodelovati tudi Francija. Intrige proti Edemi London. 30. septembra. AA. Liberalni >Star« trdi, da se je minister za Društvo narodov Eden moral v zadnjem Času boriti proti močnim diplomatskim vplivom iz I/Ondona. ki so bili tako močni, da bi- kmalu povzročili njegov padec. Hoteli so na vsak način, naj se Velika Britanija pomiri z Italijo, k sreči pa je bila odstranjena ta nevarnost, ki bi bila Mussolini ju omogočila izdajstvo napram Društvu narodov. Zato pripisujejo politični krogi vrnitvi ministra Edena iz Ženeve velik pomen. Mislijo, da bo imel danes ali jutri razgovore z Baldvvinom. ki bodo odločilni za rešitev i talijansko-a neonskega spora. Dve žrtvi ljubezni do sporta Ubila sta se Stane Seunig in Ivan Novak, prvi z ciklom, drugi s kolesom Ljubljana, 30. septembra Naš lepo razvijajoči se sport sta zadela včeraj in danes dva težka udarca. Na Gradu se je pri dirkah smrtno ponesrečil popularni športnik Stane Seunig, a v pro-sekturi splošne bolnice leži danes druga žrtev. Na povratku s Turjaka se je snoči ponesrečil s kolesom n. tajnik ljubljanskega nogometnega podsaveza žabo tehnik Ivan Novak, ki je davi ob 8.30 v bolnici podlegel poškodbam. Staneta Seimi-ga je poznala malone vsa Ljubljana, vsaj kar je mlajše generacije, ki se udejstvuje v športnem in družabnem življenju, a znan je bil tudi drugim, saj se je 10 let uveljavljal kot naš najboljši reprezentanc plesa doma in v inozemstva. Pred dvema letoma si je kupil Seunig no. vo motorno kolo, močan stroj Harley E>a-vidsotn, s 1.00O ccm. Takoj se je začel navduševati za motociklistični sport in pristopil je k motocikJisUčni sekciji ŽSK Hermesa v Šiški. Pozneje vidimo Seuniga skoraj na vsaki dirki. Seveda ni bil med prvimi, saj mu je manjkalo rutine, a napredoval je od dirke do dirke. 2e na Ljubelju je dosegel lep uspeh in z vso vnemo se je pripravljal na včerajšnji start na Ljubljanski grad. Vedel je sicer, da do Volitve v Klajpedi Volilna udeležba je znašala 60 odstotkov, ker pa niso prišli vsi volile! na vrsto, se volitve danes nadaljujejo Klajkeda. 30. septembra. AA. Včerajšnje volitve bo potekle v miru. PripetUa sta se le dva incidenta v Agluonenaju m v Juknajciatu. Volilu«- udeležba je znašala okolu 60%. Po končanem glasovanju so volilne žare zapečatili in zastražili s policijo in krajevnimi odposlanci posameznih strank. Volitve se niso povsod končale ze prvi dan. Tajns-t glasovanja pa ni bila nikjer kršena. London, 30. sepiembra. AA. Reuterjevo Poročilo iz Klajpede pravi med drugim: Pred vsakkn izmed 76 volišč v klajped-skem okraju je stalo mnogo - prebivalcev in protestiralo, ker jih niSp pustili na volišče. Opazilo se je, da je šlo popoldne glasovanje počasneje od rok in da mnogi niso mogli več priti na vrsto- Ves dan se je britanski odpravnik poslov v Kovnu, ki je za volitve prišel v Klajpedo. vozil z avtomobilom od volišča do volišča, V posled njem trenutku ?ta poslali opazovalce v Klajpedo tudi Francija in Italija in sicer tajnika srancoskega poslanika v Kov mi ter italijanskega generalnega konzula v Gdan-sku. Litovsko prebivalstvo ni zadovoljno z volitvami in pričakuje neugoden i«id. M no gi klajpedčani odkrito izjavljajo da je bil volilni Postopek takp zapleten, da so imeii nekateri starejši ljudje, ki niso posebno vešči pisanja, po cel^ uro dela, preden so opravili svojo volilno dolžnost. Volitve se nadaljujejo Klajpeda, 30. septembra. AA. Zaradi počasnosti opravljanja volilnega postopka na nekaterih voliščih mnogi upravičeni volilci niso mogli že včeraj voliti. Zato jim bo dovoljeno, da bodo mogli danes oddati svoje glasove. Nemški očitki Konlgsberg. 30 septembra. AA. cExtra_ b^att'. o*še o volitvah v Klajped' in pravi, d^ if ^ma 'itovp.Ua vlada imr^vid^la. da mora volitve podaljšati še na danes. To- je najboljši dokaz, kako nevzdržen in nemogoč je sedanji volimi sistem, jasno pa je, da je litovska vlada to sklenila samo zato, ker prisostvuje volitvam mnogo mednarodnih opazovalcev in poročevalcev svetovnih listov. Prepričani smo, pravi list, da zaradi popolnoma nezadostnih poroštev za tajnost teh volitev manjka prvi pogoja za realnost tega ljudskega glasovanja. Hitlerjev odhod v Vzhodno Prusijo Berlin, 30. septembra. AA. Kancelar Hitler je včeraj nenadoma odpotoval v Vzhodno Prusijo, kar je zbudilo precejšnje presenečenje v političnih in diplomatskih krogih. Vsi povdarjajo, da je to potovanje demo-sftracija proti Litvi. Kancelar je hotel s tem potovanjem pokazati, da so volitve v Klajpedi velikega mednarodnega pomena. Pričakujejo, da bo imel Hitler danes velik govor, 6 katerim ee bo odkrito obm 1 na Nemce v Kla>pedi. Tudi povdarjajo dejsrtvo, da je Hitler topot prvič potoval v Vzhodno Pruaijo po železnici in ne z letalom. Njegovo prejšnje potovanje z letalom v Vzhodno Prusijo ©o si 6vojecasno razlae?ali z željo državnega kancelarja, da ne bi potovo«! čez poljski koridor. Gotnbosov obisk pn Berlin. 30. septembra. A A. O včerajšnjem sestanku Gomhosa in Hitlerja ni izšel nikak komunike Znano je le, da je razgovor trajal nad dve uri in da mu §• prisostvoval tudi predsednik pruske vlada general Horing, ne pa zunanji minister Neurath. ki je pred svok> avdijenco pri Hitlerju konferiral z Gombosom samo *?5 minut. Zvočr \p fi6rnhos sprejel avstrijskega poslanika v Berlinu, nato pa italijanskega. konkurenca močna, saj je tatto prijavljenih okrog 30 dirkačev, & bH je optimist in je celo upal, da odnese palmo zznage. V trdnem prepričanju, da bo prvi, je oeAo tvegal v veseli družbi večjo stavo. Za včerajšnje dirke je bik) v LJohljani veliko zanimanje in kmalu po 13 so m m-čele zbirati ob dirkalni progi od starta do cilja steviini gftedaJcL Dirka je sla v najlepšem redu. Tudi Seunig je dvakrat are. čno prevozil progo fci čudno naktjoftje je hotelo, da. je dosegel tudi n&jboljH «as dneva. Ker pa rezultatov mao razglaseva^ li, tega. nI vedei, in je sel ofcro«: pol 1« kljub opomtaam prijateljev se enkrat na start. Težki stroj — Seunig je bil netivo, znno zanj pretehek in tneh premalo krop. ke konstitucije — ga je vrglo te kmalu po startu ki potem je vso progo vozaj skrajew> nesigurno, da je motor zanašalo na. Vevo m desno. £e spotoma so nn klicali prijatelji, naj odstopi, a Stane m odnehal ki je drvel naravnost v smrt. S polno poro je prevozfl Badnji ovkvek, a 15 m pred ciljem je fc^gutifl oftaaat nad krrrrOozn ki je a vno sOo trescM v bzssojavm drog. Nesrečnežu je utrlo tabairjo Jn je kanatn po prevozn v feiajmerjev dom ucorri. Danes leži na mrtvoAcem ođrei v svojem stanov,uiju nad kavarno rTvropo med kjwavuraeč±mi dattjaml ki sopfcl nageljnov Obraz je deeoma zakrit. Vee dopoldne ao ga hodBl krogih, njegovo prijatefJL — znanca ki športniki. Fokorkn Stane, star 30 let, je be kisli A trgovine s usnjem na Starem trgu st. T. Kil jo spreten športnik in teeovadoc. Ljubljanskega Sokola, rHrfje m znan sirarn Slovenije tndl kot plesalec Ob njegovi krsti teki jejo številnih znancev in ptrijateijBv, ki jn > njegova smrt zelo potrla, trije bratte ki sestra. Pogreb bo Jutri ob 16 s Tynsare ea. ste 16. Zobotenndk Ivan Novak je voazaj pb l£ v družba svojih, prijateljev StAnJta Losar^ in kig. Tavzesa napravil izlet « kolesom aa Turjak. Srečno «o privonii na romantični grad, tam nekaj čala ppsedSi in po sakuaki so se pa Poslovili od prijazne dražba m jo zvečer ubrali nazaj proti LJoblJam. Ho vaku je vso pot nekoJifco na^ajal^ koic. menda je popudcala pnevmatika in tudi zavora ni biLa v redu. Bilo je okrog 1&.46. ko je Logar zaališaJ, da le Npvak, ki je tati nekoliko zao&t&l, oaenkrat zavpaL Oni se je ki videl, da se je Novak na. koieau vzpel, takoj nato pa pade*, fi Taneaom sta krenila nazaj, Logar ga je <*rk£fl In mu dejal: 2ane, Zase, a Npvai ni or^ovorv Bil je nezavesten, ni pa imel nobene viri ne Poškodbe. Zato a Logar ia Tavaas st. sta mudila, da bo kaj hujšega. P0 Logar jevem mnenju je Novak najbrže med njo udaril z glavo pb koafin ki padat Nesreča se je zgod&La akoraj te na ravnem. Nezavestnega Novaka ao nalaMI a« Pečniiarjev avtobus, ki ga je okrog poi 9 prepeljal v Ljubljansko bolmoo. Ivan je vso npć le&ad nezavesten in 9 je dotrpel Zdravniki ao ngoto»vttt aa mi je dvakrat počila lobanja. •Ivan Novak, vzor alovenekega športnika, vednp pjememt in značajen, je bil rojen leta 1906 v Ljubljana in je stanoval v Tr novski ulica 23, kjer ±rvtta bvat ki seatri ter mati vdora Materi je bil t krepko oporo, aaj je bfi tudi v svojem poklicu izredno marijrv, eden naših na^>ljstti »o botehnikov. LJablJanski nogometni podaa. vez izgubi z njhn dolsoletneg^i športnega sodelavca, kajti Novak je akoraj sedam let naravnost vzorno vodil po&te E. tajnika v podsavezu, akrbel za verifikacije in akđbe ne objave. Spprtno ae Je odejatvoval pn nekdanjem klubu Krekovo, pozneje je bi! pa predsednik ki zadnje čase tajnik mla dga kluba Mars, ki as je prav po njegovi zaslugi odlično ppvzpel v nogometu. Skn paticnega vedno ljubeznivega fanta, je p©z_ nal skoraj slebemi I Juhljanoac. zlaat-i je bti pa priljubljen v Trnovem, kjer Je ti vel od mlad* nog. Na zadnji pot! ga sprelhno v sre*k} ob 17. Oba vrla športnika bo obranila aasa javnost v naj5epsem spominu. Tetko prtea detim svojcem nate globoko ^ftarje * 9K Mars poziva Slanatvo, naj se dre v t ob 19.30 T*3e3e4i sakie seje v počastKev ponesrečenega kkibovga tajnUsa g. Janka Novsaka. Sorzna poročila. Inozemske borze turih, 30- septembra: Beograd 7.