*
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM
Leto 119.	Štev. 4
Celoletaa naročnina	. 230 Lir
Polletna	120 „
Posamezna številka	•	5	„
Za Jugoslavijo . . .	3 Din
Go pica, sobota ZS. jenuapja 1947
Ni je skoro dežele na svetu, kjer bi se ljudstvo tako kompaktno borilo za svojo osvoboditev, kot se je ljudstvo na Primorskem. Pravtako je malo dežel, kjer bi okupator tako divjal, kot je pri nas. Visoke žrtve — vsak deveti človek — ogromna materialna škoda, so živa priča odločnega odpora in borbenosti prebivalstva, ki ni siedilo v naporih za dosego svoje svobode. Da je bil odpor splošen in narod eno ten, dokazujejo vsepovsod požgane vasi in obcestni spomeniki na grobovih padlih pi iizanov. Komen, Rihemberk - Renče, Miren - Peterneli, Hruševlje - Volče, Žaga itd. so spomeniki in zgovorna priča divjanja okupatorjevih razbojnikov in njihovih hlap cev - izdajalcev. So pa tudi do-
kaz enotnosti vse dežele.
in enotne borbe
Toda pri vseh narodih se dobijo, zlasti v času take preizkušnje, judeži in pohlevni hlapci Tudi pri nas je bilo nekaj takih iškarjotov, ki so izdajali naš narod * jcu in mu zasajali nož v hrbet zato, da bi si zagotovili položaje boljše plačanih hlapcev gospodarja — tujca, ki je neusmiljeno iztrebljal naš narod in mu zapisal pogin. Takih hlapce1’ je bilo in je ostalo pri nas sicer zelo malo in so še ostali. Njihovo zločinsko dejanje je bilo tolike večje, v kolikor so zavestno zavajali in slepili neuko ljudstvo in ga tirali v vrste okupatorja, na pot izdajstva. Tako je nekaj zapeljanih fantov v gornji Soški dolini šlo k domobrancem. Vso od govornost za to nosi tistih par zločincev, ki so z vsemi sredstvi, tako iz prižnic, kot iz spovednice, v eni in drugi obliki, tiho in odkrito, slepili in zapeljevali poštenega človeka v službo okupatorja — v izdajstvo. Laž ima kratke noge. Doživeli so poraz in ko bi morali polagati obračun svojih zločinov, so ušli pred pravico in ko so se kasneje, ko jim je hvaležna ZVU nudila vsako pomoč in kritje pred obračuni za zločinska dejanja, so svoje podlo delovanje nadaljevali in varali ljudstvo, češ da bo pri nas vekomaj kraljevala in zatirala ZVU in njena demokracija, demokracija CP, črne borze, brezposelnosti, pretepanja, streljanja, neredov. Zopet so se ušteli in čas je spet dal prav nam, našemu ljudstvu, ki se je še nadalje borilo z vso vztrajnostjo in silo za priključitev k Jugoslaviji, da zaživi končno zasluženo srečno življenje v bratskem objemu vseh narodov Jugoslavije.
Spet se umikajo ti zločinci pravici in spet skušajo, kot so delali prej, spraviti v nesrečo in v taborišča čim večje število zapeljanih toda v bistvu poštenih in delavnih ljudi. Spet hočejo pripraviti čredo ponižnih hlapcev anglo-ameriških imperialistov, ki naj bi šla služit njihovim interesom kamorkoli v Afriko, v poldivjo Ameriko, v podjarmljeno Italijo. Vendar je vse njihovo zastraho-van je, slepi jen je, zapeljevanje rodilo kaj klaverne rezultate. Množice zasmehujejo te izdajalce. Pravtako se posmehujejo prizadevanju »dobrotljivih« zavezniških guvernerjev, ki »pravočasno« opozarjajo na izselitev in še v zadnjem času, ko v našo srečo zapuščajo to trpinčeno zemljo, skušajo špekulirati in ustvarjati probleme, ki jih pri nas ni.
Lenin in njegovo delo
Vse mestne četrti in vasi Goriške so proslavile 23. obletnico
smrti največjega človeka zgodovine
Ko je 21. januarja 1924 po dolgi in težki bolezni V. I. Lenin zatisnil za vedno svoje trudne oči, ni samo sovjetsko ljudstvo v neizmerni žalosti spoznalo težo in nenadomestljivost izgube, temveč delovno ljudstvo vsega sveta.
Vladimir Iljič Lenin (Uljanov) ustanovitelj boljševizma in prve socialistične države na svetu, se je rodil 1. 1870 v Simbirsku (sedaj Uljansk). Kot 17 leten mladenič se je pridružil revolucionarnemu gibanju, kateremu je ostal zvest do zadnjega diha. Leta 1895 so ga caristične oblasti aretirale, dve leti pozneje pa je že moral romati v daljno Sibirijo. Toda povsod kjer se je nahajal, bodisi v ječi ali pregnanstvu, ni nehal z revolucionarno borbo. Leta 1900
je zapustil Rusijo ter odšel v tujino, kjer je začel izdajati časopis »Iskra«. To Leninovo glasilo je bil plamen, ki je gradil partijo revolucionarnih marksistov ter pri pravljal revolucijo. L. 1905 se je veliki borec vrnil v Rusijo rer vodil revolucionarno gibanje.
Toda razmere niso bile še zrele in prva ruska revolucija L 1905 je bila premagana. Zopet je Lenin zapustil domovino ter se nastanil v inozemstvu, kjer je razvd veliko aktivnost v borbi za partijo ter nadaljeval na izkušnjah vse priprave za revolucijo. Leta 1912 je na Leninov predlog postavila partija boljševikov na celo revolucionarnega gibanja v Rusiji svojega najzvestejšega tovariša in soborca, L V. Sta ina.
Lenin v Petrogradu
Po strmoglavljenju carizma 'c-ta 1917 je Lenin prišel v Petrograd ter započel največje revolucionarno gibanje, kar ga pozna človeška zgodovina. Oktobra istega leta so delavci in kmetje pod vodstvom genialnega L mina in njegovega najpredanejšega prijatelja Stalina izvojevali zrna go nad izkoriščevalci in zatiralci. Oblast so prevzeli sovjeti. Lenin je bil izvoljen za predsednika Sovjeta ljudskih komisarjev.
Z nadčloveško energijo, ki jo čutijo v sebi samo veliki ljudje, ki ljubijo čez vse velike ideje in začrtane cilje, se je Lenin lotil izgradnje države novega tipa, države, kjer je ljudstvo gospodar. Njegova tesna povezanost z ljudstvom, njegova udanost in
ljubezen do ljudskih množic je obrodila bogat sad; delovne množice so mu bile udane ter so mu sledile od zmage do zmage. Takoj prve dni po Oktobrski revoluciji je postavil Lenin geslo obrambe sovjetske domovine. Dejal je, da je osnovna lastnost sovj etskega človeka hrabrost, pogum, preziranje strahu v borbi, pripravnost boriti se skupaj z ljudstvom proti sovražnikom domovine. Jasno in odkrito je izpovedal, da so to slišali in občutili vsi zapadni reakcionarji, da morajo biti narodi svobodni in enakopravni. Proglasil je novo boljševiško politiko prijateljstva in bratstva med narodi bivše carske Rusije.
Najzvestejši sin ruskega naroda
Lenin je izvršil ogromno delo za zmago socializma v sovjetski deželi. V okoliščinah, ki bi vsakega drugega potrle in uničile, je Lenin pokazal pot obnove in socialistične pregraditve narodnega gospodarstva. Z njegovim imenom so povezane najvažnejše pridobitve in zmage sovjetske oblasti in sovjetske znanosti. Nobenega področja vede ni, da ga ne bi bil Lenin, ta veliki učenjak, obogatil z največjimi idejami.
Največji človek sodobnosti, oborožen z vsem bogastvom človeškega znanja in kulture — to je bil Lenin, najzvestejši sin ruskega naroda. Ril je poln čustva narodnega ponosa, ponosa na narod, ki je ustvril mogočno državo, bogato, cvetočo kulturo, napredno znanost in umetnost.
