Leto LXX. ft. 274* LfafcHana, tortk JO. novembra 1937 Cena Din 1.- — " "■^^^^^■^■^^iMM^^^P^i^^M^B^BB^BB^^^^B^^iB^^^^^^l^^^^BB^HII^I^B^BI^^^^P^I^^I^^^^pg^B^^^^^BBI^B^BlMli^^iMBBi^^iMB^HB^^^^^^^BiMfc^^^B^^B^^I^^^^^^^^^i^^^^^il^^M^i^*1^ izbaju vaak dan popotdiM, izvmnfti oaoeljc a praznike — laiena do 80 petit vrst a DId 2, do 100 ?nt ft I>1d 240, od 100 do 300 vnt a Din a, veftjt inaermu petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, isaeratnl dave* poaebej — »Slovenski Narod« velja roesećno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Dls 25.—. Rokopftal se ne vračajo. UKKDNUTTVO Ol DPBAVN1ATVO LJUBLJANA, Batfljm ulica «ev. 6 Telefon: 81-22. 31-23, 31-H. 31-25 ta 31-26 Podrnftnte«: MARIBOR, 8tn>asmayer]eva 3b — NOVO MESTO, Ljubi jamica o, telefon »t. 26 — CELJE, ~'J*hn uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon ftt. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon tt. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101. Pofttna hranilnlca v Ljubljani it. 10.351 Londonski razgovori: Popolno soglasje Frandje in Anglije Francoski in angleSki državnik! mi obravnavali vsa pereca vprašanja in so ueotovili ooDoliMi sofilatie — Delfeas o oomenn in važnosti razcovorov LONDON, 30. novembra. Razgovori an-gleških in francoskih državnikov, ki so se pričeli včeraj in se danes nadaljujejo, so se tikali nasledniih vprašanj: 1. Zahteve nemške vlade glede vrnitve ko-lonij. 2. Politika Nemčije. Italije, Franci je in Anerli.fe v Srednji Evropi. 3 Sedanje stanje popaian.i o zapadnem paktu in o možnosti sodelovanja štirih evropskih velesil. 4 Pomen med Nemćijo. Japonsko in Ita-liio sklenjenes;a protikomuntstičnegra nakta. 5. Položaj na Dalinom vzhodu. 6. likvidacija španskepa spora. Takoj v začetku včeraiSnjih -a/govorov je lord Halifav razložil svoie vtise s po-tcvan.ia v NemČ\io Frnnco?ki ministri so pooolnoma ioum*»li pomen tepa obT'^a in urotovili, da ie bil cilj potovanja dose-žen. Nato ie bilo obravnavano koloni inlno vprašinie in ie bilo sklenieno. da se na.i ye^ problem še ponovno prouči. „ Nato so govorili o Delbosovem potovanju • po Srednji Evropi in o položaju na Dalj-nem vzhodu Angleški in francoski državni ki so se spora^vimeli o tem, da je položaj zelo nevaren in da bo potrebno mnogo obzirnosti in točnosti, da se zaščitijo njihove koristi na Daljnem vzhodu. V španskem vprašanju so se državnik! prepričali, da je politika nevmeSavanja popolnoma pravična. Ves svet je zadovoljen s tem postopanjem. Konferenca trdi, da je to največji uspeh, ki so ea 7jitntere-sirane velesile dosegle. Ob koncu je bila izražena želja, da bi prišlo do zbivanja in sporazuma z vsemi rtrfavami. dasi )e treba še mnogo priprav, da bi se mocli začeti sploh kaki stvarni pogovori in poe.aianja. Po končanih pogovorih v Domning Stre-etu ie min Mrski predsednik Chautemps spreiel franco=ke novinarjp v francoskem veleposlanstvu in iim rekel. da ie zelo zadovoljen s pnsrčnirn spreiemom s strani aneleške viprle Toda konfp^-pnca še ni končana in ?.aio moram biti rezerviran, da bi o?ta! korekten Pogajanja so se začela ob 11. uri dopolđne in so trajala do 18 ure popoldne. Kakor vidite, smo bili zelo prid-ni in edini počitek je bil sprejem, ki nam ga je v svojem stanovanju priredil predsednik vlade Chamberlain Dotaknili smo se vseh vprašanj. ki zanimajo ves svet in ti pogovori so bili pravo ootnvar.ie do svetu, kajti kamorkoli smo prišli, povsod smo našli Angleže. — Ne morem vam po-vedati podrobnosti z današnjih razgovo-rov, toda zelo sem vesel. ker vam lahko rečem, da se v vseh vprašanjih popolnoma strinjamo z našimi anpleškimi tovariši. Mi smo zadovoljni — toda že vnaprej smo vedeli. da sta naši vladi popolnoma solidarni v vpraSaniu rniru in varnosti. Jut-HSnji sestanek bo ^aklinčil in potrdil do-polno soglasnost in harmonijo med našima vladama. Danes dot>oldne ob 11. uri bo zadnji se-stanek na Do\vin£ Street u. Na tem sestan-ku bodo sestavili nradno poročilo. Nato bosta Chautpmns in Delbo« odšla na kobilo h kralju. Ob 16.30 boFtn '»»»n-.* rvala v Pa-* riz« Vojno posolilo Kitajski Amerika, Anglija in Franci]a bodo omogočile Kitajski nabavo orožja in municije TOKIO. 30 nov Kljub demantijem se uporno vzdržujejo vesti, da mislijo USA, Francija in Anelija dati Kitajski veliko posojilo, ki bi ga jamčila vse tri vlade. Službena japonska agencija Domej poro-£a: Novo kitajsko posojilo je sklenjeno v visini 100 miliionov funtov po obre^tni meri 3*/>-. Poeodba specificira vojni materini, ki se ima nabaviti iz tega posolila. M?d irueim gre rza nabavo tisoč letal, 150 poTiskih topov. 450 000 žrapnelov in granat za poljske topn\-e. 50 teških tor>ov, 3000 granat za težke topove. 324 protiletalskih topov. 240 lažjih topov za strelske jarke. 120 gorskih topov. 1,824.000 na bojev za gorske topove in za topove v strelskih jarkih, 20 000 strojnic. 500 milijonov nabojev za puške in strojnice, 10 milijonov ki! bomb 2000 telefonskih aparatov 100 na-prav za poljske radijske postaje, 104 naprave za poljski brzojav in 20 000 kg telefonske žice. SANGHAJ. 30. nov. Kitajski dnevnik »Social Dai!y News« piše, da je sklenjen sporazum med Kitai^ko in Sovjetsko Ru-siio. Rusija priznava kitaisko suverenost nad rtmanio M^n^oliio. k;er je sedaj mnogo ruskih čet. Vendar Rusija ne bo narav-nost posegla v vojne dogodke. Anglifa proti Francovi tblokađi Slej ko prej odreka Anglija generalu Francu pravice vojskujoče se stranke Salainnnt'a. 30. nov. hr. General Franco Je začel izvajati na v/hodni španski obali pooštreno hlokad«), s katero upa, da bo s*rl odpor republikancev. Pri blokadi sode-luicjo vse razpoložlilve edinice Francovc vojne mornarice, med njimi 9 večjih vojnih liidij in 31 pomožnih križark. Z blokado je zaprt vsak dohod v valencijsko ali barcelonsko luko. S tem hoče preprečiti vsak dovo/ urožja, munici.ie in drugih vojnih potrebščin za republikance. Vojne ladje. ki sr»delujejo pr. blokadi, imajo nalog, stre-lj.iti n-a vsako ladjo. ki bi skušala prodre-ti blokado in se približati Valenciji ali Barceloni. Prav tako je blokirana tuđi Minor-ca. LONDON, 30. nov. Glede na vesti, ki jo je razširila brezžična postaja v Salamanci, da namerava general Franco blokirati vso republikansko špansko obalo, ter ukiniti vse nevtralne cone v raznih republikanskih pristaniščih. doznava Reuterjev urad, da je poveljnik angleškega sredozemskega brodovja dobil nalog, naj stopi zaradi te zahteve v zvezo z nacionaliptičnimi oblast-mi v Palma de Mnlorca. Velika Britanija odklan.Ta generalu Francu pravico izvaja-nja blokade, ker bi to pomenilo priznanje pravice vojskujoče se države. Na vsak na-fin se ueotavlja, da eeneral Franco nima pravice ustavljati ino7emskih ladij izven španskih teritorialnih voda. Volilni boj v Rumuniji Tuđi Titulescn ho kandidira! — Sporazum vlade z Nemci BVKARESTA, 30 novembra. Včeraj se je vrnil po daljši odsotnosti iz inozemstva bivši rumunski zunanji minister Titulescu. V Bukarešt: sta ga sprejela voditelja kmetske stranke Mihalake in dr. Lupu. Titulescu je po svojem prihodu izjavil, da se je vrni! v Bukarešto, kor stoji država pred zelo važni mi dogodki. pri katerih smatra za svojo dolžnost sodelovati. Najprej se bo informiral o političnem položaju ter natn z vsemi svojimi silami sodelova! v volilni borbi. Kandidiral bo na Sedmosraskem na listi narodno kmečke stranke, dasi sam ni član te strartke. BTJKARESTA, 30 novembra. Voditelj rumunskih Nemcev Fafrizius je izjavil. da je sklenil volilni sporazum z vladno stranko na podlagi zagotovil Tina Bratiana, da bodo gotove zahteve rumunskih Nemcev izpo'njene. Med drugim se bn ustanovilo 21 nemških konfesionalnih 5ol v Besarabiji ter več tečajev za nemški iezik NadaM© bo vrniena zaplenjena imovina biv§e nem-žke bolske drufbe. Nemcem bo dovoljeno imenovati z nemškim imenom kraje z nemško večino. Amerika hoče imeti moćno armađo Tziava ameriSkeea voine&a ministra \\a^nin^ton, 30 novembra br. Vojni rrinister je posla! predsedniku Roosevel-tu v z\'ezi z letnim poioćilciin tuđi posebno spomenico, v kateri opozarja na n--ob-hodeo potrebo povećanja američke obo-rožene sile. V sedanjih razburkanih ča&ih, ko na vseh koncih sveta groze vedno novi konflikti, je dolžnost Zedinjenih držav, da skrbe za varnost svojih inter^sov. Rea je, da ima sedaj Amerika bolj moćno srnna- do, kakor jo je imela kdaj doslej, kljub temu pa je že mnogo slabša od armad drugih držav, ki so zadnja leta žrtvovala v ta namen ogromne vsete in si ustvarile številčno daleko moćnejše armade, ki so | vrhu tega opremljene in razpolagajo tuđi I z vsemi potrebnimi zalogrami vojnih po-trebščin. Vojmi minister preilaga, naj se I števiićno stanje američke vojake poveća | za 14.000 ofiCirjev in za 150.000 mo±. Itali|a priznala Manđžnrifo TOKIO, 30. novembra. Zunanje ministr-stvo uradno poroča, da je italijanska vlada poslala mandzurski vladi noto o priznanju mandžurske države po Italiji. Sporo-Čilo pravi dalje, da bo Italija zdaj ustanovila stalno dtp1 ornat?ko zastopstvo v Man-džuriji. Sporočilo poudarja veliki pomen tega sklepa italijanske vlade, ki pomeni po sodbi japonskega z^nanieaa ministrstva nov udarec ugledu DN. obenem je pa ta rimski <=klep nov de^n^ki dokaz za sosla-sie, ki vlada med Italiio in Japonsko za skupni boj proti komunizmu in proti ko-minterni. Naposled omenia sporočilo, da je Japonska priznala abesinsko cesarstvo ?.e 3. decembra 19?6. ko je zaprla iaponsko poslaniStvo v Adis Abebi in ustanovila name?to njega generalni konzulat. Teror v Palestini JeruzaJem, 30. nov. A A. Tolpa a.rabskih terorie*tov je napa-lla tovorni avtomobil. ki je vozil židovske deKivce iz Kelara v Aho-res v okolici Nazareta. En 2*id je bil ranjen in so ira pren-esii v bolntšnico. Na-to je b;l naptiden Še policijski avto in je bil ubit neki :\nsle>ki rediiT. Dane^ ga pritpela v Haifo tlva nova ba-raljona peho^ iz Ar.ff!ije. okupaj 1150 mož. V poučenih krogih i/jav!ja)o. da je to vo-JA^tvo posebno izurjeno za hoje v hribih. L«ti ^ioročajo. «la so tri je činovi Sejk« Fiikama. ki t^> «xa pre 1 T>i>kaj »esili. obiskali prrob fivoje^ra ooeta in se zakJeli. da £a bodo in^ Sce va! i. Ruski polarni raziskovalci v nevarnosti IjOndon, 30. novembra o Posebna ruska radijska postaja, ki je stalno v zvezi z rusko polarno ekspedicijo, je razglasila, da so ruski polarni raziskovalci v največji nevarnosti. Pod pritiskom drugih ledenih plošč. je pričela velika plošča, na kateri so se utaborili, pokati. 2e 14 ur se čuje ko se plošča pod vodo lomi. Zaradi polarne noći jim ni mogoče dognati, kje ie središče tega pojava Vsekakor so se pripravili na zasilno rešitev in so pospravili vse svoje najvažnejSe aparate, hrano in druge potrebščine. Beg dveh nemšlcilt letalcev Dunaj. :->0. nov. o. V soboto ^ta dva nem- } ška letačka ofioirja prUla iz Bavarske pre- ) ko me je v Schardm? v hližini Pa«6aua. Bi- » la eta takoj aretirana in odpeljana v Salz- l»u:g. kjer «>o ju polici.;sko ka./novali zaradi prepove^laiieira prehoda če7 ni«jo. Kakor sa l/.itive ata, je n)un legr v zvezi z večjo vojaško afero v Nemriji. Pred kratkim je namree nemska .k^taUka eska-Jrila. ki se imenuje po znaneni Kichthofnu, • lobi-la nal(1jr. 7J\ .xihod v ^pi;nijo. Nekaj tlni pred otitioiom *o 'lali vsem članoiii eska-ilrile krat^e dopuste, .la bi lahko prej š« ci' ekali svojce. letalci pa *s-> ^ t;tkoj o-.e-nili. da ne iiredo v ^panijo. neiro boi-> slušali pohcimit-i preko meje. Njima je be^ u^»* el. dniiri pa eo s-e odpraviii v Svic«» in na Nizozemsko, verular pa ne vesta, ali so uredno prišla "ev. niejo. Zairinivo ie. da gta r>l^a letaLska oficrrja sinova nemških generalov. Xemška vlada je 'lanes po svojem po*-!a-niku na Dunaju zahtevaL«. na] oba rfi.i ja Takoj izroi-^ n€mjak:m ohlasVin kar pa je avstrijeka vlada odk'onila. ker mei o^emn državama ni nol>ene konvencije ali ^rusrega dFplomatskeora dngovoia. oa kn terena bi nemška vla^ia lahko opirala svojo nhtevo. TllhCi 06 rnaintku tedinienia Ljubljana, 30. novembra. Piaznovanje 1. decembra ima globiji pomen in značaj v manifestaciji za skupno državo zedinjenih Srbov, Hrvatov in Slo-vencev. Praznik zedinjenja ni Ie spominski dan in njegov pomen ne more biti tuđi zgolj simboličen. 