— Pariz 20.2776, London 15145. Newverk 807.75. Bruselj 52._ Milan "25.10 Madrid 42.025. AmsterdUm 308.10. Berlin 123.85, Dunaj 57.60, Praga 12.73, Variava 37.90, Buka- Sum- 2 >SLOVBNSKI N A R O D^.PooeđeJJek, SO. Wm*mŠka 2838 22! Obisk predsednika vlade v Sarajevu Sarajevo, 29. septembra. Po otvoritvi državne ceste Savnik— ŽabljaJc—Plevlje položitvi temeljnih kamnov za železn ško postajo v Nikšiću in za realno gimnazijo oa Četinju, po obisku Boke Kotorske in Erccgnovega, je prspei predsednik vlade dr. Stojadinović včeraj preko Trebinja in Bileće v Mostar, kjer so mu priredili svečan sprejem. Davi ob 9J0 se je predsednik vlade dr Stojadmovć odpeljal v spremstvu ministrov in bana primorske banovine iz Mo-starja v Sarajevo. Med potjo se je ustavil v Jablanci, Ostrovcu in drugih mestnih občnah, kjer eo mu povsod priredili svečane sprejeme. Sprejem predsednika vlade dr. Stojadino-viča in ministrov v Sarajevu se je izpre-menil v veličastno manifestacijo vsega prebivalstva ne glede na veroizpoved in strankarsko pripadnost. Pri vhodu v mesto so goste sprejele čete konjenikov v živopisnih narodnih nošah, ki so prihiteli v Sarajevo i/ vsega sreza. Množice so prispele z državnimi zastavami. Ves prostor na Marijinem dvoru, ki je bil določen za sprejem predsednika vlade in njegovega spremstva je bil okrašen z zastavami in zelenjem. 2e dolgo pred njihovim pri hodom so se po ulicah in trgih zbrale ogromne množice meščanov in kmetovalcev iz veeh bližnjih in daljnih krajev. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je s svojim spremstvom prispel na Marijin dvor točno ob 13. V njegovem spremstvu so bili ministri dr. Behmen. inž. Bobič, Stošovič in Kaludjercič, ban zetske banovine Lukič, ban primorske banovine dr. Jabkvnovič, veliko število poslancev kn senatorjev in drugi dostojanstveniki. Ko se je pojavil avtomobil predsednika vlade, je ogromna množica priredila gostom navdušene ovacije. Tu sta predsednika vlade m njegovo spremstvo sprejela prometni minister dr. Spaho m sarajevski načelnik je pozdravil predsednika vlade z govorom, v katerem je poudarjal veliko čast, ki je zadela Sarajevčane z njegovim obiskom in drugih članov vlade. V svojem nadaljnem govoru je naglasa!, da je bilo Sarajevo vedno na braniku domovine in da je pripravljeno doprinesti nove žrtve za kralja in domovino. FV> njegove« grrvoru je godba zaigrala državno himno. Zopet so se ponovilo dolgotrajne ovacije kralju, kraljevskemu domu, rnin. predsedniku in vladi. Ko se je vihar navdušenja polegel, je povzel besedo predsednik vlade dr, Stoja-dinovic, ki je izjavil; Ce je kje mesto, kjer so se križale poti Srbov fcn Hrvatov, katoličanov, muslimanov in pravoslavnih, spada med taka divna m najlepša vsekakor Sarajevo. Pravoslavni, muslimani in katoličani, Hrvati in Srbi lahko tu kakor nikjer drugod čutijo in morajo čutiti, da so duda ene dude in kri iste krvi. Težki in burni so bili ne le dnevi, meseci in leta, marveč cela stoletja nase preteklosti, ko je močni sovražnik zlomil prvo in najstarejšo državo Jugoslavije tn ko je nas narod padel v suženjstvo. Tuje vladavine so stoletja, mučile naš narod vseh treh plemen, ga vodile v airomadtvo, mu vsiljevale celo svoj bu. ji jezik; običaje in zakone ter razen tega zaorale' globoke brazde, ki jih mora celo sedanjost zdraviti hi izzdraviti. -L#e na podlagi ogromne življenjske sile našega naroda amo lahko prišli do tega, da se želje, delo Ln stremljenje naših sovražnikov, ki so si ga postavili z nalogo, da nas uničijo ,niso izpolnile. V težkih in burnih dneh nase zgodovine so se porajali in so neustrašno delali za dobro in veličino naroda naši narodni velikani iz vseh plemen Jugoslavije. Ako sežem daleč v našo preteklost, lahko vprašam: Ali more kdo zanikati Mehmeda pašo Sokolovića, velikega vezirja, tedaj vsemogočnega turškega cesarstva, da ni delal kot pravi sin našega naroda? Za njegove dobe je srbsko-hrvatski jezik zavzemal prvo mesto na sultanovem dvoru, patrijarsija v Peči pa se je ohranjala skozi stoletja našega trpljenja in muk na podlagi njegove močne pobude in listine, ki jo je sam sestavil ln izdal. Pojdimo bliže in povejmo, da so bili Ka. radjordje, Njegoš, dr. Krek in Strossma-ver istih misli in istih stremljenj. In tudi bosanski frančiškani s svojo knjigo «TJgo. dni razgovori naroda slovenakoga> ta srbski duhovniki z evangelijem v eni roki in z mečem v drugi roki, so delali za isti cilj: Za osvoboditev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, za zedinjenje v Skupnomočno državo. Kljub tem velikim stremljenjem ln delu naših veleumov in narodnih delavcev se maramo zavedati, da so tež-koče zapustile globoke praznine celo med posameznimi deli taistega plemena, kaj šele med tremi našimi plemeni Hrvatov, Srbov in Slovencev. Zato je nas vseh sveta dolžnost, da stare brazde izravnamo, da stare rane izleći mo in da tako ozdravljenemu in okrepljenemu organizmu naše države vlijemo novega duha brez vzdiha in pritožb, ker je kraljevina Jugoslavija delo skupnih naporov vseh treh plemen in ki mora biti skupno ognjišče vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljubiti jih mora z istim žarom, greti z istim plamenom in hraniti z isto hrano: Ko sem davi prispel v Sarajevo, me j« neki prijatelj pozdravil izven mesta in nri JLion Feuchtvvanger: 42 Zid Suss Homarj — Kaj bi pa 3 tom pridobili? — je vprašal vojvoda zroč srepo na gladka, nasmejana zidova usta. Naravno je, — je nadaljeval Žid zgovorno, ■« da pridejo pri tem v po-štev samo znani poslanci, znani po svoji lojalnosti in zvestobi do vojvode. Karel Aleksander je gledal Židu pozorno na usta, napeto je razmišljal in tehtal zidove besede Spoznal je, da bi tako brez vsakega truda izrinil iz parlamenta vso opozicijo, deželni stanovi bi se pa potem izpremenili v družbo brezpomembnih lutk. Planil je tako naglo pokonci, da se je komornik Neuf-fer, ki mu je baš masiral hromo nogo, zvalil po tleh. — On je genij, Siiae! — je vzkliknil radostno in se začel izprehajati po 60-bi, čeprav je imel eno nogo boso. Zamorec je bil zlezel v kot in izbuljenih oči je opazoval svojega gospoda Se istega večera ee je Siiss posvetoval b VVeissenseem. Dejal mu je, da smatra vojvoda za potrebno v tako mm važnem primeru pomnožiti število parlamentarnega odbora. Pove naj mu torej, kateri poslanci kažejo po njegovem mnenju dovolj razumevanja za tako velike probleme in dovoli zmisla za evropski pomen Karla Aleksandra, da bi njihovo imenovanje v odbor prineslo koristi vojvodi in narodu. \Vei-sensee je bil previden. V zvezde je koval obzirnost in pravičnost vojvode, po velikih ovinkih in dolgem oklevanju je pa previdno povedal dve, tri imeni- Potem je takoj napeljal pogovor drugam in začel govoriti o nečem brezpomembnem. Siiss mu je odgovarjal prijazno, potom je pa kar tako mimogrede omenil, da se zdi predsednik dvornega cerkvenega sveta vojvodi star in izčrpan in da-li namerava on — Weissensee, ostati v Hirsau do svoje smrti V Stuttgartu bi bil zelo potreben