Na Rdečem trgu v Moskvi, v mavzoleju, ki je zgrajen iz rdečega in črnega granita, počiva truplo ustanovitelja in voditelja boljševiške partije, ustano. _elja prve socialistične države na svetu, V. L Lenina. Od blizu in daleč, iz zadnjih koncev velike sovjetske države, pa tudi iz tujine, se vrstijo delegacije ter ogromne množice, da se dnevno klanjajo njegovemu spomina. Tisti dan, junija 1941, ko je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, je mavzolej obiska'> 18 000 ljudi, po večini moških, ki so odhajali na fronto. Prišli sa se poslavljat od Lenina s prisego, da se bodo junaško borili v vrstah Rdeče armade, za obrambo pridobitev tistega junaškega boja, ki sta ga vodila Lenin in Stalin.
Goriško ljudstvo se klanja spominu velikega genija
Milijonske demokratične množice vsega sveta se danes ob spominu na Lenina bolj kot kdajkoli oklepajo Leninovega gesla — pravice do samoodločbe narodov, iz dneva v dan se krepijo in mno--žijo demokratične sile sveta s Sovjetsko zvezo na čelu za resnično ljudsko demokracijo in proti vmešavanju posameznih držav v notranje zadeve drugih.
Tudi naša Primorska ter vse demokratične množice Goriške -Slovenci in Italijani - se ozirajo danes na velikega ustvarjalca, ki je znal vzgajati v ljudeh ljubezen do domovine in utrjevati enotnost med narodi. Po mestnih četrtih Gorice ter po vseh vaseh
so se vršile svečane proslave Leninove smrti. Žal pa je moralo letos goriško ljudstvo počastiti spomin na velikega bojevnika le v skromnem merilu, v tesnih prostorih, ker so anglo-ameriške zasedbene oblasti zasedle Ljudski dom in dvorano ter s tem onemogočile vsako proslavo v večjem obsegu. Na vseh komemo-rativnih proslavah je bila osvetljena podoba in vloga genialnega nadaljevatelja naukov Marksa in Engelsa, ki je v družbi Stalina izvršil veliko socialistično revolucijo in ustvaril za ogromno večino človeštva nove poti do boljšega življenja in lepše bodočnosti. Slava velikemu Leninu!
POLITICm PREGLED
Uradna suečanost za podpis miroonih pogodb z Italijo, madžarsko, Bolgarijo, Romunijo In Finsko bo to. febrnarja o Parizu
Bliža se 10. februar in z njim podpis mirovnih pogodb, ki se tudi nas neposredno tičejo. Zanimivo je tudi, kako je z veljavnostjo mirovnih pogodb. Do sedaj vemo, da je te pogodbe že podpisal ameriški zun. minister Byrnes in po podpisu predstavnikov štirih velesil (v Parizu) bodo pogodbe podpisale male zavezniške države in nazadnje seveda tudi bivše sovražne države. Sedaj pa se vprašamo kdaj bodo prav za prav stopile v veljavo? Pogodbe bodo stopile v veljavo, ko bodo položile ratifikacijske
Gospodom guvernerjem priporočamo, naj si nikar ne pulijo las v skrbi za izseljevanje. Tistih par kriminalcev si bo že poiskalo primerne prostore drugod. Kako sprejemajo vaše proglase ljudske množice pa dokazujejo protesti, stotine novih članskih izkaznic SIAU in neverjetna radost in veselje vsega našega ljudstva, ki so ga tlačile v različnih dobah različne narodnosti ter njego.o nestrpno pričakovanje skorajšnje osvoboditve izpod okupatorjeve pete.
(odobritvene) listine države, ki so podpisale premirje. Tako ho italijanska pogodba stopila v veljavo, ko bodo položile Velika Britanija, ZDA, Sovjetska zveza in Francija odobritvene listine. Na ta način ni potrebno da jo odobrijo (ratificirajo)- bivše sovražne države, kajti pogodba stopi v veljavo brez njihovega pristanka. Z italijansko mirovno pogodbo bi potemtakem bilo takole: stopila bi v veljavo tudi če je Italija ali Jugoslavija ne bi odobrili. Seveda ni v tem primeru mogoče zahtevati, da bi bila pogodba obvezna med tema dvema državama. Če hočemo omeniti še pogodbe z Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo, potem je jasno, da bodo stopile v veljavo, ko bodo položile Združene države Amerike, Velika Britanija in Sovjetska zveza ratifikacijske listine. In za Finsko velja pravilo, da bo po godba polnomočna, ko bosta Ve lika Britanija in Sovjetska zve/a položili ratifikacijski listini.
Toliko o veljavnosti mircvn.h pogodb, ki bodo svečano podpisane v Parizu 10. februarja prihodnjega meseca.
Volitve v Sejm na Poljskem
Odločilna zmaga demokratičnega bloka
Preteklo nedeljo so bile volitve tudi na Poljskem.
Opaziti je bilo, da se reakem-narni zapad živo zanima za usodo Mikolajczykove agrarne stranke, ki je vpregla svoj voz z zapadem.
A po dosedanjih rezultatih ptiča izid volitev v velikih mc-nih Poljske in gosto naseljenih industrijskih središčih o veliki zmagi bloka demokratičnih strank (80°/o mandatov). Ako vzamemo Dolnjo Šlezijo (zapadno področje), potem vidimo, da je tam glasovalo 91%> volilcev za blok demokratičnih strank in komaj 6°/o za Mikolajczykovo politiko.
Ko je v Varšavi prišel volit Stanislav Mikolajczyk, ga je množica ljudstva, sprejela z vzkliki: »Vrni se v London! Proč s Schumacherjevim prijateljem! Izdajalec!« (Schumacher je znani nemški socialist, ki je enako kot
Mikolajczyk vpregel svoj voz na zapad).
Dosedanji rezultati volitev na Poljskem so naslednji:
Povprečna udeležba volivcev ▼ vsej državi je bila 87%>. Od skupnega števila mandatov iz okrožnih list, ki znaša 372 mest, so dobili:
Blok demokratičnih strank in sindikatov 327 mandatov;
Poljska kmečka stranka (Mikolajczyk) 24 mandatov;
Stranka dela 10 mandatov;
Poljska kmečka stranka (No-we Wizwolenie) 7 mandatov;
ostale skupine 4 mandate.
Poljski ministrski predsednik Osubka Morawski je podal izjavo, v kateri je podčrtal pomen velike zmage demokratičneg* bloka, ki je iz delnih rezultatov že jasno razvidna.
Nepričaliouan odstop De Gasperiieoe Diade
Najprej se je izvedelo iz Rima, da je italijanski zunanji minister Nenni odstopil. In takoj po povratku ministrskega predsednika De Gaspcrija iz Združenih držav Amerike je prišla vest, da je v Italiji vladna kriza, ker je De Gasperi predložil začasnemu predsedniku De Nicoli ostavko
svoje vlade.
Italijanska socialistična stranka je izdala poročilo, v katerem obsoja De Gasperijev odstop, ki ni v skladu z običajnim ustavnim in parlamentarnim postopkom, kajti De Gasperi se ni pred svojim odstopom posvetoval z ministrskim svetom in ustavo-
dajno zboTnico in ni prej poročal ministrskemu svetu o izidu svojega potovanja v Združenih državah in o obveznostih, ki jih je v tej zvezi prevzel.
Nekateri stavijo odstop De Gasperija v zvezo z njegovim nedavnim potovanjem v Washington. Kakor znano hočejo Američani popolnoma podrediti Italijo in De Gasperi bi rad zagotovil Amerikancem, da pojde njihov denar za njihovo vplivno področje.
Vprašanje pa je, ali bo mogoče sestaviti vlado brez komunistov. V takem slučaju bi ne bili v vla-
di miti socialisti, kajti pbe stranki sta s sporazumom med seboj povezani.
V zvezi s podpisom mirovne pogodbe pa se širijo glasovi, da namerava De Gasperi zvrniti podpis na druge.
Pietro Nenni (socialist) je kot zadnje dejanje, ko je še vršil posle zunanjega ministra Italije, izročil poslanikom velesil v Rimu noto italijanske vlade, v kateri je rečeno, da želi vlada olajšav z dvostranskimi dogovori, potem ko je vzela na znanje besedilo mirovne pogodbe.