1. december je prav za prav prvi dan leta naše države S 1. decembrom ie stopila v zgodovino država Jugoslavija in 1. decembra bi bilo treba vsako leto napraviti let no bilanco Če je 1. decem-ber praznik države, bi merali biti drugi dnevi delavniki in prigodne lepe besede bi ne smele skrivati resnice: ne naših napak in ne pravega lica razmer ter neprijetnih vprašan i. 1. december ie praznik našega zedinie-nja, drugi dnevi i* letv bi pa morali biti detavniki ko bi v resnici đelali za pra\H>, vsestransko in pravično zedinienje. to se pra\*i — delali za s v o i o državo složni, zedinjeni tuko, da bi bih tabko v nji vsi zadovoljni ter v resnici zedinjeni Boli kakor ob drugih prihknh Je trebu naglasiti ob prazniku zedinjenia. da fe npffep&a ma-nifeKtacija zli državo delo za I us t no državo Pod tem defom si rie misltmo nič megte-nega: za državo Je/aš. če opravi i as uvoic delo vestno, z odgovornost jo za ukupnost. bodisi kot delavec. kmet, intelektualce, prav tako kukor minister Država je organiziranu skupnost in sleherni posameznik v nji je odgovoren vnem za \'se, kar stori. I* tem je sm;se! prave demokracije in bi-stvo javne nhirale. Prav zaradi tega ima tuđi sleherni đrzav Han pravico in dotžnosf zan mati se za državo fer njeno življenje, kukor tuđi za de-lovanje \>sch. ki so soodgovorni pred vsemi drugimi. če bi te pravice ne imeli, bi prej ah slei tuđi zamrl v njih čut soodgo- vomosti. Drža\ijan je sreCen ter zadovoljen, ko ni potrebno, da bi mu kdo pripo-i*ecioi*a/, da je država v resnict njegova in da je tuđi on del države; dtža\'l}an mora čutiti. da živi v svoji državi, kajti Iv ttdat >e bo tuđi zavedal dotžnosti do nje. Priznati moramo, da pomeni 1. december pred 19 leti predvsem formalno zedinjenje Srhov. Hrvatov in Slovencev Z njim \e bil dan okvir za dejansko zedmienje, za orga nizrcijo ter konsolidacijo države t' koliki meri in \ katero smer napreduje naše pra vo zedinjenje — smo več ph munj od%o vornt vsi. Zdi se nam naiholjse merilo za razvoj drža\*e — zadovoljnost državijanov čc so državljani zado\r>lini in če ni več nobenih ovir za popolno 7edinjen^e — /;• se pravi, za popoino en:tk(^^ritvnost —. je bil razvoj pravilen ter zdtuv čc drža\'lju ni nišo zadovoljni, bi bilo trebj noiskati vzroke neza-lovoljnosti. \'prazno\ .mju državnih prnznikm- hi bi lo treba več i.sti. več iskrenih he-ted in manj fraz. Praznovanju bi ne smela biti narejena, temveč spontana. Prazno^ati bi morali vs/ — to se pra\i ne Ie praznovati na zunaj s tem, da delo poči\ «, temveč \ za\'esti, da je državni pruznik tud' praznik državljanov, ne Ie države J'tv resnosti hi bilo treba v tem prttznovanju in manj pom pa; zaveduti bi se morali, zakjj praznuje-mo: pra/novanje bi motalo biti resničn.i manifestacija za državo kot vrhovno orgn nizacijo človeške druibe, or-.imitacijo, ki ščiti splošne ć7m-ešfce, politiČ »e. narodne in socialne pravice in svoboščine si-oiegn član stva — drža\'ljanov. Morulo bi htti mani festacija po popolnejlo. idealno državo; ma nifestacija za pravo zedinjenje Srbov, Hr vatov in Slo\*encev v močnr, državo ena-kopra\'nih drža\ljanov. SOKOLSTVU! V proslavo državnega in sokolskega praznika prirede ljubljanska sokolska društva drevi ob 20,30 v veliki dvorani na Taboru slavno-stno akademijo z nastopnim sporedom: 1. sokolska koračnica, orkester Sokola I Tabor, 2. prvi december in Sokolstvo, govori nam župne&a staroste br. ini. Lađo Bevc. 3. državna himna, orkester Sokola I Tabor, 4. člani: petorica, 5. članice: vaje z žogami 6. člani: vaje na drogu, 7. moški naraščaj: »Pod prapori«, 8. Pesem sokolskih legij, poj eto vsi udelešenci akademije. Vabimo sokolsko članstvo in \so nacijonalno javnost, da drevi z nami proslavi naš največji državni in sokolski praznik. Zdravo! Ljubljanska soholsha društva potitieni oG$e*ni& Krali Peter II. in vsesoholshi zlet v Pragi Glasilo češkosloviišk'.'ga sokotstvtt >-.So-kol«, ki izhaia v Pragi, javlja v svoji zadnji številki da je šumuvska sokolska župa poslala predsedništvu »Češke obee sokolske« pismen predlog, naj službeno povabi na X. slovanski vsesokolski zlet koncem meseca juni j3 in začetkom meseca juli ja 1938. povodom proslave dva setletnice usta-noviive českoslovaške republike Nj. Vel. kralja Jugoslavije Petra II. ne samo kot viadarja bratske in zavezniške države, mar-več predvsem kot starešino Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije s prošnjo, naj bi osebno prisostvov.il sokolskim svečanostim in s svojo navzočnostjo povisal njih sijaj. Si dvoma, da bo predsedništvo ČOS z radost jo osvojilo ta predlog, ki je izšel iz čistih stovanskh sokolskih duš, takisto gotovo je tuđi, da bi se mladi sokolski kralj nadvse rad odzval temu vabilu, toda o vladar jevih dejanjih odločujejo ne samo oseb-ne simpatije, marveč tuđi drugi momenti, med katerimi ne bo zadnji moment oseb-ne varnosti. Za zvezo češhoslovašite s Poljsko Poljski list »Mtody Sarodoiviec« v Biel-skem je pred kratkim objavit lep članek o odnošajih med Poljsko in Češkoslovaško. V članku se zavzem? za naitesnejso zvezo med Poijsko in češkoalovaško. v to svrho pa predlaga ĆeškoslovaškL ir poljska vlada bi si naj protistransko jamčite za svoje državne meje. Poljska bi naj z vso svojo oboroženo silo jamčila nedotakljivost vseh mej češko&lovaške republike, takisto p^t bi morala tuđi (':eikoslovaška garantirati nedotakljivost vseh poljskih mej s poljskim koridorjem vred. To hi imelo za posludico sodeiovonje češkoslovaškega in poljskega generalnegit štub^i .testavo zkupnegn obram-bnega nacrta, ki bi bil ogelni kamen varnosti, takojšnjo zgradbo poirebnih žeh'zmš-kih in cestnih zvez, preme8tOVBN8K] NAROD«, terek. SO. norwnbr* ic?7. Stran * Za izpremetnbo zakona o neposrednih davkih Samotftojtti predleg *• s. dr. Joie Bohinjca na zadajl seji mestnega sveta Ljubljana, 30. novembra Komunalna politika aaAih inest, trfiov in Industrijskih krajcv je v krepki stanovanj-ski politiki zelo zainteresira ne. Splošno }e znano, da zlasti v vsth krnjih, kjer je v večjem števiki konce«tri rano ro&no cielav-stvo, zasebni nameščenci ali javni uradni-ki, primanikuje primernih hi^ienskih in ceri enih gtanovanj. To dcjstvo je bilo že po-gosto predmet raz.prav v raznih oboinskih ođborih in tuđi v 1 istih. Komunalna politika mora vne podv%tt\. da se Ubtvarijo ugod-nejši pogofi za krepke;ši razvoj stanovanj-«ke kulture povsod. kjer je potrc-bio De-lodajalci, zlas-ti večji obrati so dolžni, da stan ovan jskemu prob'emu svojih delavcev rn nameš'encev posvečajo potrebno pozornost. Vidimo, da je zelo malo podjetnikov, ki se zavedak> teh zakonskih, socialnlh in moralnih rtolžnosti. Zdo velika većina pod-jetnikov tuđi v dobro razvija toeih se stro-kah ta problem skomjda v ceioti zanem.ar-ja Vzrokov za to ie več. Eden zelo re/kih vzrokov je v sedanjem besedilu ćl. 82. zakona o neposrednih davkih. Po icm »llenu, točka 11., se morajo davčni osnovi pašteti vsi izdatki, ki jih podjetje iz tehočih dohodkov določi za stanovanjske svrhe boci is' za zidjvo novih objektov bodisi za posojila delavskim stanovalij-kim zadru^am bodisi za adaptacije v stanova;itUce svrhe. Samo po sebi je umevno, da irruijo podet-ja v prvi vrsti interes, da tekoče dohudke uporabi f> v svrhe, ki priru-sajo direktne in hitre korist, podjelu, n. pr. za povečavo obrata, za napravo novih strojev itd. I/đur-ki /a stanovanjske svrhe prina^aio le posredne korist: in še te v teku dališe dobe. Zato je razumljivo, ds podje^niki nim2io posebnega ra/položenja unorabljari svoja sredstva za stanovati iske na mene, zlasti ;ie, ker so tule i izditki ohdavčeni, dočim izdatki za druge neposredne koristi obrata nišo ohdavčoni. Splošno je z-nano as so naprave za pre-prečevanje nez^od in obolenj v obratih ze- lo poman kljive in d* so Ie redk* podjetja, ki se rudi za to stran prođukcijakega procesa pr::ncrno zanimajo. Naša mosta n« smejo stati ob »tranit kadar gpc za probleme obrtne higienc, obrtnih obol on j ali obratnih nezgod. NTaša javnost se mom za vse te probleme zanimati, predvsem delo-dajalci sami. Ce ni tako. nosi velik del odgovornosti naša da vena zaJconodaja. zi-a&ti cit. § 82 zakona o neposrednih davkih. Izdatki podietja za varnostne naprave in za naprave, ki imaio namen preprečevati obo-lenja in posneševati obrtno hi«ieno, so pod-vrzeni davkom ter je torej naravno, da podietja tekoce dMiodke raie uporabi ja io 7n namene ki prihajajo podjetru boij ne-pM^edno v korist Hivku so podvrženi tuđi izdatki. ki jih imnj;-> TK>dietTa za kulturne namene delav-stva. 7;i telesno-vz^ojne namene itd. Z eno besedo. — socialno-pohtično uveli* vi ianje v naših obratih, zlasti v to-var-ni5k:h, prav občutno ovira nredvsem čl. 82 zaVr>na o neposrednih davkih Do'žrost nnsih občin ;e, da dosežeio spre-membo te<»a tler-a in tako ojačijo sr^cialno-poHtične akcije v korist delavrev in name-šČe^oev Zato nai župan mestne občine pri zvezi it:go*lo\>enskih mest iniciathmo predoči kvarne po*ledice čl $2 zakona o neposrednih davkih zn socirfnp in zdrav^U'ene probleme v nvših občinah in v industrijskih centr'*h Z\'eza jugnslmvnskih me*t naj s posebno petici in pri finančnem ministru doseže v ffn&n.nem zakonu za 1. 79.W59 nu ireben nmanđmitn \r tem smislu, da izdatki pod}ettJ za stftr>ovani*ke s\'rhe. za iz-bolišanie varnostnih in zdru\*stvenih naprav, za kulturne, go^nr/dar^ke in tefemo-vzgoi-ne s\>rhe def;n-ce\' 'n nnmeščencev ne hodo t\fnrili pri?te\'nih p*>.*ta\mk k d&\*čni osno\'i. Župan ie ohiuibil. da bo slede teda 7.ad-n;e£a predlo^a intervenira! že na seji zve-ze lugosloven^kih most. ki bo 3. ali 4. decembra v Ljubljani. V obrambo sporta v rudarskih revirlih Neprijoim iuc-kienti. ki so nas:als zadnji dve ntsJelji n:i tukaj>nkui u^unictneiu i.irn-£ou >o tiiuvžiii v iiait'ni č^opibju oturo kri- tiko in kampanjo p»r*»ii ruJ^itsK^iiti šj>oj"(i. Z na^e sr ran i smo eur*>vo tekniovanje vedno finija U iu stalno apel i ni li na dis.iplmo \ n«>-^Oiiietnein inorui. Z raznih strani ge nam jo rarli fe^a oCitaJo, da prvmaio žalova j.i»iio rut.in(*vskem et>ortu ne mo'.e bit- provora, *i ven.-ar oni kluUi, v katenh prevla i ije rudarska mladina, lastijo pravico, d:i se na/.i-\\ijo riti a:t>ki kiui»i in zaio tuli pjvorinio o rudarskem šjicrt«. Ni našii naloga, tla raz.iskuj€>m© vz-roke ne Iju bih inciileiitov zadnjih dveh nedelj. niti da iodemu krivce, ker 60 za to pokiican; dru^i Oimtt'lji. L;iliko pa pokažemo na i:laviiei:a krivca iu povz.roC"iteUa neielov pri tektuova lijih in to jo šport na vz^jjU. Oe b. b.ui uua-d:aa deležna pri meni e in potiebne ^ponne v;"^oje, ne <-i iuo^.o po-iti do onifiije.idh uelju" l»ih Lnoi».eirU>v, ki 6o vt^^ru »»bža.ovanji vrediid ne za oba prizadeta klulxa maneč za vstj ^»ortno ffiibanje v naši ož): douiovin:. V naši javjii*ii c^e tako rado na^rla^a. ka-ko 7-tlrav je >poi t za nap-re iek uaxti dru-^'mu. kako je občinMvo naj>a^lo Fdlnika ali i^raJce aii pa kako eo ge Liirakii odo 6aini med fte-boj nru^adali in ee posko.tovali. To la k sreći m; to ne dosraja le v na^i ijub: ožji domovini, mar\Te^ tuđi ua i^ri^ih v dru^rib krajih n;;še drž;ive. Zato ni ču la, da so aođ-niki Ju^ro^!ovem>keCTa no-jrometnesra eaveza v Iieor-rraj l«u na neliivnem po^vetovanjru ski^niM, da bodo sprtfo tak ih M.rov ^-; n:i nogometnih j^rra^Ć.ih napravili sami re'l e tom. i.la tako doJtjo ne Ihx1o sli s -ilit. dckler ne dobe od .športnih ortranizacij jains va. d i so incilicnti na ig"ri>Čih ne bodo ve^ do-jrajn.lL Xam ee z.li ta kor:;k 6Oora &i-cer zelo učinkovTt. vendar 'lvt>mimo da bo a tfm uspeli d<*ežen, t. j da boekaJvOr Tia jn tre*l^a sodaike pred nap^idi razjarene publike nekako z-a^6;titi Ln ce i>portne or^ra-niza^'iie ne morijo nuditi dovo^no jam*>*va s svojLmi re'iiteljd. je treba navi drugih sre^1-s*ev 74. zalilo ^rnliiikov, ki mor:>io ^iti ne-rtni'.ovl:e. temu pa je na?ik> eledil SK Amater. Ta k!uh ima včlanjeno večinonia rudarsko mladino 7^\to se rad nazivo rudarski kjub Je ze]o borben in je imel zadn.h leta na športnem polju le-pe uspehe, ea) se jo prennil mimo mnoLrih ruriniranih m&Sča-nekih kluhov visoko po pr-venistveni let.tvicu T. razrela. Na huj^: n}e-£Tov rival je bil vea leta tukaj^nji 8K Trnovi je, za/n;a leta. ko je P^M Amater v T razred, pa je trenje med njiro.i Tnatr-o po-T^ustilo. ker je v revirju le mnlo n-astopal. k ve-čje-mu z i7,ventHx>vel;sk:mi !xhivi. Po?e^>no rad je SK .Amafer vnbil v jr^ste 7airreJ>ške in dm^e hrvačke kl«J>e. ki po Atnaterev© irrnke hvali1! kat disniVinkane in fair -inortn-ike, n^ftrvrotno 6O pa Airakm na«*o*p(pl: t\>li ic nekafkrat na hrva'ekih zelenih pol.i'h s prav le^im u«peboTn. Kaj je torej hol povod za incidente xdnih nedelj? Amaferci pravijo. da šorova krra Ce-I4\"nov, Celjani ^opet obratno. Amaterei dol-žp Celjane, da »o jih v Celju i:\liH. Celjnni to oporekajo. Kakor rečeno, mi pri t«h inči ;entrh no^emo biti razickovaloi niti e^od-Tiiki. čeravno mm je znarfi laoski inciMemt na cwti iz Trbovelj na postajo, ko eo ola-ni nekejra celi^kega ?