Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 5 * MAJ 1939 * LETO XIII Karel Pečenko Fotoklub Ljubljana Cvetoča vejica PRIJATELJ ZA POKLIC ■ SPORI IN ODDIH DKW MALA PORABA GORIVA NOVI MODELI 1939 ZNIŽANE CENE IDEALNA KONSTRUKCIJA NAJHITREJŠI START VELIKA ZALOGA VSEH MODELOV IN REZERVNIH DELOV ZASTOPSTVO N' v BRUNO KI FMFNnr LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 30 Finančnik. Deček: »Stric Samuel, ako ima nekdo slo tisoč in jih posoja po dva procenta, kaj dela?» Stric: »Veliko neumnost, fant!" Računska. \ šoli hoče učiteljica nazorno pojasniti, kaj je ulomek. »Torej poslušaj, Milka! Če vzamem tablico čokolade, jo razlomim na deset enakih delov in dam enega tebi. kaj je to? »Skopost, gospodična! Težave v bolnici. Lepa strežnica: »Vselej, kadar mu. hočem izmeriti utrip žile, se mu pospeši. Kaj naj storim«? Zdravnik: »Zavežite mu oči! Po vseh štirih. Gospod Pivec: »Kadar grem ponoči domov, moram iti po 144 stopnicah.* Gospod Vinič: »Saj si vendar rekel, da je pri vas samo 77 stopnic!* Gospod Pivec: »No, kaj pa roke. ho? Majhen nesporazum. ♦Sin je zdaj brez. službe.* »In kuj dela vaša hčerka? »Ta je, hvala bogu, že štiri leta v norišnici. «jej e j, zakaj pa pravite ,hvala bogu'? »No, ker mislim, da bo kar ostala tam. Je namreč tam za kuharico. Za vsako ceno domov. Pošteno okajen gospod sreča med vrati iz, bara mornariškega častnika; a ga zamenja z vratarjem. »Hej, vi. pokličite mi izvoščka! »Motite se. Jaz nisem sluga. Jaz sem mornariški častnik!" »Dobro, admiral, pokličite mi torej čoln! Nekako moram priti domov! V največji sili. zamouati... Lopa polf in mehka, gladka koža se takoj zapazi. Največjega pomena za lepoto vsake žene je pravilna negal Uporabljajte Elida kremo Ideal, toda ne samo včasih, temveč redno. Elida krema Ideal je tudi izvrstna podlaga za puder. Zaradi vsebine hamamelisa ima še prav poseben kosmetičen učinek. KREMA a sSlsUiil ELIDA Prisegam, da ne bom svoj živi dan nikoli več jedel rib.« + I D E A L + Rešitev ugank štev. 4 Rešitev križanke 4: Vodoravno: I. ogenj, aroma, okras, ukana. — 2. polovica, ulica, tlakomer. — "5. gare, lisica, Edison, soda. — -k ki, enovit, hrt, živali, HM. — 5. Aco, Ivo, ar, ž, us, ali, olje. — 6. utek, naliv, kanon, vaje. — 7. m, osat, dim, o, prst. časi. i. R. lom, komaj, kdo, komar, tak. — 9. rake, Divača, slikar, nebo. — 10. kanonada. arija, anonimen. II. Opava. mrena, iskra, zrklo. Navpično: I. opeka, mleko. — Gorica, okap. — 3. Ela, otomana. — -t. noge, se, rov. — 5. J. V., nikak, na. — 6. ilov, toda. — 7. novica, Mida. — 8. rasi, navada. — 9. o, Italija, e. — 10. muc. Rim, čar. — 11. Alah, v, mrak. — 12. i, rž, od, i. — H. ocet, k. osji. — 14. kad, Sap, las. — 15. r, ižanski, k. — 16. ista, Otokar. — 17. Slovan, muna. — 18. amil, orač. — 19. uk, livar, zn. — 20. kosi, as, N1R, 21. urno, kmetija. — 22. ne-drije. Abel. — 23. omara, ikono. Rešitev /alneiijnlnice: Vdam, prsi. rahel, iskra, ladja, slak, kepa, okraj, vedro, resa. eden, Marko, Erna. Rešitev izpopolniee: kolikor glav, toliko misli. Rešitev skrivalnice: Kadar mačke ni doma, imajo miši ples. Rešitev zlogovnice: kolek, Atene, rudokop, ednina, levič = Karel Čapek. Rešitev magičnega lika: vojak, omelo, jelen, Alena, konuk. Rešitev stopnice: Kolera, skopali, lakota, trikot, koliko. Rešitev številnice: Sreča je opoteča. (Ključ: spor, toča, ječar.) Rešitev posetnice: Čakovec. Uganke štev. 5 Križanka. (15 točk.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Vodoravno: 1. srbska pokrajina: moško ime; družina istega rodu. — 2. izobrazba; član občine; poplavljanje; vojno pristanišče v Jugoslaviji. — 3. levji; prometno sredstvo (obratno); so-glasnik; dobe; plodovi juž. drevja. — 4. kaz. zaimek (obratno); pletivo iz trstja (rogoza); žen. ime; darovi; števnih. 5. del živali; drugi del slavnega romana Ren — (obrutno); soproga juv-nega beležnika; vprašalnica; del sobe. — 6. soglasnik; ital. mesto (stolpi); zju-trunji (obratno); del obraza; samoglasnik. — 7. samoglasnik; država ob Atlantskem oceanu (Kolumbija); žensko ime; jecljavci; samoglasnik. — 8. velika žival; Žid. duhovnik; samoglasnik: kmečki voz; dišeča pijača (obratno). — 9. neke vrste kamen; os. zaimek; srb. ime za Aleksandra", pritrdilnica; grič pri Beogradu. — 10. samoglasnik; sebič-než; priprava za ometanje prahu; plan (2. skl. mn.); soglasnik___II. soglasnik; iva (vrba); nikalnica; to je: severnoameriška dežela; samoglasnik. Navpično. I. šolski učenec; mlada domača žival. — 2. ne naraven; it. spalnik, obratno pa okrajšana vprašalnica. — 3. ime praška, ki baje čisti vse (obratno); soglasnik; začimba. 4. telesni ud (obratno); stroka. — 5. Martin; termin, tudi svetnik. — 6. samoglasnik; morski ropar; dva ista samoglasnika. 7. japonsko pristun. mesto: kratica za »starejši*. — 8. Dvoživka (obratno); neumnost. — 9. udje; veznik. — H), ošaben ptič; medmet; soglasnik; osebni zaimek. — II. števnik; sicilijski ognjenik; žensko ime (obratno). — 12. soglasnik: majske cvetlice. — 13. junaška pesem; karta brez glave; ženski glas. 14. podzemeljski hodnik: učenje (obratno); soglusnik; medmet. — 15. čas. prislov; predlog. — 16. telesni ud: vladar (obratno). — 17. tisti, ki opira; dva ista samoglasnika. — 18. soglasnik; znana zagrebška ulica: ven brez e. — 19. kur je okoli nas; žen. ime. — 20. dve domači živali; važna postaja za št. Petrom na Krasu (obratno). — 21. premikati se: soglasnik; žen. ime. 22. kratek roman: okrajšuna vprašalnica. — 23. bo-rilnica; prevara. Izpopolnilnica. (9 točk.) G . . . niča — ma . i . . — . o . . njee v . o . . — is . . . — an . e . . sk . . . a. Namestil pik vstavi prave črke, da dobiš besede; nove črke povedo pre-gov o r. Zlogovnim. (8 točk.) Iz zlogov a, be, ca, čuh, če, dor, e, i, iz, ka, ko, ku, mer, mo, na, nas, ne, o, roj, sa, st v o. ter. tla. to. to, tvoz, vi. za, zi sestavi besede naslednjega pomena: I merilna priprava; 2. sadež; 3. ptica; 4. železniška postaja na Gorenjskem; 5. važen dogodek za človeka; 6. tisti, ki dela tlako; 7. predlog; 8. vrvca; 9. hlapljiva tekočina; 10. raj; II. moško ime. Prve in tretje črke od zgoraj navzdol dajo rek. Preinikalnieu. (6 točk.) POLOMIJA KOLODVOR KAPETAN NAVALIM DOTIKALIŠČE SOLATA Besede postavi tako drugo pod drugo, da dobiš v dveh zaporednih navpičnih vrstah dvoje vrtnarskih orodij. številniea. (8 točk.) 12, 17, 8, 6—1, 19, 9, 14, 18, 3, 13, 16— 5, 16—5, 19, 10—7, 8, 17, II, 19, 15, 19—13, 16—4, 3, 13, 18, 16, 2, 14—7, 16, 4, 14. Ključ: 7,14, 5,19, 6, 9,19 = uradni prostor I, 2,10, 9,18, 16, 12 = pomladna cvet. 10.16. 4, 3,11,13 = žuželka 15.19.17 = kača Posetnica. (8 točk.) Dr. Ivan Zavefič Celje Ta gospod pri ljudeh ni kaj priljubljen. Kaj je? Magičen kvadrat. (6 točk.) A A A A A A A A E E J K K K M N O O P R R R R Z Z Besede pomenijo: I. izgubljena bitka; 2. del pohištva; 3. naša obmejna postaja; 4. borilniea; 5. vprašalnica. Mislila je, da je njena obleka bela... Tedaj se je zamislila. . . Njena obleka, ki jo je vedno sama zelo skrbno prala, se zdi kar zanemarjena poleg preprostega česalnega plašča. Da, z Radionom oprano perilo je brez primere belo, ker je popolnoma čisto. Pri kuhanju v učinkoviti pa vendar blagi raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino, pa previdno razkroji in od- $chichtOV pravi vso nesnago. Popolnoma čisto perilo pa ima tisto bleščečo belino— Radion belino. ScKichf** f J f RADION pere sam! RADION Ni čistejše beline od Radion beline SVILA uw»iw» 'WT)E cuu ki vfxa_ naa1 faktura uub^ha, westn« TKG 42 ^4 s. J Tone Čufar: V v stiski (Nadaljevanje.) «S k o n i ?» je vprašala mirno in tako odločno, da je bil zmeden. «S kom, s kom?» jo je oponašal. v oči ji pa ni pogledal. «S kom drugim kakor s temlef» Pokazal je karto in jo zalučal proti njej. «Na, da boš sita!» «To si še neumen! Kaj morem za to, če mi kdo piše? «Joža ni kar tako neki nekdo. Še zmeraj si nora nanj.* * Kakor ti na Kristino. Nikdar ti je ne očitam, pa tudi ne drugih žensk, ki so šle skozi tvoje roke, Jožo imam pa zmeraj na krožniku. Nehaj že vendar s tem gra nu Io nom! «Briga me Kristina!* se je otepal, zadet v živo. To ime ga je spominjalo najhujših muk. ki jih je kdaj prestal zaradi žensk. Od vseh deklet, ki jih je imel. se je najbolj navezal nanjo. Kristina Habičeva si je služila kruh kot pletilja, delala je po tvornicah v raznih mestih. Matevž jo je spoznal na plesu, in to v listih časih, ko je bil najbolj zagnan \ muziko iu vino. Kmalu se je čisto zapletel v mrežo njenih čarov, hudo si- je zagledal. Pustil je vse druge ženske, samo za njo je lazil, ona je pa rada pokazala, da ji ni treba misliti le nanj. ker je marsikomu všeč. Moške je znala zabavati in navezovati nase: če nič drugega, je Matevža vsaj dražila z njimi. Marsikdaj sta se sporekla kar pred ljudmi, prenekatero nedeljo je sam odšel iz gostilne ali pa oprezal pod okni ter jo čakal. Čez teden dni sla se navadno pobotala, počasi je pa vsa njuna ljubezen zlezla narazen, kajti Matevž ji ni pomenil nič več kakor kdo drug. To ga je bolelo, pa je prenašal toliko časa, dokler ni Kristina izginila drugam in ga pustila v skrbeh in dvomih. Izvohal jo je in jo ubral za njo: kraje je kaj rad menjaval in mu je bilo prav. da je spet lahko malo romal. Zdaj je hotel jasnosti, in ker ni mogel dobiti v tistem kraju dela, je moral stran v enakih dvomih, kakor je bil prišel. Kristina ga je malce potolažila, zelo ji je godilo, da jo sili v zakon, da je nekoga prav zares zmešala. Brž ko je odšel, ji ni bil več dosti v mislih, živela je z drugimi. Ko je Matevž najmanj pričakoval, je izvedel, da se je poročila z nekim zidarjem. Poparjen se je vdal v usodo, pil je in kvartal. Pijača mu je kar nakopala bolezen, in ko si je nekoliko opomogel, je tudi Kristino nekako prebolel, četudi mu ni šla nikoli docela iz glave. Bil je že iz najbolj norih let, v tem času je že dobil službo v predmestni opekarni. Z drugimi vred se je zapisal v delavsko organizacijo, rad je zahajal na shode, še rajši pa na razne prireditve. Ko je iskal stanovanje, so mu priporočili Minkino mamo, ki je želela nekoga, da bi se laže preživljali. Takoj se je začel ozirati po dekletu. Joža je tedaj že dolgo molčal. Minka je tiste čase živela brez pravega smisla in ji je bilo malo mar, kaj se bo z njo zgodilo. Mama jo je naganjala, naj ne bo večno tovarniška delavka, ki zaradi puntarskega mišljenja vsak čas lahko obsedi pod kapom. Njej sami je bilo Matevževo zanimanje v tolažbo, ni mu branila, da je hodil z njo po opravkih in se tudi drugače sukal okoli nje. Silil je v zakon, kakor da mu gre za stavo, da si' bo res oženil. Pa se je le hotel maščevati Kristini in ji dokazati, da lahko tudi on stopi pred oltar. Zdaj je jasno čutil, kako narobe je bilo vse. Njegovega zakona prav za prav ni več dosti bilo. Tuje se je počutil v lastnem stanovanju in mučno mu je bilo ob ženi. Oba sta molčala. Spet je bila priložnost, ko bi se morala otresti vsega zamolčanega, vsega, kar ju je težilo, in bi morala izkričati drug drugemu v obraz. Pa si nista. Minka je bila zadovoljna, da ni odnesla bunk in da mu je tako na kratko zavezala jezik. Prepirati se ni marala, miren pomenek pa ni bil mogoč. Zdaj je vedela, da ne pojde več po starem naprej: kaj bi še govorila z njim drugega? Stožilo se ji je po spanju, dosti je bila ta dan na nogah. Odšla je v sobo, on je pa sedel k mizi in bobnal s prsti po njej. Spet je gledal lise po stenah, pljunil je na ščurka, ki je po domače prikorakal po tleh: čakal je, da se kje kdo glasi, pa je vsepovsod gospodarila nočna tišina. Tako sam je bil in tako lačen. Tudi njega je premagala zaspanost, ugasnil je luč in se splazil v spalnico. Stanovanja je bil vajen, nikamor se ni zadel, saj dosti oprave itak nista premogla. Postelji sta stali druga zraven druge. Ob svoji je obstal, se slekel in zlezel pod odejo. Zadrževal je sapo in prisluškoval, ali žena že spi. Nič ni mogel uganiti. Oči so se navadile teme in kmalu je videl obrise njenega telesa čisto na kraju sosednje postelje. Skozi slabo zagrnjeno okno je tudi malce svetlikalo in ga je še bolj vabilo, da je gledal na njo. Glodalo ga je ljubosumje, a tudi poželenje po njenem telesu se je oglašalo v njem. Naposled je le njegova zakonita žena. Zapekla ga je misel, da jo je morda imel že Joža. Mikalo ga je, da bi iztegnil prste na njen vrat. Obrnil se je in skušal zaspati. Že je dremal iu se tudi odpočil, a ko je žena premenila lego, je bil spet čisto buden. Skozi okno je že gledal prvi svit. Izpod odeje se je zmeraj bolj odražalo ženino telo. Vzpel se je na komolec In ji z roko segel pod odejo. Izpreleteln ga je toplota, ves se je vrgel k njej. «Kaj se siliš!* je revsnila in se ga hotela otresti. «Samo v temi sem ti dobrab «Moja žena si!: «/daj. ko ni druge!* Mož je ni poslušal. Pograbil jo je za roke. da bi se ga ne otepala. Njej pa ni bilo do njegovih prijemov. vse se ji je upiralo in zajokala je kakor otrok. «Po žganju smrdiš, ne maram te!» Ta dan ni pil. Zato jo je užaljen sunil v strun. Potem se je pa sama brž izkobaeala izpod odeje in skočila k oknu. Bala se je, da jo bo tepel. Gledala je, ali je otrok v posteljici ob njenem vzglavju miren. Samo malo se je obrnil in je spal naprej. Tudi mož je ostal v svoji postelji. Minko je zeblo, plaho se je približala ležišču. Ko je zlezla pod odejo, je ves čas pazila na njegovo posteljo. Ne misli, da si sama na svetu! je zagolčal Matevž in brundal kletvice. «Zato me lahko pustiš na miru.*. Da te njemu ne bom odjedal!* je zarohnel hudo na glas. «Kar vlači se. le počenjaj, kar te je naučiI! Minka bi bila tako rada molčala na te očitke, pa ni mogla. cNičesar mi ne moreš očitati, odkar sva skupaj: ti pa nisi čiste vesti. Ti si se poprej naučil vsega in še nisi pozabil. Celo poročene žene si imel! Zato mi tako malo verjuiyeš.» clmel sem jih, imel!» se je razvnemal in spet lezel kvišku. «Tudi dekleta sem imel! Ni mi žal. Sem vsaj živel!* Iznenada so zgoraj poropotali. Oba sta onemela in se zgrbila pod tankimi odejami vsak na kraju svoje postelje. Zjutraj se je pokazalo sonce in je obetalo lep dan po hladnem, deževnem vremenu. Še preden se je komu zljubilo iz postelje po neprespani, razbiti noči. jii je iznenadilo trkanje na vrata. Kdo neki bi bil tako zgoden? Policaj? Oba sta se za silo okoma-tala, in ker je bil Matevž bliže vrat, je šel on odpirat. Namesto uniformiranega moža se je prikazal gospodar. «Prav, da sem našel oba», je izpregovoril samozavestno. «Da se ne bosta izgovarjala drug na drugega. Spanja si ne damo krasti! V svoji hiši že ne. To si lahko zapomnita. In plačajta, drugače ne bomo dolgo pod skupno streho. Ce v dveh tednih ne dobimo tega. kar nam gre, lahko drugod nadaljujeta svojo mačjo muziko.