Na pragu ..Prvomalshega tekmouanja"
Vsa Goriška se z navdušenjem pripravlja na trimesečno tekmovanje, ki se bo pričelo 1. februarja. Po vseh okrajih so bile ustanovljene komisije, ki so že pristopile k sestavljanju okrajnega okvirnega načrta. Trimesečno tekmovanje bo v glavnem zajelo gospodarski in kulturni sektor. V novem tekmovanju b io go-riške množice s še večjim po dvigom pokazale, da nočejo zaostati za brati, ki že uživajo svobodo, temveč šli bodo p m >vno na prostovoljno delo, da izpričajo pred vsem svetom svojo ude-nost in ljubezen do skupne domovine.
Okraji, zastopani po svojih ljudskih organizacijah so z eli-kim razumevanjem in navdušenjem sprejeli sklep okrožnega odbora SIAU o napovedi tekmovanja ter so si že na pripravljalnih sestankih zasnovali koristne ter stvarne sklepe, ki čakajo samo na izvršitev.
Naša goriška dežela ni mogla do sedaj razviti svojega gospodarsko - kulturnega po.et i v tisti meri, kakor bi si to želela, zato pa hoče z novim trimesečnim tekmovanjem vse to nadomestiti ter tako enakovredna pristopiti v skupno družino FLRJ.
Dol s krinko! Protest Kanalcev
Načrtno zavajanje anglo - ameriških oblasti v Soški dolini, ki že delj časa širijo preplah med našimi množicami, je zbudilo med vsemi ljudskimi množicami val ogorčenja. Nosilci zaupne uprave so skupno s svojimi podrejenimi organi poostrili sovražno protiljudsko propagando, s katero bi hoteli popolnoma zbegati mirno prebivalstvo in ga pripraviti, da bi zapustilo rodno zemljo.
Izmed neštetih resolucij, ki jih imamo pred seboj, objavljamo ono iz Kanala, ko je 129 samih tržanov povzdignilo svoj glas proti tej nezaslišani propagandi.
Gospodu guvernerju
v Kanalu
Spodaj podpisani vaščani iz Kanala najodločneje protestiramo proti Vašemu izzivalnemu razglasu z dne 17. I. 1947.
Zgražamo se nad Vašim zadržanjem, ko skušate spravljati ljudi v napetost in ustvarjate umetno alarmiranje.
Vemo, da težko zapuščate našo lepo Primorsko, toda vedeti morate da ti kraji niso vaši, niti za vas in za vašo demokracijo. Ti kraji in naša vas so se že neštetokrat izrekli za priključitev k Jugoslaviji, za maršala Tita ter
IZ JUGOSLAVIJE
Obnavlja st na vseh koncih in krajih
V	Ajdovščini je bil podpisan 16. t. m. dogovor o zgraditvi 20 stanovanjskih zgradb za rudarje in 30 zgradb za potrebe Mestnega narodno osvobodilnega odbora Idrije in zasebnikov.
Hudournik Lijak v vipavskem okraju, ki je delal prebivalstvu skozi dolga leta škodo, bodo regulirali. Načrt določa 7 km iegu-lacije. Delo bo v glavnem prevzela mladina. Računajo, da bo delo končano oktobra 1947.
Krajevni odbor Ljudske mladine v Foči je ustanovil mladinsko četo, ki se bo udeležila gradnje proge Samac - Sarajevo.
V	Beogradu bodo v letošnjem letu zgradili 1500 stanovanj. S tem bodo pričeli reševati eno izmed najvažnejših vprašanj glavnega mesta — vprašanje stanovanjskih prostorov.
že težko čakamo dneva odrešenja. Dovolj smo pretrpeli pod raznimi okupatorji, zato obsojamo vsak poizkus zavajanja poštenega ljudstva ter obsojamo obenem Vašo podporo, ki jo nudite tistim kriminalnim elementom, ki se lahko bojijo nove Jugoslavije in ljudstva, pred katerim bi morali po sklepih moskovske konference odgovarjati za svoje zločine.
Zakaj ne govorite o taboriščih, kamor hočete tirati naše ljudstvo? Zakaj ne govorite o stanju, ki vlada v ograjenih taboriščih za izseljence in begunce v Italiji? Znano nam je, da je za najodgovornejše kriminalce poskrbljeno, toda zavajati pošteno ljudstvo ter ga tirati v pogin je zločinsko dejanje.
Na Vašo žalost so vsi upi in špekulacije zaman. Mi ostanemo na naših tleh v srečnem pričakovanju skorajšnje priključitve. Vam pa želimo srečno pot v Vaše rodne kraje. Naš klic pa je in
ostane:
!
Hočemo Jugoslavijo!
Naj živi Titova Jugoslavija!
Naj živi maršal Tifo!
Smrt fašizmu — svobodo narodu!	•
(Sledijo podpisi.)
Za obnovo cest v karlovškem okrožju so preteklo leto porabili okrog 15 milijonov din.
V nedeljo je bil izročen prometu 250 m dolg in 32 m visok železniški viadukt pri vasi Oto-vec na belokranjski progi. Za obnovitev mosta je bilo potrošenih 545 vagonov različnega ma-terjala. Pri izgradnji mosta so bile "častno zastopane tudi mladinske čete.
Delavstvo splošne stavbene družbe v Mariboru je prejelo častno diplomo kot znak priznanja za veliko in pomembno delo v letu obnove 1946. Med izvršenimi deli naj omenimo most čez Drino v Zvorniku, most pri Metliki ter železniški most v Pančevu.
CITAJTE IN SIRITE „SOŠKI TEDNIK"
Iz bratske Češkoslovaške
Novi češhoEioviški zemljepisni atlas
Državno založniško podjetje v Pragi bo v najkrajšem času izdalo nov zemljepisni atlas sveta, na katerem je pod vodstvom vseučiliškega profesorja Dr. Jo-sefa Doberskega - Pehla delalo 26 strokovnjakov 10 let. Tehnična dela je izvedel češkoslovaški deodetski institut. Novi atlas bo dostojno predstavil inozemstvu češkoslovaško znanost in grafično tehniko.
Češkoslovaški umetnik! o svojem potovanju po Sovjetski zvezi
Češkoslovaški umetniki Josef Palniček, Alexander Plocek, Miloš Sadlo in Alfred Holeček, ki so v teku šestih tednov absolvi-rali v različnih mestih Sovjetske zveze 30 koncertov, so na konferenci s praškimi novinarji govorili o svojih vtisih iz Sovjetske zveze. Češkoslovaški umetniki so predvsem poudarili dejstvo, da je češka in slovaška glasbena umetnost v Sovjetski zvezi zelo cenjena in z navdušenjem sprejemana. Sovjetska vlada Izredno podpira kulturo in umetnost med svojimi narodi. Češkoslovaški umetniki so se na svoji turneji po Sovjetski zvezi srečali z največjimi sovjetskimi umetniki Šoštakovičem, Mravinskem, Ojstrahom, Prokofjevem in so soglasno ugotovili, da je njihova tvorba in umetniško delovanje izredno popularno v najširših slojih ljudstva in da sovjetska vlada ha vse načine pomaga svojim umetnikom. Sergej Prokofjev je zaupal slavnemu češkemu violinistu Alexandru Plocku izvedbo svoje prve violinske sonate v Pragi. Na Češkoslovaško bo prišlo v dosledni dobi večje število sovjetskih umetnikov, ki bodo v različnih češkoslovaških mestih priredili svoje koncerte. Z novejših čeških skladateljev ima v Sovjetski zvezi največji uspeh Leon Janaček. Češkoslovaški umetniki so z velikim navdušenjem govorili o sovjetskem kulturnem življenju, ki se po vojni izredno hitro razvija, kakor rud' o velikem graditelskem poletu sovjetskih narodov. To se je zlasti videlo v mestu Leningradu, ki je danes zopet središč? kulturnega življenja in takorekoč povsem obnovljen kljub temu, da je v vojni nečloveško trpel
Nar tfanjc dsnarniii vlog na ČišhoslOiiaštEm
Na dan 31. oktobra 1946 je bilo v vseh denarnih zavodih, bankah in hranilnicah vloženo v čeških deželah v hranilnih knjižicah 9,979.UtXJ.0U0 Kčs v novem denarju, na tekočih računih pa
22.250.000.	U0U Kčs, skupno 32 milijard in 229 milijonov Kčs. V istem času je pa bilo na Slovaškem vloženo novega denarja v hranilnih knjižicah za 1 milijardo
740.000.	000 Kčs in na tekočih računih 5,744.000.000 Kčs, skupno 7 milijard in 490 milijonov Kčs.