«portn«pa klu^a vra-čajoč ee s tekme v Celje, nnpadli tukaj^-nje^ra mesarja jr. Plevoaka. Lahko pa ponavljamo, da je plavni vriok takih ir. elitnih ineideotov na na^ih iprlS^ih pornanj^-Ijiva ^portna vz^roja. Naj nam bo ^Jovolje-no vpra^nje. a3i bi ne b«la v okvirju šport-ne^ra ribanja kodsma vr^roja Sportne mladine z ra,7nimi Sportnimi predavan}* o po-mmiu. ©Njih in »mofrih nosrmnpta in sporta Bploh « z^lravje# *n n*predek narod i. Re? da toe^^d *=**»r»^t^ ffTk'-rhiiko'v daTie*i ne pojmuje ^r»viluo epMistf ideje, ki je sicer it-pa in pjt-menira. a se surovo izvuja. Bas radi te^ra je jKvt.re'-no. Ja se inLožice lia^e miaiiue pouči potom preUavauj. kaj e prav /a prav šport, u a to ni nikaka biKOborba io surovo ua padanje dveh natsprotujočili se front. marvee da je to plemenito te>kmova-nje duha in hkmti krepi'iih vso krivilo le na trbovei'i?ki f-jmrt, kajt-i časa ii IhIo v preteklo^ti dovolj, da bi ee mladina potom pravilne vz^joje. t. j. preiavanj etc. v-'grojila tako. d-i bi v svojih šix>rt:T>ih na^protnikih ue videla eKozi oČ4i-Ia efra^ri m ozko^rčne z;u«l^pljennf!*i svo-ieiia Bovražnika. nuirveč plemcnite^ra in vi-te-škesra tekrnovalca. kalereca s.i bo priza-dp>a!a z enako plemenitim naporom viteško poraziti. ^ele tfvi.ij r»o lakko gro^oril na4 Snortni T-o^ret o zdravem 'uhu 9 zdravom telesu, vse doriej pf>a }e treba mnoex> dc'a. ovaJri naloge in cilje ju-gosloveiit^« ?a Jporta. Zapora igrišč Radi zadnjih dogodkov na naših igri-šMh je Ljubljanski nogometni po&save?'. do cadaljnega zabranil nogometne tekme na trboveljskih igraćih. Sedaj, ko je najpočila zima, menda tuđi naSi športniki ne bodo imeli nič proti temu, če ta zabrana traja tuđi do prihodnje pomladi. Med tem se bodo pomirile strasti in se bo najbrže tuđi pokazalo, da rudarski Spoctniki nišo ki-ivi in da so bila zlasti poročila Celjanov o surovosti trbovel>9kih športnikov rnoč-.-io pretiraiie. Sam predsednik LJVTP g. dr. Kosti je podal vćeraj javno izjavo, da sta oba kluba, t. j. SK Celje kakor SK Amater skuhala igrati lepo in mirno, da pa je v I. polčasu nastal med igralcema g. Slani 56em od SK Celja in g. šušterj-ein od SK Amaterja hud karambol, pri čemer je g. šužter obležal na igrišću in so ga morali odnesti. G. dr. Ko5 ti zavrača tuđi oto-dolžitve Celjanov, da je bil od Trbovelj-čanov dejansko napaden, kaj- tarej le ne odg^o-varja resnici. Po vsej pritški w> iz trte izvi te tuđi trdltve Celjancv, da ao Tr-boveljCani napadli tuđi neke celjske gospodične in kolikor ?mo mogli ugx>toviti s strani vefrodostojnih in neorietranskili gle-dalcev. se je to zgrodilo tuđi preoej dragane, kakor piSejo Celjani. Reo pa je, da je bil napaden sodnik g. Jordan, kar pa v Trbavijah tuđi ^-sak razsoden Ćlovek ot»o-ja in bo v bodove preskrbljeno s strani kiubov samih, da se kaj takega ne bo mog-lo več dogoditi. Vse torej lcaie, da se je hoteto trbovelj-đki Sport pokazati v javnosti kot divja-Ski, vendar pa to nj uspelo, ker ae Cedaije bolj kaže, da trboveljski športiiiki le nJao taki divjaki, kakor so jih slikali, da pa ie naša Sportna publika, zlasti pa mladina, nujno potrebna sistematike Sportne vzgo-je, smo pa vedno na glasali, poudarjamo pa tudd pri tej priliki, da Je take vzgoje potrebna tuđi publika dru^th krajev, torej tuđi celjska, kajti potesn bodo oć^>adli vsi taki ;n enaki incindentl. kakršni ao ae dogodili v pretekloeti na trboveljskih, oelj-skih in drugih igTiščih. Iz Ptufa — Na dan 1. decembra bo služba božja ob 9. dopolđne v proštijski cerkvl. Ob 11. dopoldne bo v prosvetni dvorani »Mladike« svečana seja Sokola in zaobljuba novega članstva. Ob 15. popoldne bo svečana akademija v Mestnem gledališču. Ob 17.30 bo slavnostna povorka po mestu. Zblra-lišče je na Dominikanskem trgu. Za dni- ' Štva in druge deputacije je določen vrstni red, ki ga na) zavzamejo društva po navo- 1 dihil redltelja. Prebivalstvo Ptuja se na- proša. da zvefier razsvetli okna. Ob 20. je druzabni večer »Jadranske straže* v Oficirski atmlnlcL — Tmmmfirm tat koto*. V ćetrtek dopoldne je kljućmvničar Maks Rmel opazil pred neko goatilno naslonjeno kolo. ki mu Je bilo pred meseci ukradeno. Takoj je o tem obvestil orotnike. Med tem pa je tat za-sluti 1, da ga zasledujejo m jo je hotel po-brisati. Beg1 pa se inu ni posreći], ker ga je Rimel s orožnikom nisledoval na ko-leau. Vide*, da ne more uiU, je tat skoćil s kolesa in stega pustil kar na cesti, sam pa je pobegnil. — Z aoftetn ga |e* V gostilno Gregorec na GrajenMaku pri Ptuju je prišel zvečer neki A. P.. ki je kar na lepem začel izzivati v gostilnl seđečo družbo. Gostlmičar Gre-gorec je hotel oasilnega gx>sta zlepa spraviti iz gostllne. vendar se mu Je P. aoper-^tavljal in je nenadoma potegnil not ter prizadeial Gregorcu tri rane. Tetko po-škodovanega gostilničarja so prepeljali v bolnico, kjer se ugotovili, da je bil enkrat zaboden tik srca. P. zaaledujejo orožmki. — Mrac Je pritisniL 2e nekaj dni pritiska mraz. da kaže termometer v zgodnjih jutranjih urah do 5° C pod ničlo. Cea dan še gre, ko se prikaže solnee. V nedeljo zjutraj je tuđi sneiilo, vendar pa je sneg I že ftez dan skopnil. Smučarji pa že komaj čakajo, da bi zapađlo dovolj snega. Jesenice potrebufejo glasbeno solo Jesssice, -^- novembra V jeseiiiškeni lokalnem lirtu >Na me]ah« je pred neka.; duevi nekdo sfrrfžil misel. ^ia na> bi se n*. Jesenicah i**lanovila Glazbena matica ali glazbena ^ola. Ta Clauck J3 v aa&ih glasbeuch krogih vz.budil veliko i>o-zornost. V glasbenean poizledu je na Jeseni cah široko i u hvaležno }H>lje, kdur ga tx> začel obdHovati, ia 'k> iel najlei«&e sa«iove. Na Jđe-enicah, Javoniiku. Koroiki Beli in na Hružici je jfiasba na zelo lepi visiai in se lahko ko©a z gkuibo vecjih mest, Ker ie deleina poxi]px>re di-zave iu široke javuo- kar štiri j^odbe na pihala, naj-uianjša iteje 2*2, naJveOja pa nad 5O goihe-nikov. Dalje delujejo trije salonski orkestri, en troiatni kvartet, en raladinski in (iva jazz orkestra, ve{- šramoi kvurtoi.ov in knu-C*-kib ijodb. FoiejJ tejja je naiteio ^oUbeiiikv>v, ki diso oriiaiiiziriaii in ne na^toi^ijo javi.o, pao pa ijOje ictjIrum^ntaLao gladio sebi v razvedrilo in drjžini v zal>avo. tkoraj v»i i^odbeniki izhajajo iz delavskib vr&t. Tuđi v p*?wkem pogifcNlu se Je^etiice lar.ko ! o-citavijO v vr&io z drugi nm veijitni Uie^ti- Oo-3>toja 5 moških, 2 uie^aaa Ln v:č mladm»-kiii pev^ih z.ix>rov. Naš mali t-lovek ima veliko veselje da kjladbc. Lepo što vilo je deUiv-đki'a ^iuuv iu hoera, ki ^e Ifin vn leta vozijj v Ljat»L.la.io na kon&ervatorij, kjer se etrokovtio. estei.-c- do iJi teoivur-no izpop(>:nju]ejo na sv^e strožke. in koliko je se mla-iih in nadaric1-3ib .Ljodbemikov, ki jim itaa sredsH^a ne dopt^čajor da bi «^e vodili v L]u!>ljano. Koliko je taienlav, ki so ostali na ^rediai t»o-ti, ker ui^o našli svojega nioj^:ra, da bi jih šolal naprej? Je^oU'.ce ntorajo dobiti glazbeno 5olo, na katen bi dobivala aiiadiua d-trokovno poa-kijjo. Pa ludi odrasli, ki uoje glazbo 2e delj ca^i, lx)do z vet^ijein crtali aova iava-nja iz te sole. Na glasr^iii šoij llaj bi ?e pt>uče\"«la ikj-I^S teorija, solo^et^a. klavirjn. vijoline. vi-jole, cola in basa in tu-ii pih:«la in trubila tako, da bi bila. šola r^> iopolna. Potrebno je, da bi §e cimprej eeetavil pripravi jalni odbor za u^Uinovit.-iv *fia.vl-o .^ .sol a. V ta odbor naj bi &e j*ritegn'.io ludi zasiopnilie Kriiiij^ke induotrij^Jce družbe Ur oWine Jesenioe in Korošlca Bj ia. Mestni občini Jt^enicc je bil /la. Izvedbo tejja nacrta bonio vsi mehani i^kreco pozdravili. Vsi glasbo ljub.?}i Jescnifeun na -Udo. da činiprej Joblmo prespotrebao ^1,1^-beno solo, ki bo ža-ri^e krultumega in «las-bene^a življenja v našem revirju, L pravo inesLne otxMne Jeseuice, j>a prosimo, da istovnr krepko vzame v rok a in jo čimprej sj-ravi v življenje. Krst šnuđerlovih »Lopcvščin« Maribor, 28. novembra VčerajSnja krstna predstava na.se domaće novitete »Lopovščine«, ki jo je na-pisal dr. M. Snulerl in ki je bila vpri2or-jena v okviru Umetnostnega tedna je postala pravi praznik naše dramatske umet-nosti in našega gledaiišCa. *LopovšČine^ so tri enodejanke — skeči — z epilogom. Vendar je v njih toliko notranje povezanosti, da je nujno, da 50 vprizorjene kot celota. Trije izredno posre^eni izrezi iz našeg-a vsakdanjegu življenja so to, ki se v sto različnih oblikah dogajajo vsak dan okrog-naa, majhne lopovščine so to, ki iinajo včasih ćelo etično in socialno upravičeno ozadje, pa so le lopovščine, ki jih storiš včasih ćelo proti svoji volji. V ten drobcih je toliko življenjskeg-a, toliko resnićnega in vsečloveškega, da morajo, tuču" ne glede na oštroumno duhovitost, ki veje iz vsake misli, imeti popoln uspeh. Šlepa Ijubezen mladeniča, ki vidi v svoji izvoljenki samo utelešeno čednost in vrlino, želja po porok: mlađega deklcta. ki ima razmerje s svojim pisarnlškim šefem, principielnim samcem, svoje razrr.crje ho-če Ženinu prikriti, povrh tegra pa je šef in ljubček neveste ženinov stric — to je vse-bina prveg^i skeča. Dekle ima zaročenea, ljubi ga, rada bi bila njegova; nesrečen slučaj hoče, da v Itakem nastrojen ju piide v stik s sinom polic. komisarja: izgubi razsodnost, zgodi i se, kar se pač zgodi, če dva človeka neliaj hočeta. posledlce . . . Zctravnik, dober in čuteć mož, se iz usmiljenja prvi^ pregieši zoper S 172 kazensl:e«:a zakona; polic. komesar zasJeduje dekle in ugotovi odpravo plodu; hoće dekle in zdravnika prijaviti; ko izve, da je njegov sin oče odpravljenega bitja — iamolči prijavo. Zopet lopovščine. Vsak je storil svojo. Staj* notar, njegovo načelo: zakon je zakon; njegovemu koncipientu je življenje najvišji zakon. Mlada vdova. ki je bila vse življenje sužnja starega moža, naj priđe radi bedastega testamenta svojega moža ob vse premoženje. Koncipient ji nas\-etu-je. naj spravi ta papir s sveta, vdova unlči poslednjo voljo svojega moća. stari notar molči. . . To je tretja lopovščina, c^enem tuđi najboljša. V orig-inalnem epilogu naniza avtor s\*o-je misli o pisatelju, režiser ju, kritiki in publiki. Jezikovno dobro pisano delo odgevarja vsem zahtevam drairatike in odrske tehnike. Dejanjc je živahno in slike se vrste hitro ena za dru^o. Delo je režira! pr. Jož^ Kovič, ki je vložil iz liubczni do đoir.ač*? novitete vse svoje znanie !n mnocro trneta: zato je tuđi vsestransko uspel. G. R^dc N'a-krst nam je podal Stlri zc!o dobre l?ke — ISlavka Petriča. Zf!ravnik:i, notnr«ke^a pr'-pra\*nika in avto»-ja na?? nr\-?.lrir.ja «?'ič. . Elvira Kraljeva je s svojo zn^nn odli.'na I igro prikazala podobe Milice, pacientke, kiiente in Publike; g. Pavle Kovif v tej uružbi ni zaostajal, postavil je na oder posrečene like Petriča. komisarja, notarja in kritika. Vsi trije so odlično resili svoje naloge. Njdh veliki uspeh je bil posebno v tem, da so v tako kratkem času podali štiri tako razlicne kreacije in so vendar v vaaki posamezni prepričali. V epilogu je nastopil kot režiser §e g. Jože Kovič, ki je svojega igralskega režiserja resil prav tako dobro, kakor pravega. Hiša je bila razprodana: zbrana je bila najboljša mariborska publika, med njo smo opnzili tuni goste, kakor Bratka Krefta in druge. Navdušena ptibHka je z dolgotraj-nim apla\*zom izrazila svoje zadovoljstvo avtorju in igralcem. >Lopovščine' so dosegle zelo lep uspeh in gotovo ne bodo ostale samo na našem odru. abc. Vprašanje zebnih tehnikov Preieli smo 9 prošnjo- za objavo: G Minister za soeLalno politiko in narodno /dravje je dostavil vsem kr. b-an-^kiin upr^vam v dr/avi dopis st. 30320/-9-^6 sledeCie vsebine. »Ministrs-tvo prejema precei po^osto pri-tožbe od /dravnikov. Trdravnišicih zbornic, u-dru/enj zdravmkov stomatologov in tuđi zveze rdravniških zbonrc, da po&umcini zj-bni tchniki proti/akonito in na §kodo narodrie^a zdravja vrš.ijo tuđi dentističiia opravila, to je delo v ustih pacientov. s cimer se 5tri »/obuo miiza^tvo«. Opjža se. da se ne podvzemajo dovolj energični ukrepi za preprečitcv tej^a proti-zakonitega in za narodne zk>p vaega didjisitva. Juiri Jopoidiie ob 11. bo v telova^lniui Na-rodnesra doma slavrvostni zbor članstva, popoldne ob 5. pa t»>!ovaii1 ia akadeiiilj^. i>o koiska proslava državnega in nutrodnei'a praznika vsako leto pri vabi polej^ >okoL-kf^ sesrtnik te-r ^'lč. Li'Jrimila I^ov-rin iz Gorice vaši pri Ribaici. Mlađemu par ru na^e i^krr-nd če»titke! — l'redavaujie o IetaUtvu. V Kranju ee namerava uttanoviti >Mestni odbor Kr. Jug. Aerokjuba . V ta n«Linen se je vrStl v ne-uelio dopoldne v gimnaziji le'po obi&kan se-btuiiek, na kalerem je preda val 6?! ljubljan-fcliei;a letalske»a centra £. dr. Stane Rape. Predavntelj ie prav po domaje opisal doživljaje prva ieta. seveda s strani potnika kot pilota Znal je povedati vse U'ko prijet-no in zajinuvo, da se je poslušalcem — v tem oziru s^iio pač vsi neizkušecd — bralo zanimanje na obrazu. Predavanje je imelo propa.irandan značaj in ie zbunio zlaeti ni^d mladino veliko nav.lušenja. Obči-io je zaslo-pal odbornik g. Gorjanc, gimnazijo dru2nico Aerokluba, t&\ pa jo \k> ^voji pomenibnosti kot jzore.ij-sko središte in kot bogato, l«^po napr3i!ujo-iv uie^fto tmli v poLni mori zasluii. — C\i priđe cestna policija. Bilo je v po-tek zveler med 0. in 7. aro. ko se je v Kra-nju na križiciču pred »Staro poŠUk n?nade-jano ustavila ce^tna policija in začela kontrolirati vozni promet. Izkazalo e=e je, ia se Vf>či7?a vodnikov irj kolesarjev ne drži predpifov. od tod tud? ?tevilne Jesreče. Većina ie voziia nepraviluo, ali ni imela dru-^"3i stvari v redu. 