* Nič ni čakal, kaj porečeta. Obrnil se je in šel. Potem ga je pa nekaj prijelo in se je vrnil. Povedal je. da bo obdržal nekaj oprave, če ne prejme denarja. Nato se je spet odzibal. «Zdaj pa imava hudiča! je zagolčal Matevž. «Si slišala?* Ničesar mu ni rekla, naredila se je, kakor da ga ni v stanovanju. Njega je to pogrelo, brž si je nataknil najbolj čedno obleko, a ob pogledu v zrcalo se je ustrašil grdo porasle brade. Privlekel je britev, jo nabrusil na pasu, se namilil iu počasi obril. Nekajkrat se je urezal, roka mu ni tekla gladko, nekako tresel se je in se jezil. Naposled se je čisto čedno opravil iu šel. Minka je pa privlekla izpod zglavja zmečkano karto. Skušala jo je zravnati in potem je dolgo ni dala iz rok. Sele ko je morala vzdigniti in opravili otroka, jo je zataknila za bluzo. Sonce je zmeraj bolj prijetno grelo skozi okno. 5. Odpoved stanovanja je prizadejala Minki nove skrbi. Plačati ni imela s čim. seliti se pa ni vedela kam. A dva tedna tudi v najhujšem hitro mineta. Prišli bodo in jo postavili na cesto, da se pokvari še ta oprava, ki jo je podedovala. Prve dni ni z nikomer govorila o tej nadlogi. Ni marala, da bi jo imeli za nadležnico. O priložnosti se je pa kar tako pozanimala pri Grilovih, kako je prav za prav z odpovedjo stanovanj in s selitvami. Tomaž ji je razložil, da mora gospodar tožiti in šele potem pridejo sodni možje. To jo je potolažilo, da je spet zamolčala svojo stisko. Grilovi so ji že tako šli na roko, varovali so otroka in niti dajali jesti. Za opravo pa bi ne bilo pri njih prostora, saj so sami živeli na tesnem. Stric je imel večje stanovanje, a tudi več pohištva in muhast je bil. da ni kazalo obešati nanj svojih križev. Tožil je o dolgih nočeh, pogrešal je ženo, četudi mu je bila zastran gospodinjstva Minka zelo po volji. Držala je vse v lepem redu. skušala je uganiti, kaj bi rad, in tudi za njegovo dobro voljo je skrbela, da se ni pritoževal. Posedala je pri njem, mu kaj zanimivega čitala ali pa sta igrala domino. Ko je odšla, je pa puščoba gospodarila po njegovem domu in tega stric ni trpel. Včasi se je zasedel v gostilni, včasi je pa pridrževal Minko, le samemu mu je bilo sila težko. «Škoda, ker sem ti stric!» je vzkliknil neki večer. «Zakaj? Vam vsaj nekdo skrbi za red.* «Za ženo bi te vzel. pa čeprav brez župnikovega patenta.* Minka se je smejala njegovim dovtipom, a se ga je izogibala, če se je preveč sukal okoli nje. Pogosteje je jemala s seboj dekletce, da nista bila čislo sama. Prav nič ni marala za skomine plešastega dedca. «Premlada si zame, premlada*, ji je govoril, ko ga je opozorila, da ji ni samo stric, ampak da naj ve, da je že z nekim drugim zapisana v župnišču. «Vrag je z ženskami! Stara ni za drugam, ko za peč, mlada ti pa uide. Vidiš, moja ima nekaj let več kakor ti. pa sem ji bil že preneroden. Nikdar nisem mislil, da se bom tako opekel. Samo denarja ni imela nikoli zadosti. Še pogrešala me bo!* «Mogoče se vrne. Skesa se. potem bo pa bolj pridna ko ne vem kdo.» Stric je majal z glavo in ji dopovedoval, da jo je preveč zavozila. Lahko bi jo dobil s policijo nazaj, a še ni vedel, če ji sploh odpre vrata, ko se morebiti sama od sebe povrne. Od nekega znanca je izvedel, da se je trgovski potnik že otepa. Menda sta že zapravila denar, kar ga je vzela s seboj, in jima gre pustolovščina že čez glavo. «Morebiti si pa ljudje sami izmišljajo, da bi me družili*, je menil, kajti vsako nepotrebno govoričenje mu je leglo na dušo. «Privoščijo mi, privoščijo. «Kaj se menite za jezike! » Minka se je pomenkovala o pobegli ženi h' tedaj, če je bilo njemu tako prav. Včasi se ji je zazdelo, da bi jo vzlic vsej jezi le rad spet imel pri sebi. Sam pa ni maral poizvedovati za njo in tudi Minka ni kazala pripravljenosti. Njen beg ji je samo koristil. Ce se povrne, bo ob vse, kar ji je dajal stric. Želela je. da čim delj tako ostane, vsaj dotlej, da se vrine v kakšno tvornico. (Nadaljevanje prihodnjič.) r Pavel Drobtind: »crtiari Jernej Bradatka je lansko jesen razmišljal o smrti. — In potem je glavno, da najdeš počitek. Počitek: da se bo spalo mirno in sladko. Ne, ne maram, da bi me tiščala zemlja ... ne maram več zemlje . . . nagrabil sem je zadosti . .. prsti se mi krčijo, če se samo zmislim nanjo. Stari Bradatka je sedel pri oknu v zakurjeni hišici. Postavil si je bil ta svoj domek na gričku nad vasjo, ga obdal s sadnim drevjem in se oskrbel s tisočaki za pre-užitek. Listje odpada z dreves. Kako čist in širok je spet razgled med mladim drevjem, razgled na vas, na gozdove za njo, predvsem pa na Bradatkovo domačijo, kjer je stari do lani gospodaril, nato pa vpregel sina edinca Franceta. Cele ure ždi stari Bradatka ob oknu, ničesar ne uide njegovim bistrim očem. Zdaj pa zdaj ogleduje svoje koščene roke in krči prste, koščene, uporne prste, ki so dolgih sedemdeset let zmagovali zemljo, ukrotili hudournik ob mlinu in obrzdali tudi najbolj divjega bika in žrebca. Ogleduje svoje prste, ki se nočejo ukloniti hinavskemu protinu. In vedno znova seže starčev pogled skozi okno doli do domačije, kjer mu ne ubegne niti en korak, niti en gib mladega gospodarja in njegove jedre gospodinje. In kadar ni vse tako, kakor bi moralo biti — če v hlevu zamukajo krave in v svinjaku zakrulijo prasci — že vrže starega srd pokonci: — Ne, ne bojim se smrti, ne bojim se ničesar, toda še je treba, da ostanem, še bom s tole pestjo kdaj udaril po mizi, še sem pravi gospodar in lastnik te domačije!.. . In potem... Ne, ne boš me, zemlja! Grobnico si napravim, takšno iz betona, obokano, štirioglato, da bo kakor kapelica, pogreznjena v zemljo. Močne stene bodo naokrog — potem pa, zemlja, pritiskaj, — mene ne boš zdrobila! Bradatka gleda: listi odletavajo z njegovega mladega drevja, kakor plahi ptički se izgubljajo mimo starčkovega okna. In starec vstane, stopi k peči, sname kamižolo in kučmo s klina, koščeni prsti stisnejo kljuko palice, izrezljane v podobo same žive kače v ceričju. Varno zaklene starec svoj mali dom na griču, potem se spušča s klecajočimi koraki nizdol k domačiji. Gospodar France je pri stiskalnici pod kozolcem. Ob silnih zamahih njegovih mišičastih rok se svedrasto suče težki, s kamenjem naloženi koš v poševno bruno. Ječijo stranice, ki oklepajo stolčeno sadje, z vedrom prestreza hlapček gosti sadjevec, ki teče iz naluknjanih stranic in po rilcu kakor majhen hudournik. Starec stoji pred kozolcem, oprt na palico, postrani gleda sina in stiskalnico. Sin je zdajci visoko privil bre-menasti koš in ga obesil. Velikansko bruno se počasi useda in pada s košem v rahlih presledkih nizdol. Sin France si oddahne in spet zapne srajco pod vratom. Začutil je senco prežečega starca, pogleda in ga pokliče: — Oče, brž se bo izčistil, stopite sem! Ta je pa sladak. — Ne maram sladkobe! — odločno odbije starec in s palico pobrska po pesku in prahu. — Ne silim, če nočete, — se malomarno vda France in sam pristopi bliže. — Toda . .. kam ste se namenili, oče? V župnišče stopim... Grobnico'hočem ... parcelo kupim ... zabetoniral se bom, da ne pride nihče do mene. Nihče! — Ali, oče... ali se vam ljubi na to misliti? Kaj pa mati? Za mater je bilo pa.kar dobro, da smo jih v črno zemljo stlačili. — Mi ni nič mar. Kar je doslej bilo, za to se ne menim. Zase poskrbim . . . potem mi pa priložite, kogar hočete. Poštene soseščine se nisem nikoli branil. Gorje pa vsakemu krivičniku in potuhnjencu .. . mrtev ga opolnoči vržem iz groba ... France se je nasmehnil, pol v zadregi, pol pomilovalno. Tudi starec je umolknil. Dvignil je palico, to je bil njegov pozdrav, potem se je odpravil na cesto pa naravnost proti župnišču. II. — Da, seveda, oh seveda, oče Bradatka — je župnik tik pod maščobno brado mencal svoje tolste roke. Rdeče zalito glavo je bil vso nagnil na levo nagrbljeno ramo, kar cedil se je od ginjenja in dobrote... — Oj, da, da, ta je pa res poštena in pametna: grobnica, misel na večni počitek. Glejte, oče Bradatka, samo pravičnike, ki lahko sleherno uro stopijo pred božji prestol, navda Vsemogočni s takšno odločnostjo in s takšno trezno mislijo ... Kar je res, je res: oče Bradatka, mnogo dobrega ste storili materi cerkvi. — Koliko let ste pa bili prav za prav naš prvi cerkveni ključar?... Petnajst?... Kaj, sedemnajst?!... No, vidite, zato se pač spodobi, da bo mati cerkev pravična in vam vsaj nekoliko hvaležna . .. da, kakor želite ... prav tisti prostor nad križem, ob zidu ... da, da, od tam je pa res najlepši pogled po vsem pokopališču in po dolini... in naj vam le zaupam: prav v tisti smeri na jugu leži Rim ... Ako bi črto potegnil, bi se nekje daleč dotaknil papeževe cerkve ... — O, to mi je pa res hudo všeč! — je neprisiljeno pritrdil stari Bradatka — potem sva torej zgovorjena, gospod župnik, ali ne? ... Kar povejte, prosim, če bo treba še kakšnih potov — morda pri davkariji, v trgu ali pri financi — saj veste, star človek se dandanašnji ne spozna na vse tiste predpise in paragrafe. Pa naj le bo, če je treba, rad stopim, oddahnil sem si že zadosti... — Ne bo treba, ne bo treba, oče Bradatka ... Prostor ste si izbrali, mati cerkev je z vami sporazumna, — vi idite samo še lepo k zidarskemu mojstru, pa bo zapela lopata in je grobnica lahko že pred zimo narejena. Potem bo prezimila in mraz preizkusila, na pomlad jo pa lahko očistite in uredite, da bo kakor majcena, ljubka kapelica. III. — Ne, k zidarskemu mojstru pa ne grem! — je sam zase pretehtaval oče Bradatka, ko je zapuščal župnišče. Kaj bo ubogi naš vaški krampač Jurij! V trg stopim k stavbeniku. Če že bo, naj bo pošteno. Ne bom se po smrti ljudem dajal v zobe: skoparil je, še na zadnjo uro je stiskal, pa mu je zidarček Jurij skupaj zmetal tole ruš-Ijivo krtino ... Ne maram tega. Stavbenik bo napravil po moje, jaz mu odštejem, kar mu gre, on pa sezida meni grobnica, da trška gospoda ne bo imela podobne. Komaj uro hoda je do trga. No, do kosila se ne bo mogoče vrniti, toda če je že pri tej misli, naj bo opravljeno do kraja. Tako se je odločil oče Bradatka in je ubral korake po pešpoti čez loko naravnost v trg. Stavbenik Lengar je sedel v vaški gostilni; obiral je kračo in jo zalival s štajerskim vinom. S polnimi usti je odzdravil očetu Bradatki, sam mu je odmaknil stol od mize in ga povabil, naj prisede. — Ne bova dolgih besed, mojster, mudi se mi še do kosila domov. Grobnico hočem imeti, veliko, gosposko, prostrano grobnico. Kakor da bo za tri, čeprav bo samo za mene. — Iz betona, kajneda? — Lej ga, iz betona, kako pa, iz betona in iz kamenja, da se zemlja ne bo usedala niti za palec. Kaj bom tebe učil, mojster, načrt mi napraviš kar brž in v ponedeljek že lahko začno z delom. Zastran sveta sva z župnikom že zgovorjena. Tista plat tam gori naravnost nad križem, pri zidu ... — Mhm, mhm! — je hitel pritrjevati stavbenik, kakor da že dobro ve in kakor da mu je prav tisti prostor najbolj všeč. Zgovorila sta se torej kratko in odločno tudi oče Bra-datka in stavbenik Lengar. Tri dni nato je oče Bradatka prišel gledat načrt; všeč mu je bil, ker je stavbenik vse natanko izračunal in stranice z nekakšnimi črkami označil. Resnično gosposka se mu je zdaj videla ta reč in bahato je stopal proti pokopališču ogledovat prostor. Po dvakrat na dan je potem hodil tja, ko so delavci prijeli za lopate in kopali veliko jamo. Zdaj je s pestjo razdrobil grudo, ki je priletela iz jame in se ni hotela na kupčku razsuti. Potem je s palico otipal kamen, ki se je prikotalil po izmetani zemlji, pozorno ga je ogledoval, da spozna, ali je res kamen, ali nemara okamenela kost. Jesenski dnevi so minevali, svečana tišina je bila po pokrajini, staremu Bradatki pa se je zdelo, da posluša pesem, neznano, skrivnostno, blažilno in poveličujočo pesem, ko je opazoval oba zidarja in prisluškoval njunemu tihemu delu. Ko je v nedeljo po prvi maši stopil na pokopališče, se mu je zasmejalo srce; trdi prsti so se še hrabreje oklenili ročaja palice, vela lica so mu zadrgetala od ponosa. Gruče župljanov so že bile zbrane okrog njegove na pol dozidane grobnice. Nekateri možje so stali prav na robu, a vaški zidar Jure je celo stopil na deske, ki so prekrivale jamo, razmaknil je dve, da je pogledal skozi široko špranjo v črno globino. Potem je možem razlagal, kako je treba v zemlji zidati, in je trdil, da bi tako reč tudi on opravil. Seveda, je rekel, domač človek nikjer nič ne velja, le trška gospoda si zna pri bahačih služiti denarje. Oče Bradatka je še ujel tisto o bahačih in je čul hohot možakov ob grobnici. Ko pa je pristopil, so utihnili in ga spoštljivo pozdravili. — Tako, tako — se je kanil pošaliti klavec in godec Mihev, — oče Bradatka se v taki trdnjavi še vojske ne bodo bali, kaj šele hudiča! — Pa tudi hudobni jeziki ne bodo segli do mene! — se je odrezavo zarežal stari Bradatka in ošinil Miheva s srditim, jeklenim pogledom. Oče Bradatka sicer ni bil prav nič nataknjen, toda možem ni bilo dosti do tega, da bi se sekali z njim. Pa so se začeli brž razhajati, in starec je sam obslonel ob palici pri lastnem grobišču. Preden je prišla druga nedelja, je bila grobnica dovršena. Zidarja sta jo pokrila, lepo ogradila in se šla umivat k vodnjaku pri mežnariji. Naslednji dan je oče Jernej Bradatka prejel po poštnem slu iz trga veliko rjavo pismo in v pismu je bil račun: «Grobnica, načrt, material in delo ... skupaj 25.000 dinarjev. Oče Jernej Bradatka je prebral dvakrat, trikrat, se za-krohatal in se udaril z desnico po kolenu. — Lej jo no — to se je pa debelo zmotila frklja, ki je račun napisala. Brž drugi dan je Bradatka odločno korakal v trg. Spet je našel stavbenika Lengarja pri mali večerji v gostilni. — Kako je zdaj ta reč? Kdo ga je v temle pismu polomil? Ali ti ali tista frklja, ki na stroj tolče? Polomil, polomil so jo začudil mojslet, in Ur/ pogoltnil zalogaj. — Tu ni nobene pomote. Je vse natanko izračunano in povedano v številkah in besedah ... Ne, oče Bradatka, vam pa res ni sile, da bi stiskali ju rje pod slamnjačo. Dvakrat mi ustrežete, če kmalu poravnate . .. — Pet in dvajset jurjev?!... Pet... in... dvajset?... Mojster, človek božji, ali si ti ob pamet ali jaz? — Ne, ne, oče Bradatka, oba sva tu notri v glavici zadosti zdrava in bistra . . . Bog, da bi taka še dolgo ostala, čeprav ste si takšno imenitno grobnico umislili. — Ne dam!... Ne plačam! — se je starec, z obema rokama se opirajoč na mizo, dvignil kakor razsrjen in goreč pridigar. — To je oderuštvo in goljufija! Za tistih nekaj lopat betona in kamenja celo premoženje — kdo je že kdaj kaj takega slišal? — Dobro in prav, oče Bradatka! — je mojster Lengar začel mirno dalje pospravljati zalogaje in jih je zalival s cekinastim štajerskim vinom. — So pa še drugi gospodje in gosposke, pa naj ti reko svojo