Proizvodnja šivalnih strojev na ČEšHosiovašiLin
Med naj večjimi proizvajalci šivalnih strojev na Češkoslovaškem je narodno podjetje »Zbro-jovka« v Brnu, ki izdeluje svoje odlične šivalne stroje v podru-žni tovarni v mestu Vsetinu na Moravskem. V letu 1947 bo »Zbrojovka« vrgla na trg 14.000 šivalnih strojev. Poleg tega pa izdeluje tovarne rezervne dele šivalnih strojev tujega izvora in pripravlja proizvodnjo šivalnih strojev za krojače, krznarje in čevljarje.
ČcšhDslovašlia zalaga s koranom vjs muslimanski svet
Steinbrennerjeva tiskarna v mestu Vimperku na južnem Češkem je vsemu svetu znana v proizvodnji molitvenikov, ki jih je tiskala v 24 različnih jezikih in razpošiljevala po vsem svetu. V teh dneh je tiskarna razširila svojo proizvodnjo s tiskom miniaturnega korana v velikosti 3,5X5 cm. Ta miniaturna knjižica obsega ves Koran, ki je tiskan z drobnim tipom na fotohemigra-fičen način na tenkem papirju. Muslimani imajo običaj, da nosijo miniaturni koran na svilenem traku okrog vratu in ga čita-jo s pomočjo povečevalnega stekla, ki ga tudi nosijo istočasno s seboj. Za miniaturne korane češkoslovaške proizvodnje vlada v vsem muslimanskem svetu zelo veliko zanimanje in tiskarna je dobila že velika naročila iz severne Afrike, Egipta, Bosne in Hercegovine, držav Levante, Tripolisa, Albanije, Tunisa, Indije in Sudana.
stale pravo orodje fjJšjJstičtič Stranke, ki si je začela preko Delavskih zadružnih poslovalnic utirati pot na podeželje in naše kraje. Fašizem je napravil iz Delavskih zadrug ekspanziomstieno orodje za našo pokrajino kot je napravil iz takozvane »Cooperativa Gamica« šovinistično orodje za ekspanzijo proti Trbižu m iz »Sindacato agricolo« sredstvo fašistično prodiranje proti Bren-nerju.
Ko je delegat govoril o organizacijskem stanju je dejal, da štejejo danes Delavske zadruge nad 55.01)0 članov v sami Julijski krajini in da je sedaj njih naloga izvoliti 200 delegatov za glavno skupščino v Trstu. V Gorici je 1379 članov, ki so izvolili 5 delegatov. Volitve za glavno skupščino se vršijo na podlagi zadnjih demokratičnih pravil iz leta 1922. ZVU ni dopustila, da bi se sestavil nov naprednejši statut, ki bi upošteval tudi nove razmere in nastali položaj, zato smo morali vzeti stari statut, ki pa še ne odgovarja popolnosti zaradi nastalih sprememb. Omembe vredno pa je dejstvo, da se je skoraj polovica članstva vpisala zadnje mesece in to preko sindikalnih organizacij, predvsem Enotnih sindikatov, kar dokazuje, da ljudstvo hoče aktivno sodelovati v zadružništvu in postaviti zadružništvo na zdrave, demokratične temelje.
Na nedeljski skupščini so v Gorici izvolili sledeče delegate: Jordana Gorjana, prof. Emila Muliča, Alessandra Malfattila, Mirka Pavlina, Viktorja Ježa. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Miliavec Marino, Ljubičič Celestin, Podberšič Franc, Poberaj Jožef, Bressan Ermenegildo, Gravnar Franc: za namestnike Gurtner Ermanno, Gravner Filip, Bradaschia Alessandro, Mi-kluš Bruno, Čotar Ludvik in Battig Luigi.
Prva povojna skupščina starih in novih članov Delavskih zadrug je velik korak naprej v izgradnji novega zadružnega življenja. Videli smo, da izvoljeni ljudje res predstavljajo zaupanje članstva, kar je porok boljšega poslovanja ir demokratičnega razvoja.
Prosvetna konferenca
v Brdih
Dne 12. t m. so se sestal: v sončnih Brdih zastopniki vseh briških prosvetnih društev. Na konferenci so bile prikazane vse težkoče, s katerimi so se morali boriti posamezna društva. Tudi kljub vsem oviram in ne lostat kom je bilo prosvetno delo precej razgibano. Iz poročil smo povzeli, da je v Brdih 14 prosvetnih društev s skupno 10 mešanimi zbori, 3 moškimi in emm žen skim. Nič čudnega, če Segavi, a čvrsti Bric ob vseh prilikah tako ljubi lepo pesem. Brda posedujejo 9 društvenih knjižnic z 832 knjigami. Prirejenih je bilo 28 društvenih prireditev, 6 okrajnih in 35 proslav.
V pričakovanju skorajšnje priključitve k Jugoslaviji je zavzelo tudi prosvetno delo živahen podvig, tako da bo tudi v tem oziru olajšano in izenačeno kultur-noprosvetno udejstvovanje z brati cone B in Slovenije.
Razmah društvenega delovanja bi bil še vidnejši, če bi Brici razpolagali s primernimi prostori. Sklenilo se je, da se bo v doglednem času postavilo večji oder, ki bo lahko služil vsem briškim društvom. Ta iniciativa je vse hvale vredna in bilo bi prav in koristno, če bi jo upoštevali tudi drugi okraji na Goriškem. (
Čeravno je ZVU in civilna policija ob vseh mogočih prilikah ovirala društveno delovanje, vendar so uspehi dobri. Nadejamo se, da bomo v svobodni domovini še mnogo lepše napredovali.
Občni zbor ..Delavskih zadrug" v Borici
V nedeljo, 19. t. m. je zasedala v kinodvorani »Moderno« skupščina članov Delavskih zadrug, katere namen je bil izvolitev delegatov za glavno skupščino v Trstu. Izvoljen bo namreč v najkrajšem času nov upravni odbor Delavskih zadrug na res demokratični podlagi.
Zasedanje je otvoril delegat iz Trsta, dr. Timeus, ki je v imenu Uprave in Ravnateljstva Delavskih zadrug pozdravil številne udeležence. V kratkih besedah je orisal pomen skupščine, ki ima nalogo izvoliti 5 delegatov za glavno skupščino in nadzorniški odbor. Za poslovnega predsednika zasedanja je bil izvoljen prof. Mulič, za overovatelja pa Milena Mozetičeva in Franc Križman. Nakar jt delegat iz Trsta tov. Ferjančič orisal zgodovino Delavskih zadrug in važnost tega občnega zbora, ki se šele po četrtstoletju zopet vrši na demokratičen način, Med drugim je dejal, da je končno prišla ura, ko lahko spregovorijo redni člani in izrečejo svojo voljo, kdo naj upravlja to veliko podjetje, ki je izraz požrtvovalne volje in gospodarskega smisla našega ljudstva. Govoril je o bogastvu, ki ga to podjetja predstavlja, in dejal, da ima 126 poslovalnic širom naše dežele. Bilo pa jih je več, ki so bile uničene radi voj-
nih dogodkov. V Komnu pa so poslovalnico požgali fašisti. Tudi glavno skladišče Delavskih zadrug v Trstu je bilo bombardira no, da je bila škoda ocenjena v letu 1945 na 38 milijonov lir. Nekatere poslovalnice so bile tudi poškodovane tako, da znaša škoda čez 10 milijonov lir. Nacifasi-stična okupac.ja pa je popolnoma izčrpala podjetja tako v bU-gu kakor tud' finančno. Brza operacija .'ugoslovanske armadi pri Trstu, Ki je odločila na kra-ški planoti bitko za Trst, je Fila sreča za DTavske zadruge, ker jim je bilo omogočeno nadalje poslovati in zalagati ljudstvo s potrebno brano, kajti Delav-.k? zadruge so prehranjevale v Trstu 20n/o prebivalstva.