svetovalec njegovega diplomatskega obzorja, njegovih izkušenj in učenosti. Prelat je kar požiral te besede in željno se je vrgel na ta mastni grižljaj. In ko je začel Stiss zopet govoriti o poslancih, ki bi jih bilo treba izbrati, je prelat globoko vzdihnil ter mu naštel zaželjena imena; pri tem se je pa smehljal in zardeval do las nad slabostjo in izdajstvom. V imenih, ki jih je našteval, je bil izdal ustavo in med pogovorom rekel tole: Prepotovali ste Sandžak, Črno goro, Bosno in Hercegovino in sU dah Sandžaku mostove in ceste Crni gori železnice, Hercegovini gimnazijo. Kaj pa boste dali nam Sarajevčanom? Bojim e*e, da ate že vse razdali. kaj" ste imeli, vsakemu po nekaj, za nos pa ni ostalo ničesar. Kaj Vam bi mogel prinesti? Vi imate kakor vsi mnoga stremljenja in želje. A tudi jaz imam željo, ki bi Vam jo najraje prinesel. To naj bo popolna sloga in po[>olno bratatvo Sarajevčanov, popolna --»kvra in popolno bratstvo med pravoslavnimi, muslimani in katoličani. Želel bi prinesti Vam to ne le radi Vaa samih, temveč tudn radi države kot take. naše Širne Jugoslavije. Lepo ste rekli, da je Sarajevo Jugoslavija v miniaturi, kjer se spajajo plemena in kjer se mešajo veroizpovedi. Kakor majo drucri dogodki v Sarajevu svoj odjek, tako naj velja tudi obratno: Sarajevo lahko prednjači d svojim primerom vsej državi. To versko slogo in strpnost emo že rmeii. Bila je trdna, da je ni bik) mogoče omajati. To se je zgodilo šele v zadnjem času. Našli so se ljudje, ki ao se na vsakem koraku, vsak dan in tudi po večkrat na dan tolkli na pr*a in govorili: Mi amo za državno ln narodno edinatvo. Toda ti, kri so to vsak dan ponavljali, no v zadnjem času dosegli tu v Bosni, da so razdvojili pravoslavne in muslimane, ki so desetletja živeli v zajednici. Videli ste, kako ao ti integralni Jugosloveni, kako je skupina pogorelcev, pardon, Pohorcev imela tu svoi sestanek. Videli e*te. kako pojmujejo državno in narodno edina* vo. Razdvojili ao, kar je desetletja bilo združeno in kar je Šlo skupaj in delalo ramo ob rami. Moj prijatelj, vaš odlični someščan, minister dr. Spaho in jaz sva storila korak, da bi vsaj tod ne bilo več korakanja nazaj U-»tvarila sva nekaj, da morejo muslimani in pravoslavni v Bosni sedaj in za vedno korakati ramo ob rami, da napravijo sV>-go, ki jih nikoli več ne bo ločila. Moja želja je, naj bi se ta sloga razširila tudi na druge brate, ki do sedaj še niso v tem kolu. Upam. da samo začasno nismo ž njimi Ko bomo to dosegli, potem bomo rešili tudi druga težka vprašanja, ljudake iole, gimnazije in tudi vprašanje nedograjenega poslopja, ki sem ga videl pri vhodu v Sarajevo in ki ga ti integralni Jugosloveni niso mogli dokončati. čeprav je že dolgo pod krovom Mislim tudi tisto, kar je omenil gospod predsednik občine, kajti če kaj služi edinstvu. potem je to normalna proga iz Beograda do Sarajeva, ki jo ti integralni Jugosloveni niso mogti izvesti. Ko bomo izvedli svojo narodno slogo, se bomo lahko posvetili tudi velikim gospodarskim in finančnim vprašanjem in jih zadovoljivo rešili. Ko je v starih časih neki francoski kralj vprašal svojega finančnega ministra, aakaj so finance slabe in zakaj gospodarstvo n* uspeva, je ta odvrnil: Dajte mi dobro politiko, pa Vam bom lahko dal dobro gospodarstvo in dobre finance. Potruditi se moramo, da dobimo v svoji državi dobro politiko, dobra pa je tista, ki se opira na ljudstvo in ki dela za ljudstvo. Mislim, da bomo mogli s to dobro politiko rešiti vsa gospodarska in finančna vprašanja in tudi ta, ki jih je g. predsednik Vaše občine malo prej navedel. S to željo, in za to slogo, za ta spora zum. za splošni narodni sporazum, za *a dogovor, ki hiSo gradi, dvigam svojo čn£o in Vam kličem: »Živeli! Hvala Vam!« Po končanem banketu se je predsednik vlade odpeljal v poslopje sreskega načel-stva. kjer je do odhoda vlaka sprejemal deputacije. Škodljivci vinskih goric Ljubljana, 28. septembra. Žlahtni sad vinjake trte, grozdje, jedo radi razen ljudi budi nekatere živali: poleg požrešnih žuželk tudi posamezni sesalci in ptice. Znano je, da si grozdja privoščijo psi, mačke in miži, da si bolj poredkoma, jazbeci, lisice in kune pa prav redno a posebno naslado. Zajci, jeleni in sme ne jedo grozdja, pač pa včasih sočne trsne liste in mladike; v budi zimi, z obilo snega tudi rozinam ne prizanašajo. Znani glodalec voluhar je posebno slabo zapisan pri sadjarjih. Spravlja se pa prav tako nad trsne špalirje ta brajde zlasti ob hićnih atenab ta zidovih, uničujoč a svojim močnim zobovjem korenike ta debla. še večji škodljivci vinskih goric so ptice, ki ti često požro dobršen del trgatve. Zlasti v vinogradih ob gozdovih oberejo redoma kar vse grozde do zadnje jagode. Tudi domaČi vrabec ni tako nedolžen pri tem, kakor bi kdo mislil. Saj ae vcasfci vdomačl tudi v duplinah nnogr&dSkih Skarp aii podaadij, da lažje obavlja avojo trgwtev. Tina.TVi, grozd jezerca sta. jerebica, in fazan, drozgi ta Škorci ao dobro org"ajiiziraj*i ta solidarni: v vinograde prilete kar v celih jatah in se spretno potikajo med trsjem, da jih tako zlahka ne opaziš. NV boT^i ni kos, samo s to razriko, da se po nada bolj ajiatokrats»ko. S posameznimi poleti v gorice zamenja kos ze zgodaj zjutraj ob prvi zori in jih navdaj ju je do večernega, mraka s parurnim oddihom čez poldne zaradi lažje ta boljše prebave. Na vsakovrstna strašila, ki jih ponakod postavljajo ta razobesajo po vinogTadib, se ptice prav kmalu navadijo, tudi kJopotec jih prav nič ne moti pri zobanju. Najbolj se boje človeka a puško. Priporočljiv o je tedaj organizirano stalno varstvo, čuvanje, strazenje trsnih nasadov. Ker pa so neka. teri krilato jesenski gostje vinskih goric n. pr. drozgi ta Škorci kmetijstvu tudi bkra/tu koristni, naj jih stražnik ah čuvaj ne pobija, vse vptrek, če se te ptice nioo baš preveč razmnožile. Predajanja naj jih v glavnem le s slepimi ah praznimi, odnosno strašilnimi streli. Avtomatično streljanje s patronami aii z nalašč v to svrfao napravljenimi raketami se ni obneslo. DomaČo perutnino pa imej zaprto ta ji to jetnišftvo kolikor mogoče olajšaj z napravo čim večje ograje okoli kum tka ta poleg zrnja, z drugo jesensko pašo, katere, v tem letnem času pač ne primanjkuje. u B. TorOk 1. oktobra 11.00: 8*>teka ura; Ob 100 letnici Simona Jenka (dr. Rudoif Kolarič), — 15.00: V novo življenje (koračnice na ploščat*): — 12.46: Vneme poročila. — IS.00: Čaa, o*-vestiJa, — 13.15: Hladna jesen *e pribaja, (plošče), — 14.00 Vreme, borza, — 18.00: Koncert pp«rne glasbe. Radijski orkester: — 18.40: Vzgojna vrednost prt rode (dir Stanko Gogala) — 19.00: Caa, vreme, po ročila, spporod, obvestila, — ; njene privržence. Ah, to nikakor ni bil najboljši izmed možnih svetov, kakor so hoteli to nekateri modri filozofi. To je bil slabo urejen, zopern svet. Samo preprosti bo mogli ostati cieti. Kdor je bil premeten in zvit, kdor ni hotel ostati ob strani kipečega življenja, se je moral umazati in postati iz dajalec. Določen je bil dan zasedanja. Po Weissenseevem seznamu so bili izločeni vsi opozicijski poslanci, za njihove proteste se ni nihče zmenil. V po-edinih mestih Ln uradih so se pojavili vojvodski komisarji z močnimi vojaškimi oddelki, nasilno so uredili vse želje, polnomocja in nujne zadeve, ki jih je ljudstvo izročalo poslancem. S takimi izgledi se je sestal parlament, ki je že dolga leta odločal o najvažnejši zadevi švabske politike, o vzdrževanju velike stalne vojske. Ta okrnjeni parlament ni zasedal v stutt-gartski zbornici. Vojvoda je bil odredil, naj bo seja zaradi lažjega sporazumevanja z njegovo osebo v ludVigs-burškem gradu pred njegovimi očmi. Mestece je bilo polno vojakov- Poslanci so bili pod močno vojažko stražo in neprestano v nevarnosti, da bi jih pri najmanjšem odporu aretirali. Vojvoda se po suhoparnem otvoritvenem govoru ni več prikazal. Pregledoval je vojsko in prisostvoval vojaškim vajam v okolici,, docim so dajali njegovi ministri nejasne, napihnjene odgovore na plaha vprašanja poslancev, držeč se zelo ošabno in pokroviteljsko. Tako so bile sprejete nečuvene vojaške zahteve, razen tega je pa parlament pristal še na podvojitev davkov in na izročanje tride6etine vseh pridelkov. Zvišanje davkov naj bi veljalo tako dolgo, dokler bi trajale težke raz* mere in dokler bi bila dežela zmožna pačevati. Drugače tako prevdarni, previdni in trezni možje si niso upali pred mušketami vztrajati na tem, naj se ta važna klavzula izpremeni. Ko so pa v zasebnem govora sprožili skromno vprašanje, kdo bo odločal o nevarnosti časov in plačilni zmožnosti dežele, sta jih Suss in Remchingen tako nahrulila, da so vsi prestrašeni obmolknili. Še nikoli, odkar je imela dežela ustavo, ni dosegel vojvoda od parlamenta takih ugodnosti, kakor sta jih dosegla Karel Aleksander in njegov žW. Dva tedna po zasedanju je bol prelat iz Hirsaua Filip Henrik Weossen-see imenovan ze predsednika dvornega sveta v Stuttgartu. 