'volesarji so bili n. pr, trez Turi. 7ato je l>ilo pif«a-nih. — Živahno ribanie trgovskih p«raofiiikov, Šahovski turin trs^ov»kiii pomoenikov. o ka-tereni ^rno ž> en.krat pisali, je prinesel ste-deč koneai reaultat: Čermak 9% točke, Ko-vačič 9, Savnik 8. S»tinc 7H, Mih^LiČ 4!s Zma-iovnUr? Cerma^ si je pribohl aret>rr] }K)kal. Ker «ie pa bo orf2amz-;ral t*edaj ^€ eir^i turnir ^ar^tva |x>nioiiiišketja zbora, je č'ennak kavalirčvko i>okal o.i&topll kot p~e-hodne darilo za ta bo>JoT'i turnir. PoiiH>unišlc 7.1x>r je l-tc« prir.^dii za *vo.;e članstvo tud: fouk nem^one, kater^a vodi ^. Pif*k?mik urau.i k Kreditne banke. Dne 4. decembrr z\Tetc^r. pnre-ie trjovski aastavljenci Miklav ž^v večer na všt^ri po5ti». za katerega e: dar'la rprej^niajo od 3 pop. dalje. — Ohratovanjp trsoTjn v decembru >Z!nižen;e trjjovcev v K ran i u« je sledf obratovainia tr^ovin v decembru odredik sledeoo: 1. rtertMiibra *o trgovine ves dar 1 zaprte; 5 dec nu>ra nelelia preJ Miklav žf^m boio trgovine donol'ine odprte, v t*n f.mistlu |c no mre? vložeaa nro^uja: 8. de? : "ni^io f'iH tri'o-vsne ve; diin o«lr>rte, a na t»odo le f!ono1*!an"; 10. dre. n«xlalin pre< ! PožiLtm v^lia isto. :M. dec. na b<.£"ćn' ve- ! rer ć;e zapro kot oblino ob 10. uri; 25. ir j '2'i dec so za prte: prav tako 40 ves dan /.x ! ;;rt£» I.-1*, in f5 iar.v.arjn ia3S. ^!ane» k\ *< j ne? drfle cbr^'.avcil.ip^ra r?e bo nazusuiilo oreakamu oaoeistvu &peceri)ske trgovine ob ratuje 10 od poi 8. *» 1*A ene in «t»14. do 1^ nre: ostale p* od !S poi 1 i" 0-1 t*. do U), or«. — Pitnik bo prt*d«jal »Heiniške k«rte. (ieo?ralr>a direkci ia <^ri. i^M7oic ▼ BeoRT*-du je odobrila s e*voimi rt^enjem -St. 103186 1837. z ide 18. t. m. otwori»**v nove biljetar-nice v Kjanju. >Zwzi xa tu jaki pnom«t ▼ Liubliani« je s svo>* strnni ukreniU vse potrebno in ie naroelk kartrv N«Jka«n^ie v slatku m^e^a februarja imui MljatAT-ni cm ie priče ti s poe#O^«njem. Zatesmo bo nastanjena v pi^arti >Združe.nja trtrovc<*\'<. kaane>e si bo morala oni izliti in po«k*ti dru« proetor, ^e »Tujsfco prometno na, za ka-tereca ima denar pripravljao, pa *Urrt>'-S&a ne more tu kjer dobiti. — Poledica. Nedolini prAii\ ki je v oo*i od «>bote na n^lMjo nekoliko riivnietii! r©-*te, i? na .lelenovem klanni prfni .lf»l«HMii, ki je v »enci. napravil poloiico in povrroćil pravo zme£njavo. Mo4oria4i Ln kolebarji *o oogali in se valjali po tleh. kot muhe. T> težave aiso bile prizanešene niti automobilom in te n?»k kranisiki avto KdkimU po kfcMiru proti LenarČi^ef^i iiAi. KOLEDAR Danes: Torek, 30 novembra katoiičani: Andrej. Jutri: Sred a, 1. decembra: državni prn» nik, ujedinjenje. DANAŠNJE PHIREDITVE KINO MATICA: Dolomiti v plamenu KIXO IDEAL: 2ene vlada jo KINO SLOGA: Princesa astri« — ob 21.15 Pater Vojtch KINO UNION: Samostanski lov^ec KINO MOSTE Klub liubimk in Kurtizana Skupna proslava vseh ljubljanskih sokolskih drustev ob 20.30 v veliki dvorani na Taboru PRIRED1TVE NA PUA7.NIK Kinetnatog--afi išli sp«ret kl *ika% pihm, rargraja. razstrja, />rr>fc«fird, ferorfr'ra in psuje% da *e mu od srca *meie *»«e gted.itt-$Če. Žel ie 7a tega kntigo\'(>djr> retničen iflralulci uspeh. Sa? ga i£rx :/ Jttstne bitnosti, iz vsij svojt* duše in nature. A zdaj /e svvjefcti fi,mozne?i* knjigovedio po#ia\nl v služba *Stn\>encn«. kjer siku. plhn in kiha prav* kakor v kumvdiil. in /npet sV nm .vime- h od srca v>ec kar ne more iz svoje in knji^m-OKift ve kože. Te dni smo se poialifi z gcAWtnco rtoJkei * celjskega gospoda i u pun a ^h jubileju nnhf-ga \*r!ega 'Lnvaria. \Titi heteJice nismo na pisati /vofi ča*ti trt utfedti «. Mihe'čiča. trn par sta\*kov smo dobesednu in pike nm-tančno ponatisnili iz *S!o>venca«. r.t*\'kov, ki 90 a *vorj ktobuštrovtfStio vvhii/rf': I*»č naiprijetnviši krohvt. I' tem p:>natisku par ttnvkov ce!jske#a Demostena vidi gospođ Ciril Debevec j:t\'n<> zasmehn\nnji.\ žt>!je-nje *v«e prisrCne prirade\'nos!i in Ijuhet-nive gustoljubnosti celjskv občine. x liate-ro ie bilo na vzoren način poča&eno ;te naSe £!edali$če in vse na$e zledatiško žfv-tjenie.« , Ve ^mo /akni se ni ritirepenčU gotpod knnšrnrodia Debevec nud »Slovencem*, ki je priobčit tisto nerodno besedičvnie; <«/ ie odgovorno uredništvo »Slovenca«, -*cl (fezikcnmo m stilistično} take nesnosne pri-spevke spreime in £ nm no dušo priobču-7*e«r Ra7repenčil pa se 1* nn n^.s, ki *m© »Slovenca« le Jelrrma ponaiibnf>sii. Pravi, da rus mora javno kategorično »obsoditi*, sat ie vendar znuno, da ima kni^ovodin v\--st\m in novinarstvu ter je sploh priman univ-erzalen <>enij. S s\*ojim taktom in ču-tom za luno vedenje nus i* f^^u/ kar * ćelo ploho psovk in zosmehovama* kar je po niegoi'em simplvmat.čm> z* nttle — spo~ dobne kulturne razmere. Mi srno se mora-li niešiivi nezreli, skraino nečedni, sknijno nedostojni, kar histerični jeiici, porojeni iz uzaliene celiski* Hubeinive #o*i idi ti mosti sumo smeint:. Sa i t» ulo£» v te i kome-diii ime nr*men, vzbututi *meh. Žal, da ie ?o*po/l-tično polje. Tukai naš za&uvorrtk »s.'jij-na.f/nprft" žnpinn *" '1J ^trrkovniak in snJ-nik. Trdit da se Slovenci ne znamo i/kopati »svoiemt *fare-benega povoda. I' Celju, 28. novembra 1917. ptitezni* Iz Poljčasi __ Knjige >Vodnikc.*«» drvrUrc s^> io^n^l^ ter nai i'h n^ročniki «ivii»u*jo pri ftvo;?qn pov«rjeni' naroenino za prilioinje I^^o, s umer prihranite K^'*4r «*niku tuii poznej^a nejx>-trebna pota. Loto^nii knjižv.! dar if» zt'lo pe-fiter in botrat. — M'ktaržev nier. S<>ki)l-ki Miklav/.evl večeri ^o pri nas portali že tradicija. T«udi leto^ l>o ^ckcl ortal zvest cvoj: nuvadi ler I t>o prir*dil mikktvievanie, Vr^'lo m* Ik> v kihMjo T). derpmbra v h^*ehi Hauniaiui. Za-?c!ck o!» 1^. uri, 7. nst'ovomni in rardelitvi-:o fiaril. DariJa sprej^vi'.aio iz triir.znoKti lu- » kai&nii trtfov-l t*r *j. l^ri*!i»nik. Po ohdarit-vi aik'it r#ri>^«a zabava g ple*>m. VMbl|eni • t vsi. Vittopniiie uil • * SteV. 274 -_________________ „*_....__ _^ »SLOVENSKI N A R O Om. torck, SO. novembra 1937. _ ________ ,_______________________Strati 3 Pedagoška načela Javnega đela Aktualno predavani« dr. Stanka Gogalc peki okriljen PedagoSkega draitva Ljubljana, 30. novembra Snoći je prodavai univ. docent dr. Stanko Gogala o pedagoških naćelih javnega dela. Morđa bo maralkdo vprašal, kaj pa ima pedagogika opravka z javnim delora, zaćuden nad tem, da se pedagogika vtika v stvari, ki »o ji na prvi pogled tako tuje — v načela javnega dela. Toda vzgoja in praktično življenje sta vedno v najtesnej-&h stikih tn predavanje dr. Gogale nam Je pokazalo, da lahko postane v»ako vzgojno delovanje naravno«t iluzorno, če zija med načeli javnega življenja in med naćeli vzgoje taJeo globok prepad kakor dancia-aea. Predavatelj »e no£e spu&cati v moralne osnove javnega dela, ne gre mu samo za normativno gledanje Javnega dela. gre za vpra&anle kasne rea vzg-ojne, izobraževal-ne vplive sprejema posameznik v javnem delu. Glavni in najvažnejii problem prak-tičnega dela je vpraSanje zaupanja sodob-aega Cloveka v smiselnoat pedagoSkega de-lovanja sploh. Vzgoja ima dva temeljna vrednostna momenta, te v kollkor je oblikovanje, je vrednostno umerjena na različne kulturne vrednote. Drugi pa je etični moment, gre za. zaupanje v človeka, gre za vp rasan je ali ima vzgoja sploh Ae življenjski smisel, ali sploh kaj preide v praktično življenje, v javno delovanje. Predavatelj je prifiel sam tekom svoje prakse do konflikta med vzgojno tendenco In življenjsko uspešnostjo vzgoje. Življenje ^re brezobzirno srvojo pot naprej in res Izgleda, da je vsa teorija le prazna pena. Ce gleda konkretno življenje, prihaja do pesimizma na strani vzgojitelja in na strani gojenca. Obojni pesimizem se naslanja na važna dej9tva v javnem življenju in predavatelj je naitel nekaj ten đejstev, ki jih sicer poznamo več ali manj vsi, čeprav se ne zavedamo njihovega usodnega vpliva na vzgojo. R-azumemo lahko mlađega človeka, ki mu je včasih naravnost breme biti vzgo-jen, saj je v življenju grlavno kruh in nor-mativnost v življenju gre svojo pot, izgleda, da je poštenost le ovira. Prvo je vprašanje koristi in uspeha, postransko je ali je kaj dovoljeno ali ni. Kako mora zastr-meti mladi človck, ko priđe do spoznanja, da je dovoljeno to. kar je koristno. ko spozna, da »so otroci teme pametnejSi kot otroci luči«, kakor že pravi »v. pismo. Druga važna stvar v javnem življenju je uspeh poStenosti ali nepoStenosti. Mladi ilovek. ki topi v življenje kmalu vidi, da imata nepoštenosrt tn hinavSčina večji uspeh ka-zor poštenost in odkritosrčnost. KakSna ovira za njega, če ga. je vzgoja napravila za poštenega človeka. Nadalje vidi v veli-kem mednarođnem življenju, da velja moč več kot pravičnost in tuđi v malem opazi, kako Ima vedno tlstl voč uspeha, ki Ima več moći- Ni čudno, če s# mu potem za-maje smisel vsega vzgajanja. VpraŠa se, zakaj nas le vzgajajo k pravičnosti, če pa z njo nikamor ne pridemo. Vidi, da se v javnem življenju slino malo da na kvaliteto poedinca in na njegov odnos do dela. da je važno edino to, kje je tišti Človek. Opazi, da postaja v našem kultumem življenju vedno važnejže vpra-sanje kulturne kvantitete, ne pa kulturne kvaJitete. Većkrat je ćelo tako, da se kdo sili v kulturno cieio samo iz namena, da bi preko kulture pri&el do udejstvovanja v po-litičnem in javnem življenju. MarsikdaJ postane kultura zavisna od doloćenlh gospodarskih in političnih organizacij in tuđi to za mlađega človeka ni brezpomem-bno. VpraSa se, ali ni kultura sama toliko vredna, da bi iz nje same izšle smernice za kulturno tivljcn^e. Se težji postane ta konflikt, ko opazi, da je kulturno delova-nj€ večkrat samo opravičilo za tako ali drugačno politično in gospodarsko javno delovanje. Moderna vzgoja je polna tendenc, da privede gojenca do pripoznavanja soćloveka, a zopet gTe javno življenje svojo pot in daje povoda za vzgojni pesimizem. Saj se navadno nasprotuje neki itieji samo zato, ker jo je ^prožil pripadnik na.cprotnega tabora, ne gleda se na stvar samo. Iz vzgojnega pesimizma pa prihajamo tako k načelom za javno cielo. Sledeče misli nišo namenjene kot teorija. Izhodišče je, da mora nam vsem biti veliko na tem, kako javno življenje vzgojno vpliva na po-sameznika in da ne dela vsak poedinee še večjega prepada med življenjsko resnično-stjo in vzgojno teoretičnostjo. Vsako javno delo naj izvira iz tvojega poLnega pre-pričanja, če nisi preprič n o tem. kar govorit, nimaS pravice, da bi nastopil. Kvaliteta človeka saniega, ne pa pripadnost naj daje upravičenost za. javno delo. V pol-rd meri je treba uvaževati samostojnost duhovne kulture na eni in gospoćarskega ter političnega življenja na drugi strani. V največji meri je treba povdariti princip poštenosti in doslednosti dela. Spoštovati je treba đelo drugega človeka. Znano je, da smo Slovenci majhni po Stevilu, da pa smo Se bolj majhni po sebičnosti. Dva človeka na istem polju skoraj ne moreta đe-lati. Zastopati je treba načela, da mora imeti čiovek za javno đelo notranji po-klic. Kultura se ne srne izrabljati kot sredstvo za neko širSo kulturno panojjo, ima svoj lasten smisel v kultiviranju človeka samega. Ne srne si vsakđo lasti ti pravice, da govori o vsem, povdariti moramo princip strokovne pojrlobljenosti. Kor.čno pa je tudi nujno. da spoštujemo in priznamo vsako konstruktivno delo nasprotnika. Glasno odobravanje je nagradilo ob skle-pu odkrita predavateljeva izvajanja. Lfudfe na zatezni klopi Obtcženci, kl jih Kazni ne pobolfšajo — Kako se ljudje Se vettao pravda}«* za svet, ki ni vreden pipe tobaka Ljubljana, 30. novembra. Zobotebnik P. Emwt, ki je bil xaradi *i!