besedo. Staremu Bradatki so se prsti krčili v pest. Jeklenosive oči so se svetile, zobje so bili stisnjeni, dotlej zravnano telo pa se je usločilo. Kakor tiger, ki se je moral umakniti pred krotilcem s pištolo, je oče Bradatka odšel iz gostilne in iz trga. IV. Začela se je pravda in s pravdo sramota. Vsa vas je govorila o grobnici starega Bradatke, vsa soseska, vsa župnija, sosednji trg se je posmihal, še paglavci ob cesti so se nehali poditi, kadar je mimo stopal zgrbljeni starec Bradatka. — Pojdimo se v grobnico skrivat! — so sklenili paglavci. Potem so šli oprezovaje za njim. Ne po cesti, koder je stopal enakomernih korakov, marveč po travniku so se razgubili. Kakor potepuški vrabci so se poskrili za živo mejo in čakali, kdaj pride za njimi čudaški starec. Razgrinjali so trnovito vejevje in zrli proti grobnici, kjer se je oče Bradatka ustavil in se naslonil na palico, da se je rahlo usločila, ter zrl v grobnico. Vselej je nekoliko odmaknil deske in pogledal v globino, v črno globino, ki mu ni mogla ničesar povedati. Pogovarjal se je z njo, mrmral je besede, majal z glavo in srdito zabadal palico v peščena tla. Slednjič je umolknil in je dolgo molčal. To ni bil molk spokornosti in miru, bil je zadrževan, komaj ukročen srd. Pogledal je starec naokoli, iskal je človeka, da bi se to minuto z njim pogovoril, mu z zaupljivo besedo morda vsaj rahlo potožil in tako odložil delec notranjega bremena. Toda nikjer ni bilo žive duše, s pokopališča se je daleč naokoli širila po pokrajini jesenska tišina. Trenutki, ko je stari Bradatka stopal od svoje grobnice proti grobu svoje pokojne žene, se pomudil ob njem za en sam kratek presledek, prikimal pokojnici, kakor da jo blagruje, nato pa jo ubral proti izhodu, ti trenutki so še paglavce, skrite v živi meji, prevzeli s tolikšno resnobo, da se nihče ni niti zganil. Ko pa je odšel Bradatka po cesti nazaj v vas, še sključen, velik kakor Goljat, so paglavci planili iz grmovja h grobnici. Srednjo desko, ki je bila najširša, so poševno spustili v jamo, da so se ritensko popeljali v njo. Znotraj so najprej pregledali, ali je kaj novega. Kajti zgodilo se je že, da so našli mrtvega krta,-slepi neprevidnež je bil treščil z viška na trda tla in se ubil. Drugič so opazili čudno veščo, ki so o njej sodili, da se je rodila globoko v zemlji in da nemara pripada podzemskim duhovom. Izprva jih je vse to navdajalo s prijetno grozljivostjo, toda sleherno minuto so bili pogum-nejši, vsako novo odkritje jih je storilo hladnokrvnejše, in naposled jim je bila grobnica čisto navadna jama, nič dosti boljša od domače apnenice, kadar v njej ni ne betve ugašenega apna. Samo globlja je, da je veselje plezati po deski navzgor in se ritensko spuščati nazaj v jamo. A nekoč proti mraku, ko so se pc-niglavci kljub hladu brezskrbno zamudili v igri, se jim je odprlo kar veličastno razodetje, da so vsi ostrmeli. Mežnarjev najstarejši, ki se je bil postavil v najtemnejši kot in se ozrl proti nebu, je gledal prečudno glorijo: oblaki so se razgrnili, tisti košček neba je bil kakor temnomoder baržun, in na njem so se svetlikale zvezde. Nič večje niso bile kakor glavice svetlih bucik, in gledati je bilo treba precej časa zamaknjeno v nebo, potem so se nenadno prikazale, kakor da jih stvarnik sam nevidno tja pribada. Tako se je otrokom razodelo, da so mrtvi v grobovih resnično bližji zvezdam kakor živi ljudje na zemlji. Hiteli so domov in so staršem zavzeti pripovedovali. Poslušali so stari in mladi, šepetala je o tem kmalu vsa vas in zvečer se je ta in oni, ki je stopil pod jasno večerno nebo, zvedavo oziral v zvezde, ki so se bleščale v gostih rojih. Nekateri so se vendarle opogumili, gnani od pekoče radovednosti, in so sklenili, da bodo sami pogledali iz grobnice v nebo. Star malhar je prišel v vas beračit in je vedel za pečjo pripovedovati, kako se je v nekdanjih časih odpiralo nebo. Za dvoje, troje kratkih trenutkov, toliko kakor blisk, ki preseka oblak, so se razgrnili oblaki in pokazala se je glorija, ki jo v vekov veke gledajo izvoljenci v nebesih: na prestolu sam Gospod Oče, nad njim sveti Duh, na desnici Jezus s križem, sedem božjih ran nezaceljenih. Blažena Devica Marija ob njem, okrog pa svetniki, očaki in preroki in devet belih in sinjih angelskih korov. Malhar je povedal: In kdor je to videl, bučanje in petje zaslišal, se je vrgel na kolena in si v molitvi mislil samo eno samo vročo željo; tista se mu je izpolnila. A nič drugega ni kazalo pravičnemu prositi kakor srečno zadnjo uro in po smrti majčken delež tega nezaslišanega veličastja. Brž, brž so se odprta nebesa spet zaprla, žalostna mu mati, nevrednemu kristjanu, ki ni vedel izkoristiti srečnega trenutka s pravo pobožno željo! In ko se je v teh jeseniških dneh naglo bližal mrak, so šli nekateri objestno h grobnici, drugi pa so to reč dobro premislili: poprosili bodo, kakor je v redu in prav, če se morda le res razklenejo nebesa. Ti so šli na pokopališče zbrani, kakor gredo k svetemu obhajilu ali na božjo pot. Počasi so se zvrščali, zadensko so se plazili po deski v grobnico. Gledali so, strmeli v nebo, iztegovali vratove, se prestavljali iz kota v kot in ničesar niso videli. Otroci, izkušeni poniglavci, so jim morali biti učitelji: samo tisto desko, po kateri so drseli v grobnico, so potegnili na piano. Z drugimi so zakrili grobnico. In brž se je začulo iz groba občudovanje. Grobnica je bila polna mladih vaščanov, ki so bulili v nebo in šteli zvezde, tiste lepe zvezde ki so se po malem pričarale na nebu pred oči ... Stari Bradatka je prikrevsal na pokopališče. Tako zamišljen je bil to pozno popoldne, da se je šele pri vhodu zdrznil in pogledal. Glej, kaj hoče gruča okrog njegove neplačane grobnice? Postal je, poslušal rezgetajočo mladino, ogledoval starejše norce, ki so se sklanjali nad deskami v odprtino. Potem je pospešil korake. Brž so ga spazili otroci in gruča se je razkropila med grobovi čez zid, skozi živo mejo . . . Stari Bradatka je gledal za tem in onim, ni mu bilo več mar, ali katerega pozna ali ne, vse skupaj je preklel, za vsemi je s pestjo pomahal. Potem je pristopil h grobnici. — O, poglej ptičke, ali ste se ujeli v gajbico!... Pobral je tisto težko odloženo desko in jo poveznil čez grobnico. Tako, zdaj pa glejte, kako boste plezali iz zame, — je hudobno rekel starec in odkobalil s pokopališča. Ptički v zidanem gnezdu so se spogledali, prisluhnili, čuli so oddaljevanje starčevih korakov proti izhodu pokopališča. Onemeli so. Potem so začeli vpiti. Votlo in obupno so doneli klici iz grobnice. Toda od nikoder ni bilo odmeva. Skozi tri špranje med deskami se je videlo nebo, svod je bolj in bolj temnel, a zvezde so blestele zmerom bolj. Noč se bliža, kaj bo? Seveda, mladosti nikoli ne uplahne nada, da jo drži pokonci in jo venomer žene v rast. Fantiči v grobnici so vpili, vpili kakor verne duše v vicah, moral je slišati njihove glasove cerkovnik, ki je bil pravkar odzvanjal zdravomarijo. Nato je pogledal še za mežnarijo pri svoji drobni živinici, pri zajcih in kokoših. Cul je vpitje, ki je donelo kakor od nekod iz daljave. Šel je pogledat na pokopališče, iskal je tod in tam, dokler ni našel ptičkov, ujetih v grobnico. Razgrnil je deske. Potem je stopil po lestvo, in preplašena mladež se je naglo izbavila iz ujetništva. Nikoli več, si je tiho prisegla, ko se je razbegnila proti domovom, nikoli več v Bradatkovo grobnico! V. Tako bi bila Bradatkova grobnica tudi sicer nehala biti predmet pozornosti prebivalstva. — Saj je v deželo že rinila zima in je bilo pokopališče z grobnico in vso pokrajino vred tako osamljeno pod svinčenim nebom in pod naletom snežink, ki so vrtoglavile v ostrem vetru. Bilo bi nemara že vse skupaj prešlo v pusto vsakdanjost, ki jemlje stvari, kakršne so, naj bodo že velike ali majhne, prijetne ali nevšečne. Pa je stari Bradatka sam drezal v lastno zadevo kakor v venomer pekočo rano in je motovilil tudi v najhujših zimskih dneh okoli grobnice, robantil po pokopališču in vihtel palico preteče proti trgu. Potem pa je spet umeril korak čez zasneženo loko. Ljudje, ki so ga videli, kako je stopal, sam s seboj godrnjaje, preteč in preklinjajoč, so vedeli, da hiti spet na sodnijo, kjer ga bodo prizanesljivo ali osorno, kakršno bo pač trenutno razpoloženje gospoda sodnika ali gospoda pristava, odpravili nazaj domov, in bo stari Bradatka na vso jezo zavil v gostilno ter praznil kozarce do trdega večera, gostje pa ga bodo škodoželjno in posmehljivo poslušali, dokler ne bodo siti njegovih večnih marenj o grobnici in o goljufivem oderuhu, stavbeniku Lengarju. — Z advokati ga uženem, pa če je s samim hudičem v zvezi, cigana nemarnega! — se je pridušal starec. — Uženem ga, pa če zapravim vse do zadnjega cepa! Pravda je tekla; v mesto je bilo treba, in sodba se je nazadnje glasila tako, da mora stari Bradatka plačati grobnico, kakršno je bil naročil: pet in dvajset svetlo-pisanih tisočakov. Pet in dvajset — povrh pa še stroške, stroške! Ko se je stari Bradatka vračal iz mesta, kjer se je bil komaj obrzdal, da ne bi preklel in ozmerjal sodnije, advokatov in biričev, je na vožnji v vlaku nenadno začutil olajšanje in sproščenje. Že je minila zima — glej, čisto narahlo že leze zelenje v goro, čisto narahlo, kakor drobni zeleni oblački. Stari Bradatka je ob odprtem oknu vagona začutil deviško sveži vonj zemlje in zdelo se mu je, kakor da se dviga vsa priroda v novih, še pridržanih in vendar tako koprnečih vzdihih po prenovljenju, po pomlajenju, po vstajenju ... Da, zemlja, ljubljena, skrivnostna, čudovita rodnica in stvarnica, mati, ki venomer daješ in v svoje varstvo jemlješ!.. . Kakor da so mu padle luskine z oči, je stari Bradatka spet ves prevzet gledal v pokrajino, ki je hitela mimo njega in je nanjo kakor izza debele sive zavese poševno sevalo zahajajoče sonce, zdaj še medlo in hladno, ki pa bo že v nekaj tednih kakor mogočen angel z zlato trobento oznanilo: Vstanite, rastite, ljubite!... Stari Bradatka je sprevidel svoj veliki greh. Ko je stopal s postaje proti domu, so se mu noge šibile in roka se mu je tresla. Nič več ni stari Bradatka v srdu preklinjal; šel je domov kakor spokorjenec z božje poti. — Grešil sem, zemlja, vem, da sem grešil zoper tebe, ko sem te zavrgel in se ti hotel na smrtno uro za vekomaj odreči, strahopetec in bahač .. . Grešil sem, odpusti mi, storil bom, da bo vse spet dobro in da me boš sprejela v svoje sveto varstvo ... Naj le govore, naj me opravljajo, naj me preklinjajo, — sodrga! Ne bodo mi drugi krojili pravde, sam si presodim po vesti in večni pravici. VI. Starega Bradatke ni bilo drugo dopoldne nikjer na iz-pregled. Noben dimek se ni pokazal nad streho hišice na griču. Pa je sina Franceta zaskrbelo: — Kaj da ni očeta? Mar jih je jeza vrgla? — Te vendar, pa stopi pogledat! je rekla žena. In je stopil France na grič in potrkal na vrata. Bila so zaklenjena. Potrkal je na okno, ni bilo odgovora. Nema groza, ki je objemala to samoto na griču, je brž prevzela tudi sina. še malo ni pomišljal, ves plečat se je uprl ob vrata, da so zaječala, toda niso popustila. Poskusil je dvakrat, trikrat, zaman. .Stopil je nazaj k oknu. S pestjo je treščil v šipo, da so zažvenketali drobci. Segel je z roko noter in razpahnil okno. Uzrl je posteljo prazno, postlano, mizo pogrnjeno kakor za praznik. Splazil se je skozi okno v hišo. Že je bil pripravljen na najhujše. Slutnja ga ni pre-varila: vrata v vežo so bila odprta, v polmraku je visel tam dolg mrlič. Palica je bila prislonjena na podboje, po tleh so ležali razmetani pisani denarji ... Spokojnost, ki jo je stari Bradatka odnesel s seboj v smrt, je po tistih skrivnostnih ukazih, ki venomer vodijo naša pota, zapovedala tudi ljudem, da so mu bili vsaj po smrti prizanesljivejši z mislijo in besedo. — Ne bi rekel, da se mu je zmešalo zaradi skoposti in denarja ... — Le zaradi ponosa. Da bi se bil ta uklonil? — Bo že sam z Bogom opravil. Sinu je pa vendar dobro storil, če je resnica, da je France bil toliko pameten — no, kaj bi govorili... Ce je le res vse tiste denarje na varno spravil... — Jaz mu jth privoščim, kakor le komu. France ni po očetu, po materi je. Zdaj pa naj starima skupaj sveti večna luč! Tako so sodili vaščani, ko so hiteli kropit Bradatko, ki je ležal v mrtvašnici, nedaleč od svoje grobnice. Vaščani po svoje, gospod župnik pa po svoje. — Ne morem, ljuba duša — je vil gospod župnik roke iri nagibal glavo na desno, ko je prišel sin France prosit za cerkven pogreb in za blagoslovljen grob. — Ne morem, France, taka je cerkvena postava, brez zadnje tolažbe je odšel, pa še ta sramota za župnijo: njegova smrt... in tista nesrečna grobnica! . . . Kamorkoli pridem, povsod je v zobeh samo naša župnija in ta nesrečna grobnica. — Ali, gospod župnik, saj so vendar oče tudi svoje storili za cerkev. Cerkveni ključar so bili, sedemnajst let, gospod župnik, sedemnajst |et. — Molil bom, France, za očeta. Molil bom, toda postava, saj vidiš ... Tisti čas je mežnar kopal grob v kotu pokopališča. Ozek grob kakor za vse preproste zemljane. Otroci so bili poleg, igrali so se in zdaj pa zdaj gledali, kako se posiplje rjava prst in kako se tu pa tam zvija črv, ki ga je vrgla grobarjeva lopata iz njegovega podzemskega kraljestva. Popoldne so pokopali starega Bradatko. Prišli so ljudje, da, toda ne črno opravljeni, in molitev je bila kratka. Zvečer se je pa sprehajal gospod župnik po pokopališču. Ustavil se je ob visoki rjavi gomili v kotu, postal je in pomolil. Potem se je počasnih korakov vračal po pokopališču in se ustavil ob grobnici. Razmaknil je deske, pomrmral in presodil: . — Škoda se dela, ometati jo bo treba in vse lepo urediti. Gospod župnik se je zamislil in vzdihnil: — Naj se zgodi po božji volji ... Tu notri bom počival ... Gospod mi bodi milostljiv na mojo zadnjo uro. Pierre Lotti: z romana: Mornar) Na povratku z daljnega Vzhoda je umrl Jean Berny, vojak francoske mornarice, sin siromašne vdove. Njegova ladja, križarka «Saone», se vrača v Brest, kjer ga čaka mati... Čez mesec dni je bojni brod slednjič priplul v Brest, kjer je čakala mati... Bilo je v novi pomladi, pusto in še hladno popoldne, pravi april v Bretaniji. Ob prihodu so bili vsi mornarji zelo vznemirjeni, skoraj ponoreli^od veselja, in to celo tisti, ki niso imeli ne matere ne zaročenke in ki jih nihče ni pričakoval. Ko so zasidrali ladjo in opravili manevriranje, je bilo na krovu kar vse narobe. Tudi častniki so bili vsi raztreseni; videti je bilo, da so njih misli vsedrugod, zato niso pritiskali na mornarje, saj so mislili, da je zdaj njih dolgi in težki posel skoraj končan. Poslali so po zdravstveno komisijo, to se pravi, po dovoljenje, da smejo navezati stike z zunanjim svetom, s Francijo, ki so jo po toliko mesecih vendarle spet našli. In že je iz pristanišča v Brestu priveslalo h križarki «Sao-nei» nekaj težkih in nerodnih čolnov ... V teh čolnih, ki so se v primerni razdalji razvrstili pred bojnim brodom — do povratka zdravstvene komisije niso smeli bliže — so bile matere, sestre ali navadne «znanke». Klicale so po imenih posamezne mornarje, ki so se jim kmalu prikazali v odprtinah na boku ladje, se veselo pozdravljale z njimi in čakale dovoljenja, da jih bodo smele objeti in poljubiti na krovu .. . * Za kratek čas so se tudi Joal, Marec in Kerboulhis, trije iskreni tovariši, ki se bodo kmalu za zmeraj ločili, ozirali oo čolnih, se smejali in kramljali o čemer koli. Toda nenadoma je Pierre Joal, ves prepaden v obraz, kakor da je bil uzrl strašilo, odskočil v kabino in še oba prijatelja za roko potegnil od odprtine: — Jeanova mati!!! . In vsi trije so se kakor prestrašeni dečki najprej sklonili, da bi se skrili, potem pa so se prihuljeni splazili do srede kabine, kjer jih ni bilo več mogoče videti. Jeanova mati!!!... Da, to je bila ona. Prišla je, že čisto blizu bojnega broda je bila . . . Njene na pol od veselja, na pol od nemirne nestrpnosti široko razprte oči so iskale med vsemi temi glavami, ki so se smehljale iznad ograje na krovu «Saone» ... Iskale so njenega sina, in ga niso mogle najti, nikjer ga še niso mogle najti ... * O, kaj vse je bila presanjala, premislila, pretehtala in pripravila v teh dolgih mesecih za njegovo vrnitev-, olepšala je njuno žalostno, tesno stanovanje, okrasila predvsem njegovo sobico... In davi, ko jo je stari berač, kateremu je bila še pred dnevi naložila to skrb, prišel obveščat, da je pristaniški brzojav oglasil «Saono», ki se bo čez dve uri zasidrala v luki, je z mrzlično naglico vse uredila, kupila šopke za vaze in najela žensko, da bo skuhala večerjo in jima stregla pri mizi . .. Ko ji je čolnar, ki jo je bil pripeljal, cb izhodu iz pristanišča pokazal vojno ladjo, ki je bila komaj vrgla sidra, in ji rekel: »Tole tam je vaša ,Saone‘!