15 Kmaru po tej Stresovi zmagi nad parlamentom je umrl v rodbinskem gradu Winnentharn vojvodov brat princ Henrik Friederich. Od tistega dne, ko se je bil Karel Aleksander polastrl njegove ljubice in mu jo vrnil z ošabnim nasmehom ihtečo in struženo, so tega slabiča razdejale benne misli na osveto. Često je zri z izmučenimi kalrrimi očmi na to mirno, plavolaso bitje, čigar življenje je bfla zdaj ena rama tn zna prošnja za opuščanje Nekoč je položil svoje slabotne, potne roke ofcrog krasnega, polnega, zdravega grla, po časi jo je stisnil in jo začel davki, potem jo je pa ves prestrašen i«pustil Wi pobožal po licih: >Saj nisi .kriva! TI ne moreš nič za to!< In v duhu si j^e slikal divje, fantastične pribore osvete, kako je svojo ljubico zabodel, položil njeno truplo Čez konja in ee napotil po deželi, da bi pozval r)oxta£vo na osveto. AK pa kako preganja svojega brata in ga prisili poljubiti rrjogo*i ljubici noge, potem kako oba ttbrfe Hi da pokopati dekleta svečAno kot oe«a-rico, brata pa zagrebsti kakor psa. On sam bo kraljeval potem nad vsem Hki gledališki bog osvete. Od vsega teg« pa ni mopel ničesar etoriti, žerja po oeveti era je samo razjedal*. rVtfcfer tA umrl. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeriek. — Za upravo in inaaratni del lista Oton Christof. — Vsi v Ldnbijanl 7V%- Stcv. 221 »SLOVENSKI NAROD«.PoBeM9ek. 80. wptouiw 1985 Stran 3 DNEVNE VESTI — Vsem našim naročnikom amo v da. na&nji Številki priložili položnice ki jih prosimo, naj oam naročnino čimprej poravnajo. Na plačilo opozarjamo zlasti vse one, ki so z naročnino v zaostanku, ker bi jim sicer dostavo lista žal morali ukiniti. — Konstituiranje izvršnega odbora Jadranske straže. V soboto zvečer se je pričela v Splitu seja izvršnega odbora Jadranske straže. Nadaljevala se je včeraj in zaključena je, bila šele ob 13. Prisostvovali so ji delegati oblastnih odborov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Osijeka, ki so obenem člani izvršnega odbora. Najprej se je izvršni odbor konstituiral. Za podpredsednike so bili izvoljeni dr. Dudan Peles, grof Kulmer in dr. Pirkmajer, iz Splita pa prof. Ju ras. Za tajnike so bili izvoljeni dr. Todorievič, dr. Ivo Rubič in Otokar Lahman. potem so bili izvoljeni načelniki poedinih oddelkov, ki tvorijo skupaj s predsedništvom splošni oddelek. Po poročilih delegatov je izvršni odbor obravnava! organizacijo jadranskih, dma-vov, ki bodo po vseh šolah 31. oktobra aii 3. novembra, prihodnje leto bo pa prirejen v Beogradu Jadranski teden. — Inozemski novinarji v Zagrebu in Ljubljani. Sooči je prispelo iz Dalmacije v Zagreb 19 inozemskih novinarjev, ki so na propagandnem potovanju po naši državi. Po večerji v hotelu Esplanade, kjer so jim bile pripravljene sobe, so odšli v opero, danes si ogledajo mesto, opoldne jim pa priredi zagrebški župan banket. Jutri odpotujejo iz Zagreba v Ljubljano, mesečnih obrokih. — Naši zdravniki hodo raspravljali «sterilizaciji. VJ-eraj je bil v Beocradu svefe.no «tvorje*n leložnj. zdravniški kongres, na katerem bodo naši zdravniki razpravljali tudi o odpravi tej^n^na plodu v rveri z evtjeni-ko in za»£i-to matere. To važn-o vprašam je se je v dnipih evropskih državah že davno obravnava 1o. zdravniki bodo razpravljah radi o resni higrjeni slede na odpravo Ur lesnega plodu in o zaščiti matere, o splavu in kriminaliteti, o splavu v zvezi z nazadovanjem števila porodov, o ^tereliraH ji in evaenikr, o etičnih momentih pri odpravi telesne^ plodu itd. — Najlepši planinski dom v Jugoslaviji. Včeraj je bila v Sljemenu pri Zagrebu lepa planinska svečanost. Hrvatski; planinci so praznovali dograditev novega velikega planinskega d^ma. ki je baje najlepši in najmodernejši v Jugoslaviji. —Reja mabh Hvali na Oorenj-;kem. posebno v okolici Kranja, kjer je veliko delavskih naselbin, uspešno napreduje. Viden dokaz tem" napredku je podala razstava gorenjskih malih živali pod pokroviteljstvom g. hana. dr. Natlačena. Občega vse vrste malih živali, ki jih gT>ji mali človek, delavec, uradnik, obrtnik iM. Zastopane so koze, ovco. tudi pohlevni oslicok ima svo-je. zastopstvo. rjalj*> kunci, predvsem an-gorski. znani po svoji volni, ki Mane 1 kg 250 Din. vseh vr-t perutnina golobi, pavi faz8J)if itd., itd tfajjepgj pa ie oddelek za naše ptičke pevce-kanaHSke, dalje vseh vrst eksote itd Rre7 zve-tih čuvajev psov in priliznjenih mnrir t«di ne bi bila razstava popolna. Ves teden, pocenšl z včerajšnjo nedeljo bodo gorenjski rejci pprejemali po-sete, razkazovali svoje živalce in kramljali s tovariši rejci iz ostalih krajev. — Razi d društva. Sekcija Saveza ugostiteljskih namesčenoev Jugoslavije v Celju, član mednarodnega ženevskega saveza, se je po sklepu iarednega občnega »bora pro slo voljno razšla. — Kongres Jugoslovanske pevaaa zve-»e. Letošnji kongres jugoslovenslce pevske zveze bo 20. ok-tobrra v čabcu in sicer v zvezd s proslavo 70Jetnice tamošnjega pevskega drruStva, Delegati se zbero v soboto 19. oktobra v Sabou na predkotnfe. renči. Delegati in udeleženci kongresa bo. do imeti znižano vozu ino. — Ukinitev pasivnih okrožnih uradov? Na konferenci šef zdravnikov S UZOR-a iz vse države >e bilo ugotovljeno, da je v na- dem delavskem zavarovanju zadnje čase vedno več članov in manj dohodkov, materije Ini in personalni izdatki so pa ostali kljub težkim Časom na-.z premen jeni. V lanskem poslovnem letu je bilo 11 aktivnih. 9 pa pasivnih okrožnih, uradov. Suzor naj bi ukinil vae okrožne urade, ki Imajo manj kakor 20.000 Članov in ki ne izpolnujejo svojih statutarnih obveznosti. Vsi dohodki: zavarovanja m primer bolezni so zoasalt lami samo 1360 Din vež kako predla nekim, Število zavarovanih članov je pa naraslo za 22.579. — Delo dob«. Javna borza dela v Ljub ijani sprejme takoj 10 zidarjev 20 delavcev za Bohinj, klinarja in Žagarja, tkalske ga mojstra. 2 čevljarja, zidarja, paearja, 3 hlapce — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno, čez dan toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Spk-tu in Beogradu 24. v Zagrebu in Skoplju 22, v Liubljani in Mariboru 20 v Rogaški Sla* tinilfl. Davi je kazal barometer v Ljubljani 700.1, temperatura je zanašala 11.2 — Morilec si iV s«»dil sam. V Vrapcu je bil te dni umorjen zagrebški gO*tihii?ar Ferdo Mlinaric. Umoril ga je Franjo Dubić, ki se le pa m en do zbal posledic svojega zločina in je skoo 1 v- Savo. Njegovy> truplo eo potegnili iz vode blizu vasi Prečko. Iz Ljubljane u— Komemoracija dne 9« oktobra 1935- V petek se je vršila prva seja pripravljalnega odbora, za izvedbo komemoracije ob priliki prve o^l^tnice tragične smrti blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Seje so se udeležili na informativnem sestanku vseh organizacij 23 t. m. izvoljeni predstavniki. Odobril se je osnutek načrta za izvedbo proslave, ki se to v kratkem objavil v celoti po časopisju in radiju. Vse priprave so v polnem teku in prepuščene ožjemu eksekutivnemu odboru, ki se je istočasno konstituiral takole: predsednik dr. Ravnihar Vladimir, predsednik mestne občine ljubljanske, poslevodeci podpredsednik dr. Cepuder Josip, predsednik oblastnega odbora Narodne odbrane, delovodja in tiskovni poročevalec Janković Bratislav, predsednik četniškega udruzeja. 