Šmar$tva v svoji stroki že do^tikrat kaz-Tiovan, je včeraj odi>el i/ sodne dvorane ^. iKrt-o kaznijo. Sodn:k-poedinee g.. Fran GorežUn mu je prisodil 4 mesece Eapora, ker je zdravil koreninc, plombirai zobe in i ih i7-diral. ne da bi imel za t*ko delo pred-piAano strokovno kvalifikacijo. Pred teđni ie <*o ga povabili na »odntjo. x>& ni prišel. Včeraj ne je 7đgovarial. da vabila ni dobil. Izvedenec, ki ga je sodi^Ce po preloženi "*a7pravi T^slišalo, je poja^nil, d* ame P. ^■■ot zabotehnik rvame&čat: zlate kro-ne, ne ■* zdrjviti korenln in plombirati lobe. Za-*'.di teua je bil oproščen obto^be. da ie '•jkemu Janu namestii Scst zlatih kron, obijen pa je bil, ker je zdravil korenine in r>)ombiral zobe dvtMiva drugima pacien-toma. Kazen je P. z vedrim obnazom spreje! in ^bluibil sodniku, da ne bc> več vrul zobe *cr da bo *ei delari izpit za zobozdravniSka ^iela, brz ko bo imel Jtaj deaarja. Kazen ni note! takoj nastop;ti Pr^-srl ie sodnika. r»j rmi posijeK) po/'tv za nasto-p kaz»m v Skof-jo Loko. V štirih mesecih Em»ta gotovo ne b<> pred vodnikom, po prestani kazni bo na gotove ropet kje na deitelt odprl svoj 'aHoratorii. DVAKRAT UKRADEN LES Posesrnhkoma J. Jofefu iti M. Anton« *w de^vcu 3. Jtiriju m te^arju M. Francu je obtožnica očitala, da sta Jo/ef in Franc ■ikTadla v Uncu iz gozda Matvč'ia Franca ^2 kub. m lesa. vredne^ 15.780 din ter 138 'raraov, vTednih 2927 din Les je bil last flmelaka Franca, Odpeliala sta le« v gozd ^abrinie Jf>žela. odkoder »ta ga namera-vala ob ugodni pril4o odjreliaH in ga prodati v Postojn Jufij »ta pa les ;u§la v sozdu in £a odn^ljala ter tja proda-?a v Italiji. ložef tn Franc sta priz-nala. d« sta Mati-Čiču vzek \e* in ga skrila v ^ordu Gabrinje ložeta. ta ukradeni les sta p& našla Jurij m Anton ter ga prodala. Les ic bil to-rej dvakrat ukraden. Jurij in Anton »ta zani-kala krivdo, toda G-abrinia je izjavil v pre-»skavj, da mu je Anton pravil o tem naj-denem lesu in se izrazil. da ga bo»ta z Juri jem prodala, dasi sumita, da sta le? ukrad-^a Jnžef in Franc. Včeraj so na razpravi proti vsem obto-Jencem dotfnalt, da je izginilo Matičlču samo dobra dva leub. metra lesa v ▼rednosti 445 din in d& obtoženi M. Anton ni sodelo-val pri tatvini. Zaradi prestopka tatvine ro § 314.^1-1 so pa bili obsojeni Jožef na 20 dni rapora pogojno za 2 let', Jurij na mesec dni za pora pokojno 7-a 2 leti. Franc pa na 14 dni z&pora.. M. Anton je bil po § 280 k. %. o-proščen. MEJNTK JE I2RUVAL Posestnik I. Franc iz štrukljere vaai je pred sodnikom obžalov«!, da je izruval mejnik. ki je bil pravilno postavljen v smislu sodne noravnave, ki jo je I. sklenil s svojim sosedom posestnikom ^nidariičem FrAncem. Obtoženec se je sicer izgovarjal, da je bil mejnik pred letom dni postavljen •=*;mo Kačasno, pri^e so pa povedale. da j« 1 ' rncj-iik postavljen za vse več ne čaše. Sosed Žnidaršič je povedu!, da leži mejnik §e danes na njegovi parceli in caka, d-a ga bodu pi>stavili zopet na pravo mesto. Obtoženec ga je izruval in ga vrgel na so-sedovo parcelo, s cimer je hotet bolj demonstrirati proti končni veljavnosti meje kot o^Iepar ti soseda za kos zemlje. Kakor v številnib kmečkih pravdah, gre tudi v tem primeru za kos e=veta. ki ni vreden pipe tobaka, kakor je povedđl sodnik. Kmeč-kn trma je pđ velika in pravdanje za ped zemlje ie požrlo zaradi trmt že ćela po-sestva. Obtoženec je bil obsojen na mesec dni zapora in na 120 din den^rne ka^ni po-£ojno /a 2 let:. Obljubi! je sodniku, da mejnikov ne bo več prestavljal, da ga ne bi doJetela usoda tistega kmeta iz Aškerče-ve balade, ki je Še po &mrH za pokoro pre-aašal me>nik in stokal: »Joj. k&m bi del?« ODGOVORE NI ZA ABNORMALNA DEJANX\ Soboslikar L. Miha je bil že večkrat kaz-novan zaradi deliktov zoper javno moralo. Zagovarjal se je to pot. kakor se je /agovarjal vselej, kadar je prišel pred sod-nika, da je žrtcv nepremagljive strasti, ka-teri se ne more upirati. Možakar je eksibi-cionlst. Spoz^blja se najraje vpričo deklic, katere izvablJA v svojo blizino z bonboni, denorjero in dob rikanjem. Sodni izvedenec dr. Suher in primarij dr. K-amin sta izjavila, da je odgovoren za svoja dejanja. ki so sama na sebi sicer abnomkakia. toda obto-ienec ni abnormđlen, ker se natančno za-veda, kar počenja, dasi je psihopat. Sodnik je zavrnil predlog branilca dr. Lesko-Tica, naj obtoženca zdravniki ponovno pre-iičejo pod daJjšim nadzorstvom. Državni tožilec dr. Fellaher je zahteva! strogo kazen, ker obtoženec pohujšuje mladino. Sodnik je na podlagi izjave izvedencev moža-karja obeodil na 5 mesecev strogega zapo-ra Bramlec je imel seveda tudi prav, ko je trdil, da kazen teg-a človeka ne bo poboljšala, ker je bil le večkrat kaznovan, pa je z-igreSil ^-selej po sprestani kazni isti delikt. Gledališki igralci izsleđili tatu Ljubljana, 30. novembra V soboto ponoči se je vračala večja družba ljubljan*kih gledališkth igralcev z gostovanja v Celju z avtomobilotn v Ljub-ljano. Blizu Domžal jih je ustavi! neki ko-le&ar in jih vpraSal, čc so morda videli mo^cega, ki je gnal vola proti Ljubljani. Odgovorili so mu, da ne. Pozneje in sicer v Stožicah so pa iz avtomobila res opazili mo3cega. ki je gnal Iepo rejenega vola. Takoj so ustavili avtomobi! in obstopili moie. Vprašali so ga, čegav je vol, pn se je mož nekam nerodno zagovarjal, nakar so mu vola vzeli in ga gnali v stajo gostilničarja Pečnik«, moža so pa kar s seboj vzeli in odpeljali na policijo. Na policiji so ugotovili, ds je to brez-posetai 31-letni deUvec Janez Strukelj, doma iz okolice Domžal. Rekel ie, da mu je vola v Domžjiab izročU nesocn moškit čoš, naj ga odieoe v Ljiibijaco. Seved* ma na policiji tega nišo verje-li in so g« pndrialL Pozneje se je oglasi 1 na kruninalncin urm-du orožaiski kaplar Hoće var z Ježiće, ki je povedai d* je bil ▼ noći na soboto vol ukraden posestniku Janexu Snoju v Drago v ju, občina Podgorica- Poaestnik Snoj ac je že javil n« policiji, kjer so mu povedali, kje khko dobi vola. Strukelj i« zaenkrat •vojo »cneaArako obrt« sakJjučil v saporu. I Dr. Ivan Hogler | Ljubljana, 30. novetntort. Stioči ob 22. je v LeonJSću po ctoJgatraJ- nem trpljenju umri »plodno znani ijuto- IJanakl zdravnlk tu cftobrotnflt slromBlcofr <*r. Ivan Httffter. ■ i Pokojni je bil po rodu Xemec. Zlbelka mu je takla v Stari Loki pri KoOevju, kjer je zagrledal luč sveta 15. oktobra 1868. Srodnjo solo je končaj v Ljubljani, kjer }e 1. 1887 maturiral. Medicino je Stu-diral na Dunaju in tajn 1. 18;>3 promovi-ral za. doktorja vsega zdraviistva- Na du-najski kliniki jo tudi nekaj časa prakticiraj, nato pa se le vrail v Ljubljane, kjer je portal asistent elovit&ca primanja dr-VaJente. Kmalu j« začel samostojmo ordinirati kn Se s svojim bo^ratlrrc znanjena, zlasti pa s prikuplTivim znaca>em priiju-bil vsemu prebivalštvu. Bil je refi dober in nesebičen zdravnik, veg"lerja med gv.tovno vojno, ko je zdravil in pomag^.1 najbedne^žim, raj Je bilo prav takrat občutno pomanjkanje zdravndkov In adravil. Zelo Je bil priljubljen tudi kot zdravnik tobačne to«v«rne in Trgw3kp bolničke blaga-jae. Ana Podkrajškova umrla Ljubljana, 30. novembra. Iz Zagreba je prispela danes žalostna vest, da je tam po kratkem trpljenju davi ob pol 2. umrla znana narodna buditeljica ^a. Ana PodkrajSek-Harambaiica, ki je še lani dokaj Čvrsta in zdrava prazcovtla 70- letnico rojstva. Ga. Ana PodkrajŠkov«, vdova po pokojnim Framu Podkrajšku, Širom domovine in dale I- preko njenih me ja znan em pod Une-nom Harambaša. rodoljubom najčistejšega kova. ki je bi! v borbi za narodove pravice sama iskra in jeklo. je bila rojena 27. ju-nija 1. 1866 v skromni hišici pri Stanoarje-vih v nekdanji Kravji dolini pri Ljubljani. Njena mati je bila plemenita žena. ki je poleg rodbine vso svojo skrb posvečala re-vežem. To dobro lastnost ie podedovala tudi maia Ana. Ze v mladosti je skrbela za hrano re\-nim družinam v bJižnji okolici. V domaćem krogu se je izobrazevala in rasla v pridno gospodin jo. Nadarjena in zelo načitana mladenka je bridko občutila silen pritisk avstrijskih tiranov na Slovence, in ko jo je vzel železniški uradnik Fran Podkrajšek-Harambaša, je takoj stopila v prve vrste naših narodnih borcev. Neumorno in požrtvovalno je delovala pri Sokolu in raznih ženskih društv;h, a bila je tudi »teber Družbe sv Cirila in Metoda, z last i servtpetrske podružnice, ki ji je predsodo-vala već let. Prav nj sna zasluga je, da je vzgojila dober naraSčaj v tej podružnici. Kumovala je prve mu jurjevanju na Ijub-ljanskem gradu in ni je bilo te tradicionalne prireditve, pri kateri bi ne sodelovala Harambašica, kakor so to aplo^no klicali. Jurjevanje je dalo diužbi vedno Iepe do-hodke za našo siromaško deco in naše Jol-stvo v obrne jn ih kraj ih i-n že a tem si je Podkrajskova v življenju postavila trajen spomenik. Ne samo na narodnem. temveč tudi na dobrodelnem polju ?e je mnogo udejstvo-vala. Starejši Ljubljančani se gotovo še spominjalo plemenite qospe. kako je med svetovno vojno \*sik dan hitela z veliko košaro jesrvin in jih v vr»iainici rn/delje-vala med revne slovenske fante. Narav-nost materinsko je skrbela tudi zj bedne I ruske ujetnike m jim l&jš&la bridko uao- do, ne boječ se nev«rnosri. a«j je bila kot ravedn« Slovenka in vdova po pokojnetn Hnrambaii na crni h»ti. Zadnja leta »e je ga. At^a umaknila ▼ «*ti*je k hčerki ge. Olgi, soprogi inanega tovTarnarja V. Bizj&ka v RogaSki Slatini in v Zagrebu, kjer jo je rudi doletela smrt. Poleg hcerke žaluje za njo še sin Sa&a. ki živi v Beogradu. Bodi p4emeniti ženi. ki je vse svoje življenje nesebično žrtvovala v prid in dobro svojega bližnjega, Lahka zemlja, ugledni rodbini pa noSe kJcreno sožatje! Naš narod jo bo ohranil v hvaležnem spominu. Pevsko društvo » Sava « na novinarske« koncertu L^jFubljana, 30. novembra Pusti1! in mntanivi atpored novinan-akegB. koocerta bo a tremi efektnimi mo^kimi sbori zaključilo pevsko društvo »Savtu, ki Je ena izmed najaiiaj^ih pevaklh orgra-Tttgga^Hj v Ljubljani, a predstavlja a po&r-tvovaJnoetjo ćlanov In z odli6nini vod-•tvotn upo^tevanja vredno pe\-sko enoto. Te pevsko društvo re j« rtxiilo iz ciste Ijubezni do lepega pet ja. C Laal druStva eo po većini delavci ia najne&^nei iz. vzhoUedinjt'no do-nvovino<, ki je nalaAč zložona v prosla-vo narociiieg^a praznika ter skladbo na bocie-dilo pe&nika ZupaniOića >Zvezde pokojno žarijo«. To je ljubka, lirićna pesem, v skladbi pa pri-de najJbolj cio veljave bari-ton-solo. Zbor požrtvovalnih ljmbiteJjev lepega pcttja zasluži vso pezomota tn priznanje. Tržni dan — đanes Ljubljana, 30. novembra. \T Ljubljani so tržni dnevi ob sred ah in •»obotah. zaradi iutri">nicjia praznika je pa bil tržni dan danes. eesar nišo vedt'li niti nekater: stalni prodajalci na tr^u. I »Jtužbene* mestneija nadzorstvn so opo'/arjali proda^alce že prejinje dni dl 1 decembra ne bodo s.meli prodaja ti. vendar pa vsi proda?alci tc^a ne vedo. Narnc5tw jutri je tu-di dat!es *?cniiinji dar., ^iviiski tr<2 je hil danes mnogo premalo založen za tržni dan. Raje br>df) prišle nekatere kmetue jutri v L;ub!jano prodaja* :n bodo zelo razočarane. Tudi nekatere fjospod'nje ni«o vedele. da je danes tr?ni d*av in so p^zabile na trg kaJcor navadno zadnjeffa v mesecu. Jutri bajc ne bodo smeli prodaiati niti branjev-ci in marsikdo se ne bo rnogel raložiti niti z najpotrebnejsimi živili. Mraz te dni preče i ovira prodajo zele-njave na prostem. N*jprej imrruje nez»-^*arovana cvetača ter kmalu izgubi snežno belino. Zdaj so prodajalc. dobro /složeni z da'matrn^ko in itaiijansko cvetačo. te mraz ne bo poDuslil, ne bo već n»a tnju na izbira nekaterib vrst zelen avc in tudi ja-bolk bo manj. Dar.es je bil »labše z«aložen perutnins-ki trp Kaže, da bodo jaica kraalu pravi luksuz, tako so draga. Gr»podinje ft zdaj skrbi, fcako bodo pekle jn cvrle o božicu, če b9ki oigani so vćeraj pri jeli ve£ beTRćerv, ki 30 postapaU po me^Lu :n ruulle-govali ljudi. Pri zasiusšanju se je Iskazalo, da ni vseh prlgnala na pot beraćenja zgolj potreba, marveć da so se nekaleii 4o dclj ćasa pećajo obrtoena z beraćenjcan. Pn tein so se naučili rasnih žaloetnih zjgodblc ki jih pripoveduj«jD laLhkovernim lj\ide!m, zaradi 6e»ar )ten tud! ap»roti nasedajo. Pt>-licija >e več mladot?tudh bei^ćev pri-držala v zaporu, nekaj pa jih je izgnana, v njihove domovinske obćine. V neki goetilni na Celoviki ceeti v ai-Ski je prišlo £»aoCi ^o velikega kravaia. Oki-og 21. se je prisna jala v go^Ulao druž>-ba. petili krosajarjiv. V gobulno so p»riali ie z naiiienoni izzvati p6tiLQ:i*ki inventar ter pribili prevraćati