« se je nenadoma vsa stresla in kar malo se ji je zvrtelo v glavi... Kakšen bo neki njen Jean? Gotovo se je vrnil od tam daleč ves izpremenjen, njen dragi sinko! Pa saj se bo pomirila šele, ko si ga bo vsega natanko ogledala ... Že drugič jo je čolnar peljal od enega konca ladje do drugega. Vse glave, ki so se prikazovale s krova, je že pregledala. Zakaj ga tudi na mostu ni bilo, njenega sina, kakor toliko drugih?... Tesnoba se je oklenila njenega srca, zdaj presunljiva, zdaj grozna tesnoba že samo zato, ker ga še ni videla. Toda to je bilo vendar čisto naravno in razumljivo, saj je bil nemara na straži. Tako si je skušala pojasniti njegovo odsotnost. Morda je celo imel dežurno ... Vse se ji je vrtelo v glavi, ko je ukazala čolnarju, naj se približa «Saonei» navzlic kretnjam stražnika, čisto mladega, drobnega Bretonca, ki je z eno roko krepko stiskal puško, z drugo pa mahal: — Nazaj! Proč! Ne smete pristati! Ni še dovoljeno! Na krovu so se trije Jeanovi prijatelji zatekli pod jambor in se tam tiho, naglo in razburjeno posvetovali. Kaj naj store? ... — Obvestimo častnika! je predlagal Mereč. Saj je dežurni ravno poročnik Tanguy, ki je dober, sijajen človek. On bo znal zelo pravilno in obzirno govoriti z ubogo ženo ... Pierre, ki je v svojem brezumnem strahu že videl, da se nesrečna mati vzpenja na krov, se je brž odločil. S svinčnikom je naglo in nerodno napisal v svojo službeno beležnico: — Jean Berny je umrl na morju pred enim mesecem, odtrgal list, ga zganil na dvoje, tekel proti stražniku in mu ga vrgel: — Daj ji ga, tovariš, daj ji ga hitro! Potem je zbežal v spodnje prostore ladje, ves prestrašen, kakor da jo je bil zadavil. Prijatelja sta stekla za njim, ker tudi nista hotela slišati krikov te matere . . . * Ko so se nekaj minut pozneje vrnili na krov, so padale mrzle, ostre kaplje dežja, in veter je močno pihal. Vsi čolni, brez izjeme, so se bili okrenili in' so že veslali v luko. Boječe so se trije prijatelji približali ograji, da bi bolje videli, kje je čoln matere Jeana Bernyja . .. Kmalu so ga zagledali med drugimi, nekako deset metrov od bojne ladje... Na dnu, pod klopmi, je ležalo nekaj človeku podobnega, ki se je zvijalo v strašnih krčih in se hotelo prekucniti v morje, da je čolnar moral debelo plahto vreči nanj kakor na mrliča .. . Izpod te plahte je gledal ženski klobuk, ves premočen, in ena roka je molela ven, v na pol raztrgani rokavici, bleda roka, ki je imela vse okrvav- 'i6"6 Prste ■ ■ ■ Prevedel d‘Artagnan. Mihael Balucki: PRVIČ V GLEDALIŠČU ospod Filip, ki je bil nižji uradnik, je po dveh letih srečnega zakona sklenil, da si bo privoščil poseben užitek. Bil je rojstni dan njegove žene, in je kupil vstopnice za gledališče. To je bila velika radost in iznenadenje, zakaj gospa Filipova še nikoli ni bila v gledališču. Njen oče je bil upravitelj nekega posestva, zrasla je na deželi in ni imela nikoli priložnosti za take zabave. Njenemu možu se je v dijaških letih večkrat nudila priložnost, da bi lahko šel v gledališče, a je moral hraniti vsako stotinko, zakaj poučevanje drugih dijakov je bil njegov edini skromni dohodek. Toda s tem je nastalo obilo prerekanja, zakaj sluga se je branil, da bi ju spustil v gledališče z eno samo vstopnico, četudi se je Filip na vse načine krčil v svojem plašču, da bi bil videti kot otrok, ki mu je dovoljen vstop za polovično ceno. Poklicati so morali gledališčnega tajnika, da je posredoval. Filip bi mu bil skoraj roke poljubil, rotil ga je pri vseh svetnikih, da bi mu omečil srce. Ko je slednjič slišal odrešujoče besede: «Spustite ga dalje!* in so se pred njim odprla vrata, ki so vodila na galerijo, se mu je zdelo, da je zagledal raj, odprta nebesa, četudi ni videl drugega ko zamazane stole in veliko množico ljudi, katerih brezoblične sence so se videle na razsvetljenem ozadju. Prijatelja sta le z muko našla ob nekem stebru prostora zase,- držala sta se ga trdno z rokami in sta čez ramena drugih gledalcev lahko videla košček odra. Igrali so Schillerjeve «Razbojnike». Filip je neutolažljivo jokal, se potil od razburjenja in zaradi neugodnega položaja, v katerem je skoraj visel v zraku, užival pa je tako nepopisno, da mu je ta večer za vedno ostal v spominu. Pozneje je bil še enkrat v gledališču, toda z dijaško vstopnico; gledal je «Veselo trojko*. Stal je kakor v stiskalnici, zakaj parter je bil natrpan, da si je moral s komolci napraviti prostor, ako je hotel robec potegniti iz žepa, pri čemer je množica valovila kakor razburkano morje. Toda prisrčen smeh in razposajena radost sta ga odškodovala za vse ostalo. Ob teh spominih je zagotavljal svoji ženi, da bo zadovoljna. «Videla boš, kako krasno se boš zabavala*, je dejal, medtem ko si je zavezoval belo ovratnico pred zrcalom, a žena si je z vročimi škarjami navijala kodre nad čelom. Oblekla sta si najlepšo obleko, zakaj prvi sedeži niso nikaka galerija, je Filip razlagal svoji ženi. Tam sedi boljša družba in človek ne sme zaostajati za njo. Ni si še utegnil dobro zavezati ovratnice, ki mu je ta dan nagajala, ko je nekdo potrkal na vrata. «Kdo je?» «Jaz.» «lvan!» je vzkliknila gospa Filipova v zadregi. «Takoj. Počakajte samo za trenutek!* Naglo je pograbila z mize lasnice, životek in obleko in z vso to šaro pobegnila v kuhinjo, da dokonča toaleto, medtem ko je za vrati čakajočemu gostu še naglo, živahno in glasno zaklicala: « Dalje!» Vrata so se odprla, gost je vstopil. Bil je Filipov stanovski tovariš in mladostni prijatelj, hkrati znanec njegove žene še iz njenih dekliških let. Prav za prav je bil on, ki je bil oženil Filipa; nekoč ga je bil peljal k župniku, pri katerem se je seznanil s Cecilijo. Na njegovo prigovarjanje je sledila pismena izjava, kmalu nato tudi poroka. Zaradi tega je bil Ivan pri njih vsakdanji gost; prišel je, kadar je hotel ali utegnil; ako se je gospa Filipova mudila v kuhinji, je zibal otroka, igral z možem šah, nakupoval za družino, z eno besedo, imela sta ga za svojega. Ako ga kak dan ni bilo ali če se je zamudil, sta ga pogrešala,- zakonca sta se vpraševala, kaj se je zgodilo, da ni Ivana. Ta dan bi ju bil moral spremljati v gledališče. Naravno, ni bilo mogoče drugače. Filip si ni mogel misliti zabave brez svojega prijatelja, zato je tudi zanj kupil vstopnico. Zaradi tega je bilo nastalo prerekanje med njimi. Ivan je hotel vstopnico plačati, toda Filip se je temu upiral, zakaj na ženin rojstni dan se mu ni zdelo umestno, da bi jemal denar.. . Dogovorili so se torej, da bodo po predstavi vsi trije odšli v restavracijo, kjer bo Ivan plačal večerjo. Pred predstavo ju pride iskat. In res je prišel točno o po! sedmih, skrbno napravljen, gladko obrit, celo nekoliko odišavljen. V rokah je prinesel škatlo bonbonov, ki jo je rahlo položil na mizo, in dejal nekoliko plaho-. «Nekaj bonbonov za gospo.* «To je pa lepo*, je vzkliknil mož, ves vesel zaradi prijateljeve pozornosti. «Poglej, Cecilija, kako galantno! Nekaj ti je prinesel.* «Kaj pa je?» je zaklicala Cecilija iz kuhinje in pomolila glavico skozi vrata, pri tem je čisto pozabila, da še ni opravljena. «Kaj pa je? Prosim, ne glejte sem, zakaj nisem še oblečena.* «Poglej! Polna škatla bonbonov zate.* «Kako ste dobri.* In mu je iztegnila skozi vrata svojo belo, golo roko, katero ji je poljubil ves rdeč v obraz. «Podvizaj se, ker je že pol sedmih.* «Kmalu bom nared*, je rekla gospodinja, se umaknila in zaklenila vrata. «Tudi jaz sem že napravljen, le še suknjo in rokavice si oblečem*, je dejal Filip, «zakaj v prvih vrstah se ne spodobi sedeti brez rokavic. Ali ne?» »Seveda.* «Toda gumb se mi je odtrgal, Cecilija.* «Pusti me, da se prej oblečem, sicer nikoli ne bo konca. Ti bom že prišila gumb.* «Ampak kje je šivanka?* «2e vem, kje je, le bodi brez skrbi. Skrbi za drugo!* «Kaj bodo danes igrali?* je vprašal Filip, ki se je ogledoval v zrcalu, ali mu suknja dobro stoji. «Od samega veselja sem pozabil, da bi prebral plakat.* »Zakonska sreča*, je odgovoril Ivan. «lep naslov. Ali je zabavno?* «Ne vem. Toda po pisatelju sodeč bo veselo, zakaj tudi on je pravi veseljak.* «Ali ga poznaš?* «Včasih ga vidim v kavarni, kjer dan za dnem igra biljard. Po svojem značaju ni ravno na dobrem glasu, toda je presneto zabaven in jedek. Ako iztegne jezik, piči kakor osa, kadar je pri volji, iztresa dovtipe kar iz rokava.* «No, potem se bomo pa pošteno nasmejali. Četudi imam rad igre, pri katerih se od srca najočem, bi na Ce-cilijin rojstni dan rad videl kaj veselega.* «No, pa sem nared*, je zaklicala gospa in stopila iz kuhinje. Bila je vesela, živahna in prikupna rjavolaska. Njene oči so bile tako črne in prodirajoče, kakor da bi se hotele vsakomur, ki so ga pogledale, zadreti v srce. Gostu je prisrčno stisnila roko, a možu, ki si je še dal opraviti pred zrcalom, je zaklicala energično: «Ne obotavljaj se, očka, je že časi* «Kaj bo pa z Evico?* je vprašal mož. «Je že vse preskrbljeno. Služkinja bo pri nji, dokler se ne vrnemo.* Odšli so veseli, razburjeni, srečni, v nadi, da bodo preživeli prijeten večer. Ko so prišli v gledališče, je godba igrala veselo polo-nezo. Cecilija je sedla med moža in Ivana, ki ji je, preden se je dvignil zastor, pripovedoval nekaj zanimivega, zakaj poslušala ga je napeto in z veliko radovednostjo. Filip ga ni poslušal, godba je zagluševala njegove besede; bil je tudi preveč zamišljen, da bi bil vprašal, za kaj gre. 2e naprej se je pripravljal na smeh in veselje. Igra je res imela vesel začetek. Na odru je nastopil vesel zakonski par, prav kakor on in Cecilija. Tudi prijatelj je bil tu, kakor pri njih Ivan, in otrok v zibeli. Filip je bil ves navdušen nad tem slučajem in je svojo ženo večkrat sunil s komolcem in ponovil: «Slišiš, Cecilija, prav kakor pri nasl* Celo prvo dejanje, ki je slikalo zakonsko srečo v svetlih barvah, je prevevala radost. Šele proti koncu se je obzorje nekoliko pomračilo zaradi prihoda bivšega moževega tovariša, katerega temna postava je usodno zasenčila tiho družinsko srečo, a je efektni konec vendar zabrisal ta neugodni vtis. Zastor je padel, avtorja so klicali na oder. Nekateri kritiki, ki so sedeli pred Filipom, so goreli od navdušenja. «Kakšna sila, kakšna življenjska resničnost! To ni nikakor literatura, to je poseg v polno življenje.* «Jaz dobro poznam osebe, ki so mu bile za model*, je dejal neki pisateljev znanec. «Lahko rečem: kakor živi! Videli boste, kako se bo dalje razvijalo z ibsensko silo.* Ko je Filip slišal to pohvalo, je od radosti šaril z nogami in z nestrpnostjo pričakoval začetek drugega dejanja. Toda to dejanje ni bilo, v nasprotju z njegovim pričakovanjem, nič več tako veselo. Pisatelj je po načinu novih dramatikov z nožem brezobzirne kritike seciral tisto zakonsko srečo, ki jo je tako lepo naslikal v prvem dejanju, in neusmiljeno razgalil notranjost teh ljudi in pokazal gledalcem, kako je to notranjost razjedel rak pokvarjenosti in moralne gnilobe. Ljubeča žena je bila pred poroko ljubica moževega prijatelja, otrok je bil sad te grešne ljubezni; mož, ki so ga na prijatelja vezale gmotne koristi, ni imel poguma, da bi raztrgal sramotne vezi, in tovariš, ki je nastopil na koncu prvega dejanja in vedel za skrivnost, je izrabil nezdrave razmere in pahnil ženo še globlje v mlakužo nizkotnosti,--z eno besedo, umazanija najslabše vrste, iz komedije je postala drama, ki je trgala živce, pretresljiva po svojih krepkih prizorih, toda odvratna in strahotna. Filip, ki je vse to poslušal, je imel občutek, kakor da se mu kače in krastače plazijo po golem telesu; temne misli so mu šle po glavi, obhajala ga je nejevolja. Bal se je pogledati svojo ženo, da bi mu v očeh ne brala misli, ki bi jih bil rad skril sam pred seboj. Bil je sam nase jezen, da je pripeljal ženo k taki predstavi in da je vse to gledala in poslušala. 