2,e zdaj se opozarja vsa javnost, naj sledi objavam v časopisju in radiu in naj se pripravi, da dostojno počasti spomin našega Velikega Mučenika. —lj Kalilci notnega miru imajo v Ljubljani posebne privilegije, da lahko nemoteno počenjajo, kar se >im zahoče. Na eni strani je Ljubljana še vedno dolga vas, na drugi pa prekaša mnoga velika mesta. Toliko se v malo katerem večjem mestu ponoči razgraja, tuli, kriči in vriska, kakor po Ljubljani, a tudi avtomobilisli in motocikli-sto niso menda nkjer tako brezobziirnf. kakor pri nas. Seveda samo nekateri. veČina se zaveda, da hočejo imeti ljudje ponoči mir. So no med njimi izjeme, ki bi jim bilo treba temelj to »topiti na prste. Tako je • kitifts ponoči naenkrat zahrenčalo in zaropotalo v Tavčarjevi ulici kakor da ee podira svet. Brezobziren motociklist je navijal svo* je vozilo, da «o se bližnje niče kar tresle, po strahovitem pokanju in ropotanju je končno zdrvel iz mesta, toda še dolgo ie brnel njesjov motor kakor da poje motoi tik nad bizarni leteftega letala Brezobzirnež je zdramil iz sna stanovalce vseh hiš mimo katerih je dtrvel. Na i bi strežniki v bodoče bolj pazili r*a take gospode in jim pristrigli poroti. Občinstvo b bilo upravti policije zelo hvaležno, če bi nastopala strožje proti kalil-cem nočnega miru. —lj Se se lahko abonbrate v Narodnem gledališču. Sedežev in lož je dovolj na razpolago. Prijave sprejema pisarna gledališke blagajne v dramskem gledališču dnevno od 9. do pol 13 in od 15. do 17. ure. Opozarjamo na nizke cene abon-mana, ki se plačuje v desetih zaporednih —lj Motoristi ! Prosimo vas. da spremite vsi na aadnji poti tragično preminulega to- va»riša Staneta Seuniga Zb rališČe motoristov z motorji pred opero eno uro pred pogrebom. Podrobna pojasnila tel 23-43-3578 in 3252. —lj Danes dve predstavi Z. K.. D. Ne splošno željo ee bo film >Remo-Satan« predvajal danes ob 14.30 in 18. Prosimo cenjene obiskovalce, da si pravočasno preskrbe vstopnice. Vstopnina 3.50, 4.50, in 6.50 Din. —lj Skrbno izbran spored, ki mora zadovoljiti vse okuae našega glasbenega občinstva, je določen za klavirski večer Iva. na NOca v patok, dne a. det. ob 30l ▼ IMh——JBol dvorani. V svoji vi nam bo zaigral prof. Noe na klavirja Bachovo FVtgo za orgle, dalja TUintlumiii vo sonato v aadum, iz bogatega vrela poljskega skladatelja Chopina p* Valček v aa-duru, 12 prehidljev 2 etudi. Sklepno točko klavirskega večera tvorita dve LLsztovl klavirski aUadbi in sicer Med vodopadi in Poloneaa v e-duru. Opozarjamo na prvi letošnji nastop odHčnega. naAega plan lata. Sedeži v Matični knjigarni. —lj Predavanje poljskega anauatrenllra s noči je prispel v Ljubljano tajni svetnik Ernest Kornemarm, profesor univerze v Vratislavi, ki bo danes ob 18. predaval v zbornični dvorani ljubljanske utiltemac o makedonskem problemu v staram veku. Vabimo k predavanju vse, ki se za stvar zanimajo. —lj Koroški praznik lahko imenujemo nedeljo dne 6. okt. v Ljubljani. Ta dan bodemo prvič videli one koroške narodne običaje iz zajske doline, o katerih smo ze mnogokrat brali, vendar jih de nismo imeli priliko videti, kako se v resnici vrse. Glasbena Matica, ki pripravlja to prireditev, je preskrbel vse da bo restavracija Ziijske ohceti, Stehvanja in Reja pod lipo v vsakem pogledu popolnoma verodostojna, da popolna. Vse, ki se zanimajo za narodne običaje opozarjamo, da si rezervirajo nedeljo, dne 6. okt. ter prisostvujejo tem velepomembnim prireditvam. Vsa podrobnosti slede. —lj Na splošno željo občinstva ln vod. stev sol, ki si doslej Se niso ogledali narodno obrambne razstave društva Sv. GL. rila in Metoda v mestnem muzeja poleg Križank, se Ista podaljšuje do vključno nedelje 3. oktobra 1935. Opozarjamo na to posebno ravnateljstva ln šolska vodstva tistih zavodov, ki si doslej se niso z učenci ogledali razstave. Razstava Je odprta dnevno od 9—12 ure dopoldne in 15—18 popoldne. Vstop proat. Doi_ žnoet vseh zavedenih Jugoslovanov jr, da si ogledajo rane lz katerih krvavi naše narodno telo. KINO SLOGA molianski Dvor - Telef. 27-30 Danes ob 16., 19.15 ln 21.15 /ene stavkalo . « • Ehestreik Vse dosedanje predstave razprodane! Veselo občinstvo se smeje do solz in ploska od navdušenja • Nov zvočni tednik in film a iiroei-tvi narodne noše vojvodu Kentske-niu in njegovi soprogi t prisotnosti Nj. Vis. kneza Pavla v Bohinja! —lj A kad. klub montan isto v v Ljubljani priredi dne 7. decembra po dveletnem presledku zopet svoj tradicijonelen cSkok preko koze.> Naprošajo se vsa društva in ustanove, da na ta dan ne prirejo svojih prireditev. —lj Umetniška šola «PBOBUT>Aj» prične z rednim poukom v ponedeljek 7. oktobra. Vsi, ki nameravajo posečati to Solo naj se pismeno javijo vodstvu Sole najksu sneje do četrtka 3. oktobra. Vse podrobnosti so razvidne na ra oglasni deski «Fro-buda> v veži Tehniške srednje dote v Ljubljani. —lj Vrsto letošnjih klavirskih koncertov začne priznani ljubljanski pianist prof. Ivan Noč. Umetniško dovršeno obvlada svoj inštrument, njegova tehnika Je bri-lantna, prednašanje pa na visoki umetni, ški stopnji. Nočevi klavirski koncerti ao vselej pomemben dogodek v našem umetniškem življenju. Klavirski koncert Ivana Noč a bo v petek, dne 4. okt. 1935 ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Fredprodaja v Matični knjigarni. —lj večerni trgovski tečaj (aeet ali desetmesečni) za odrasle prične na c hr i s to f o vem učnem zavodu 3. oktobra ob pol osmih zvečer. Pouk trgovskih pred metov, stenografije, strojepisja, reklame, jezikov, šplnina za vse obvezne predmete 100.— Din, vpisnina 30---Prijave in brez plačne informacije na Domobranski e. 15. MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je crebe priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek 8.- Din Najrrianjši znesek 8 Din HUBERTUts PLASCE nepremočljive. otroške 165 Din za odrasle 250 Din. v vseh barvah pri Preskerju. sv. Petra cesta 14 Svele najfinejše norveško ribji: lj jb ii lekarne DR G. PICCOI.'JA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. POUK Beseda M par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din V1SOKOSOLKA INSTRUIRA latinščino in vse predmete nižje gimnazije Ponudbe na in* seratni odd >Slov Naroda< pod »Vestno in pocenU. 2819 STROJEP'SNT POUK (po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji. Učna ura Din 2 —. Vpisovanje dnevno. Pričetek novega tečaja 2. oktobra Christo-fov učni zavod. Domobranska cesta 15 2773 ŠIVILJA SPREJME gospodične v dnevni in večerni pouk v Šivanju lastne garderobe. Naslov v upravi »Slov. Naroda* 75/L STAnOVAnJA Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din ENOSOBNO stanovanje ee odda takoj. Zg ftiška 241.2818 STANOVANJE z 2 sobami kuhinjo in pritiklinami se odda s 1, oktobrom- Aljaževa 6. 2820 ELITNI KINO MATICA Daoes ob 4., 7% in 9%, uri se predvaja vesela komedija O - R U K v kateri sodelujeta slavna komika VOSKOVEC in VVERICH. Film se predvaja na brezkonku renčni VVestern Electric aparaturi Že po Db S.— dobite moške svilene samovoznice dokler traja zaloga, kakpr tudi vae moško perilo po m t tonih cenah pri PERNAT, sv. Petra c. 32 in Poijaneka c. 1 CPegiezen). —lj Pevski zbor Glasbene Matice: Dre-ve ob 20. uri odborova ln redi tel jskega zbora seja, v torek vaja vsega zbora ob 20. on. Iz Ptuja — Dober p>en ptujske policiji. V soboto je odvedla ptujska policija v sodne zapore kar pet postopače v, ki so beračili po me s-Ui, nadlegovali stranjke in naravnat iz-aLljevaJi miLodare. Zglasili so &e LmLi v neki gostilni, kjer 6o se izdajali z^i spla-varje, si naročili jedačo in pijaco potem so pa izkoristili ugoden tremitek, da so 3o n©opaženo popihali iz gostilne, ne da bi plačali zapitek. Vsi aretirane! &o iz dru-grm krajev. — Vlom. Pred dnevi je neznan vlomi, lec vlomil v stanovanje posestnika Bezja ka Alojzija v JtrtoTCib. Na kletnem oknu Je rasna.knil selen križ ter se splazil v no-tranioart kleti, od tam pa v stanovanje, kjer je s sekiro pdprl omaro ln odnesel 90 Drn ter en par novih čevljev. Orožniki so vlomrMca izsledili m ga. ovadili apdfšfln. Iz Celja —c Teika avtomobilska nesreča. V petek popoldne je neki avtomobil na državni ce«ti v Drešinji vaji pri Petrovčah podrl na tla in povozil 38 letnega Karla Horvata iz Višnje vasi pri Vojniku. Horvat s: je zlomil levo nogo in dobil težke poškodbe na gkvi. Prepeljali so ga v celjsko bolnico —e Celski mestni svet bo imel prihodnjo redno sejo predvidoma v petek 4. oktobra ob 18. —e Posvetovanje isradi komemoracije ob otietnici tragične smrti blago pokoj nega kralja bo v torek 1. oktobra ob 18. v sejni dvorani na mestnem magistratu. Vabljen* ao vsa društva, udeležijo pa naj se tudi ona. ki morda niso bila vabljena. —c V celjski bolnici je umrla v petek 56 letna Avrelija Jakobova, žena dninarja iz Galicije pri Celju. —« Predavanje. Na sestanku starešinske organizacije »Sloge* v Celju, ki bo v sredo 2. oktobra ob 20. v Celjskem domu. bo predaval akademik g. Milan Orožen o Društvu narodov. Pridite točno in polnoštevil-no! —c Tatvina kolesa, V četrtek okr znamke >Styria<, tov. štev. 673.370. evid- Stev. 2 — tUOM — S —e SK Atletik: SK Celje 3:2 (2:2) V nedeljo popoldne je bila na igrišču pri ^Skalni kleti« ob prisotnosti okrog 600 gledalcev odigrana podsavezna prvenstvena tekma med Celjem in Atletiki, v kateri ao Atletiki tesno, toda zasluženo zmagali v raimerju 3.