nvzc, đvigrati &tole iji metatl kozaixje po tleh. Nastal je eploćen pmetap, med katenn so krošnjarji poćkodovali s stoli već mirnih gostov. Eden lamed div-jakov }e uda^ril po grlavi tuoi gostilnićar-jevo ženo Marijo in ji prizadejali većjo rano. Ko ^o nokat«?ri gost je pozvali na po-n^oč policijo, so ae podjrvjanci rart>ežail na vse strani, vendar se je strainikom po-arećilo polovi ti jih v njihovih prenoćili ih, nakar ao jih odveJlni na policijsko upravo. Nasiineže bo policija po za3liSanju lt-ročila sodi£cu. pot cm bodo pa izgraani iz Ljubljane. Tat\ine v rnestni klavnici ae Še v©daao poaavljajo. Ni *e dolgo te^a, ko so zapr- ii Ova ali tri mesarske pomoinik., ki »o ! kra-Jii meso in slanino, že » k spet pri- I toiJli nekateri mes-arski mojstri, da so jim j aaiiatijkali iz kiavnice ćeli koai mesa. V6e- | l"^j Je pa prijavil mesar Franc Volkar, ca so mu tatovi o:!jelvali izpied hiadilnice na Ula'.nici kćtr celega, že Oi*i5čtriejja praši- ca, 120 kg te£ke£a In rr«dne^a- 700 apnra m«nH. dta. gre w£ neokuaoo ftak>, ko pa pračiea le ni bilo od nikoder, je obvearOl policijo. Nekj« pod RoAcikoca >a bO flnoči areti-ran 271etni bri^poseJni delav^c Sal! AtvA-sovlć, pri kater€*u ao nas li većjl zavoj ob* leke, ki jo Je maft BPfproje ortne«ftl Iz no-keg-a stanovanja. Poncfja je oaleko vrni-la lastnUcu, AJkaiovlća pa «> r*v'iat, |o prestrašena opa/iU. da je po pisalni mixl ^se razmetano Vsi predali »o bili odprri, akti in pisma pa sto ležali razrneta'-i po tleh. Premaknjena ie bila tudi maia blajiđJ-ria. Postrežnica je takoj sr>o zna Li. dfl je Ui* k) pono>3i vlomlieno. Brž je telefor.imlt ravnatelju g. Bo/u KaCiču. nn4car fc biUi obveš^ena rudi polici)«. V zavod so pri Mi Je ob 7. z>uiruj detektivi. Za pečjo v knjigovodstvu a«> na^li v zidu veliko odprtino. skozi katero %t jo siplazii vlomtlec v sobo. Iz luijigovoilsi va je mogel nemoteno doapeti v ravnate'jcvo pisanno, kjer je najprej odprl v pisalni rai-i\ predal t(>r naiel med drugim rudi L'jiko od male blagajne. Blagajno je iz-prazntl in zmetal vse akte po tleh. Dcnarja v bln^ij-ni ni bilo. pa£ pa je na^el v posebnem p.o-d-alu nekaj hranilnih laijižic, ki se jih f>A ni dotainiil. Poskuša! je odore ti tudi dr^t0,y veliko bUgajno, v katen je bil« vecja vw ta denarja. a se idi. !> \i mladina je?enske 3ole bo I. ric.emhr.i \>o cerkr^enem opravilu ob 8 priredila v oo <-veni dvorani proslavo dffnvnega praztnk^. Prexlšednik krajev. Sol. odbora g. Sever ja k tej Solski proslavi povabil vse kulturne organizacije v obClni. Istega drie ob 20 {»a bo imele Sokolsko društvo Ježića v svojem domu slavnostno akademijo v pro^iH'O dr::avnega in narodne.f;a zedlnjenja. N'a sporedu so recitacije, telovadne in pev '.:* to^-ke ter spornin«-ki govor, K proslavi. ^^ vabljena vsa društva In oblasti. 1. decon-bra ob 10 pa bo imel Sokol za vse sv. *j( članstvo slavnostno sejo, na kateii bo izvedena prevedba sokolske dece v nara:V*t»J In naraštaja v Članstvo ter 7aob?juba . ■>• vih članov. Udeležba pri obeh priredit1, th v kroju. Nacionalne hi5e bodo 7a J. r.a-cember izobesile državno zastavo. — Premeniba posesti. Znano gosti* i(* BriSki na Ježići je pri sodni prodaH 23. t. m. kupila po s\To.1em pooblaftčencu obl'ia Jeiica za din 268.000. Poslcpje je bilo z,«r a» jeno pred leti za din 550.000. OhAin« .Tfi-ca je tudi pravkar konca?a tožbo z lastnl^-.'-ca radi nokih namiSlienih stavbmh prosi ;p-kov, vendar je nad leto dni tekočo pra\ ja izgubila. Stioškov bo vsaj 10 juriev Ol- .t* pa se še nova pravda naši oblini, tep' ' s strani g. BriSkej:a, ki trdi, da je imol :;*<]! pravdanja veliko Škodo, CeS. •*» »*»ti ^e T»đ občine naprtena pravda otl^nala kupca, kl mu je v izven?odni prodaji ponudil dostl več za njegovo posestvo, radi viseće pr v-de ni kupfl. Morda torej za nizko ccia kupljene posestvo ie ne bo tako poceni Iz Maribora — Poriv noartbor»kenni »oUo]»t>tl. ;;j^ pinazTiik z&**~- ^ je ave^Pr po marib-^*-rfdh ulioah be-kla/ia. \To1a-Stva in nncIc^ri.1-nili društev. Te baklađo ae ud«ldb ti 41 sokotetvo korporativTjO v ci^hi % zria1-..-^. ki se uvrsti v povo-rko talioj za vo/, :--' rrt ^vidnicajnl. Prjzivarr.o vč« članMvo sc» •»!-akih dni5tev v Mariboru, da ae o**v*:. **% udeležl te nacionalne manifeat-ao'je*, 7ii-ran;^ cfb 1R. uri r Naroclnem do-/rn. •'• V tod ođUU mo skupno na g'larvno »biral. *»^ Zdravo! —- Na dan 1. decemibra bo v nutnJbo-. M atnlnici ob 10. uri shižba b^ija M "1 pvveljnik )e odr«!31, da Ji morajo p/.-*>-stvo\'ati vai rcaer\xi oficir ji tn ćast kl in vofja&ki uradniki, ki naj st* iboro p. '-J artolnicjo >%jb 9A5. Uiaiforma ovočana, z± oce pa, >t si >e 5e niao nabavili, ci Minu praznična obleka. — Rokofcorbe »o *^on^itno. Već dui ^j ae vTšile v veliki unioaski dvorani ro.:o-borbe medna.rottnuh atleU-v-profosional.:^v. ZlananaAJe za rokaborbe je bilo pre-v*.^-Snje. Zmag-aJ je Jug-oslcA'a.u Poro Kop — Svengruii na Ce*ko«lova&k Je SU^^trta posetrtniika hči Ema K> -v )an preveč pribl;žala štedilnikiu. E>ek!e* era se fe vnela obdeka tn v trer.utlcii je ), \n. vsa v plamenih.. Kljub temu, da ao o- o-fcu takoj prihitcli na pomoć, te zsu&^bAi I mala Lima tako bude opekline, da je kxnv» Ki po neartcM ladihnila. — Nesreća z Iov»ko pu&ko. V vasj H^a-stje-Mota je 25iatnd pose^tnJko»v ain A1 *j% I Vaupotič preg-leck>val oćeter/o kr.sko ^ j §ko. Nenadotna »e je pu^ka sprožin ta j šribre 8o mu ranile prsa In desno rc'«:o. Potl*isre«^en.«Ja ao prepc'jali v bolnico. I — Otroka saznala hi6<>. V ned.ljo o*<4- ( dne je DriA^la v CreSnjevcu pri S«luici •-* Dravi goreti hi5a posaertnika Andreja V».r-don;ka. Vsux>k po&Lra »o kmalu pojcsrili. ' Blizu gcnre*Ze niše sta se Mkrivala dva 5 ktna. faitka. ki sta jokaj« prirnaln, Ja sta na podstrešju zaigula tndće. fikoda jo , obćutna. j — Ker je otroka oropal. Voeraj >e m*il kazenski senat v Mariboru o>baodil 21'rt-no^ra delavca Petra Cifra na 18 mese/jio robijo, ker je 1. juli ja v Rrncih pri Mur- , ski Soboti napadel 61etno đeklloo in % iz [ udea istrgai date uhaat. <*patl a *SLOVBN8K1 NiRODf, tonik. ». novembre iwr. Cifev. ?74 ZA MIKLAVŽA ■ ; -.* nudimo do6« decembra veliko \ ; ^ množino blaga in os tanko v po izredno nizkih cenah . C. MAYER, Ljubljana »Slovenski Narod« je poceni in poroca o vseh zanimivostih. DNEVNE VESTI Jutri, na državni praznm %. decembra „Slovenski Na-r&d" ne bo izšel. * — Vodnikova družba, je v glavnem đo-vrtlla ekspedicijo letoSnjih knjig, ki nje* nlm članom, kakor nam iz vseh strani pi-dejo, izreJno ugajajo. Naše postojanke so a malimi izjemami vse povečrle število prijateljev Vodnikove družbe. Gg. pover-lenike, ki se doslej še nišo ogflasiH, vljudno obvcS^amo, da smo žanje knjige v lanski Jzmeri rezervirali, zato iih prosimo, naj nam nemudoma sporoče uaprh svojega cte-la. K sreći le nošnja zaloga Vodnikovih knjig ni Se do krajn izčrpana, odbor je pri do!o£it\i naklade pao apošteval. da se bodo v decembru še trumoma javljali za-muaniki. Kdor toraj še želi Voomkcvih loijig", nai se nemudoma javi pisnrai Vodnikove družbe v Ljubljani. Knafljeva ul. o. Mariborčani se lahko prijavijo v Podružnici knj'g-arnc Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova o. 13, ali Pa v Knji-jjarni Učiteljske tiskamo, v Mariboru, «'k>spC3ka ulica. Oljani pn lahko še navoCe Vodnikov. Itnjlge pri Upravi Jutra v Celju, Krunjeni ^ Kniigarni Snvl^. Pri tej prlliki opos^arjamo tur!i g£. poverjeniko in člane iz Ljabljane in ljv.b. okolice, naj rivi-g7io;o naređene knjige. Samo še dao?s oo 10. in 19.15 uri PRINCKSA OSTRIG (AusternUlM) Ob 21. uri filavno.atna prcmieri* pod pokroviteljstvom kormila Cehoslovaške rf publike, £\ Stanislava Mhiovskcga, cnega izmed n?11ep&'!i čehosljvaških filrnov FATKR VOJTKH po romavj Jana Kleccnde V glavnih vl'Jgah: Rolf W-nka, JiTina Stcpničkova, I. A. Struna, Jaroslav Murvar. Najvisja fronta sve tovne vojne v do-kumentariCnem velefHmu DOLOMITI V PLAMENU Jutri tiopoidne ob in.so uri izređna predstava po zni~ar.ih cenah Film prekrasnih pr -odnib slik SAMOSTANSKI LOVKC po znamenitem romajou Ludvika Oangho- ferja - pisateJjn znanega <1ela »'irao Hubertust. Na praznik, dno 1. decembra, ob 10.10 predstava po znižanih cenah od Din 2.50 naurej Predstave dan?* cb 10., 19.1.5 in 21.15 uri Predstave jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri - - Telefcničiii promet v Raši drtavl. V začet Im teko^esra lota je bilo v naSi državi 1379 telefonskih centi al, od teh 625 državnih, 753 pogodbenih in 1 samostojna. Glavnih central je bilo \?A9, od teh avto matičnih 7. pomožnih avtomatfčnih 6 in na rc>ni peg-on 13i>e. Podcentral je bilo tisoč. otl teh avtomatičnih 499. na rečni pogon pa 501. Javnih telefonskih ggvoril-nic je bilo 14TS. Po me-itlli je bilo sarno 51 avtomatičnih telefonskih gc orllnic. Telefonskih aparatov je l.ilo v vsej c'rŽavi 50 92S. oeoih. oij 1. novembra tokočega do SI. mar-ca pnhod'iiegn leta ino/eni!»kim |K>s?tnikotii Jadranske obale na svojih pamikih biespla-ceu j-ovratek. Nrša za^topslva in biljetamice v ino?.^nšivu laiiko izdajaio v tt«i času pot-.itkoi« vozne liscke obeli j>lovidb po nainial-nih cenah iji vozni li*-tki veljajo za brez-f>lačni povratak. Vozni listki veljaio rae*ec dni o-d dne\a ko ?-o bili izdani in fiicer tako. da se lahko prione potovauje 1. novembra, koin-a *>a naikasnoje 31. marca. — lj V Goriru—Trsi i avtont {\xt Vipavrki Jolini): 2-, 3- in 4 dnevni Miklavžev in bo- i.\hn izlet. Tri javite se takoj 2a brerpki^na navodit na naslov? iDruži^vet-* Ljubljana, Sv. Pptru načiirv 17. — Album planinskih »Uk iada v prihođ- njLh dnevih SFD v Ljubiiani. Album bo i-eprezentativen ter bo dostojno reprođu-ciraj iepoto na5ih gora. Album v*ebuje 52 umetaišikih uglaC-esiili fotografskih poemet* '.ov n^ših prirodnih lopot. Slike so tiaka-ne na bleslečem papirju ter tvorijo, zbra-ne v album, lepo enoto. Album bo najlep-£e darilo za MiklavSa In za božaf. Sub-srVirlpcijska deba traja le *e do četrtka, dne 2. decembra toi je v Interesu vseh ljublte!jev planir.ske prirode, da ad pravo-fasno omlslijo album planinskih slUc. — ^" dr. I. Lahovem »Miklavievem po-2di^vu« bv> letos na5a mladina takole prosila Miklavža za deco on^tran mej: Ti, ki velik si svetnik in darov Bo41č- gr^-t pa bodo otro-ci n.olili: Naj z\-onovi svetono^ni pojejo cio daljTiih dalj, don i v njili odmev mogoć-Di: >Narođ, dcmovicii, kraljić Vagojiteljl, prosvetarji, Uruštveniki, atarši in domoljubi, segajte po obeh igricah, ki a tamti-je«nami vred ataneta, samo 10 cttnarjev. _ i'redbotifni izlet oa Duoaj z vlakom priredi Putnik od 11. do 10. decembra. Ce* ti?, voinii H. razreda din 490, v III. razredu *a »krinj««t narođoo obramboo dru&tvo *>bve*ča na željo od rsjniih «tranl na^j javnost, da nobeno Wagx>( ki j« «*aj v prodali za. kme^kc lzdetke, nima prave-ga domaćega vzorca in torej ni uporabno za pravo slovensko deftvo. V»e ojO9ftdan^e blago je lđ inozemako, potuJCevalni >di-itkU>. DroJt\x> -Na*a škrinja« vas bo v kratkem obveatilo © »vojeni narodno pro-X>ng:anzda. polna radottl in »T«C«, i polna lskrcnegu rsnimevanja in tople ljube ani do najskromnejfilh bitij na nali zemlji. — Z neverjetno nefciostjo je Smrekar prilagodil svoje močno pero svežosti po- mladnega t>ovodnji. Njeguve ptrorisbe pre-kipevajo življenje. Vsaka živalca, vsaka drobna ptička ima svoj iaraz radosti, pre-metenosti ali strahu.'