Ko je govoril o preteklosti teli zadrug je omenil, de jih je ustanovil tržaški prolehriat 190.) e ta »Sedaj pa prist: parno k obe -vi in delu, da bomo končno z red nim in demokratično izvoljen m upravnim odborom« — je dejal delegat Ferjančič — »služili resničnim namenom, za katere so bile Delavske zadruge ustanovljene«.
Že leta 1925 je fašizem umč'! resnično zadružnost in prizadejal zadružnemu življenju najbuj-še udarce. Istega leta 1. januarja so bili imenovani posebni komisarji in Delavske zadruge so po-

GLAS IZ MESTA IN Z DEŽELE
Gorica
Zborovanje goriških ženk
Sestanek goriških žena, ki se je vršil v nedeljo popoldne pri »Zvezdi«, je privabil lepo število tovarišic obeh narodnosti, ki so z zanimanjem sledile poročilom raznih referentk. Prijetno je iz-nenadil zborovalke obisk predsednika PNOO-ja, tov. Franceta Bevka, ki je prisostvoval sestanku. Tovariš Bevk je podal gori-škim ženam lep nagovor, izrazil je priznanje njih delavnosti in požrtvovalnosti v preteklem letu, ki je stavilo slehernega izmed nas pred težke naloge. Kakor so goriško ljudstvo in v prvi vrsti goriške žene strnjeno nastopile za pravice mesta ter za pošteno ureditev narodnostnih mej, kar je upravičeno imelo svoj odmev v mednarodnem svetu, tako naj naše žene še v nadalje branijo svoje pravice. Uverjene naj bodo da nova Jugoslavija ne bo nikoli storila koraka ki bi bil nasproten z željami in težnjami goriških svobodoljubnih množic.
Članica mestne SIAU je podala jasno sliko o stanju v deželi, ki je nastalo pod ZVU in ki nasprotuje najelementarnejšim demokratičnim načelom. Zastopnica italijanskih žen je prikazala v svojem organizacijskem poročilu izvršeno delo ter pomanjkljivosti, ki jih je treba odstraniti.
V	diskusiji, ki je bila živahna in zanimiva, so se zborovalke dotaknile sindikalnega uprašanja, kakor tudi vseh dnevnih perečih zadev, kot so draginja, voda in razsvetljava. V zvezi s slednjim so sklenile poslati na ZVU protestno pismo. V nadaljnem se je obravnaval še zakon o podržav-Ijenju privatnih podjetij in poglobitev v študij nove ustave LRS.
Zastopnica ASIZZ iz Trsta je pozdravila vrle Goričanke v imenu svojega mesta ter jim začrtala naloge, ki jih imajo izvesti na socialnem, vzgoinem in kulturnem polju v bližnji bodočnosti.
V	prisrčnem vzdušju in razpoloženju se je zaključil dobro uspeli sestanek goriških žena.
Zahvala vzgledni vasi
Okrožni odbor E. S. za Goriško se zahvaljuje krajevni podružnici E. S. iz Bukovice, ki je darovala 14.000 kg drvi. Dejanje prebivalstva Bukovice naj bo vsem ostalim vasem zgled velike požrtvovalnosti.
Podgora
Smrtna kosa
V	petek 10. t. m. smo spremili k večnemu počitku Jožefa Hvalo znanega krojaškega mojstra v
naši vasi ter očeta zavednih sinov, ki so vsi sodelovali v Oc m pri part zanih. Pokojnik je >če predsednika KNOO in predsednika goriške zadruge. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, ki je pokojnika visoko cenila in ga bo ohranila v hvaležnem spominu, Domači pevci so zapeli pred hišo, v cerkvi in na pokopališču ganljive žalostinke.
Užaloščeni družini, posebno tov. Emilu, izrekamo naše iskreno sožalje.
Sovodnje
Finžgarjev „Divji lovec" na društvenem odru
Popotnik, ki ga je zanesla pot v lepo sovodenjsko vas, se je kar začudil, ko je videl, da ;o se pridni domači diletantje v tako kratkem času naučili svoje nelahke vloge in jo tudi dobro izvedli. Poglavje zase so krasne kulise, delo domačih umetnikov samoukov. Mladi igralci in igralke so se vživeli v igro ter so v prekrasni gorski sceneriji ob prepevanju domačih narodnih pesmi nazorno prikazali tipično življenje naše vasi, kakor ga je nakazal pisatelj.
Ugajala sta Gašper in Zavrtanik, kakor tudi kovač z njegovo ženo. Majda, Janez ter Tonček, kakor vsi ostali so pripomogli k uspehu te ljudske igre, katero so ponovili.
Vsa čast tov. Oskarju Vižintinu, ki se ni strašil truda, kakor tudi visokošolcu Ladotu Pahorju, ki je uporabil božične počitnice v to, da je v tako kratkem času pripravil igralce, da so v polni meri zadovoljili še tako kritično oko.
Neblo-Hruševlje
Skrbne in zavedne žene naših vasi
Na skrajni točki zapadnih Brd ležita naši vàsici. Tega položaja se naše žene zavedajo in radi tega so se vedno živahno udejstvovale v nabiralnih akcijah, kakor tudi na kulturnem polju. Kakor v času partizanskih borb, tako se tudi danes naše žene ob vseh prilikah izkazujejo s svojo dobrosrčnostjo in ljubeznijo do naše stvari. Za Novo leto so nabrale 2 1 žganja, 8 kg piškotov, orehe ter večjo množino jajc, ki so jih odposlale vodstvu partizanske bolnice v Gorico.
Pred nekaj dnevi so videle na zemljevidu nesrečno in krivično francosko črto, ki bi jih ločila od skupne domovine. Seveda se s tem ne strinjajo in se ne bodo nikoli sprijaznile s to krivico, marveč se bodo še nadalje bori-
le, da se bo njih želja izpolnila in da bodo priključene k Titovi Ju-goslavij i.
Saksid
Nočemo zaostati!
Vse vasi v mirenskem okraju so pridno na delu, da bodo v bližnjem napovedanem trimesečnem tekmovanju na polju kulture in prosvete dosegli vedno večje uspehe. Tudi naša vas, ki je najmanjša v okraju, se je v tem oziru precej razgibala. Pod okriljem zaloškega prosvetnega društva smo uprizorili Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Ustanovili smo pripravljalni odbor, ki bo skrbel, da bomo v najkrajšem času dobili lastno prosvetno društvo. Prijavilo se je že 40 članov in zbrali smo tudi nekaj denarja v ta namen.
Gorjansko
Kulturno udejstvovanje
Preteklo nedeljo nas je domače prosvetno društvo »Ljudski oder« presenetilo z dvodejanko »Županova Micka«, ki je prav lepo izpadla. Vloge so bile dobro zasedene. Zraven igre so bile podane še razne deklamacije in pevske točke, ki so žele glasno odobravanje od strani številnega občinstva. Med odmori in po prireditvi se je izkazal orkester iz Sv. Križa, ki je izpopolnil posrečen program prireditve.
Deskle
Prireditev
Preteklo nedeljo so nas naše žene presenetile s prisrčno podano veselico, ki je kljub slabemu vremenu privabila mnogo gostov tudi iz okoliških vasi. Ugajala je igrica »Čašica kave« ter nastop malih sirot. Ženski in mešani zbor sta lepo zapela več pesmi, od katerih sta morala nekatere ponoviti.
Anhovo
Nastop delavcev na odru
Delavstvo naše tovarne cementa se vsestransko udejstvuje. V zadnjem času so zbrali med seboj 5000 lir, ki so jih namenili v prid šolskim knjižnicam. Pred kratkim pa so nas razvesilili z dobro uspelo prireditvijo. Igralci so se potrudili, da so naravno podali svoje vloge ter želi zasluženo odobravanje. Tudi nastop moškega pevskega zbora je bil na dovršeni višini.