*2 (2:2). Atletiki so tili nekoliko bolfSi v tehniki in kombinaciji. Celje je nastopilo s srednjo garnituro in je igralo z elanom. Izvrstna je bila obramba Celja, napad pa si je pokvaril več zrelih pozicij pred nasprotnikovim golom. Tekma je bila tipična borba za točke in ni nudila posebnega užitka- V prvem polčasu je imelo Celje nekoliko več od igro in je ie vodilo z 2 K), v zadnjih desetih minutah pa ao Atletiki pritisnili in izena-nacih. Po odmoru ie Celje nekoliko popustilo, kar 90 Atletiki izrabili in zabili zmagoslavni gol. Gole za Atletike so za-bili Kozel v 95. in Sehub 1 v 38. minut! prvega polčasa ter Sehubl v 32. minuti drugega polčasa, goia za Celje pa Maric v <$. in Dot raje v 29 minuti prvega polčasa. Koti 8:5 za Atletike. V 20. minuti so igralci z eno minuto molka počastili spomin pre dnevi umrlega soustanovitelja sk Atletika g. Rebeuschegga. V odmoru so prejeli trije igralci SK Celja in sicer Pran jo Zupane ob svoji 200-, Karol Ko-privsek in fHko Presinger pa za svojo 100. tekmo lepe zapestne ure. Tekmo je sodil g. Vesnaver iz Maribora točno in obj*-k tivno. V predtekmi je rezerva Atletiko v premagala rezervo Celja s 4:1. —c SK Jugoslavija : SK Šoštanj 4 :2 (2:0). V nedeljo dopoldne je bila na igri šču SK Jugoslavije pri Sp. Lanovžu drugorazredna tekma med obema kluboma. Jugoslavija je zmagala zasluženo. Igra j«1 biLa na obeh straneh primitivna, domačini pa so imeli več od igre. Goh za Jugoslavijo so padli v 33 in 40. minuti prvega ter v S- in 16. minuti drugega polčasa, gola za Šoštanj pa v 14. in 17 minuti dru^.'u.i polčasa. Koti 7:1 za Jugoslavijo. Tekmo je sodil g. Veble objektivno V predtekmi je mladina Olimpa premagala mladino Ju-goslavi|e z 2:1. Iz Metlike — Obramba pmi zračnimi napadi. Prejšnji teden je krajevni odbor za zaščito pred *=o v raznimi na-pa^ii iz zraka priredil v MeUikd vaj^> z nastopom 12 ekip. KmaJ-u po poldnevu je bil z veselaoe dan signal, da se približujejo sovraina letala. Takoj se je oglasila tudi sirena. Prebivalstvo >' nenaudonaa zaprlo ni*e i u bežalo v dolo oene zaklane. V**eb 12 obrambnih ekip je Lako j stopilo v akcijo, ker so sovražna le tala že pričela metati bomba in ae je vžigalo veliko šol&ko p^K^pje. V bipu »o prihiteli gasilci in su>plli v akcijo. l>va obžgaaa ponesrečenca «o bolničarji <«dnesii v ajnbuianto. kjer so >ih za silno obvt^aal) in takoj z avtomobilom odpeljali v boinio>. ki j*; bila urejena v p^im^t.ju. IvotaJa «*> vrgla ie veC bomb in zagorel^) >e še eno Poslopje, a prav tako ao priredi prebivaj-^tvo o^raižaLl tuda strupeni pihni. Obrujnb, ne ekipe «o vee nervaj*n> kretali. l\> vaji 6o vsi odiie^ki zbrali p*e zaradi varno^i pri^meta Že precej potr> t no. l\r-e»*Lttica Urhova je na tem kraju ogradila li- Na nasprotni eitnaini je tudi poeestnik Kremesec ogradil svoj vrti^. ob državni ceati pa ureja občina kanaMzacij^). Kanal bo pokrit in bo ta del mesta pridobil zlasti prlnodnje leto, ko bo kanal podaljwan &te. — Ta to! ra-z. šLrja cestni o*'bor tudi banovinsko ces-tp v >Požejgi«, kar je je biLo prav tako se pr* oej potrebno- — Odcep banovinske ceste proti Crnomljti pri h4s.i g. Ita^tanano, ki je bil preozek in za promet dokaj nevaren, je cestni odbor sedaj lopo zaokrožil in tudi sicer uredil. — Ob državni c*v*ti do kolodvora je cesLni o bo Tujsko prornetno društvo posulo z granauccom iu pe*ik<^n. Zigrajena je bila tudi škarpa, k*\r aa j* zemlja cesto ueipavala na i-esto- — Pra\ dobro so bile letos popravljene tudi ob. Cdueke ce*ite in pota, ki je zanje lani zmanjkalo kreditov. PnsatjBo siotoo Je bila popravljena ce«ta v l^jbravice, ki je bila že skoraj nerabna, _ Kakor vidimo, kaže naAa mestna občina ne glede na gradtoo vodovoda tudi sicer vollko aktiv nost, ki je prejšnja leta nAamo bul vajeni Sodaj 6ele prebivalstvo more pravilno oC€. ntti vae ono. kar je bilo p^jsmja leta pri ugo*lnejžth denarnih razmerali zajnaijeno — Velika prometna ovira. Ob državni cesti na Strnisein zakriva ovi^k »eio sta ra hiša, ryt> živahnem avljoiQobik*kena pro metu precej nevarna prometna o vire, ki lahko Postane tudi u%*tna. Nujno Potreb no bi bilo to hiSo odkupiti ln podreta, ter na tem mestu cesto zravnati in raasfiirlti. Občina, ki je z grad bo vodovoda *e itak preobremenjena, tega ne more atoriti in zato upravičeno pri caku Jetrno, da bo to storila (tržava, saj je ta cesta državna. RAZGLAS Uprava Robert Kollmannove ustanove bo prodajala na prostovoljni javni dražbi dne 3. oktobra t L od 9. ure dopoldne naprej in po potrebi tudi se naslednja dva dni ob istem času razne premičnine iz te zapuščine kakor: spalno, salonsko, jedilno sobno upravo, preproge, zastore, okrasne predmete, kuhinjsko opremo in razne goapodarske predmete. Dražba se bo vršila ob zgoraj navedenem času v vili, Večna pot št. 1 (Kol lniann >v gradič). Interesenti si dražbene predmete lahko ogledajo v dneh 1. in 2. oktobra od 9. do 12. ure dopoldne na licu mesta. Dražbeni pogoji se -bodo sporočili pred pričetkom dražbe vsem navzočim. Po pooblastilu predsednika i\unir a i t m mestni uradni direktor: JAWCII»AJ Mm r« PRIHAJAMO ZOPET IN PRINAŠAMO ZADNJE MODNE NOVOSTI VELEMANUFAKTUSA A. & E. SKABERNE, Ljubljana lnserirajte v 99Slov. Narodu' Mestni poffrttboi i*t je ppkrovitelj g. ban. dr. Marko Natlačen. Otvoritvi so prisostvovali tudi podnačel. nik. dr. Tomšič, komandant mesta inž, ma jor Manojlovič, mestni predsednik Jerše, ves razstavni j>dbor s predsednikom g. Vin dišem, zas topnik i raznih civilnih in vojaških uradov ter predstavniki društev in korporacij. Po pozdravnih nagovorih je g. ban proglasil razstavo za otvorjeno. Razstava nam prikazuje vse panoge kmetijstva, sadjarstva in vinarstva. Poleg teh so razstavili tudi naši marljivi obrtniki prav lične izdelke, na katere so lan ko Ponosni. Tudi živinorejci so razstavili svojo živino in je bilo na sejmišču istočasno premiranje plemenske živine. V Posebnem oddelku je razstavljeno naše pe_ nilJBiiarstvo, kjer prednačijo štajerske kokoši. Razstavljene so tudi g^si japon-se pasme, dalje od domače pasme kopuni, gosi, purani, petelini, ki so jih razstavili razstavijalci iz Ormoža in Središča. Tnd: društvo rejcev malih živali je razstavilo različne pasme kuncev, golobov, morskih prašičkov itd. Veliko Pozornost pa vzbuja res strokovno in okusno prirejena lovska razstava, ki se je obiskovalci kar ne mo rejo nagledati. Prikazuje nam prav vse, kap se doživi v lovskem življenju. S tem v zvezi je tudi šumarska razstava in Lpv ska statistika. Tudi čebelarji so razstavili svoje pridelke in je ta oddelek zelo bogato založen ter vzbuja istotako veliko zani manje. A v veliki vinski kleti ne morejo pivci prehvaliti naše žlahtne kapljice, ki jo rad vsakoo pokuša. Prirediteljem gre vse priznanje za njihov trud. da so nam prlre. giii tako lepo razstavo- Nov občinski svet v Mariboru Manubor, 30. septembra V petek opoldne je prispela v Maribor vest, da sta razrešena svojih dolžnosti dosedanji mestni župan g- dr. Franjo Lipold in podžupan g. Rudolf Golouh. z a jima pa je hkrati razrešen ves občinski svet. Za župana je bil nnenovBin mariborski odvetnik in b vsi župan g. dr. Alojzij Juvan, za podžupana pa bivši narodni poslanec g. Franjo Zebot. Notranji minister g. d»r. Korošec je podpisal naslednjo listo občinskih svetnikov: Lambert Aljančič zasebni uradnik; Anton Benedičič, krojaški mojster; Oskar Draeer, industrijalec; Anton Golež, trgovec; Franjo Gnilšek, trgovec, Franc Hrastelj. ravnatelj Cirilove tiskarne; Franc Hohnjec, mesarski mojster; inž. Jože Jelene, stavbenik; Ivan Je mer, vrtnar; Ignac Jan, u nar; Martin Ko-res, hišnik; dr. Janko KovaČec. bančni ravnatelj; Anton Kotnik, preg. fin kont. v pokoju; Ivan KJančnik. mizarski mojster; dr. Jože LesJcovar, odvet. koncipijent: Josip Lova ravnatelj »Putnikac; dr. Feno Miler, odvetnik; Ignac Ozvatič, damini kontrolor; Bogdan Pogačnik, bančni ravnatelj; Vlado Pu-šenjVak. višji zadružni revizor; dr. Janko Pihler. zdravnik; Ivan Prijatelj profesor; Ferdo Potočnik, industrijalec; Jože Stabej, ravnatelj Sreskega cestnega odbora; Alojzij Sprager, elektrotehnik; Ivan Sluga, prevoznik; Ivan Soje. kipar; inž. Karel Unger, industrijalec: Ivan Velker, hišni posestnik; Franc Veronek. železniški uradnik; Ivan Wurzinger, železniški uradnik; Miro Žitnik, upokojeni major; Josip Petejam, uradnik OUZD; Henrik Sabotv, industrijalec; Anton Feiertag, pekovski mojster; JosipWeis, trgovec; Ivan Kovačič, trgovec; dr. Franc Sušnik, profesor; Dragotin Roglič. induetni- Zopet požar na Barju Ljubljana, M), stp^u- .a Na Barju so se začela množiti požari. Snoči ob 1110 je začelo goreti pri posestni kn Antonu Kunše ju na Knezovem strado nu 36 ali kakor pravijo Barjand Llivovici. Ogenj je nastal na podu in ee je razširil na dvojni kozolec ter povzročil precejšnjo škodo- Zgorelo je mnogo orodja, štiri met re drv in So00_4000 kg mrve in slame. Posestnik Kunše je pri vojakih in sta bdi i doma samo njegova žena in mati. Okrog 11 so ju zbugjli klici: Gori! Gori! Ko sta preplašeni planili iz hiše, sta vi delo, da je Pod s kozolcem vred ie v plamenih. Na Pomoč ao prihiteli prostovoljni gasilci z Barja, Rudnika in Ljubljane, ki ao pa imeli selo težko delo« ker je pri. manj kovalo vode. Morali ao Jp nositi in črpati iz vodnjakov. Kozolca in Ppda sicer niso rešiii, pač pa so preprečiti, da se ogenj ni razširil tudi na hišo. Res sreča je, ga ni bilo vetrovno, sicer bi bile v ne varnosti vae bližnje hiše. Kunše je v i so biki zavarovani za 30.000 Din, vendar je škoda znatno večja. Tudi to Pot je brila na delu zločinska požiga! čeva roka, kajti goreti je začelo pod podom. Ob tej priliki apelirajo prebivalci na nrvovicL, naj bi mestna občina, pod katero še spada, vendar enkrat napeljala vodovod kajti v primeru požara si nikoli ne morejo pomagati. Saj bi bilo treba samo podaljša ti cevi od Brglezove hiše na Dolenjski cesti up Peruzzijevi poti do Jurčkove poti. Iz Maribora —Dramski studio v Mariboru bo po daljšem odmoru zopet nastopil. Tako bi 7. oktobra uprizoril v Narodnem gledališču 7 močnim delom Schbherjevo ^01roŠko tragedijo«. Kljub izrazito naturalističnemu značaju drame bo režija glumo, inscenacijo m kostume stilizirala in nam podala dramo na reL:efni pozornici. Režijo vodi Franjo Žižek, insce-nacijake načrte je izdelal stud. arh. Branko Simčtč, kostume pa gojenka dunajske umetnostno obrtne šole Boža Simčičeva. Tudi igiralci: Vladoša Simcičeva. Drago Bajt in Franjo Žižek predstavljajo krepko trojico. Vsekakor bo ta uprizoritev za Maribor velik docodek, kajti mladina hoče dokazati, da se odmika slanim gledališkim idealom in si išče novih poti ter izražajnih možnosti. — Som bor ta Prekmurje: Mariborski banovinski arhivar prof. Baš je pridobil v So m boru nad 500 kg. raznih arhivalij. ki so dragoceni dokumenti zn naše Prekmurje. Zgodovinske listine datirajo ?z let l^Po do 1918 ter predstavljajo veliko pridobitev za tukajšnji banovinski arhiv. — Gasilska četa v Mariboru nabira po mestu podporne člane, de tako zbudi zanimanje za gasilstvo v Mariboru med vsemi sloji prebivalstva in da dobi nekaj sredstev za svoje poslovanje. Priporočamo, da se Čim več naših čitateljev prijavi za podporne Č3ame in plača malenkostno letno podporni-no. — Prvi dve letošnji premieri. V torek 1-olctobra, bo otvoritvena predstav« Debevče-va dranvatizacii« eneera najznamenitejših romanov vseh časov Dostojevskega >Bratov KaramazovirK. Predstava bo na novem krožnem odru Pru^a nremiera bo Mblie-reova komediia »T#rtuff«»« pno najbol^šm del tega slavne^ klasik-* R^iia pri obeh delih ie Kovačeva. V STarH»ff*»< nastopijo ZnVraj&kova. Kraljeva. Storiva Savinova, P. KoviČ, Furifan. trrom. VaVrct. Ttaž. Go-rinšek in Košuta. Abonvrajtp s*». sedežev je še dovoli na r»05r*o1ago ! — Kosajo r vlomil v okel i *• i Gradca. Ko-?arnc. kj ga v^e avstri jiIcp ;p nase oblasti zasledujejo zaradi neSfpt-ti vlomov in ki se pajdaši z zlocrln^nim rionr'lppm P^jmanom, je v oetrtek vlomil v vilo indn**rijalca Eu-srtahija Brbena pri Sv. PMim nri Koša jnc je izrobi"! pr:Wo ko ?r E-banova rodbina poslušnla radio ?n eofezsl na balkon v nrvem ■šd^ropbi ter -»rei. kateri Sledi Puškinova poema cKameniti gost.> Izredna dru in ost obeh komadov obeta, da bo otvoritev dramske sezone dosegla svoj višek, katerega bo podčrtalo sodelovanje opernega orkestra z odgo. varjajočo glasbo genijev kot sta Beethoven in Mozart. Druga premijera letošnje dramske sezone bo v sredo 2. oktobra. Vprizori se dramski prvenec prof. Jožeta Kranjca, «Direktor Campa>. Režijo dela ima g. Skrblnsek. Predstava je za abonma Sreda. Za abonente reda Četrtek je določena tretja premijera drame, Begovičeve igra «Med včeraj in jutri>, S tem delom se nam predstavi član "Drame g. Tvan Jerman kot režiser-debutant. Zvočni kino Ideal Iz Trbovelj — Kredit za postno poslopje: Te dni je ministrstvo pošte obvestilo upravnika poste Trbovlje I, da je odobren kredit za višjo najemnino za preurejeno poslopje poŠte na Vodah. Po vsej priliki se staro poslopje letos radi bližajoče se zime ne bo dalo več preurediti, pač se bo najbrž z delom pričelo takoj spomladi, tako da bi bilo poštno uradnistvo vsaj v prihodnjem poletju vendar enkrat rešeno sedanjih nezdravih in za državni urad neprimernih prostorov. S tem bo to pereče vprašanje, katerega reSitev se je zavlačevala dolga desetletja, vendarle zadovoljivo rešeno. — Delo Pri rudniku v oktobru; V oktobru bo rudnik obratoval 18 delavnih dni, dočim je v septembru 15. — Sestanek društev: Vsa trboveljska narodna, kulturna, strokovna, stanovska in dr. društva bodo imela v ponedeljek t 30. t. m. ob 8- uri zvečer v Sokolskem domu sestanek, na katerem se bo razgovar-jalo o skupni žalni manifestaciji ob letu smrti Vitežkega kralja Aleksandra I Ze^ dinitelja, 9. oktobra. Kakor lani ob strašni vesti, da nam je zločinska roka umorila našega velikega kralja, tako hočejo tudi letos ob obletnici tragične smrti muče-niškega kralja Trboveljčani složno brez razlike stanu in prepričanja dokazati, da smo ob spominu na to največjo našo žrtev odločeni vsi Jugosloveni zvesto in dosledno izpoljnjevati Njegovo oporoko: Čuvajte Jugoslavijo!» — Razglas občine. Zadnje čase se je razpasla grda in nedopustna razvada, da gotove irtranke uporabljajo potoke, vodo-točne jarke ter ceste in pota za odlaganje odpadkov in smeti. Posebno se opaža, da graditelji his odvažajo v potok in cesto zemljo in zidne ruševine. — Uprava občine ponovno opozarja( da je odlaganje PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec časo .H™,..* Franz Joseffove _~ Registrirano od ministrstva za aoc poUtOco tn nar. zdravje 8. br. 15.485 od 25. V. 1035 MARIJ SKALAN ROMAN Sidu $itđkću& »Glej. trn-le je ena tvojega špansko-portugalskega edinstva. Stopi še ti v to edinstvo in povabi jo k nam, ali vsaj na ples.€ Vsi so se ozrli po Skli. »Živelo tako narodno edinstvo!« je dejal zdravnik. »Tudi jaz sem zanj. Poizkusim sam.« Vstal je, stopil k maskirani Sidi, se priklonil in jo poprosil za ples. V Sidi so vztrepetali vsi živci, vsa kri ji je planila v glavo in noge so j' postale težke, da se ni mogla geniti. »Košarice mi vendar ne boste dali, lepa senorita, ali seriora?c je dejal zdravnik, ko je opazil njeno obotavljanje. »Kaj naj storim?« se je vprašala ka-kot v deliriju. »Ce me spozna? Ne, ne sme me spoznati. Grem ...« Vstala je in se oprijela ponuđene roke. Dr. Frangež je opazil, da trepece. »Zakaj ste tako vznemirjeni seSora?