2ena in Ivan sta bržkone podobno čutila, zakaj vsi trije so sedeli kakor poparjeni in niso spregovorili niti besede. Ivan se je prvi otresel neprijetnega vtisa in Ceciliji, da bi jo raztresel, nekaj pošepetal v uho. To je Filipa razdražilo. Jezila ga je prevelika zaupljivost njegovega prijatelja. Kako si le more kaj takega dovoliti? Doma je nekaj drugega, ampak tu? Toda tudi doma bi si tega ne smel dovoliti. Čudil se je, kako da je bil dotlej tako popustljiv v tem pogledu. In bolj ko je razmišljal o Ivanovem razmerju do njegove družine, bolj čudno in neprimerno se mu je to zdelo. Spomnil se je, da je Ivan poznal njegovo ženo pred njim in ga je on nagovoril, naj jo vzame. Zakaj? Čemu? Kakšno korist je imel od tega? In potem — njegovi pogostni obiski. Saj je tako rekoč pri njih stanoval, bil je kakor doma. Kaj ljudje mislijo o teh obiskih? To ne more tako naprej; on, mož, ne sme dopustiti, da bi ljudje s prstom kazali za njim. Take misli so mu prihajale, mu polnile glavo, trapila srce, trgale živce, ga vznemirjale in mu burkale kri, da ni več z vso pozornostjo sledil poteka igre. To, kar se je godilo v njem, kar se je odigravalo v njegovih vročih možganih, ga je zaposlovalo mnogo bolj ko tisto, kar se je godilo na odru. škilil je na svojo ženo in na svojega prijatelja, opazoval slednjo njuno kretnjo in slednji pogled. Zdelo se mu je, da sedita pretesno drug poleg drugega, da se njuna kolena strastno dotikajo, da si dajeta posebna sporazumna znamenja, da si njune oči pripovedujejo nedovoljene, grešne reči. Z nestrpnostjo je čakal konca igre, da bi ju že slednjič ločil. Jezilo ga je, da se je Ivan pred koncem zadnjega dejanja zaničljivo izrazil o igri in jo je imenoval bedastočo. «Kakor se vzame*, si je mislil Filip. «Zame to ni be-dastoča; tega in onega resnica zbode v oči.* In da bi Ivana jezil, je ploskal, kakor da je plačan za to, in je z drugimi poslušalci vred klical avtorja na oder. Slednjič je bilo muke konec. Ko je bil zunaj in se je lahko vrinil med prijatelja in ženo, se je oddahnil. Zaradi večje varnosti jo je zgrabil pod pazduho in jo je potegnil s seboj. «Ta nas je pa pošteno izmučil*, je vzkliknil Ivan čez čas mučnega molka. «Ne bi ga hotel poznati.* Filip ni rekel nobene, ampak je pospešil korake, da bi čimprej prišel domov. «No, saj gremo vendar večerjat*, je vzkliknil Ivan, ko je opazil, da sta zakonca zavila proti domu. «Ni mi do večerje*, je rekel Filip neprijazno, «Kaj? Saj smo se bili dogovorili...* «Glava me boli... v posteljo moram.* «Toda, možek, jaz nisem ničesar pripravila*, se je oglasila žena. «Lačen boš.* «Zaradi ene večerje še ne bom umrl za lakoto.* «Toda Cecilija je vendar lačna*, se je drznil Ivan pripomniti. «Menda pač ne boš zahteval, da bi šla sama s teboj*, je odvrnil Filip tako ostro, da Ivan ni več silil. Zena se je vdala in požirala grenke solze ob misli, da se je njen rojstni dan, od katerega si je toliko obetala, tako žalostno završil. Ko so prišli do stanovanja, je Filip krepko potegnil za zvonec, kakor da hoče zbuditi vso' hišo. Medtem je Ivan gospe nekaj pošepetal in ji na skrivaj izročil neki papirček — pisemce. Ko se je Filip okrenil, je opazil, kako je njegova žena skrila pisanje. Tedaj ni nič več dvomil. Ivan in Cecilija ... a on je bil tak bedak, da ničesar ni opazil. Gotovo sta se posmehovala njegovi lahkovernosti. Ko je Stopa! po temnih stopnicah v svoje stanovanje, mu je bilo, kakor da ne prihaja iz gledališča, ampak od pogreba. In je bil v resnici pogreb njegovih upov, njegove sreče, vsega, kar je ljubil, celo njegovega otroka. Imel je navado, da ga je vsak večer, preden je šel spat, poljubil v slovo, pogosto se je sklonil nad spečo glavico in mu je dolgo strmel v odprta usteča, v rdeči obrazek, ki je bil zamaknjen v tihi sen. Ta dan ni otroka niti pogledal in ni poljubil žene kakor po navadi, ampak se je naglo splazil pod odejo in hlinil hud glavobol. Zena mu je napravila mrzel obkladek, mu želela skorajšnjega ozdravljenja in tudi sama legla. Zaprl je veke, kakor da spi, a ni mogel spati. Strahotne misli niso mirovale, kri mu je razbijala v sencih, bal se je, da ga zadene kap. Ta večer je toliko slišal o dedovanju bolezni, da je grebel v svojem spominu, ali ni bil morda kdo njegovih prednikov duševno bolan, zakaj začel se je resno bati, da zblazni. Od tega, kar je doživel ta dan, bi ne bilo težko ponoreti. Spomnil se je, da je slišal v mladosti o slaboumnosti babice njegovega očeta ali njegove matere, in je bil kar olesenel od strahu, da je podedoval nagnjenje k blaznosti in da je zmeda misli, ki mu ta dan polni glavo, morda že začetek strašnega trpljenja. Ta strah mu ni dal spati. Preplašen se je dvignil in se ogledoval po sobi, da se prepriča, ali je še pri zdravi pameti, ali vidi vse tako, kakor je, in še lahko jasno presoja svoj položaj. Nočna svetilka je gorela kakor zmeraj. V njeni medli, trepetajoči svetlobi je videl otrokove ročice, ki so bile prekrižane na prsih, obraz njegove speče žene in črno obleko, ki jo je bila pravkar nosila. V tej obleki je tičalo pismo, ki ga ji je oni dal pred vrati. Torej je še pri zdravi pameti, ker se vsega natanko spominja. Nato se je domislil, kako blizu mu je vendar to pismo. Treba mu je samo vstati in ga poiskati, pa mu bo vse jasno: ali je njegov sum upravičen in kako daleč sta že napredovala na poti pregrešne ljubezni. Ta misel ga je dražila in ni mirovala. Ni se mogel ustavljati skušnjavi. Tiho je vstal s postelje in se splazil do obleke. Zena je globoko zasopla,- zato je obstal. Zdelo se mu je, da je vzdihnila, in to je bilo kakor potrditev njene krivde, kakor glas vesti, ki jo preganja še v spanju. Opogumljen je tipal po gubah obleke, dokler ni našel žepa in v njem papir; bilo je pismo navadnega formata v trdem ovitku. Hlastno je pograbil corpus delicti in se podvizal z njim v posteljo. Nato je prisluhnil, ali se žena ni zbudila. Ko se je po njenem enakomernem dihanju prepričal, da še spi, je prižgal svečo in z razbijajočim srcem, izsušenim grlom in žgočimi ustnicami začel brati nesrečno pisanje. Najprej ga je zbodel začetek: «Moja draga!» Postalo mu je tako vroče, da je moral prenehati z branjem in si je otrl pot s čela. Čez nekaj časa se je zbral in nadaljeval branje pisma, ki se je glasilo: «Moja draga! še to pot naj se poslužim tega sredstva, da Ti sporočim svoje misli. Ko sva se zadnjič videla, Ti nisem mogel vsega povedati, ker so naju zmotili ljudje ...» Filip je čutil, kako mu vsa kri sili v glavo, toda zbral se je in s pridržano sapo bral dalje: «Mnogo sva pretrpela, toda tega bo kmalu konec. Odstranil sem vse ovire in boš lahko kmalu moja, samo moja ...» _ to je bilo preveč. Filipu so oči stopile iz jamic, postelja, sveča, vsa soba se je zavrtela okoli njega,- bilo mu je, kakor da se pred njim odpira prepad, ki grozi, da ga pogoltne. Toda hotel je čašo strupa izpiti do dna, zato je bral dalje: »Odkar sva najino ljubezen zapečatila s prvim poljubom, sem napel vse sile, da te dobim. Zdaj je nastopil zaželeni trenutek. Kmalu bova združena .. .» Filipu je razganjalo prsi. Roko je spustil na odejo in se naslonil na blazino. Bilo mu je hkrati mrzlo in vroče, črke so mu plesale pred očmi, vpraševal se je, ali ni že ponorel. Premagoval se je z vso silo in bral dalje-. «Kmalu bova združena in najine najbolj vroče želje se bodo izpolnile, moja draga Terezija ...» Pri tej besedi se je Filip krepko udaril po čelu. Torej Terezija .. . Kamen se mu je zvalil raz srce. V glavi in v duši mu je postalo tako lahko, kakor da mu je nekdo odvzel nečloveško breme. Hkrati pa ga je postalo hudo sram: kako je mogel biti tako neumen, da je sumil Cecilijo! Kako je mogel pozabiti, da se Ivan in Terezija, sestra njegove žene, ljubita, za kar ve le Cecilija, zakaj starši se upirajo tej zvezi, ker Ivan še nima stalne službe. Toda Filip je ta večer toliko slišal o prevari in nezvestobi, da je bil čisto zmešan. Hotelo se mu je, da bi samega sebe oklofutal, ali še boljše, da bi pretepel pisca teh vrstic, ki mu je povzročil toliko muk. Planil je s postelje s takim ropotom, da se je žena prebudila. »Kaj ti je?» ga je vprašala, ki jo je vznemirila goreča sveča. »Zakaj ne spiš? Kaj ti je slabo?* In je ljubeče iztegnila roko proti njemu. Filip je zgrabil njeno roko, jo nesel k ustom in jo strastno poljubljal. «Zdaj mi ni nič več, moj angel, vse je prešlo, toda bilo je res hudo ...» «Opazila sem, da ti je bilo že v gledališču slabo.» «Oh, to gledališče!* je vzkliknil nejevoljen. «Veš, tudi jaz sem si ga drugače mislila*, mu je rekla z otroško naivnostjo in se dvignila na postelji. «Glej, nekdaj je bilo drugače. Tudi po drami se je človek dobre volje vrnil domov. Toda dandanes ...», je končal z zamahom roke. «Meni je bilo pri tej igri tako tesno1 v duši kakor takrat, ko sem skozi okajeno steklo gledala sonce. Ali se spominjaš?* «ln nama je bilo doslej tako dobro in veselo,- tu pa sva morala še plačati, da si pristudiva življenje! Ne, v drugo me ne bodo več ujeli!* Prevedel France Bevk. O O o o o o Q o o Guy de Manpassunt: Goco Poslovenil dr. Jožu Glonar. Lukeževo kmetijo so po vsej okolici imenovali «P rista vo». Nihče bi ne bil mogel povedati, zakaj. Kmetje so s to besedo brez dvoma označevali njeno bogastvo in velikost, saj je ta kmetija bila res naj večja, naj bogatejša in najbolj urejena v onem kraju. Velikansko dvorišče, obdano od petih vrst mogočnih dreves, ki so pred hudimi vetrovi s planjave varovale košute in občutljive jablane, je bilo ograjeno z dolgimi, z opeko pokritimi stavbami, v katerih se je hranilu krma in žito, s hlevi za govedo, zidanimi iz kremenea, s hlevi za trideset konj in stanovanjsko hišo iz, rdeče opeke, ki je bila podobna gradiču. Gnojišča so bila v lepem redu; psi so imeli svoje kolibe, po visoki travi pa je kar mrgolelo perutnine. Vsako opoldne je petnajst oseb, gospodar in služinčad, sedelo za dolgo kuhinjsko mizo, na kateri se je kadila juha v veliki posodi, poslikani z modrimi cvetkami. Živina, konji, krave, svinje in backi — vse je bilo rejeno in čisto; gospodar Lukež, velik mož, ki se mu je že napenjal trebuh, je vsak dan trikrat vse pregledal, mislil in pazil na vse. Nekako iz usmiljenja so imeli v kotu konjskega hleva še zelo starega belega konja, ki ga je gospodinja hotelu obdržati do njegove naravne smrti, ker ga je bila suma vzgojila, ga vervtt *»k>: . ujejo AnflCd A""£n,). M " Sinem ilike- ie urn0 m i ie oboroženo ne Leteča trdnjava», mogočni bombnik ruskega graditelja Sikorskega. Kako ogromen je, vidimo najlepše, če ga pri- Dobrikamo sc lahko sami sebi, da živimo \ eni izmeti najburnejših dob človeštva. Seveda je ta slava in sreča hudo dvomljiva. Kakorkoli naši živci so že precej utrjeni, in je turii najboljše, da navadni smrtniki trezno in hladno opazujemo, kaj se v svetu dogaja in kako oblastniki krojijo narodom usodo. Od vsepovsod slišimo novice o oboroževanju. Da dobimo nekaj več vpogleda, kako je z armadami po svetu in z njihovo pripravljenostjo, bo dobro, če preberemo naslednjo poučno razpravo, ki jo je napisal g c n e r a 1 Sori g n v v ugledni pariški aRcvue des deu\ Mondes». Narodi čutijo, kako resni so časi, oborožujejo se do skrajnih mej in mrzlično izpreminjajo svoje oboroževanje. O letalih se dandanes govori samo o tisočih, ladjedelnice izdelujejo večjidel vojne ladje, tovarne bruhajo vsak dan nešteto težkih strojnic, motornih topov in drugega takšnega blaga. Dandanes’’ se v vojni uporabljajo največ tehnična sredstva. Zmerom bolj se v vojsko uvršča civilni material. Potemtakem! lahko rečemo, da predstavlja avtomobilski park sestavni del vojne sposobnosti vsake države. Vojne sile posameznih držav ne predstavljajo danes več njeni bojev niki, konji, puške, topovi in letala, marveč tudi vsa vozilu, ki se v mirni dobi gibljejo po cestah. Vrhovni poveljnik, ki bo po tem materialu močnejši kakor sovražnik, se bo lahko nenavadno naglo kretal. Lahko bo presenečal sovražnika, a presenečenje je vedno tisto, kur pripravlja zmago. Država, ki ima v miru močno av tomobilsko proizvodnjo, bo imela ne samo sredstva za naglo kretanje v vojni, temveč bo mogla tudi do najv išje mere povečati proizvodnjo specialnega vojnega orožja. Tanki, ki so 1018 omogočili zapadniin zaveznikom zmago, so bili izdelani v francoskih tovarnah. Oglejmo si zdaj proizvodnjo avtomobilov v sedmih svetovnih državah, ki predstavljajo 00.5%, svetovne proizvodnje. Zedinjene države so izdelale predlanskim 4810 tisoč av tomobilov, Velika Britanija 518.000, Nemčija 545.000, Franciju 207.000, SSSR 200.000, Italija 77.000, Kanada 217.ooo. Zedinjene države so torej predlanskim izdelale samo zase dve tretjini vseh avtomobilov na svetu, u Franciju, Nemčija, Velika Britanija in Italija skupno komaj 14%,! Če se omejimo na tovorne avtomobile, ostane podobno razmerje, namreč: Zedinjene države 70%» Francija, Nemčija, Velika Britanija in Italija pa skupno 17%;,. Stari svet je torej silno zaostal. Tega je v veliki meri kriva svetovna vojna, velika izguba ljudi in kapitala. Pa tudi evropske vlade so precej krive, ker obdavčujejo izdelke nalte in kolikor mogoče ovirajo svobodni obtok blaga in kapitala. Toliko bolj je treba poudariti pomen Amerike v bodočnosti, in to ne samo za pričetek mobilizacije, marveč za vso vojno dobo. Pogonska sredstva. \ pogledu pogonskih sredstev je popolno nesorazmerje med starim in novim svetom. Amerika razpolaga s tremi četrtinami celotne proizvodnje bencina, medtem ko nobena evropska država — izvzemši Rusijo z 28 milijoni in pet sto tisoč tonami in Romunijo z osmimi milijoni sedem sto tisoč tonami — pa naj bo nevtralna ali bojujoča se, nima nu svojem območju kakšnih pomembnejših izvirkov te surovine. Velika Nemčija proizvaja samo 485.Odit ton na leto. Francija komaj 80.000 ton. Amerika požre 70%;, svetovne proizvodnje, medtem ko se Kvropu brez Rusije zadovoljuje s 14%,. To dejstvo še bolj kaže našo šibkost. Onkraj Oceana ni skrbi glede zalog, medtem ko je pri nas treba vse to skrbno tehtati. Pustimo ob st ra,ni Nizozemsko, Švedsko, Norveško, tinsko. Baltske države, Portugalsko in še Španijo, ki iz različnih razlogov morda ne bodo zapletene v prihodnjo vojno. Drugih dvanajst držav — izvzemši Rusijo — je v mirni dobi popolnoma odvisnih od inozemstva. Po podatkih iz predlanskega leta potrebujejo te države 20,979.