S to prireditvijo so anhovski delavci pokazali, da znajo enako dobro opraviti težko delo pri strojih in pečeh kakor tudi na odrskih deskah.
Sosednja dtu.štva, ki bi lahko kaj več nudila, naj si vzamejo za zgled napredne tovariše iz tovarne.
Tolmin
Fizkuiturno udejstvovanje
Na dan sv Treh kraljev se je vršil v našem trgu šahovski turnir. Gostovala je skupina iz Ajdovščine in Vipave. Igralo se je na trinajstih šahovnicah.. Dvo boj je bil silno zanimiv. Končni rezultat je bil neodločen. (6V2 : 6V2).
Istega dne se je odigral tudi namizni teniški turnir, katerega se je udeležila FD iz Ajdovščine.
Tekme je bila živahna in pre cej razgibana. Končno so To' minci odnesli zmago s 7 : 4.
12. t. m. se je odigrala prijateljska nogometna tekma med moštvom garnizije J.A. v Tolminu in F.D. Tolmin. Zmago so odnesli naši borci s 3 goli proti 1. Poraz domačega moštva je b:l več ali manj predviden. Vzrok poraza je iskati v nezadostni 'z-vežbanosti, ki izvira v glavnem iz tega, da manjka domačim fiz-kulturnikom primerno igrUče Upamo, da bodo tolminski n )g 1-metaši beh žili boljše uspehe, ko se bodo ti nedostatki odstranili.
Borjana
Vedno enaki
Pred nekaj dnevi so se ustavili v vaški gostilni en častnik in trije vojaki J.A. Mimo je privozil ameriški jeep, v katerem je sedelo pet vojakov, ki so bili že več kot »v rožcah«. Z naperjenimi puškami so stopili v go Mino ir. legitimirali naše borce. Ker so imeli naši tovariši vse papirje v redu, so odšli odkoder so priš!
18. t. m. so prišli v vas štirje civilni policisti, skupno z ameriškim vojakom. Napravili ‘■o preiskavo pri Barbari Spoladi m odnesli vse, kar je izgledalo, da je ameriškega izvoza, čeravno se je gotove stvari dobilo tudi pri aprovizaciji.
Srpenica
Kulturna prireditev
Na pobudo prosvetnega društva »Stol« smo imeli preteklo nedeljo v naši vasi prireditev. Čeravno so nekateri igralci prvič nastopili, so vendar dobro izvedli svoje vloge. Na sporedu je bila Lipahova veseloigra »Glavni dobitek«. Pevski zbor je ob otvoritvi zapel Volaričevo »Slovan na dan«.
Ladra
Mladinski dom
Minulo nedeljo je mladina naše vasi otvorila svoj dom. Zapeli so več pesmi, nakar je vaška tajnica spregovorila vsem navzočim. Po otvoritvi so vsi navzoči študirali Ustavo LR Slovenije.
Sužid
Pionirska prireditev
Naši najmlajši so nas presenetili z lepo kulturno prireditvijo. Predvajali so enodejanko »Sneguljčica« ter podali zborno recitacijo »Samo milijon nas je«. Za smeh in dobro voljo je poskrbela skupina prosvetnega društva »Matajur« z burko »Postopač«.
Pomoč najp trebnejšim
Vaščani in v prvi vrsti naše žene so z velikim razumevanjem priskočile na pomoč našim ustanovam ter so ob raznih prilikah nabrale lepe zneske. Čisti dobiček tombole je znašal 3250 lir, s katerim so bili obdarovani siromašni otroci. Silvestrovo je izkazalo 4500 lir dobička, od katerega so nakazali Dijaški matici 1000 lir in 1000 lir političnim preganjancem v goriških zaporih. Nabavili smo si tudi vaško zastavo, ki nas je stala 1825 lir. V Novo leto smo stopili s polnim upanjem, da se naše želje izpolnijo, da ni več daleč dan, ki nam bo prinesel priključitev k FLRJ.
DOBRA SRCA
Tov. Stane in Meri Černigoj iz Gorice sta darovala namesto cvetja na grob pokojnega strica Jožefa Hvale 1000 lir za socialno skrbstvo.
Corei! Rejci domačih živali!
Predno prodate surove kože, pridite k nam
v GORICO
Obrtno strojenje kož
Piazza N. Tommaseo, 7 (Piacuta)
Prepričali se boste, da plačujemo najvišje cene za kože.
Strojenje kož, krzna ter vsa druga dela spadajoča v to stroko.
MAGAJNA BOGOMIR
REGINA COEGt
Zaprosil sem Zoro, naj mi pove, kako je bilo takrat, ko so jo zaprti skoraj za leto dni v Regina Coeli. Zora pa je molčala, po pogled ji je zbežal nekam daleč, za hip se je prikazal v njenih zenicah ogenj, ki sem ga opazil malokdaj.
Vzpela sem se k lini in gledam na Janikul. Jesen umira. Pomlad je umrla to leto. To leto? Strahotno dolge so ure. Teko polagoma — te ure. Vsaka je kot blazna večnost. Umrlo je poletje. Kedaj? Sedaj umira jesen. Več kot eno življenje je dolgo to pro-kleto leto. Kot eno življenje? Kot eno dolgo neskončno umiranje. Stara sem sedemnajst let. V tej dobi so deklice polne soln-ca in ljubezni. Jaz pa živim blazno življenje, stisnjeno v mrzli objem umiranja, smrti.
Tako umira polagoma jesen. Tudi zunaj. Gledam na Janikul. Z dreves padajo listi — kadarkoli se vzpnem k lini — padam listi _ rumeni — mrtvi. Padajo neslišno in žalostno. Garihalci-jev spomenik jc pokrit z .•umeiv-
mi listi. Nekam v daljne dni se je izgubila mladost, koprnenie, smeh. Starka sem stara sedemnajst let. Zame ni ljuberni in ko-prnenja.
V sivem steklu okna vidim svoj obraz. Jok je zarisal črne lise pod očmi. Tema je napodila rdečico z lic, ki so čudno bela kot barva voska, kot barva mrliča. Blaznost sije v zenicah in se bojim gledati vanje, v teh zenicah, ki so živo gorele izza sinjega okvirčka nekoč.
Sestra Nina mi je prepovedala vzpenjati se k lini. Grozila mi je zopet s celico za pocestnice. Bojim se te služabnice nasilja. Grdi me z besedami, ki jih nisem slišala nikdar poprej. Kako je mogla govoriti tiste besede, ona,, ki bi morala biti služabnica Bo-
ga. Moje ustnice so se komaj dotaknile ljubezni.
Ljubezen pa je bila lepa in posvečena v borbi za naše ljudstvo. O ljubil me je bolj kot ljubijo naj večji ljudje, a je žrtvoval ta žar mladosti delu, ki ga je objelo vsega. Le včasih sredi poti mu je zagorelo v očeh in stisnil je svoje ustnice k mojim. Ko so vdrli v tiskarno, se ni zbal. Branil me je s svojim telesom, dokler ga piso pobili do nezavesti. Potem, ko so ga odpeljali, se je le nasmehnil. V tistem nasmehu sem prebrala tisoč besed. Bil je zadnji nasmeh, ki sem ga poprej malokrat videla na tistih ustnicah, ki so tolikokrat trepetale v srdu. Matej se ni bal niti takrat, ko se je plazil tja, kjer je bila vsaka njegova minuta posvečena smrti. Ne boji se niti sedaj, če je živ, ko bo obsojen na smrt, na to prokleto, ki bo za vselej povezala njegove roke.
Tudi on je v enem izmed teh strahotnih prostorov. Tu je on, tu je on, prav nekje blizu med temi stenami. Slišim njegove korake, njegove misli, njegov glas.
Vsako noč prihaja k meni. Iz teme se svetlika tisti okrvavljeni obraz, ki sem ga gledala posled-njikrat, ali pa je obraz bled kot mrličev. Ranjene ustnice šepetajo: »Zopet so me tepli, sestra. Nisem jim izdal besedice. Ne bodo priklicali z nasiljem ime naših z mojih ustnic. V meni je malo še krvi, a upanje je nezma-gljivo. Ne bodo odtrgali z zemlje onih, ki so se zagrizli v bregove morja. Ne boj se jih, sestra, In če nama izpijejo kri — vampirji nasilja, duše nama ne bodo izpili«.