« »Senorita .. .c je dahnila Sida s pota-jenim glasom. »Torej senorita ... ali pa — dona Ines. Za mene ste dona Ines. Se mar bojite Slovencev? Res, mi smo vam Špancem — španska vas.« »Ne, sefior, slovenska vas.« je odgovorila si se zasmejaia, da bi vsaj na »Ah, seveda, oprostite,« se je zasmejal še on, ji položrl roko okoli pasu m se zavrtel z njo po gladkem parketu. Danica, ki je plesala s črnim dominom, je nenadoma zaustavila svojega plesalca. »Kaj je, moja lepa barešna?« je vprašal domino. »Trenutek le,« je odgovorila. »Zanima me neki par.« »Španka z gospodom v fraku?« »Da.« »Lep par.« »Vsekakor...« »Ju poznate?« »Da... Samo onadva se naftrže ne poznata. To se pravi, on ne pozna nje ...« »Zanimivo.« »Zelo.« »Kako sta se nasla?« se je vprašala in zaplesala dalje s črnim dominoen, toda njene misli niso bile več pri plesu. Mislila je le na Sido in Danila ki ko je priplesala do Pierota, ki se je vrtel s postavno Colombmo, mu je nado zacepetala: »Poglej Sido in njenega plesalca!« Ko je godba utihnila, je hotela Sida s plesišča, a zdravnik jo je zadržal: »Moja lena dona Ines, ne zaposlite me* saj sva se šele našla.« »Morda se motite,« je gJj; »V Čem?« »Da sem lepa.« »To čutim, četudi vas ne vidim.« »In da se nisva šele našla...« »Mc poznate?« »Da.« »Kdo sem?« »Nekdo, ki ga ženske ne morejo po-biti, ako se vanj zaljuofjo...« »Prevelik poklon, moja dona Ines,« »A resničen.« »Katera rre ne more pozabiti? Saj me je ljubila doslej zares morda samo ena.« »Samo ena?« »Samo ena.« »Ste o tem tako trdno prepričani, da vas je zares ljubila?« »Sem.« »In vi? Ste jo tudi vi zares ljubili?« »Zares.« »Jo še ljubite?« »Je ne smem.« »Kako, ne smete?« »Ker je žena drugega.« »Potem je nikoli niste zares ljubili. Ce bi jo, vam to ne bi smelo biti ovira.« »Moja lepa dona Ines, to je španska logika.« »Ne, občečlovešfca.« »Kdo ste?« je vzkliknil naenkrat in obstal, da bi si jo natančneje ogledal. Kdo se skriva pod to masko?* »Nekdo, ki ve ysc« »Cisto vse?« »Čisto vse, dasi ga sicer nič ne zanima. Hotela sem vas le opozoriti na to, da vas poznam. Zaradi radovednosti. Saj ste sedaj radovedni, kaj ne? Taka radovednost je vselej zanimiva.« »Se preveč, lepa dona Ines. Če pa veste prav vse, mi povejte vsaj eno: me tista, ki sem jo ljubil, še vedno linbi?« »Vprašajte njo.« »Torej le ne veste?« »Vprašajte njo.« »Kje naj jo najdem? Je tu?« »Da...« »Maskirana?« »Da.« »Jo poznate?« »Dobro. Pokažem vam jo.« »Prosim.« »Pozneje. In — če me ne izdate. Mi obljubite?« »Obljubljam.« Po naslednjem plesu je pa zaprosila: »Peljite me k moji mizi!« »In se smem pozneje zopet oglasiti?« »Prosim.« Danica. Martine in črni domino so že sedeli pri mizi, ko je zdravnik pripelial svojo dono Ines, se poklonil in vrnil k svoji družbi. »Kolosalno,« je vzkliknila Danica. »Kako sta se našla? Te je spoznal?« »Ne.« »In poznate mene?« je vprašal čr"» domino. »Spoznala bi vas šs v grobu, gospod profesor Bociakl« se ie tmkmštŠk\ Sida. Samo fce danes ob 4^ 7 in 915 uri ČAROBNI BAR Vstopnina 4.50, 6.50 ln 10 Din. smeti in odpadkov v potoke in vodotocne jarke iz higijenskih razlogov in zaradi nevarnosti poplav strogo prepovedano. Za odlaganje zidnih ruševin na javna pota in ceste je predhodno prositi upravo občine za dovoljenje. Občina bo odkazala prostor in določila količino materijala, katero se sme na dotični prostor odložiti. Proti kršilcem gornje odredbe se bo postopalo po § 77 zakona o občinah. Občinaki organi prejmejo obenem nalog, da vsak prestopek takoj prijavijo. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 90. septembra, katoO-oani: Hieronim. Jeki ca. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica Ho — Ruk Kino Ideala Čarobni bar PKD: Remo — satan 00 14.30 in ob 18 ✓ Matici Kino Sloga: Če žene stavkajo • . . DE2UKNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tyrs*va cesta 41, Tm-koczy ded. Mestni trg 4. Ustar, Seletihar-gova ulica 7. Iz policijske kronike Ljubljana, SO. septamtra Jože K nap je v nedeljo dopoldne oaon krt postal lačen in zavil na Vodnikov trg, da bi se okrepčal pri stojnici s klobaso Komaj pa je stopil k stojnici, ie ga je nekdo potrepljal po rami, rekoč; Joae, bova Sla? Začuden se je zasukal Jože in pre bledel. Minil ga je dober tek, kajti pred seboj je zagledal stražnik«, pri njem pn Se nekoga, ki se mu je zdel znan. »Saj si ga okradel. tegale moža, ne Jo-že?< — »Bo kar držalo!« je pritrdil Jože in oriše z možem postave na policijo. K nap. ki je doma is Begunj na Notranjskem, tudi tudi na policiji ni tajil, da je pred dob rim tednom izmaknil na trgu posestniku Ivanu Kristan" iz žepa 35n l>in in pobe^ nil. Kristan pa je včeraj na trgu slučajno opazil in ga seve hitro izročil stražniku Pri Jožetu so našli spet okrog 300 I'in. Ker pa je znano, da že leto dni Iplofa ni prijel za nobeno delo, mu -evda ludi niso mogli verjeli, da ga j«' zaslužil Izgo-vaijal se je, da mu je denar dala njegova zaročenka Rozka z Viča, a se je km^lu izkazalo, da je Jože, ki m jc i &ssom izuril za spretnega fagurja, tudi *a denar izmaknil nekemu kupovaUu na trgu. * Ko je stopil čevljar Martin K. v&trsj v neko gostilno na Tjrievi eeati in sedel, j« naenkrat opa/il na noticah sumljivega de« kleta čeveljčke, ki so mu pred par dnevi zmanjkali iz delavnice. Martin ni nič r«ke!. marveč se je takoj dvignH in -kočil oa ulico. Privedel je b -ob-ij moža j-o-J^ve, ki je MariČko 2. prijel. Nh vprašanje, odkod ji čevlji, je takoj pov+dsls. d* jih je kupila od svoje prijateljica Marinke P. z* 16 Din. Zdaj se je spet oglasil Martin, ki je povedal* da so bili čevlji vredni KM) Din, povrh pa mu je tedaj zmanjkal iz delavnice tudi le| plaše, vreden 200 Din tako. da je bil oškodovan za 3fi0 Din. Oboje, plašč kakor tudi čevlji, pa ni bilo n|o govo, marveč je stvari opravila pri nj^m neka Greti, ki je tudi znana svečenira ljubezni in so tako prijateljice in tovari sice v poklicu okreie tov^rišico. Policija je zaprla obe Marički Lepo igrišče in telovadišce &kofja Loka, 30. eeptembra Po zaelugi škofjeloškega Sokola, ki lah ko etaži ne *arno v idejnem, marveč todl v go-*Podars.keirL delovanju kot vzor, rtobi v a Skotfja Loka prvovrHtnn letno te>lovaxin -šče, ki ho sJužlko obenem tudi kot idealno športno igrišče. Delajo ga v Pustalu, kjer je vzel Sokol v najem, za (1obo 10 let, -pravico prvovrstnega odkupa, od bar ono» Volkenjspergov, travnik v izmeri nai 13.000 m2. Oficrielna otvoritev teiovadisca bo sicer šel*, prihodnje leto. ko bo v ftkofji Loki najbrž zjet vsesa, gorenjakega sokol-stva, toda obrisi daJekosoinih del, ki bo«V> lice tega predmestja škofje loke docela izprremenili. s kažejo že sedaj. Svet so ogTadili z vieokjm lesenim pU> toni. povezanim z betonskimi fetebrioi, pv vbodu pa ao po aačrtib arhitekta Vlaxii mirja subica, pozJdaJi blagajno, ki sicer ni obse-žna. a je zato v svojem zamisJeku tem bolj arhitektonsko učinkovita. Sredi blagajne, spredaj se je dvignil iz tal it metrov visok kaau*njit steber iz dolomita, ki bo na desni strani nosil na 9 metrov dolgean drogu trpbojuico. ob prireditvah, spredaj, na stebru pa na posebnem pod stavku ptico — Soko^- V zvezi s temi deli. so že izdelani nacrti za notranjo ureditev obsežnega pro«tor.i Na fronti, ob puštalakeon gradu, bo stala veb-ka tribuna za gledalce in godbo, obla ćilnicami, garderobami m prhami, v pri tličju, pred tribujio bo pa prostor za orod no telovadbo, poteg katerega ob steni pro ti glavni cesti bodo stojišča za gledalce Sredina teJovadišća je določena za velik« telovadne prireditve. Ta del bo imel pravokotno obliko v velikosti 60 X9,2 ™. okr<.g njega pa bo speljano tekalisce v dolžini 333.33 m, Tekalisce bo široko 6 m Pred vhodom na levo se bo pripravil proetpr z* odbojko in bo tako ves obeetni kompleka sveta ekonomično porazdeljen in pole« tega pripravljen, da «Jo4i veliktm športnim prireditvam. S porazdelitvijo telovadisča v posamezne enote atopa seve v ospredt« vprašanje niveJaoije zemljiftč-a, kt bo Izve. dena postopoma. Navedena dela pa «0 1* povprečna eWka vsega, kar je v nacrtu, ki upošteva vse potrebe Sokola hi aporta S končno ureditvijo telovadiača bo okoliš mn^Ro pridobil. Ne saov) v pogledu telesne kulture, marveč bo povečalo telo vadisce Skpfjo l*>ko tesno s sosednjim PnstaJom, kar bo Uprife