(MK) ton goriva. Ne-kuj let po svetovni vojni smo lahko s precejšnjo verjetnostjo trdili, da poraba gradiva v svetovni vojni ni bila mnogo večja kakor v miru. doda odtlej je vojno letalstvo napredovalo, vojske so se motorizirale, vojna mornarica je povsod močno zrasla. Dandanes moramo računati s temi vojnimi stroji, ki v mirnih časih mirujejo ali pa se gibljejo samo v omejenem obsegu. V nemški reviji «Der deutsche Volksvvirt» je dr. Friedensburg v dveh člankih preračunal, da bi potrebovala Nemčija za eno leto vojne dvanajst milijonov ton bencinu. l)r. Steinberg dodaja še pol milijona ton. torej skupno dvakrat več, kakor iznaša sedanja potrošnja. Anglija računa spričo velikanskih potreb svoje vojne mornarice, da bi v vojni porabila vsako leto trideset milijonov ton goriva. To pomeni trikratno mero normalne potrošnje. Naposled bi morala tudi Rusija, ki dandanes nekaj izvaža, v primeru vojne uvažati nekoliko milijonov ton goriva. Lahko rečemo, da bi evropske države v vojni morale nabavljati letno šestdeset do sedemdeset milijonov ton nafte v različni obliki, od tega štirideset do petdeset milijonov ton v predelanih proizvodih. Japonska bi v bodoči svetovni vojni morala vzdrževati 2000 letal in štirideset do petdeset tisoč motoriziranih komadov orožja in vsakovrstnih prevoznih sredstev. Zedinjene države bi štiri mesece po mobilizaciji imele v pok ret u 200.000 avtomobilov in motoriziranih oboroženih vozil ter 5.400 letal. Ti dve veliki sili bi porabili za svojo vojsko v enem samem letu vojne okrog 30.000,000 ton goriva. V primeru svetovne vojne pa bi ta poraba lahko zrasla na letnih sedemdeset do osemdeset milijonov ton. In zdaj se vsiljuje veliko vprašanje: ali bo mogoče vso to veliko potrebo kriti? Na prvi pogled se to ne zdi mogoče. Ako bi bila jutri razglašena mobilizacija, bi povsod na svetu — razen morda na Poljskem in v Romuniji — našli rezerve surovin, ki bi jih današnje rafinerije lahko predelale, ker so (zlasti v Ameriki) opremljene s stroji za mnogo večjo proizvodnjo. Toda že v nekaj mesecih bi se stanje iz-premenilo. Rezerve bi bile izčrpane, tovarne bi ih* mogle vzdržati dotedanjega tempa proizvodnje. Vojna bi medtem že hudo ovirala svobodni promet, in nekatere evropske države bi bile docela odrezane oil nafte. Naj bi bile države razdeljene v kakršne koli skupine, nikoli ne smemo pozabiti, da bosta Romunija in Rusija zadržali vso svojo produkcijo zase in za potrebe svojih zaveznikov. Nekatera morja bodo v vojni popolnoma zaprta, zlasti Sredozemlje. Zapadite države — Francija, Italija, Belgija in Anglija — se ne smejo zanašati na dobavo petroleja iz.Iraka (tri milijone dve sto tri in trideset tisoč ton). F v ropske rafinerije bi lahko našle na ostalih evropskih tržiščih dvajset milijonov ton surovin. Toda to bi utegnilo zadostovati samo za tretjino potreb. Ostalih štirideset mili- jono\ hi bilo treba uvažati v obliki rafiniranih produktov. Izvenevropske tovarne bi lahko klile to potrebo morda po količini, ne pa tudi po kakovosti. In še to samo v primeru, ako bi tega ne ovirale vojne operacije ali nevtralnost. Če bi na primer Japonska vstopila v vojno, bi bil položaj Nizozemske Indije presnelo resen. Ta dežela bi se takoj znašla v območju sovražnosti, in njene dobave letnih osem milijonov štiri sto tisoč ton nafte bi bile ogrožene. Vendar se vidi sodelovanje Japoncev v vojni brez Zedinjenih držav malo verjetno. Zavezniki Zedinjenih držav bi torej dobili zadostno nadomestilo za Nizozemsko Indijo. Lahko pa seveda računamo tudi s strogo nevtralnostjo Zedinjenih držav. Kaj bi se zgodilo v takem primerili’ V tem pogledu imamo samo eno izkušnjo: sedanjo kitajsko-japonsko vojno. Namreč: «N e u t r a 1 i t y A c t», ki ga je bil ameriški kongres sprejel 29. aprila 1937, določa embargo a priori samo na vojni material in orožje. Ne obsega niti kovin, niti bombaža niti petroleja. V drugem dedu akta eitamo naslednji člen: «Kadarkoli smatra predsednik za umestno, da se omeji blagovni izvoz iz Zedinjenih držav* v vojujoče se države, da bi se zagotovila varnost in tla bi se ohranil mir v Zedinjenih državah, ali tla bi se zaščitilo življenje in trgovina državljanov USA, bo prezident to objavil in od tega trenutka dalje se ut: bo smelo iz Zedinjenih držav izvažati, prevažati ali prodajati za izvoz ali transport blago v katerokoli vojujočo se državo, imenovano v omenjeni deklaraciji.» V pogledu Japonske nismo doživeli takšnega proglasa. To se pravi, tla Japonska še nadalje krije vse svoje potrebe v Zedinjenih državah. 63% teh potrebščin uvaža v normalnih razmerah iz Kalifornije, 20.6%, iz Nizozemske Indije in 6.6%: z. britanskega Bornea. Mirovne trgovinske pogodbe so v veljavi in se normalno izvajajo. Gotovo je zanimivo, da se te pogodbe vzdržujejo in tla se angleška in amerišk i vlada ne menita dosti za končni uspeh Japoncev. Ldini način, po katerem bi se lahko opisani uvoz ustavil, bi bil ta, da bi Japonsko prisilili, naj prevaža blago pod svojo zastavo. Tega pa od Japoncev nihče ne zahteva. Sicer bi se narod, ki ima mornarico pet in dvajsetih zelo naglih ladij s kapaciteto 300.000 ton. brž znašel tudi v takšnem položaju. Na desetih vožnjah bi te ladje lahko prepeljale na Japonsko tri milijone ton, kar bi prav gotovo zadostovalo za enoletno rojevanje. redil preidimo s teh splošnih ugotov itev na nekatere posebne primere, po katerih bomo videli, kako so veliki evropski narodi začeli reševati prevužno vprašanje nabave pogonskih sredstev po svojem zemljepisnem, gospodarskem in političnem položaju. Rusija: mnogo nafte, pa slabe ceste. Razen Nemčije ne more nobena država v Lv ropi pokazati tako uspešnega moderniziranja in okrepitve svoje vojske kakor Rusija. To se je zgodilo zlasti po prvi petletki od 1928 dalje. Po najnovejših podatkih premore Rusija poleg močnega letalstva vsaj kakšnih 4000 motoriziranih vojnih strojev. Pred novim letom jo imela Rusija 375.000 tovornih avtomobilov ter 58.000 avtobusov in traktorjev. Tovarni «Stalin» v Moskvi in «Molotov« v Gorkem izdelata letno 80.000 in 300.000 vozil vseli kategorij. V tretji petletki od 1933 do 1942 so mora njuna proizvodnja dvigniti za 150.000 vozil na leto. Dve drugi tovarni, ki jih gradijo v Uti in pri Moskvi, bosta izdelali vsako leto 200.000 tovornih avtomobilov. Vozila ruskih tovarn so prav dobra, vendar se pri uporabi na slabih cestah in v rokah neizkušenih šoferjev precej naglo kvarijo. Pri prvem večjem defektu pusti šofer avto na cesti, ker ni mogoče najti mehanika ali garažo v bližini. «Pravda» je 17. junija 1936 ugotovila: «Pomanjkanje nadomestnih delov je tako veliko, da večine avtomobilov ne moremo uporabljati. Tako je od 1774 tovornih avtomobilov v Kazakstanu 720 takih, ki jih ne uporabljajo, v Kuglačevu pa jih od 6594 počiva 2737...» Kar se tiče cest, jih Rusija še nikoli ni imela dovolj. Stanje pa nikoli ni bilo tako katastrofalno kakor po nastopu sovjetske vlade. Po izgubi Poljske. Baltskih držav in Tinske je Rusiji ostalo 240.000km cest, to je 1.2 m nasproti t km francoskih cest. Sovjetska vlada je seveda takoj posvetila pdzornost temu stanju. S pomočjo ameriških in nemških strokovnjakov je do leta 1933. zgradila 64.917 km novih cest. Toda to je bilo izvršeno v naglici, zato ustreza vojaškim potrebam samo neki del. Ob novem letu je Rusija imela docela ustrezajočih cest samo 25.000 km. In to je prav malo za vojsko, ki je tako odlično motorizirana. Kako pa je z Ruskim petrolejem? Rusija ima velikansko pri rodno bogastvo, ki v velikem delu sploh še ni raziskano. Druga petletka še ni izpolnila pričakovanj. Dobili so samo 28,622.000 ton nafte na leto, pričakovali pa so jih 69,000.000. Kaganovič, komisar za težko industrijo, je v izgovor navajal, da se je močno kvaril materini, vodstvo ni bilo najboljše, mnogo jo propadlo zaradi nesposobnosti inženirjev, električne centrale niso redno dovajale toka, v rafinerijah je bilo premalo discipline, popravila so bili zamudna in zapravilo se je na tisoče delovnih ur... Ni dvoma, da bi Rusija v primeru vojne morala petrolej uvažati. Predvsem bi se obrnila na Perzijo. Toda prav tu je Ahilova peta ruskega orjaka. Zadostuje, če katera sovražna sila zasede Perzijo ali zažge izvire nafte, in že bo stanje Rusije silno resno. To dejstvo nami pojasnjuje, zaka j želi Rusija na vsak način prijateljstvo s 'Turčijo in zakaj celo na lastnem območju trpi turško protikomunistično gonjo. Anglija gradi ladje in skladišča nafte. Anglija se slej ko prej dobro zaveda, da je tudi njena meja na Renu. Vendar pa sodi, da jo bo premoč nu morju zaščitila pred sovražnikovim vpadom. Zaradi tega usmerja vse svoje težnje k zagotovitvi premoči na morju. Večina Angležev misli, da je gradnja vojnih ladij važnejša kakor izdelava avtomobilov in urejanje strategičnih cest. Pri vsem tem pa je v Angliji tudi dosti politikov, izumiteljev in tehnikov, ki so drugačnih misli. Sodijo, da bi proizvodnja umetnega bencina lahko nudila Angliji novo varnost, kajti tudi Anglija ima, kakor Nemčija, bogate premogovnike. Vojno ministrstvo je že določilo poseben odbor in mu poverilo nalogo, da razišče «razne procese, s katerimi se lahko izdeluje petrolej iz. premoga ali iz drugih domačih surovin.» Odbor je res preučil razne možnosti in je prišel do zaključka, da (politiku izdelave umetnega bencina ne bo dajala Angliji večje varnosti, kakor more to storiti povečanje ladij s cisternami, s katerimi naj se dovaža potrebni petrolej v Anglijo. Te ladje se lahko izognejo sovražnim napadom, ker se lahko tovorjenje razdeli na veliko štev ilo edinic.» Na drugi strani pa bi bile tovarne umetnega bencina izpostavljene napadom iz zraku. Za vsak milijon ton goriva bi moralo delati 3().0()() ljudi in to precej časa. Za pet milijonov ton bencina bi bilo treba zaposliti 150.000 ljudi. Odbor se je bavil tudi s vprašanjem stroškov. Za izdelavo milijona ton bencina na leto, kolikor iznaša petina v elikobritanske proizvodnje v mirni dobi, bi bilo treba vložiti kapital 50 milijonov funtov šterlingov. Za ta denar pa lahko Angleži zgradijo 32 velikih ladij nalašč za prevoz nafte. In te ladje bi mogle dovažati v Anglijo letno I milijon 800.000 ton, pa če bi vsaka ladja opravila samo pet voženj na leto. Naposled je odbor strnil svoje nazore v ugotovitev, <1 u sta »uvoz. in kopičenje rezerv najzanesljivejši način priprave na usodne čase.» Potemtakem ji' torej stališče Anglije čisto jasno: treba je uvažati petrolej in ga hraniti v dobrih podzemskih rezervoarjih. To stališče je tem zanimivejše, ker Anglija na velikanskem področju svojega imperija nima večjih izvirkov nafte, saj pridobiva na leto samo 1,900.000 ton v Trihi-dadu in 700.000 ton na Borneu. Francija potrebuje večleten načrt. Kakšno je stanje Francije? Samo voditelji francoske narodne obrambe so poklicani, da rešujejo vprašanja vojne politike, zakaj kadar pride čas, bodo oni tudi edini zanjo odgovorni. Vendar lahko trdimo, da je Francija v tem praven storila zelo mnogo. Pri teni pa francoska organizacija seveda še ni popolna. Vojna se bo vojevala na fran- coskili mejah, zato se morajo Francozi vprašati, ali ni že prišel čas, da si čim hitreje in čim učinkoviteje zagotovijo vsa sredstva. Ena sama pot vodi k temu: tudi Francija mora izdelati večleten načrt in upoštevati vse možnosti, zlasti pomanjkanje premoga. Francija ne sme pozabiti, da se mobilizacija pri vprašanju potroleja ne ustavlja na meji. Mobilizacija mora biti razširjena čez morja po primernih pogodbah s proizvodnimi družbami kakor tudi po pogodbah z raznimi vladami. Pogoj mora Uiti samo ta, da pogodbe in sporazumi ne ostanejo mrtve črke na kipi papirja... In še enkrat: Amerika. Ostane nam še Amerika. Kakšen bo pomen te velike republike v bodoči vojni, smo povedali že v začetku članka, 'zedinjene države proizvajajo, rafinirajo in trošijo več ko tri četrtine svetovne proizvodnje petroleja. Izdelujejo pa tudi toliko avtomobilov. Amerika gospoduje na svetu s svojim bogastvom kakor tudi s svojim prebivalstvom, če bo odprla svoj liram \ korist ene izmed vojujočili se strank, bo Amerika \ prav kratkem času zagospodovala nad usodo um le Ev rope. KAKO JE HENRT DETERDING POSTAL KRALJ PETROLEJA Letos 5. februarja so dnevniki objavili novico, da je v St. Moritzu v Švici umrl petrolejski magnat llenry De-terding, star 72 let. Življenje človeka, ki se je iz revščine povzpel do petrolejskega magnata, je tako zanimivo, da je vredno peresa romanopisca. Za primer njegove podjetnosti in spretnosti, po kateri so ga imenovali Napoleona na petrolejskem bojišču, naj navedemo nekaj drobcev, ki nudijo vpogled v orjaško borbo za nafto. Čim čvrstejši je kak narod, tem bolj je strpen. Anglija, ki je zgled narodne zavednosti, se' nikakor ne razburja, če so na vodilnih mestih angleškega gospodarskega življenja razni priseljenci. Poglavar angleške električne industrije, sir Hugo Hirst, se je bil priselil iz Nemčije in se je prej pisal čisto drugače. Mož, ki je ustvaril najširši angleški koncern, kemijski trn st, pred nekaj leti umrli lord Meleliett, se je sicer že rodil v Angliji, toda bil je nemškega pokolenja. Njegov oče, sloveči kemik dr. Ludvig Mornl, se je bil šele leto dni pred rojstvom poznejšega lorda in ministra preselil iz Nemčije v Anglijo. Največji angleški magnat oboroževalne industrije, sir Basil Zaharov, se je rodil kot grški posto-paček v Mali Aziji. Eden izmed najvplivnejših in nam precej naklonjenih angleških časopisnih magnatov, lord Rothermeere, je izrazit predstavnik izraelskega rodu. Pravkar umrli, najmogočnejši, po vsem svetu znani angleški gospodarski veljak, vrhovni poveljnik v petrolejski industriji, sir Henry De-terding, takisto ni bil Anglež, marveč I lolandee. Deterdingov oče je bil pomorščak, vodil je ladje iz Rotterdama v Nizozemsko Indijo. Večji del leta je bil na poti, žena pa je doma skrbela za otroke. Nekega dne se je stari Deterding do kraja izčrpan vrnil domov, legel in izdihnil. «Čast njegovemu spominu,« so trčili mornarji po zadušnici v njegov spomin, suj je bil vzoren mornar. Toda s sočutjem in z lepimi spomini ni bilo vdovi prav nič pomagano. Preteto hudo se je morala boriti za obstanek treh sinov in dekletca, ki si sami še niso vedeli nikamor pomagati. Bet vica prihrankov je brž zapravljena, otroci se morajo iti učit. Prvorojenec hoče v gimnazijo in se res prerine do zdravništva. Drugi je sprejet v vojaško akademijo in postane častnik miroljubne nizozemske vojske. Ilenrv, najmlajši, naj bi sledil očetu pri trgovski mornarici. Toda ni več denarja za njegovo šolanje. Mati pa se tudi izprašuje, kdo ji bo opora na stara leta, ko je sama vse razdala in se bodo otroci razkropili po svetu. Res, prav bi bilo, če bi eden izmed njih začel čimprej služiti denar. Kako se pu to naredi na Nizozemskem'' Kar preprosto: v kolonije je treba! Vsi, ki so na Nizozemskem zasloveli po oblasti in bogastvu, so hodili to pot. Nizozemske kolonije štejejo sedemkrat toliko prebivalcev kakor gosto obljudena Nizozemska. Sladkor, tobak, kava, čaj, kavčuk, rastlinsko olje — nepregledno bogastvo priteka Nizozemcem z otokov v daljnem Indijskem oceanu. Kdor se zna pod vročim soncem uveljaviti, se lahko nadeja bogastva. Seveda tudi v kolonijah ne leži zlato na cesti, začetek je težak in trd. Toda Nizozemci so žilavi in si hitro opomorejo. Ilenrv Deterding je pričel kariero s šestnajstimi leti kot pisarček v neki amsterdamski banki. Z malenkostnim zaslužkom je vzdržal celih šest let. Tedaj pa se je oprijel prve priložnosti in je odrinil v kolonijo. Največja nizozemska kolonialna banka je potrebovala dva uradnika v Indiji. Naval je bil velik kakor vedno: sto štirideset prošenj. In že se izkaže, da je Deterding otrok sreče. Dobil je službo. Hitro krene na Sumatro, da prevzame majhno bančno agenturo v tropskem kraju Medana. Po krajši dobi ga premestijo nu odgovornejše mesto v liritski Indiji. To je še vedno skromna služba. Mladi v rstnik, ki