Ha, Nina, kako si mogla umeti ti Vse to. Niti sanja se ti ne o našem ljudstvu, ki ga tisočkrat bolj ljubim kot ti svojega. Ukazano ti je, da me spraviš v blazno pripravljenost, v kateri bi priznala vse. Imenuješ me izdajalko in pocestnico. Budiš me devetkrat v noči. Kot strah prihajaš v mojo celico. Rogaš se s spačenim licem nad mojimi očmi. Ha, Nina, in če prideš tisočkrat kot strah, vedi, da tudi v blaznosti ne bom izpovedala. Niti blaznost ne bo ubila vere v meni. Še v
ji
blaznosti ne bom pozabila bregov in morja in ti bom kričala v obraz ime nezmagljivega Mateja.
Pred celico stopajo pazniku Vrste se drug za drugim. Ne smejo v celice, a njihove duše kriče v pohoti. Strme skozi odprtino v vratih. Gledam v te pro-klete oči. Vsak korak, vsak gib roke, vsak dvig prsi so izmerile te preklete oči. Telo mi trepeta v jezi. Kričala bi v odprtino — kričala. Molčim. Prestavili bi me potem v ono celico pocestnic, kjer sem bila prvi dan. Postavili so me sedemnajstletno med ostarele izmozgane izgubljenke ceste. Zavrisnile so, ko so me pripeljali med nje. Vsa kopica se je zagnala proti meni.
Od trpljenja in strasti izž’vete misli so hotele imeti mene, ki nisem nikdar vedela o strahotah tistih duš. Jokala sem in s klici sem prosila, naj me puste. Razbesnele so golčale k meni. Bila sem s pestmi v razjedene obraze, v zabuhla lica, v strahotne oči. Odrivala sem roke, ki so grabile po meni, dokler ni prišla se-
--------------- ------------^
Cene Vipotnik :
Prva pesem Šimna Sirotnika
Spoznaj me, brat! Jaz sem. Sirotnik.
V laseh spi sapa pohorskih gozdov, noge so utrudili kamni Krasa, prebredel sem, še bredem vse do pasa trpljenje osivelo — tisoč let!
Čez Triglav, preko Sotle sem razpet, doma sem, a le iščem pot domov.
Skozmč poglej in se načudi: ogromna kaplja, skrepeneli slap krvi in solz in slutenj vseh vekov, v težaške prsi mi visi — srce. in kot sinice po zorani grudi nemirno hrepenje čezenj gre.
Brat, me poznaš? Jaz sem. Sirotnik!
Ded vsemu, kar je temnega bilo, otrok vsega, kar svetlega prepno čez zemljo našo veličastni časi.
----------- —- -----------------
FiZKULTURA
Teh čez drn in strn za prgenstuo goričkega okrožja
Koordinacijski odbor ZDTV za goriško okrožje priredi v nedeljo, 26. t. m. popoldne v Štan-drežu pri Gorici tek čez drn in strn za prvenstvo goriškega okrožja.
Tekmovalo se bo na sledečih progah:
Mladinci od 15 do	17 let
progi 1000 m. Mladinci od 17 let	dalje
progi 2500 m. Mladinke od 15 do	18 let
progi 80Ó m. Mladinke od 18 let	dalje
progi 800 m.
Zbirališče tekmovalcev je v Štandrežu, v dvorani Briško, ob 1. uri popoldne.
Prijave se sprejemajo do sobote 25. t. m. pri Koordinacijskem odboru ZDTV za Goriško.
* • •
Prva številka letošnjega »Vestnika« ima zanimivo telesnovzgoj-no prilogo.
Sezite po njem!
Prijateljski šahovski match
v Gorici
V nedeljo, 19. januarja se je vršil v Gorici prijateljski šahovski match dveh goriških klubov, ki sta se sestala na pobudo šahovskega odseka pri ' okrožnem odboru SPZ za Goriško.
Preizkušali sta se na šestih deskah dve najmočnejši skupini na Goriškem in sicer šesterica šahovskega kluba iz Gorice z ono mladoustanovljenega šahovskega odseka v Renčah.
Turnir je bil zelo zanimiv ter je pokazal par dobrih igralcev. Šahovski odsek iz Renč se je ustanovil šele pred kratkim časom, v času dvomesečnega tekmovanja, je pa v tem kratkem času napravil lep korak v razvoju.
Končni rezultat je bil 4V2 : 1 V2 za Gorico. Posamezne igre so se vršila po redu kot sledi:
Renče	Gorica
Vičič	'h :	‘/2	Zadnek
Mozetič	0	: 1	Uršič
Žnidarčič	0 :	: 1	Valtrič
Žigon R.	0 :	1	Vogrič
Žigon F.	1 :	0	Pavšič
Mozetič A	0 :	: 1	Bavdaž ml.
stra Nina in me odpeljala v to celico.
Dvignila sem se zopet k lini. Roke so odrevenele od truda in komaj še visi telo na železni mreži, toda oči se ne utrudijo. Cez in čez so zunaj pokrita tla z rumeno odejo. Mislim v drage pokrajine. V njih je zima sedaj. Vetrovi potujejo preko brd, preko čeri in golega brinja. Mati sedi na ognjišču. Na njenem obrazu ni več toplega nasmeha. Listnice stiska krčevito, da bi bol duše ne zakričala glasno. V večerih prihajajo k njej. Ni več pesmi tam, kot je bila nekoč. In če bi peli, bi bila pesem težka in nevesela. Ko je ugrabljena svo bodna beseda, ne more biti pe sem več vesela. Nasilje je stisnilo duše tisočerim dragim v u. mo. Ukradli so besedo in smeh. Človeka hočejo izpremeniti v žival in ga vladati potem po svoji volji. Matej je umel in razmotrd besedo stotisočkrat. Pomagala sem mu noč in dan. Sedaj pa ga ni, ki bi jim delil besedo v upanju in svobodi. V brezdelje sem obsojena. Roke so mi obdali z
Goriška slikarja razstavljata
v Trstu
Preteklo soboto je bila otvor-jcna v Trstu razstava umetniških del goriških slikarjev tov. Sakside Rudolfa in Kocjančiča Rome1 ja. Dela so razstavljena v galeriji della Strega v ulici S. Maurizio 12. Razstavljena so tihožitja, pokrajine, grafična dela ter razne kompozicije.
Razstava je odprta ob delavnikih od 16.30 do 19.30 in ob nedeljah od 10. do 13. ure popoldne. Zaključi se 2. februarja.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
DAROVI
Za tovariše, ki so zaprti v goriških zaporih so zavedni vaščani iz Čezsoče darovali 6000 'ir ter večjo količino maslenega kruha. V isti namen so prispevali prebivalci Srpenice 3500 lir. V imenu tovarišev, ki so v zaporu, se vsem človekoljubnim darovalcem iskreno zahvaljujemo.
Namesto venca na grob dragega pokojnika so nečaki pok. Jožefa Hvale darovali za vojne sirote 3500 lir.
Za albansto paplatljenca
Goriško ljudstvo se je s hvalevredno požrtvovalnostjo spomnilo težko prizadetega albanskega naroda, ki ga je zadela elementarna nesreča. Iz poročil, ki smo jih prejeli, je razvidno, da je bilo do sedaj nabranih 200.779 lir. Podrobnejše poročilo prihodnjič.
Zimska nagrada brezposelnim
Zavezniška vojaška uprava je podaljšala rok za vložitev prošenj za zimsko nagrado brezposelnim, ki so vpisani pri Uradu za delo z dnem 1. sept. 1946 in pristojni v cono A. Rok se podaljšuje do 31. jan. t. 1.
POSESTNIKOM TRAKTORJEV
Vsi posestniki traktorjev, ki so brez odobritvene knjižice ("deče knjižice) morajo predložiti prošnjo, spisano na kolekovanem papirju za L. 8 in naslovljeno na: »Direzione dell’Ispettorato Compartimentale per la Motorizza-
okovi. Ne smem govoriti. In če bi bila kričala, bi se besede ubile v teh mračnih stenah. Ne bi ji’* * slišali bratje in sestre v dragih pokrajinah.