— StarSi. ne hodite mimo bogaatva. ki Vam ga nudi izvirna slovenska knjiga! Kupujte jo za svojo de-ro, za svojo rodbino! Va5e otroke bo pope-Ijala v nov svet in jih o*re£Ha s pogloblje-nim razumevanjem za naravo. — Nov ^rob. Đanes ob 14. bodo pokopali pri &r. Krttu gr- VUijft Trln»>rja, dol-CokČMcm vi0tae«ra plaDa>0am>. Focreb bo i^red ćrtame tx>*nic«. Pokojnik je bil snašao i»«ta hk mmrmđl svoje postreJtljivo-ati mođ foati aelo cctijeti. BJag mu spo-mđfc! — Vraaft. Vflnrenstka naprninl pravi, da te Moma oblino, ht^etno, at&lzio vreme. V*e«Kj > de*wr«Lk> m sneđUo v Slcopiju. N&jvlftja tamporattira U ^naAala v Zagrebu in Splitu 5, v Ljubljani 4.6, v MSUbo-ru 4, V Beogradu 3, v Sarajevu 2, v S»co(p-lju i. Dfcvi je kasal Utfom*ter v Ljubljani 771.6, Un^mtura j« spw**la —4 5. — ittMftl m«t*aS v DalniAcijL Na Primorju fr brtla v ntdeljo in vceraj moćna burja. Po dalmatinskih gurah so divjali almi analni meteži. Splitska podružnica »Mosor< je priredila v ndeljo gladni dan na Mosoru in iz Splita je od šio 400 planin-cev. šolsko mladino so pa morali vrniti radi snežnih metezev in mraza. — Vsa družina sakUna. V vaši Lasninci pri Bosanski Gradiški je bil storjen v nc-deljo zv«čer grozen zločin. Vas je oddalje-na od mesta samo nekaj kilometrov in ve-lja za najbogstejšo in najnaprednejšo v okohei. VaSčani žive v zadrugmh. Za naj-bogatejšo zadrugo velja ona Mihajla Lu-kiča, ki se peča tuđi s trgovino. V nede-ljo ponoči je pri Lukičevih dolgo gorela luč. VC«raj zjutraj pa ni bilo nikogar iz hiše in to se je zdelo sosedom čudno. Vdrli so v hišo, kjer se jim je nudtl grozen prizor. V eni sobi »ta ležala v mlaki krvi mrtva Mihajlo Lukič in njegova žena v drugi sobi pa tuđi v mlaki kr\'i mrtva njegov sin In žena. kraj njih pa mrtva dva otrcka. Vsa družina je bila ponoči zaklana. Raz-bojniki so v hlSi vse premetali in ko so opravili svoj krvavi posH, so brez sledu iz-ginili. VESELO MIKLAVŽEVANJE se vrši V NEDELJO 5. DECEMBRA v vseh proHtorih kavarne XEBOTIćX*IK. Na-»top Miklavža v DANCINGIj ob 18. ca otroke, za otlrasle pa ob 23. V KAVARNI nastopl Mi3da\/ cb r>. Darfla naj se odd»ijajo kavamibki bia-irajnl s točno označbo ure in kraja obdarovanja. Vsled velikega obiska, prosimo ceujene goste, da mtze že v naprej reiervirajo. Od srede, 1. DECEMBRA NOV PROGRAM V DANC1NGU. Nantop trojice ULIPCTANCEV in treh odličnih ple*alk. V&top >>rot»t! Cene običajne! — Ne skacite iz vlaka. Na kolodvoru v Križevcih se je pripetila v nedeljo zvečer težka nesreća. 25 letna Ljubica Ivošević iz vaši Brezovijani £e je \ tačpla z vlakom \v Vrbovcn. kjer je bila na svatbi svoje sestre. Skočila je iz vlaka, predno se je Aistavil, da bi mor;!a kupiti pri blagajni vozni i istek in nadaljevati pot 7. drugim vlakom. Skočila je pa tako r.esrečno, da je prišla pod koleba, ki so ji c^rezila obe nogi. Hoteli so jo prepeljsti v bolnico, pa je že med prevozom izkrvavela in umrla. Postala je žrtev lastne nepreviv.!nofti. — Sm u carski kraji na Korcškeip. Da bi tvijcem olajšaii bivanje, se v nekatexih Ico-roških smučarskih krajih vpelir.i" ?.a >e-demdnevno bivanje posebne pavšalne cene, v katerih fo ix>I'_g stanovanja \Tačuna-ni tuđi trije obroki hrane dnevno, kurjava, razsvetljava, vse takse in postrežnina. Po teh nizkih cenah lahko v nekaterih manj-£ih smučarskih krajih probijete 7 dni že 2a 350.— din, povsod pa so seveda tuđi dobre srnučarske šcle po znani arlberiki metodi. Podrobna obvestila se dobe v vseh potovalnih pis^rnah in pri Avstriiskenri turističnem uradu v Zagrebu. Preška ulica 9 Od krajev, kj«r so cene pavšaiirane, omenjamo nekaj n«jbolj znanih: Osojščica (Kan2elh6he) žična železnica, p. c. 600 do 900 din, MaUnitz, 1.200 m? p. c. 570 do 7C0 din v glavni sezoni od 20. XII. do 8. I. <=i-cer pa samo 530 do 670 din, TurracherhOhe 1.400 m, p. c. v glavni sezoni 450 do 650 din. sicer pa samo 380 do 530 din. Iz Ljubljane — Ij Pracnovanje đriavnegm praznika 1. decembra. SomeAčani! 1. deeember praznu-jemo kot državni pralnik zedlnjenja tro-imene^a naroda Srbov, Hrvatov in Sloven-cev v enotno državo pod 2ezlom dinastije Karadjordjevićev. Vai državni in javni uradi rasobealjo ta dan državne zastave: pozivam pa tudl vse ljubljanske meSČane, cU okrartjo tvoje hlie z državnim! zaatavami in tako izvrte svojo patrioti^no in držav-ljansko dolžnost. V«e trgovske in obilne obratovalnice morajo biti ta dan raprte. Pređsednik mestne občine: dr. AcKeŠič Juro 1. r. —lj Mladinskl odsek Str', družine v Ljub-ljmni prir?tU dne 1. decembra ob 17.20 v v«llkl dvorani Narodnega doma v proslavo Ujedinjenja akademijo, h kateri vijudno vabi nacijonalno Javnost. Vstop prost. —^lj Rezervni ofKirjl se pozivajo, da pe udelefe službe božje na praznik uedinjenja 1. decembra v smislu uradne objave. Na pramik od 4. do pol 5. ure popoldne bo raspoložena za člane pododbora v di-ustve-nl »obi na Kongre*nem trgu l/II. listina za Čestitanje. Uprava pododbora. —lj Udruženje Četnikov-podo'lbor Ljubla-na poći vi ja svoje članstvo, da st. icorpora-tivno ud^leii proslave driaviiejja in sokoi-ske^a praznJta drevi ob JD.30. v veliki dvorani Sokotekega doma na Taboru. —lj Mojatro Jokopića zodeU kap. V nedeljo doipoldne je slikarja Riliariia Ja-kopida mdtfla laž ja kap ter so ga moraii prepei^ati v boinicjo. Tam so mu zmaaijSa-U krvni pritlsk In je mojefter 2e izrvon ne-vaznostl. Temperatura je padla in bolnik me počuti dobro —lj Tuđi okolišan! so podražIU mleko. V nediijo se je vršila «eja Mlekcuskeifa druStva. za Ljubijaco m okolico, kateri je priaofltvovaj. tu
  • >i, na kranila so s* podraiila, ter jih kmetje 1 pri atćMn$h cenah mleka aploh ne motvjo Onim, kl pridefo V na noTinarski koncert 1. Predprodujj vstopnic za koncert bo jutri na narodni praznik od l>. do 12. do-poldne v mVi kina Maticet popoldne p« od 5. ure dalje pri blmfrjni nm Taboru (levi vhod na glavni fronti)- 2. Od vtch took tiamvajakega omreij* do najblizje postaje pri Taboru stane onot-na znižaua voczninA v vsako smer po / din. 3. Zaćetek koncerta ob 20.30. 4. Po koncertu bo v vseh r-^ostorih Tabora prosta zabava s plesom. Svira plesna godba glasbenega društva »Sloga«. 5. Garderoba /a p. n. ob^instvo bo na levi itrani ob vhodu v t nadstropje v ttol-li dvorani, /a gg. predstavnike pa bo garderoba rui desni strani ob vhodu. kupova-ti. Najbolj pa vpiiva na produkcijo mleka d^jstvo, da lanetje sploh opu-d^ajo rejo lcrav mlekaric * >r so priCeli pitati živino za 2iakol. E>olenjccia pa se aopet obeta veCji i2svoz plemenske živino. —lj Popravek. Z ozirom na Vaš olanek, ki ste ga priobčili v petek, dne 26. novembra 1937, štev. 271, na strani 3. stol-pec 4 spodaj, pod naslovom »Skupne povorke ne bo«, Vas proeim, da priobčite v Vašem cenj. listu sledeči popravek: Ni res, da so ob priliki volitve pripravljalnega odbora za pros'«vo državnega praznika 1. dece*nbra zapustili zastopniki nacionalnih društev dvorano ob pl^sk^nju tistih, ki so glasovali ?a g. župana, ker bi bilo mogoče tolmačiti v tem smislu, da so tišti, ki so glasovali za 2. župana, ploskali zastopnikom nacion-».-jih društev, ker so zapustili dvorano, marvec je res, di so ploskali le iz-vclitvi predsednika mestne občine za pred-sednika pripravl.ialnega odbora, s cimer je prodrl predlog većine. Z odličnim spo-štovanjerr. Za pripravljalni odbor: Pređsednik dr. J. Adlcšlč. — ij har nl»*hiiui revežem. l'oko>ninaki zavoti za nanK^cf^icp v Ljubljani je daro* val v porast;tev ^p>nnna umrletja o. Albina Prepeluha. cla. olKMifjfa zbora te^a savo-da 10(K) din v sk.» 1 7Oirla\arstvo e;e dnrovulcema za ple-iiienita «la<*cva r.3ilcpro z-ihviljui?. —Lj Drsaliii'e Ilirije i>*» jutri odprtu. badnje dni ie prr;enil o^icnlon mraz in zato ie SK I ti rita že pripravila i 11 ure-ditei s-voje dr?a>i^e pod Čeki novim gradcu. Dane« po-uoci 6O lahko ve*>livoli, tako da je lod^n;i rkorj-a dovodi norna in ^f bo jiMn Še t-a'vo nittlo. bo dir^iii^p že odprto. Zavadilo |>a Ilirija 7 otvorit vi ja irsališ^ pre* /ene mraz ia tako bo nemara rudi adaj. —Ji V»0 vafiiD oči 91 obva.m^ete ie z op-t'Cno ćiatimJ bruSenlmi ntckli, katere «1 nabavite pri gtrokcvnjaku Fr. P. Zajcu, izpra.*atieio optiku. Stari trg ? Ljjbljana. —lj Trgovine bodo na >?ik?.ivrevo nedeljo dne 5. ćeeombrr ti. ves dan odprte. Na dan 1. decembr? pa merajo biti zapiie Združenje trgovcev. —lj Udruženje jugoslovcnskih inienjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana r^-redi v četrtek. dne 2. decembra t. 1. ob 20. uri v mali filharmoničui dvorani predavanje -Uporaba elektrike v stanovanju«. Predava g. ing. Josef Ui!:t.'Ich. ki bo s pc-mačjo številnih skioptiC:.iri slik in filma prikaza! sodobnost in eospc-darnoat elektrike v vsfch panosah v?akdyn;e predv^em pa stanovarAJske \iporabo Vabijeni so čla-ni in vsi, hi se zariiiajo. — Vstcpnine ni. —Ij Zopet dva odlična filma v kino Moste. Ojs danes pa do cetrtka ima na sporeći u kino Moste franeoski velefilr- »KUib ljubimk^ v glavnih vlosah l^pp D-inie"']^ Dar:-ieu>: in Bcttv Stcrfeiđ. — Kot đi\t?! lilm teće i^to^asno nemški velefnm »Kurtizana r z TCalico pl. Nagy, Willy Kichber-gerjem in Leo Slczakom v plavnih -'lc^ah. Oba filma sta za mladino prepovedana. Predstave so ob dolavnikih ob 20. uri na praznik p& ob 1">. 13. in 21. uri. —Ij Nov pregram pesti epa sporeUa in na^topa Mikta^Ia priredi Sokol I. v svojem dorru n:. Taboru " nedeljo dne 5. XII 1937. ob pol 16. uri. Rezervirajte si to popoldne /a vašo deco. Vstopnina: sedeži Din 5—. stoiiSČG din 2.—. Otroci v sprem-stvu staršev din 1.—. —lj K žnpanovemu popravku. Na dru-gem mestu priobč'iijemo popravek 13"b-Ijanskega župana in pred^edn'ka priprav-ij:ilnega odbora za ir.tri^nio povorko po mestu g. dr. Adlešiča. Ta popravek pro.v 7.a prav ni popravak, ker n:če?ar r.e popravlja. G. župan ngotavija v n.i«n samo to, da so na sestanku zastopnikov druStev ploskali ob odhodii zastopn'kov nacionalnih dmJtev rastopniki dn.igih druStev le i.rvolitvi pred?ednika me?tne obrino za nredsednika pripravlialneea odbora, ne pa za3topnikom nacionalrih dm*{cv. Mi tega v svojem poročilu ludi trdili nismo, tem-veS smo samo poročali, da so zastopniki nacionalnih društev zapustili dvorano >jt ploskanju tistih. ki so glasovali za g. župana. Naše poročilo je bilo povsem točno, ker se je ploskanje priče^o, čim so zastop-mki nacionalnih društev vstali in jeli od-hajati iz dvorane. Nismo pa niti najmnnj dvomili 0 tem, da ie velialo ^io?kanje gospodu županu. ' »"•*"" * • —lj I-efrija koroiklli fcorcev se udeleii 1. decembra obhoda v proslavo Zedinjenja skupno fc ostalimi bojcvniškimi oi^aniza-cijtimi. Znor na Krekovem tr^u pred fi-nanCno direkcijo ob 17.45. — l_i Javnu pred* va nje > T«>iko vzgoliivi otroeu *e vrJi v četrtek, -- ! 12. daiiO v banski pa Uiči ix>kl{>nitve in t>-tiike. NaniPstn obi^a^ ne 7:iku>ke. ki o lj>al««lAj3e 1. đeoefTLUra numlfe8tacijrtk^& ou^iocbk Zfc&ralidč« ob 17.30 svoćer r-a Krrto i'iat trgu ob po©k>pju ftn«n6ne -nim koncertom dne 6. decembra 1.1. v "V<»-liki dvorani i "ilharmonlčne družbe. Pi1 Y\&.~ \*irju §ra bo spremi jala pLftfiistinjn Surslpji Koche. Na koncert že nanes opozArjanio. —\\ TatTino. (»ni dan je biio vlo^nJjfoo v ne1(:o sobico v Pol*rv«kein dotnbe stanovanja n* Siv. P«lra fešti M. t je nexdo odji^-^e! veletivovnu Francti Urbanou 20^1 din vrelino novo, rj^To irtTk njo e t*vil(*r.o po«!lt>TO. If ^tni'crvania trjfi^'OR Ivnn« Pariza v fttudp^»tr»v«3(! '.»liri, t*a )« drzea tat odnesel tri pare možkih ^srijeT' vretinih rmO rMn. Z Jesenic — \ abilo k proslavi pr*>n;ka i©4iuj«*ii|n! V^i J^5*«iK"«iii i«e \"ljue bo fiomikal spronr*!, je iMpa\>*eK>, da M'oje hi^e razsvrttle. vjti r«tn.H p« 'in _ Sokolsko iirn^tvo Jeft«nii> bo v srt>lo zvečer pm/aiovalo -iržavn.i ui ^ok^lnki ^u-T^ii-k. Spo»*ed .toaIiv«- je ra*i eda li: Lkivol-dne slavnnetna eeia driiŽ:r\eT»§ uprave % yro-canc* w»ol)liul>o nov«»jpi ^arutra, prevecio« n;ira$Č4i}a v MAti^t\o i u Oeoe * miru^fij Oh 1;> uri. bo miadip.skrt aknc^tinuja »^ pwi^!Tii pjioredcm. zvelor p« a*avno«tn« aiu^ie;.uta z javori, telO'Viidniini \a pev**iilini U>frKAird. — Dri-4vo nim^K^n^T iilD ^rirwV v torek 30. t. ni. ot» '^0. uri v iTaaint prt\^«-v;uiije. Pnsi*\«l Ik> tehnični unaflo o t"-;ni >£oleao *r. r4*vJfcU. PrMafutelj l>o h •fkiraini lu »oljifctao nvtl«-tro otwAiiožil pridobivanje iai«i« v p"«nvži$i in U> iu'i nms'n «rt \*c k> *-.xfc 'nhi^o la -d dcutorli v«! proc*« ui14%i.|r ntiri« v f-urc**© želimo ia \T\in<»ti 3»l*kv»JU*. «* nš**o ŠeiaaM^k^ jnflu<;trro. — ProslaTa p-»r«ilKa nj\i(Hlrf^a it*haj»-oja: Z«tix»-istvo odr^ja, da 8« rv* -irL^'n: .»rn-znilv i. dfc^tr.bra izot>taa:k> v» Dapoldue ot 9. uri Ijo r ttipr.i r^rkri &b^U« boiia, zvečer ob 8. tiri p» ^nredi S'jko!*lb> dTo5tvo v 3voj«n domu 'Selova.l.-o akn.l^iai-jo s p.^trim ^»oreoom. l?nd t>o po>wr,of*M orkeoter Po »Klepti oivCit^ja itor* h* u J#-iežlia yjx r*>koisk.o ^«nstw i^v^rija. Iz Skofl« Lokg __ yse sokol^tvo te n>wtRi na*rt.0ii>«^»'> javnost vnbimc, da ee U''^lwiL «aik. 90-ko4i prtdtjo v Iocj^SiI Z*ir«vvo? Breda 1. de^*t* is iiublianak« stoJult;«. — ll.J»- Koncert ju-fiwli»vaiiAe ff!a^.« (?UdijAi orfcerfer. --13* Cm* vreme, 5t«or«t, oir^e^Uift, l».l»; SU\"aoema gtasba {v'ioM*)- - Oida^a jnt>-kinjona otj 14. do 17. uiđ. 17: P***xi ^ora III. dl*. »"««*• ^kraJtt'je. \ «/dl proi Viktor Sc*iweiger. — ^: Mi^iir *'^a ura: Knnilnica za p^tCe (ff. Janko ft&cfL — lS.«iO: Mladinska ura. Docem-ber v ii*ravi (g. Miro Zor, lb 40: Va*ke Ubi© in vsKt* iniebe (plo^č^i. — 12.46: "ieme. pc?X)6Ua. 13: Cftf, #'»ored, obveetlla. 