je bil prišel z Dcter-dingoin v Indijo, je medtem dosegel že mnogo več, postal je eden izmed vodilnih mož. kolonialne banke. Ne, Deterding bržčas nikoli ne bo bančni knez. Minila so glavna preizkusna leta, in zdajci se Deterdingu odpre nova pot. Pod pokroviteljstvo«) nizozemske kolonialne banke se je leta 1890. ustanovila v Nizozemski Indiji majhna petrolejska družba, ki je hotela po otokih indijskega oceana • iskati nafto. Imela je sprva mulo sreče. Več let ji je grozila propast. Zapravili so temeljno glavnico, novo je bilo težko zbrati. V eni noči pa se lahko usoda preobrne. Nekje je uspelo navrtati dober izvirek: olje je brizgnilo visoko v zrak, delničarji so brž. dobili dobre dividende,, ponudili so se nov i denarniki, družba se je rešila. Zdaj je kazalo, da bi podjetje razširili in izboljšali. Ravnatelj Kessler išče med mladimi ljudmi po kolonialnih bankah najbolj bistre, mlade može. Tudi Deterding je med njimi. Družba je z. naslovi radodarnejšu kakor s plačami. Ifenry Deterding si lahko da takoj tiskati vizitke z. naslovom vrhovnega inšpektorja; in v resnici tudi kmalu postane upravni ravnatelj. Mladi mož se presenetljivo hitro vživi v sv ojo novo stroko. Ko se Kessler odpelje na Nizozemsko, prepusti mlademu Deterdingu vodstvo celotnega indijskega obrata. Leta hude krize so minila, konjunktura se spet dviga. Pridobljeno olje porabljajo izprva le za razsvetljavo. Že se odpirajo novi trgi. Družba, po angleško kratko imenovana Royul Dutch, tvega vdor na Kitajsko, kjer je ameriški petrolejski kralj Rockefeller s svojevrstno, učinkovito propagando pravkar razširil uvedbo petrolejskih svetilk. Pričenja se prva velika borba dveh petrolejskih magnatov. Na Nizozemskem so na Deterdingov uspeh tako ponosni, da se hoče Roval Dutch popolnoma specializirati za azijsko trgovino. Razprodaja olja naj bi bila v Singapuru, pod Deterdingovim vodstvom. Toda llenry Deterding ni prav nič zadovoljen. Odločno je zoper novi načrt. Odpelje se v Haag, povedat svoje pomisleke. Trgovina s petrolejem je mednarodna. Da bo uspešna, je treba pregledati in nadzorovati ves svetovni trg. To pa ni mogoče v Singapuru. marveč v Evropi. Načrti mladega kolonialnega uradnika so nekoliko drzni, ko vendar razpolaga vsa družba komaj s petimi milijoni goldinarjev. kar je malenkost v primeri s težkimi milijoni petrolejskih magnatov drugih držav, zlasti Amerike! Gospodom v Haagu je vendarle všeč napoleonska odločnost, s katero je Deterding o risu I svoje načrte. Deterding lahko takoj ostane doma, da bo uredil centralo vsega podjetja. Drzno započne Deterding svoj napad na vzhodnem azijskem trgu. Ameriški magnati že postajajo pozorni na neprijetnega nizozemskega tekmeca. Oho- cbtrnje 60/tm 4idL, hi lahko pravilno žveči hrano! Slabo pregrizena hrana obtežuje želodec in večkrat povzroči obolenje. Zaradi tega pazite zlasti na nego zob in se varujte zobnega kamna, ki lahko razmaja zobe in povzroči, da prerano izpadejo. Trdni in zdravi so samo tisti zobje, ki so brez zobnega kamna. Uporabljajte za nego zob vedno Sargov Kalodontl Ta izvrstna zobna pasta vsebuje sulforicin oleat, ki razkraja polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Proti zobnemu kamnu SARGOV KALODONT lemu Rockefellerjema tnistn, imenovanemu Standard Oil, je Deterding seveda še vedno samo nevšečna mušica. Stari Rockefeller, ki že štirideset let vodi trgovino s petrolejem, je takšnih majhnih napadov že vajen. On dobro ve, kako jih je treba preprečiti, kako in kaj je treba kupiti. Toda tokrat se je uštel. Nizozemska družbica nikakor noče čuti o kakšnih težkih milijonih. Nasprotno: obupno se bori zoper nakup svojih delnic s strani Američanov. Izda nove varovalne delnice, ki morajo ostati v nizozemskih rokah in ne smejo preiti v tuje. Zdaj se šele prične prava borba. Deterding, ki je po smrti starega kesslerja poglavar družbe, stremi zlasti za tem, da bi izrinil Američane z evropskega trga. Razen Američanov je na preloma dveh stoletij samo še Rusija tista, ki proizvaja mnogo nafte. Deterding je dovolj previden, da si poleg Američanov ne nakoplje še Rusov za nasprotnike. Trudi se, da bi dobil zveze z naj-premožnejšimi producenti nntfe v Rusiji. In ti gospodje niso nihče drug, kakor pariški baroni Rothschildi. Ti gospodje so že nekoliko utrujeni in izčrpani, zato jim je prav všeč, da dobijo v mladem, podjetnem Nizozemcu pogumnega zaveznika. Radi mu ponudijo svojo pomoč. Sami vedo najbolje, da za trgovino z nafto niso potrebni samo izvirki, marveč tudi smiselna transportna sredstvu. Treba je po novem načrtu urediti mrežo kanalov, zgraditi je treba veliko mornarico s tanki, organizacija trgovine se mora razpresti po vsem svetu, kakor je to storil Rockefeller. Američane je mogoče premagati samo z njihovim lastnim orožjem. Da bi bil Deterding ohrabren za konkurenčno vojno, mu dajo Rothschildi dovolj denarja, da lahko sklene zvezo s kakšno angleško pomorsko in trgovsko družbo. Deterding sklene zvezo z družbo »Shell Transport and Tru-ding Companv ■■■. Leta I‘)I7. se je pričel poizkusni zakon s skupnim ustanavljanjem podružnic. Že sta se po prvih uspehih strnili obe družbi v koncern. Deterding je za doto prinesel v zakon petrolej in svoje sposobnosti, angleška družba pa je dala novo ime, ki je brž zaslovelo po vsem svetu: Shell. Zdaj se je težišče koncerna nagibalo iz Nizozemske bolj na Angleško. Deterding sum se je kmalu preselil iz Haaga v London. Seveda so mu tako rekoč na krožniku prinesli angleško državljanstvo. in kmalu je dobil tudi angleško plemstvo. Vendar pa se Deterding ni nikoli izneveril domovini. Samo tega se je zavedal, da je petrolejska politika svetovna politika, in da je v ta namen treba imeti za seboj svetovno silo. Rockefellerjeva Standard Oil je morala sicer že prestati hude napade in šikanc s strani ameriške vlade, toda kadar je šlo za res nasproti zunanjemu svetu, je Standard Oil zmeraj imela v Wash-ingtonu čvrsto oporo. Nizozemska se v takšnih velikih borbah ne more merili z Ameriko, lega je zmožna samo Anglija. In nafta je medtem postala eno izmed najvažnjših pogonskih sredstev. Olje potrebujemo pri strojih, na ladjah, v avtomobilski industriji, pri letalih, — vsepovsod. Olju pripada bo- dočnost, o tem ni dvoma. Na tem dejstvu je gradil Deterding svoje podjetje in si zagotavljal nove ivirke. Rockefeller se je najrajši havil z unosno trgovino: s prevozom in prodajo olja ali z nakupom že raziskanih izdatnih izvirkov. Deterding je začel bolj širokopotezno. Nakupil je cele pokrajine v Aziji, Evropi, Mehiki, Južni Ameriki, kjer je količkaj čutil, da bodo z vrtanjem prišli do olja. Eden izmed njegovih največjih uspehov je bil prevzem Rotschildovih izvirkov na Kavkazu. Viri, ki so še danes precej izdatni, so pa Deterdinga veljali težke denarje. Kajti nekaj let po nakupu jih je zasegla O. Beneš: Več ko kdaj se danes prodajajo in kupujejo že rabljeni avtomobili. Kdor misli na nakup takega voza, naj prečita sledeče nasvete, ki so osnovani na resnih izkustvih. Lastnik voza ga prodaja lahko iz raznih vzrokov. Nekateri se nočejo voziti v vozu starejšega modela. Zakaj tudi v avtomobiliz.mu se pojavlja im-peratorska moda, katera vsako leto izsili večje ali manjše izpremembe, zlasti v obliki in karoseriji. Pri ameriških vozovih vidimo, Ma konstruktorji namenoma izpreminjajo vsako leto obliko ka- sovjetska vlada, in Deterding ni dobil niti rublja odškodnine. Razume se, da je Deterding ostal do svoje smrti strupen sovražnik Sovjetov in da je izmetal veliko milijonov za borbo zoper oblastnike v Moskvi. Več ko trideset let je bil na čelu borbe med petrolejskima orjakoma, imenovanima Standard OiI in Shell. Le neznatno opešan, je šel na oddih v Švico, kjer ga je doletela smrt . . . Kako se bo orjaška borba razvijala poslej, je veliko vprašanje. Sir llenrv Deterding pa je legel v grob z neminljivim slovesom izrednega junaka tlela, borbe in uspehov. roserije. Četudi se te izpremembe po večini ne tikajo konstrukcije motorja ■tli drugih važnih delov, torej tudi ne Inzine, izgubi vendar stari voz v očeh takih «modeinanov» privlačnost, in skušajo ga prodati. Na trg običajno ne prihajajo taki vozovi neposredno, temveč lastniki jih dajo na protiračun, in tako pride tak voz po ovinku preko tovarne na prodaj. Tovarne ali njeni zastopniki cenijo te vozove precej visoko, zlasti če so njihove znamke. Edino dobro je to, da ga tovarna temeljito preišče in tako popravi, tla prevzame tudi kratkodobno jamstvo za tak voz. Nekateri avtomobilisti imajo spet navado, da dajo po preteku devetmesečnega jamstvenega roka voz takoj na protiračun in doplačajo za novega. Takšni vozovi so seveda večjidel docela v redu, toda na prodaj so po večini za ceno, ki ni dosti manjša od cene novega voza. Tovarniško jamstvo seveda nanj ne preide, ker je združeno vedno samo z osebo prvega lastnika. Zastopniki tovoren imajo navadno obvezno pogodbo, da morajo v vsakem letu odvzeti en ali dva voza. Morajo jih torej prodati. Ti vozovi, ki služijo za predvajanje kupcem, so resda posebno skrbno opremljeni. Pomisliti pa je treba, da vprav s predvajanjem najvišjih zmogljivosti največ trpe. Zato moramo tudi te vozove trezno presojati, brez vsakega optimizma. Isto je s tovarniškimi predvajalnimi avtomobili. Neka angleška avtomobilska tovarna je ugotovila, da se je v 10 dneh obstoja njenega voza vozilo v njem 5000 osei), da so se njegova vrata odprla in spet zaprla 15.000krat. 3000krat je bil pri pregledovanju odkrit motor. Mar mislite, da vse to ne zapusti sledov? Mnogokrat se prodaja utemeljuje z boleznijo, odpotov uujem, slabim finančnim položajem lastnika. Prav ti izgovori največkrat zakriv ajo resnične vzroke. Zato bi bilo čisto napačno, ako bi se mi prenaglili in kupili voz na vsiljevanje lastnika, ki se mu mudi iu ki Nekaj važnih misli o avtomobilih p 15» phja.u.i NIVEA VjSclIcL žansld ? «Ni treba, da bi Vaša koža izgubila mladostno svežost. Dovolite mi, da Vam pomagam varovati Vašo kožo. Podarim Vam to, kar si tako srčno želite: mladosten, zdrav in svež videz. Moja notranja moč je EUCERIT, krepilo za kožo. To mi odpira dohod do kožnega staničja, katero ohranjam zdravo in gibčno. Zanesite se na mene! Nič naj Vas ne ovira, vsak dan z uspehom uporabljati mojo pomoč». .......i.......11111111111.........111 m m 11111111 u umni 111H111......................i.............i Minulim....................mi 111111111111111111111111111111111111111111111111111II1111111111111111111111111111111111111111II1111111111111111111111111111111111111 v orehu... tu it' firflžeul slatini . 5>r'" , neippov® ' *- A D N K K A v Si hlinjeno neprisjljenosjjo mimogrede omenja. da čaka prav danes resnega kupcu itd. Razvojna tendenca avtomobilne konstrukcije gre danes predvsem pot gospodarnosti. Zato najdemo med že rabljenimi vozovi cesto take, ki jih dosedanji gospodar ne prodaja zato. ker so pokvarjeni ali znatno obrabljeni, temveč zato, ker so v primeri z najmodernejšimi tipi negospodarni. To velja zlasti o nekaterih tipih z več karbura-torji. Takega voza nc gre kar tako črtati iz seznama. Ako je voz negospodaren pri vsakdanji vožnji na velike daljave, lahko izvrstno služi tistemu, ki se vozi samo ob sončnih nedeljah nekaj deset kilometiov. Če prevozi, recimo. na takem izletu 100 km in porabi pri tem morda 2 litra bencina več, se to pravi, da se je ves izlet podražil za n din, kar ni veliko, ako pomislimo na nizko kupno ceno in dobro mehanično stanje voza. Kot zadnji vzrok prodaje navajamo najbolj nevarno okolnost, namreč resen in večkrat zelo spretno prikrit defekt. Tu gre za to, kako velik je defekt, odnosno. kako drago bi bilo popravilo, če je seveda sploh mogoče. Nekatere hibe so nepopravljive ali se dajo tako težko popraviti, da ti stroški nikakor niso v skladu z vrednostjo voza. Tak voz bo vedno le star voz. Nakup že rabljenega voza je v vsakem primeru stvar zaupanja. Najprej se moramo prepričati, ali ima posestnik pravico, prodati voz, ali Je vozilo inozemsko, ali je v redu ocarinjeno, koliko je staro po certifikatu in skozi koliko rok je šlo. Največ se izgubi v prvem letu življenja voza. Pri čisto novih vozovih se odrnčunn do '5000 km približno 2 do 2'A din za vsak prevožen kilometer. Celotno stanje avtomobila pa izdajajo tele na videz neznatne podrobnosti mehanizma in zunanjščine: 1. Obraba pnevmatik. Nova pnevmatika na starem vozu pomeni »drugo mladost ', t. j. najmanj prevoženih 25 tisoč kilometrov. 2. število prejšnjih lastnikov in njihov poklic. Taksi? Trgovski agenti? Zdravnik? Ali pa samo »nedeljski vozač*? 5. Ni li voz vdrugič prelakiran? Morda po havariji? 4. Ali prilegajo vratca? Ali škriplje karoserija? Kakšne so blazine? Poni-kljani in pokromani deli? Ni li prelomljena streha? 5. Ali so obrabljene matice? Ali ni orodje že drugo? h. Ali ima voz pokvarjen diferencial? 7. Poskusimo luč, trobo, kazalec smeri, starter! 8. Zahtevajmo poskusno vožnjo! 9. Napravimo poskusno vožnjo navkreber, in sicer najmanj 25 kilometrov s popolno zasedbo! Pazimo na akce-leracijo (pospešim), ropot, brzino. zavore, stabilnost voza in na to. kako se izkažejo vzmeti. 10. Ali niso kolesa skrivljena? Ne škripljejo ležaji koles? 11. Kakšna so kolesca verige? Ali ni ozobje srpasto? To pomeni dobrih 50 tisoč kilometrov! 12. Poglušajle motor! Poskusite start in kompresijo! Pridajte in pridržite plin! Kako reagira motor? 15. Napravite sami poskusno vožnjo! Če vam vsaj v vseh teh točkah voz ustreza, potem šele spišite pogodbo in ne pozabite na njej pripomniti: »Prodajalec popolnoma jamči za to. da ni zamolčal nobene hibe, da ni nič tako pokvarjeno, da bi bila ogrožena varnost vožnje.» Ako boste tako postopali, si bos;o prihranili poznejše očitke in neprijetnosti. Razume se, da je dobro, poklicati strokovnjaka, ki bo ugotovil stanje avtomobila ali motociklu ter povedal tudi ceno. vodja upornih sužnjev (Po razpravi Relje Popoviča napisal Ivan Vuk.) (Konec.) Nista razumela tega usodnega trenutka in pomena Spartukovega načrta. Njima je bolj ugajalo, da še dalje ostaneta v Italiji in plenita, (lasi se je Spartak temu upiral. Pregovorila sta tudi druge sužnje, se še sama odcepila in nastopala vsak zase. Usoda človeka, ki ne misli na bodočnost, ki nc ocenjuje položaja z možgani, ampak samo z željami. Rimska vojskovodji, konzul Geli j Pu-hlikola in propretor Kv. Arij, sta izkoristila ta razdor in potolkla najprej enega, potem pa drugega. Oba sta v bojih izgubila tudi življenje. Komaj tretjina Kriksovih ljudi. 