Umiranje se je polastilo moje duše. Ne bo mi dano, da bi d,\ i gnila desnico in udarila s >vraž nika v lice; ne bo mi dano, da bi bila Judit. Majhna in nepozna na bom umirala v teh mračnih grobovih. Umreti bo moral tudi on, Matej, nikdar ustrašljivi m'a-dec, ki se je boril z dušo prot* nasilju. Ne bom mu mogla vti; niti zadnjega poljuba na okrvavljene ustnice. Upornega bodo gnali sivega volka kamnitih pokrajin med čeri in mu razbili srce. Toda tudi v zadnjem hipu ne bo umrlo sovraštvo, ne bo poginila sila v njegovih očeh. Težko in grenko je upanje. Ta zemlja ne bo skrunila njegovega trupla. Ubili bodo Mateja v domačih čereh. Burja bo napojila z vonjem njegove krvi duše ne-zmagljivega ljudstva. Pretilo bo skalovje, pod katerim bo ležal, to sivo večno živo skalovje.
(Nadaljevanje prih.)
zione Civile di Trieste«, rekom S torka 28. t. m. Prošnjo je izročiti Odseku U.K.M. v Gorici (pri Kmetijskem nadzorništvu).
Opozarja se, da traktorji brez odobritvenih knjižic ne bodo mogli biti vpisani v Odsek UKM in ne bodo imeli vsled tega pravice do dviganja goriva in maščob.
DELITEV RIŽA
Goriški okrožni odsek prehrane javlja, da se je 24. t. m. začela delitev 1 (enega) kilograma riža na osebo za vse skupine od jemalcev goriškega okrožja.
Za imenovano delitev se rabi XI odrezek testenin štir> mesečne živilske nakaznice.
Cena: 70 lir kg.
Kazni za prestopite proti odredbam o rabi električne energije v gorički pokrajini
Kakor že v mestu Gorici, so bili tudi na deželi izdani ukrepi proti prestopkom odredb ZVU, glede omejitve potrošnje toka.
Neki skupini takih prestopnikov je že bila ukinjena dobava energije za en teden in sicer za pogon, kurjavo in razsvetljavo. Kontrola se nadaljuje.
Opozarja se, da predvideva odredba guvernerja ZVU v primeru ponovnega prestopka ukinitev toka za dva ali še več tednov, poleg drugih ostrih ukrepov s strani zavezniškega vojaškega sodišča, med katerimi tudi zaplenitev električnih priprav.
Pripominja se nadalje, da ne bo mogoče doseči zboljšanja stanja v dobavi električnega toka in posebno v frekvenci in napetosti, dokler ne bo potrošnja znižana na količino, ki jo je določila odredba ZVU. Samo pod temi pogoji bodo lahko zadovoljivo obratovala industrijska in obrtna podjetja, čeprav z omejenim urnikom.
Vsi potrošniki naj se torej zavedajo, da so zlorabe posameznikov vedno v škodo skupnosti.
| Drobne novice
*	Po odkritju orožja v Tržiču in Trstu je vojaška policija pred dnevi odkrila orožje tudi v Pulju. Našla ga je v seniku nekega Pozzija v ulici Alpi Giulie. Odkrila je več strojnic in zaboj municij e.
*	V Oslu se je pričela razprava proti gestapovcu Oskarju Hansu, ki je odgovoren za smrt več sto norveških rodoljubov.
*	V Sovjetski zvezi kandidirajo pomembni sovjetski pisatelji in pesniki. Med njimi so Boris Gorbatov, Mihael Isakovski, Aleseja Šurkova, Kostilev, ukrajinski pesnik Tičin, armenski pesnik Unič in mnogi drugi.
*	Stotine Kmečkih organizacij Mikolajczykove stranke se je odločilo, potem ko so spregledale njeno izdajalsko vlogo, zapustiti jo in se priključiti demokratičnemu bloku.
*	Čete demokratične armade v Grčiji napredujejo. Razdrle so železniško progo med Solunom irt Dramo ter med Lariso in Volo-som v Tesaliji. Tudi na otoku Rodosu se vršijo boji.
*	V dvorani »Doma sindikatov« (bivša Delavska zbornica) so otvorili radio razstavo, ki prikazuje razvoj in uporabo radio-Nhnike.
*	Na progi med Grčijo in Turčijo je prekinjen železniški promet med Solunom in Aleksan-dropolisom. Sile grške demokratične armade so razstrelile most in podminirale del proge. Oddelki demokratične armade so napadli monarhofašiste v vasi Gra-via, ob progi, ki pelje proti severu in je oddaljena samo 85 milj od Aten.
*	V Grčiji je šest ministrov monarhofašistične vlade odstopilo. Med njimi je tudi Gonatas. Ministrski predsednik Tsaldans je izjavil, da ostavka ne bo ime'a za posledico reorganizacijo kabineta. Kako dolgo še?
*	V Madžarski so še pravočasno razkrinkali zaroto, ki je imela namen strmoglaviti sedanjo vlado. V zaroto je bil zapleten bivši minister za gradnje Mi-stet ter več diplomatskih predstavnikov v inozemstvu.
*	V arabskih krogih v Kairu vedo povedati, da pripravlja Britanija v Libiji teren, da bi dobila varuštvo nad to deželo. Dan za dnem razširjajo Angleži z veščimi metodami svoj vpliv v bivši italijanski koloniji Libiji; na ta način skušajo pripraviti vzpostavitev varuštva, ki naj bi ga OZN samo potrdila.
*	Italija se vedno pogreza v inflacijo (preveč natiskanega denarja). Denarni obtok, ki je že v začetku oktobra ravnokar preteklega leta znašal 432 milijard, se bo po poslednjih vesteh iz Rima povečal spet za 27 milijard, ker je bila Banca d’Italia pooblaščena, da izda nove vrednostne papirje in sicer 1,000.000 po 5000 in 2,200.000 po 10.000 lir. Sploh pa nam ni znano na koliko je na rastel obtok v času od oktobra do te najnovejše emisije.
*	Proti nemškemu vojnemu zločincu Schachtu se bo vršila pri nemškem sodišču za denaci-fikacijo v Stuttgartu sodna raz prava.
*	Na Koroškem se bivši nacisti organizirajo v ilegalni organizaciji. Kljub pritožbam slovenskega prebivalstva se oblasti ne zganejo, da bi zatrle to podtalno rovarjenje. Orožništvo gleda z odobravanjem to zločinsko početje. Antifašistično slovensko prebivalstvo pa se še bolj odločno bori za priključitev k Jugoslaviji, ker vidi, da se bo samo tako rešilo fašističnega nasilja.
*	V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je bila te dni odprta prva povojna razstava ljubljanskega fotokluba. Razstavljenih je 160 del že starejših in mlajših fo toamaterjev.
*	Za ureditev hudounikov so porabili lani v Srbiji 15 milijonov dinarjev.
t
.Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj mož
Zorzut Hnton,
posestnik v Vedrijanu,
tragično preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 25. januarja 1947, ob 10. uri predpoldne v Vedrijanu.
Vedrijan, 25. januarja 1947.
Žalnjoča žena, bratranci in ostali sorodniki
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: Gorica, Korzo Roosevelt, 33/11. — Izdaja Usta je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: «Primorski dnevnik*
viPRUsKii mmm zadrugr
PODRUŽNICA V GORICI
ulica Sv. Gabrijela štev. 7
Ima v zalogi pristna domača vina — briška, vipavska in kraški teran.
Velika izbira vermuta, maršale in raznih likerjev.
Gostilničarji, trgovci — poslužujte se domače tvrdke!
Illloiiini,. i	.SljSTTiiiiErTìT' ”	7	^5^ Z ^T^rTTrr;
BARVARNA
Kupuje po najvišjih cenah surove kože kun, lisic, jazbecov, mačk itd.
COMENSE
Vodja: L.IA.NO ALDO
GORICA - Pred skotijo, 7
KRZNA ZA OPREME IN OBŠIVE
KRZNARSTVO
IIIIIIIIIIIIIIIIIIM
Strojenje kož divjih živali Prvovrstno barvanje usnjenih plaščev