50.000 mož, se je rešila. Kriks in Enomaj tudi še daleč nista bila kos poveljniški sposobnosti Spartakovi. Zdaj sta se oba konzula s propelerjem obrnila proti Spartaku. Hotela sta ga zajeti in napasti z dveh strani. Zdaj je imel Spartak priložnost, da pokaže s svojimi ljudmi, ki jih je bilo komaj 50.000 mož, svoje velike strateške zmožnosti. Umaknil sc je čez Apenine, po svojem načrtu, da bi prišel na sever v smeri Cisalpinskc Galije. Ko mu je drugi konzul, Kornelij Lentul, poskušal v Sam ni ji prekrižati pot, ga je Spartak napadel, popolnoma pobil in mu vzel vse taborišče. Nato se je obrnil proti Gel i j n in propretorju Aliju, ki sta sledila l.entulu. Tudi ta dva je premagal in potolkel. Pretor sam je padel v bitki. Tu je zakrivil Spartak nečlovečnost, ki se pa da razumeti in opravičiti. Ko je premagal rimsko vojsko, je prisilil 500 ujetih Rimljanov, da so se morali v slavo in čast padlemu Kriksu in Enoumju boriti kot gladiatorji. To je bila posmrtna daritev, katero je Spartak opravil svojima padlima tovarišema, četudi sta ga zapustila: razen tega je hotel dati Rimljanom okusiti, kaj se pravi, igrati v zabavo gledalcev krvave igre na življenje in smrt. Strašno je bilo gledati to krvavo igro, kjer so bile vloge zamenjane. Nekdanji gospodarji so se borili kot sužnji, a njihovi sužnji so gledali in dajali zmagujočim znamenja, naj zadajo premaganim poslednji sunek — enako kakor v areni v Rimu. Milosti za premaganega seveda ni bilo. Spartak je hotel najbrže s tem zadovoljiti svoje ljudi. Ni pa verjetno, da bi bil pri tej igri pobil vse ujete Rimljane. Takšno maščevanje ni bilo v skladu z njegovim značajem in tudi pametno bi ne bilo. /,rlaj je šel Spartak dalje na sever. k Alpam, z ljudmi, ki jih je bilo najmanj 60.000, če ne več. Kronisti v tem niso edini. Da bi se laže gibal, je poklal pred odhodom vso živino, ki se mu je zdela odveč, uničil vso prtljago in ni več sprejemal novih pribežnikov. Ra-čunal je. da ima dovolj ljudi. Pri tem pohodu na sever je prišel do VIlitine, današnje Modeiie. Tam se je srečal s prokonzulom ( isalpinske Galije, Kasijem Longinom. Poskušal je preprečiti Spartaku pot, a je bil premagan. /daj je bil Spartak na višku svojih uspehov in že čisto blizu uresničenja svoje glavne naloge, namreč, da prekorači Alpe in pošlje ljudi v njihove domovine. '1'oda naenkrat tega ni storil. Odšel je spet na jug, To je napotilo stare zgodovinarje, da so mu pripisali namero, udariti na Rim. Vendar je bil Spartak preveč pameten, kakor da bi bil kaj takega sploh poskušal. Prav dobro je vedel, da je njegova vojska, sestavljena iz nepopolno oboroženih sužnjev. brez priprav za obleganje, preslaba za tako namero, ki se je ni lotil niti sam Hanibal na v išku svoje moči po zmagi nad Rimljani pri Kanali. Nekateri najnovejši zgodovinarji pripovedujejo o vzrokih nenadne izpre-inemhe pohoda, češ da je bil vzrok v težavah prehrane in v pozni sezoni, ker je bila žetev že končana in spravljena v mesta. Vendar to ni točno. \ se to bi namreč Spartaka ne bilo moglo odvrniti od cilja, ki mu je bil že čisto blizu. \ z,roke moramo iskali drugod, namreč v neuvidevnosti in plitkosti n jegovih ljudi, katerim je zelo ugajalo udobno življenje in plenjenje po Italij i. Zaslepile so jih zadnje velike zmage. Nič jih ni mikala vrnitev na svojo domačijo, za katero že davno niso več čutili. Mnogi izmed njih so se celo že rodili v Italiji kol sužnji, kakor na pr. Germani, ki so se s Kriksom odcepili od Spartaka. Ti so bili že potomci tistih Germanov, katere je Marij pobil in ujel pri Vereeli leta 101. pr. Kr. 'lako so ti zaslepljeni sužnji odrekli pokorščino Spartaku in ga prisilili, da se je vrnil nazaj v Italijo. Prisilili, seveda v toliko, ker jih pač kot tovariš ni hotel zapustiti. Zato sc je vrnil v neizogibno propast. Ideja o napadu na Rim je sinila v glavi zmage pijanih in nerazsodnih sužnjev, ki so tako zavrgli najlepšo priložnost in najugodnejši trenutek. ko bi se lahko rešili. Pohod Spartakov na jug je seveda vzbudil v Rimu veliko razburjenje. Gibanje in plenjenje tolike armade sužnjev po Italiji je grozilo, da uniči sleherno varnost in ustvari popolno anarhijo. Dva konzula in eden p reto r sta šla Spartaku nasproti in ga srečala v Pieenski pokrajini, južno od Ankone. Vsi trije so bili premagani. Spartak je odšel celo na jug v mesto Thurii v pokrajini Rrutiju, ki mu je bilo glavno središče. S svojim razumnim postopanjem je omogočil trgovcem, da so lahko prinašali potrebno blago v mesto, posebno železo in baker. Prepovedal pa je prinašanje zlata in srebra, ker ni dovolil, da bi njegovi ljudje nosili drage kovine in da bi se jim vzbudila želja po bogastvu. Gotovo ni bil Spartak brez socialno-gospodarskih idej. Iz tega svojega središča je pogosto odhajal, da je preskrboval svoje ljudi. V bitkah z rimskimi vojskami je zmagoval in se vračal z. bogatim plenom. Skrbel je, da se je plen pravično razdelil. IV. Senat je bil presenečen in jezen na oba konzula zaradi takih neuspehov in take nesposobnosti. Odpoklical ju je še pred potekom njune dobe, leta 72. pr. Kr., ter predal poveljstvo l.iciniju Krasu, izvoljenemu pretorju za tekoče leto 71. pr. Kr. Kras je bil naj večji bogataš tedanjega časa. Ril je brez. posebnih vojaških sposobnosti. Kras je začel vojno bolj oprezno in bolj metodično. Od senata je dobil poleg štirih legij, ki jih je našel pod orožjem. še šest novih. Tako je imel blizu VO.OOO mož. Prva skrb njegova je bila. da vzpostavi disciplino v vojski, ki je bila zaradi slabega poveljstva in neprestanih porazov demoralizirana. Z glavnim delom vojske se je postavil v pokrajini Picentinuin pri Sulernskem zalivu tako, da bi Spartaku zaprl pot na Rim. Ukazal je svojemu legatu Mumijo, naj pazi na Spurtaka, ki je bival v I u-kaniji, vendar se ne sme pod nobenim pogojem spuščati v bitko. Mumij je zapoved prekršil, se spustil s Spartakom v Otono Ring-a tekoči lep Sy n d e H ko n skleji, zlepi, skifa vse. \\Vi/// „J3ackUwm DR.OETKERS pecilnim praškom P€B€CO Vi hočete p&vyjei& sredstvo za nego zob? Brc/ Peneče SREDSTVO ZA ZOBE PEBECO-peneče se izdeluje po najnovejših znanstvenih izkustvih laboratorijev Duke Laboratories, Inc., NewYork, U S.A. PEBECO-peneče razvija obilno peno, a ne vsebuje mila. Zato je posebno primerno za otroke in odrasle z občutljivo dlesno Vzemite PEBECO-peneče. To sredstvo za nego zob razvija čudovito nežno in obilno peno, a ne vsebuje mila. Idealni učinek je osnovan na obsegu Pebecina. Ta dela zobe bleščeče bele, preprečuje usedanje zobnega kamna in desinficira ustno votlino in grlo. K temu se še pridružuje to, da ima PEBECO čudovito osvežujoč okus in je posebno štedljiv v uporabi. Zato ni samo dober, ampak tudi poceni. bilko in bil poražen. Za kazen je Kras vzel kohorto 500 mož. ki se je najslabše vedla v bitki, ter obsodil na smrt vsakega desetega, na katerega je padla kocka. S tem je \ rnil v armado red ter potolkel že manjše oddelke Spartakove vojske. Spartak je moral namreč nekatere oddelke od vojske odločiti, da jc laže preskrboval vse potrebno. Tako je Kras pri neki priložnosti pobil oddelek f0.000 sužnjev. Od teli jih je 6000 padlo v bitki, 900 pa jih je ujel. Spartak se je moral umakniti na skrajni jug Brntijskega otoka. Čutil je premoč dobro oboroženih rimskih čet. Til je razvil Spartak svoje sposobnosti za velike politične kombinacije. Pregovarjal se je z morskimi gusarji iz Kili ki je. s katerimi je bil, kakor je videti, že prej znan in v zvezi. Dogovoril se je, da mu za nagrado prepeljejo 2000 mož na Sicilijo. Sicilija je bila dežela velikih posestev, kjer so delali številni sužnji in kjer je po dveh vstajah sužnjev še vedno tlel ogenj, ki bi se utegnil razpaliti v nove požare. Gotovo je bila namera Spartakova, da bi vzbudil velikansko vstajo sužnjev, ki bi objela vso Sicilijo in južno Italijo. Toda gusarji so denar sprejeli, niso pa prišli ob dogovorjenem času. Mogoče zato ne. ker je sicilski propretor, zloglasni Veres. izdal potrebne odredbe in tako napad preprečil. Po tem neuspehu se je Spartak umaknil v notranjost, v bregoviti kraj južnega Brutija. Kras je porabil prilož- nost in je tam,, kjer je polotok Bru ija najožji, med sicilskim in nepatinskim (Imenskim) zalivom napravil visok jez in izkopal globok in širok rov. v dolžini 55 km. Pako ji' hotel zapreti Spartaka in njegove ljudi v najbolj južni del Brntijskega polotoka ter ga popolnoma odrezati od Italije. V začetku se Spartak ni dosti menil za to Krasovo delo. Ko pa jo začelo primanjkovati hrane, pleniti pa več ni bilo mogoče, je poskusil to blokado s silo razbiti, a je bil s težkimi izgubami odbit. Tudi njegov poskus sporazuma se je izjalovil. Zato je neke burne in snežene zimske noči porabil ugodno priložnost ter zasul rov s prstjo in vejevjem. Nato je vrgel na drugo stran tretjino svoje vojske. Ko je Kras to videl, je opustil nadaljnjo blokado in ga zasledoval. S tem pa je bil osvobojen tudi ostali del Spartakove vojske, ker se je Spartaku ta zvijača posrečila. Zdaj se je Spartak spet lahko svobodno gibal in. manevriral. V Rimu je to izvalo novo vznemirjenje. Sam Kras se je ustrašil, da bi Spartak ne krenil na Rim. Sporočil je senatu, naj pokliče v Italijo tudi Pom-peja iz Španije in l.ukula iz. Macedo-nije. Medtem je Spartak. še zmeraj zvest svojemu prvemu načrtu, izno-vu poskusil, da bi se prebil skozi Italijo. Krenil je proti pristanišču Brinili-ziju, upajoč, da najde tam brodove za evakuacijo. Slišal pa je. da je v Brindi- zij prispel prokonzul Terencij l.ukul iz Macedonije. Opustil je zato svoj načrt evakuacije z broilov i iz Italije. In prav v tem najbolj kritičnem trenutku se je pojavila zopet nesloga med njegovimi ljudmi, l utli zdaj so ga zapustili Galci in Germani pod vodstvom Ganika in Kostuma. Kras pohiti, da izkoristi to neslogo. Hotel je, da bi zadušil upor sužnjev, preden pride Pompej, ter si tako sam ovenčal glavo z lovoriko. Krenil je proti Ganiku in Kostumu in ju je pobil pri prvem srečanju v Lukaniji. Samo Spartak ju je rešil popolnega pogina. Bil je v bližini in ju je z naglim manevrom potegnil k sebi. Vendar sta se zopet oddvojila in Kres ju jc iznovn napadel in popolnoma uničil. Poginilo je, kakor pišejo kronisti, s poveljnikom Ganikom in Kostum več ko 12.000 sužnjev. Po nekaterih vesteh še več. Govore, da so med padlimi našli samo dva. ki sta bila zadeta v hrbet, kur pomeni. da sta bežala, vsi drugi pa so poginili v bitki junaško. Rimljani so dobili pet orlov in druge znake nazaj, ki so jih prej zaplenili sužnji. Zdaj je ostal Spartak sam proti premočnemu sovražniku, ki se je še okrepil z legijami prokonzula Lukula. Odmaknil se je na jug. Za njim je prodiral Krosov legat Kvinkcij in kvestur I remitij Skrofu. Spartak se je nenadoma obrnil in v krvavi bitki porazil oba, pri čemer se je ranjeni kvestur komaj rešil iz bitke. • 55 K S - O H V - • Odlična lega na cesti • Sinhronizirane prestave • Večja udobnost • Spiralne vzmeti • Večja hitrost • Jeklena karoserija • Večji užitek • ki nosi „samo sebe" • Lepša oblika Zastopstvo: «3SK. A» D, Z O, L. LJUBLJANA Celovška cesta 38 Telefon 22-92 Sb&&e#- ofajuA je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol S tem manevrom, nenadno ofenzivo in odmikanjem spominja Spartak na Napoleonovo strategijo 1814 in strategijo srbske vojske leta 1914. Toda Kras. ko je zvedel, da je Pom-pej že prešel A1 pe, je hitel, da konča vstajo brez Pompeja. Zakaj že na javnih zborovanjih so se pojavili glasovi, da je treba poveljstvo proti armadi sužnjev poveriti Pompeju, ki bo hitro z njimi opravil. Krasu je pomagala nesloga in neposlušnost Spartakovih vojščakov, ki so, navdušeni zaradi zmag, silili v bitke, sc jim niso hoteli izogibati in poslušati povelj. Obkolili so ga in ga tako prisilili, da jih popelje nazaj čez Lukanijo in proti Rimu. In tako je prišlo pri kopanju okopov za Krasovo taborišče v Lukaniji do odločilnega boja med Krasom in Sparta-kom. Čuteč, da je to poslednja bitka, je Spartak neposredno pred bojem ubil svojega konja, hoteč, da ostane v borbi junak s svojimi tovariši živ ali mrtev; izjavljal je, da bo v primeru zmage imel mnogo lepih konj neprijateljevih, a v primeru poraza mu konj ne bo potreben. Vrgel se je v sredo bitke, da se sreča s Krasom. Pa ga ni našel. Pač pa je ubil dva centuriona, ki sta ga napadla. Ranjen s kopjem v bok, je klecnil na kolena. Zavarovan s ščitom, je vztrajal v bitki, dokler ni poginil, obkrožen od svojih tovarišev. Čuden slučaj je hotel, da ni bilo mogoče najti njegovega trupla v gomilah trupel, luko je bil Spartak rešen zasramovanja in mrcvarjenja po smrti. Vojska sužnjev je večinoma poginila. Drugi so se razpršili po okoliških planinah in na vse strani. Kras jih je po bitki preganjal in jih večinoma pobil. Ujel jih je 6000 ter jih dal pribiti na križ ob cesti, ki gre od Kapne do Rima. Rimljanov je v tem boju poginilo samo tisoč. Tri tisoč ujetih Rimljanov je bilo po tej bitki osvobojenih. Na četo >00 sužnjev, ki so ušli proti severu, je naletel Pompej v Etruriji. Pobil jih je vse po vrsti. To mu je .dalo povod, da je pisal senatu, da je Kras sicer premagal Spartaka, on pa je izdrl koren tej vojni. Tako je bil likvidiran ta največji upor sužnjev. Rimljanom je bilo zn zadušitev upora treba toliko vojske, kakor Cezarju za pokoritev Galije. Tako je tragično končal Spartak, človek, če že ne morda res kraljevskega porekla, pa vsaj kraljevskega duha. redke plemenitosti in sposobnosti velikega vojskovodje. Upor sužnjev, namesto da bi rodil svobodo, je po krivdi sužnjev, ki niso hoteli in znali misliti in biti disciplinirani, rodil pogin in zopet suženjstvo. Zgodba, ki se ponavlja še dandanes vsepovsod, najbolj pa med ponižanimi in razžaljenimi. Tragika Spartakova je \ tem, da je kot človek tako visokih sposobnosti, bil obsojen, da živi med sužnji, med ljudmi, ki niso bili sposobni, da bi razumeli njegovo duševno Veličino in res tovariško disciplino, in niso znali oceniti njegovih plemenitih naporov, da jih reši in popelje k svobodi in v svobodo. Naravno je, da tak človek, kakor je bil Spartak. zelo oživlja človeške misli, sili ljudi k umetniškemu ustvarjali ju in k spoznavanju samega sebe — da je simbol ponižanih in razžaljenih. Veramon-ovitek z 2 tabletama Tu zavojček zmore odslej vsakdo. Prosimo napravile poizkus In prepričali se boste o naglem učinkp pri glavobolu, zobobolu In bolečinah zaradi rali. VERAMON Cevke z 10 In 20 tabletami. Ovitek z 2 tabletama Oglas reg. poti 8. Br. 25.409 od 4. X. 1987 Nezdravo. V Edinburghn so na smrt obsodili A i ona Porgeša. Pred usmrtitvijo si je želel vrček piva. Krvnik ga je vprašal: »Čudno se mi zdi. zakaj odpiha jete peno?» Porges mu je pojasnil: »Veste, gospod krvnik, pena ni zdrava!* Varuj in neguj svoje zobe, dvakrat na dan s: Chlorodont zobno pasto \5metyaU0 otya Mobiloil po- mobiloil-navodilih; Razprodaja. Prodajalce: «7,a deset dinarjev poj det c domov s tremi kravatami!® .Dajete mi samo