1315: Muzikalni jeii'tlni liM (Ka-iiisjki o*'^e-Kter. — 14; Vrem-, bor^L -- 18: Komorni trio. Izrvajajo fTC &&• *»• BareJ (o'uan 111 aiuileški tor, BtJb«ir Milj^-n (iwl»nn?t; Aa Turšič Ivau (fa^rot in klavir), Slani o:><>ne-ua orkestra. — 1S4O: S^iovcD^ina su. Slo\t>n-^e (k. dr. RudoJ KoLaric). — 19: C&-„ /re-!ii^, porivila. aooreti. ol>ve*tikL - 1^.30: Nac i-ra 19."iO: Zabavu: koticek. — 20: hadij^ki orVe<5ier a»'hl:a «7!aoba). — 20.50: V ehu dl M^nuhin i^ra (pV»?c). — 21: PtokKhI s/e-laviie k\ivirske literature, il. pr**Ujvan"i^: Franco-ki k]av<*rinisti, o akladat^ljilt »»redova in inmja SK)adbc na klav'^j #. p'-of.U M. dkeriaac. '<£>■ 0*»-^ vreme. pc»roftla, af»o-red. — 22.15: Radijnki jsu-n. vnuene spav© i>oje g. Draiio Žj*gi*T. KoBf'j ob 2^. uri. Naše 3tedsisšc2 DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 33. noveniUu: zaprto. Srocla, 1. decembra: filutkov:. Izven. Zniža-ne cene od 22 din navade«!. • O P K R A Začetek ob 20. uri Torek. 00. novembra: Pry>dana nevesta. Red A. Gostuje £• Jo=iip Križaj. Sreda. 1 d^cen^bra: Ob 15. Uli" Mala Flo- rarxiy. Gostovanje ge. Marice Bnxnu*n- Lubejeve Izven. Zrižane cene od SO ' din nf»vz("ol ob 20. ur!t An^ka. On^ret* I Iz.-en. Znlžnnc rer\c od 30 din navz-lol. 1 Kupujte domaie blaga ! $fev 974 ' »SLOTClf 8KI RIBO1H lm* U. inu Hn Ml. e*™- « Vremensko porocllo po stanju 29. oovemlm RATECE-PLANICA: —8, Jo—M, mirno, srež. GOHJUOB: —4, Jmdo, mtrno, aroft, 95 cm snega. RC&KA KOCA: — 8, jamo, mimo, 5 cm pršića na 15 cm podlace. PECA: —8. jaAO mimo, 30 om prM-em na 30 om podlace. SEOTORJEV DOM: — 10, jano, mirno, 25 om pcsiča Mi 60 do. Koliko se jih torej koplje? — Devet frospod učitelj. ZA MIKLAVŽA ielo prikladna dartla nudi tvrdka A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA Po kratki in mučni bolezni je preminui goapođ Ifili Trinker nad dolgoletni, vestni plačilni natakar. Pogreb nepozabnega bo danes, v torek, izpred državne bolnice ob 14. uri popolđne. Obranimo mu večen spomin! AVTOMATICNI BUFFET DAJ-DAM V LJUBLJANI Brez posebnega obvestila. 9 Za vedno nas je zapusti], previđen s tolaiili svete vere, naš m prisrćno ljubljeni oče, gospod I đr. Ivan Hogler S Sef zđravnik drž. tobačne tovame v pokoju, Imejitelj reda sv. ■ Sav© IV. razreda, častni mesčan ljubljanski In občine Stari Log B pri Kočevjn B B Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 1. decembra 1937 B ob pol 3. uri popolđne izpred mrtvaške veže, Stara pot 5t. 2, na po- ■ kopališće k Sv. Križu. B Masa sadudnica se bo darovala v četrtek, 2. XII. ob 7. uri zjutraj ■ v cerkvi Mar. Oznanjenja. I LJUBLJANA—WIBN, dne 30. XI. 1937. I Zatajo« MtaH 1 ------- M ^IT^đft^^^ k^^^^^^ft Ma|^^ A ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^A^_ A 4+1cevni snpcr^n.««.««. I Din 175.- MESEĆNO . PHILIPS RADIO ■—t»»tu« II* SUTTNER9 L]n]il)aiia | AlCfcBMBtoOT« 4 Ugodi srnkop starih apantor! )] 1 <"~~^ ^*^*~»i^"^^^~~^ ^~^ ^^ ^ mi 1 11 1 u » 1 iii 1 ^ m .1. _^^^ _*^—_ ^_^ ____ ___ »1 NARODNA IISKARNA L3UBUANA KNATUCVA« antSujE vas tuste nsxwu FMBPMO8TS IM MAJPUIBJ&M Vtem, U ao Jo poznati, sporočsmo nađvse tuino vest, da nas jr đanmt dne 80. t. m. nai» zlate mamica, gospa Hna Podkrafšek ro}. TOMAN za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice bo v Ljubljani v četrtek, dne 2. decembra 1987, ob S. uri popolđne izpred mrllftke veže zavetišča Sv. Joiefa (Vldo\ danska cesta) na pokopalHće k Sv. Križu. Sv. masa zadnfinlca se bo darovala v sobo to, dne 4. decembra 1W7, ob 7. ari zjatraj v cerkvi Sv. Petra. ZAGREB, BEOGRAD, LJUBLJANA, dne 30. XI. 1937. OLGA poražena BIZJAK, liči; FRAN PODKRAJ6EK, sin; VH-IM BIZJAK, zet — in ostala sorodstvo. MALI OGLASI Beaeđa 50 par, davek pooebej. Preklici, Izjave Deaeda Dio 1.—, davek poaebej. Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba prilotlU znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. 7dVACA Vam ohrani sodobna potezna RILOGO ^^^* ▼ ^9W naprava. Prodaja in montira R. S E V E R — Marijin trg 2 Beseda 50 par, davek posebej. NajmanjSl zneaek 8 Din DVOSOBNO STANOVANJE pritlično, svetio, zračno, separirano, elektrika, vodovod, klozet, blizu tramvaja, od dam. Glince, Cesta DC št. 6. 2769 Beseda 50 par. daveh poaebe] Najmanjsi cneaek 9 Dto Slovencem v Zagreba se priporoča domafie slovensko podjetje »BRCNSWICK« Parttki Modelaalon, Hica 54/1. Zagreb. — Izdeluje po meri v najmodernejSih model Ih pa-riSke tvrdke »Brunswick« Pariš vso moSko in žensko garderobo po aledećih cenab: Fazona mo-fike obleke Din 350.—, suknja Din 300.—, damski plaAč (Model) 200 Din, oprave od Din 80.— dalje, obraćanje obleke ali suknje Din 250.— Naroćnike v provincijo na željo posetlmo z vzorci, in vsa narocUa za obraćanje In modeliranje oblek ▼ provincilo tevrtujemo po po* 1 ttt 2743 . PRILIKA ■j^odne&^a oakupa treorkotov hubertoMv. ehl#k«. peril« Ud, PBESK6R Sv. Petra fe«ta 14. M PAR EMLANJR tiuriranje. v-ien\e zave«. pt-Tla, monouraniov. ^umbnir. Velika zaloga P**rja po B.7!S lin. »Julijaoac, Go^posveUka •e?ts 12. Beseda 1.— Din. davek poeebej. Najmanja! zneaek 15 Dla SOLSKE KNJIGE rabljene, za prvi in drugi razred m. državne gimnazije, kupim. Ponudbe (opis, nizka oe-na) poflljite upravi »Slovenske-ga Naroda: pod »Gimnazija«. 2774 Beaeda 50 par. davek posebej. Najmanji zneaek 8 Din OREHOVA nBDBCA fn evetUenl roeđ andi najeenejo #. mmnamt, nmmii wl šta]erska jabolka dobite poceni pii Gospodarski zvezi LJUBLJANA, TVRSEVA 29 Posteljne mreže izdelujem iz po bakre ne tn po-cinkane žice vseh veli kosti. Iste sprejemam v popravilo po naj-nizji ceni. Alofs Andlovlc Rimska c 2 — Gregorćiceva 5 WABRA čevl|e tam kupuje »MIKLAVi« — SMUCI IN GOJZERJE za deco in odrasle, ker ve. da je tam NAJBOLJE In NAJCENEJE. Lfabljatia Gosposvetaka 13 — (Kolizej) STROJEPISKf POUK Većerni tečaj za začetnike tn isvezbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9 zvefier. Najmodernejaa »troje-nlanica. na razpolago 25 naj raxli(nejsih pisalnlh »troje v — Vpisovanje dnevno od pol 7 do 8. zve£er. *olninn najnitja PrtCetek pouka 2 deeembra Chriatofov ućn* zavod, Domo-branaka cesta i& S72d VZROK POTOVANJA V ORIENT Perzijske preproge orientalsko pohistvo in le druge starinske re*i po nlzkih eenah na prodaj. OGI-ED PRI ZIFKIN—ORIENT—KARPET v palači Dunav, vhod iz Beethovnove ulice 14 — II. nad. LJUBLJANA Kroaki voiicu* u %•«•••••. a 1 t a 1 • oi|t«f tjim (notar) 1, • « r • J I fn 0 0 e ' o t 1 r 1 c » • t ) 1 pogreilJMi PU ^ICLO NtXlU CANI — taCNUU fliAMAU I „TRIBUN A" F. BATJEI UUBMANA, Karlov**« vrata ♦ — Pođraftnlea MAJUBOK. AIHi—udrov oMti tS POTREBNI SMO RAZVEDRILA — ZATO OREMO TAKOJ V KAVARNO HCENTRALM da lahko ca mal denar poaluAamo godbo s petjem kraj priataega vina. Danet, v torek, sredo in četrtek odprto ćelo noć. VESELJA NE MANJKA V KAVARNI CBNTRAL! ■»mm.....-—"f-i ■•"■ u.i>Mtaumi *......niMiifct—M——w—mifc:ii.i irMtwnmmm4*iuiiriiiiiiiiiiiini nimamMH—M—"—wii»n raM r*mHm imum v fToiem lattnen interes« 1a intinuM toaleto ▼ đnevth mem- stroacife 1 URE—RUDILKE SRERRNINO ZLATNINO I dobite v nmjvelj! Izbili pri H. Suttner 1 ——— Ljubljana 5 Zahtevajte brerpla^nf eenlk! KAVARNA »STRITAR« je v torek, sredo, četrtek, kakor tuđi vsako soboto tar neđeljo ĆELO NOC ODPRTA! IGRA TAMBURAAKI KONCERT DAMSKE ,JAZZ' KAPELE Naznanilo Vljudno naznanjam, da sem prevzela in otvorila popol-noma na novo prenovljeno restavracijo »Frankopanski dvor« (RETVINGHArS) v Siđkit Prankopanska ulica 5, ter zagrotavljam v naprej. da bom cenj. gostom postregta vaestransko, bodiai s pijaco kakor s hrano, kakor prejSnja leta v goatilni pri »Kmetuc. Abonente sprejemam na dobro đoznačo in primorsko hrano. — Vsak dan sveze morske ribe, ob sređah In petkih pa polenovka. Prostrana dvorana cenj. druitvom na razpolago sa / priredit ve in ses tanke, ravno tako tuđi pranovljeno keg-\ Jjiiče. / Prtporoca se DttflM VA# StOŠić r Sfran ft____________ - - - -______________________________' »SLOVENSKI NAROD«, tore*, 90. novembra 1W7. 7 Stev. 2?4 130 metrov in nic več..« Znanstvena teorija pravi, da prenese 21oveiko telo naiveč 130 metrov dote skok Ljubljana, 30. novembra Komaj je sneg nekoliko pobelil hribe in so v Nemčiji imeli prvo letošnjo skakalno tekmo, že so se začele dolgovezne razprave in uglbanja o najdaljšem možnem skoku na sniučen. Zlasti je zanimiva debata med norveškimi in nemškimi strokovnjaki, v katero so posegli zdaj še posamezni slove-či skakači. Tako se je og-lasil tuđi znani nemški skakač Werner Krause, eden naj-večjih skakalnih talentov najmlajše generacije v Nemčiji. Preden pa borno slisali njegovo mnenje, je treba omeniti kratek pregled dog-odkov, tičočih se te panoge in p^ ugotovitve tfcoretično znanstvenih razi-»kovanj v pogledu smuSklh skokov. Z^oUovino tako imenovaiuh rekordnih, fkokov je na£e časopisje objavilo Le o pri-Lki predavanja znaneg>a C. I. Luthrn. Zato se v podrobno navajanje ne borno spu-žcall, temveč tio^m:) o trt: pri neJ:r.terth pripombah. V srednji Evropi so bili prvi smuški skoki 1. 1S93 \r Mtirzzusehlagri in je takrat Norvežan Sarrson doseeel rekordni skok 6 (šest) m. Od tedaj pa cic 15. marca 3 936t ko je avctrijski junior Josip Bradi sko^il v Planici 101 m, je bila dolga doba razmaha in napredka. Zanimalo pa bo, da je tik -nred svetovno vojno nekdo že sanjal o 100 metrskih skokih. 3il je to Huitfelđ, svcj Čas največja kapaciteta v pogledu smuških skokov. Ta mož je že 1. 1913 na-pc.vedoval 100 metrske skoke, a so se mu smejali in ga. pi oglasili za fantasta. Enako urodo je Uoživel malo prej grof Zeppelin, &o je govori 1 o vciljivem zrakoplovu. Leta so minevala. In ko je slavni Ncrvežan Dag1-f in Carisen 1.1922 na mednarodni skakalni prireditvi na Semmeringn vse sotekmoval-ct» in sicer najboljše tedanje, prckosil za več metrov, so st rokovi: '\ki zijali? od za-čuđenja. Carlsen je namreč pokazal popol-ncma nov stil. V nizkem pcčepu se je spu-Btil z tsaletišča in vrgel nato telo v mog^oč-nem predklonu naprej in v tem položaju jadral po zraku. Kljub temu strokcvnjaki nišo spoznali bistva njegovega načina ska-3anja. Baš o tem času so iz Amerike pri-spele vesti o 70 in 80 metrskih skokih, ki pa so jih smatrali za navadno novinarsko raco. V kolikor so v jeli, so skoke pripisali inamuUkim skakalmoam z visečim odskočnim mostom in paraboličnim doskoči-ečem. No in danes? Danes je 100 metrska znamka žo dosezana in tuđi grof Zeppelin 3? đobil za ioščenje. Danes skačejo vsi aero-ciinamičr z geslom, predklon in skoki 70 do S0 n. jo postali nekaj vsakdanjega in scjtio po sebi ruzumljivega. Danes imajo vse sluikalnice na mostu Jo S .stopi-ij na-3\lona in prehodni lok ioskočišča ima radij tlo 120 ni, kar odgovarja paraboli. Do kum torej v smuških skokih? To vprašanje zanima danes sportni svet in ćelo lajika. Poznavalcev skrivnosti srnu« Škega skoka je malo in zato je povsem naravno, da je v tem pogledu nastalo toliko napačnih naziranj in ^a se dobe ćelo Ijudje. ki napoveuujejo skoke 200 m. Kaj pravijo raziskovanja ? Prljavu 150 ali eelc ?00 m je na oodlagi teoretitno-znruistvenega razi&kovanja po-popolnoma ncmogoća. S pomočjo iiajna-tančnejSih jMizkusov in raounov so ugo-tovili, da člov.-ško telo ne prenese skoka 350 m. Narova >ania tega ne dovoli. Ista xaz.ite!va^ .inja so tuđi dognala, da predstavlja lou in najvišjo mejo, ki jo lahko zdrli brez škode člove£ko telo. Tu, pravi TJia-tiost, je torej kouec. Sploh je skoraj nemogoče zgraditi ska-kaln-cu za 150 ali ćelo 200 m. ZaletiŠČe je mogoče nakloniti le do gotovega kota in enako je z naklonom doskočišča. Tuđi podaljšanje zaletišča ne bi zaleglo, ker bi postala zalet na hitrost skakač«, tolikšna, da bi povsem izključevala odskok in bi ga. enostavno vrglo v zrak. Tođa tuđi v primera. da bi se odskok posrečil, bi bil pritisk pri doskoku tako velik, da ga člo-veško telo ne bi moglo izdržati. Toliko o znanstvenih raži skovan jih. Teo-retiki in praktiki so si povsod nasprotni, izkuinje pa tuđi kažejo, da je praksa že Često postavila teorijo na glavo. Iz plani-ških afer nam po imenu dobro t711""" Švicarski strokovnjak za gradnjo skakalnic ini. Straumann je že izdelal profil za 130-metrsko skakalnico in tuđi iz Italije pri-haja vest, da nameravajo v Dolomitih Že zdaj zgraditi skakalnico za 125 m. Dajmo zdaj besedo nemškemu juniorju Krausu. Ta pravi: »Skoki 100 m in več so že bolj akroba-tika kakor sport. Kljub temu bo zmerom nekoliko skakačev. ki bodo skušali doseči take dal jave, kaj ti skok 101 m je pač dej-stvo. Sportno vzeto take daljave nimajo pomena. znanstveno pa se njih vrednost ne da oporekati. Ko je Bradi dosegel v Planici 101 m, je irednarodna smučarska or- sanisadja (FIS) iarekla nad ikakalniro zaporo, ker ni hotela prevreti odgovornosti. Na protest Jugoslovenakega zimsko-sportnega saveza pa je FIS spet dovolila aportno-tehni^no Čudetno delo (Wunder-\verk) ini. Bloudka, ker je za znanstvene poizkuse dragoceno. Strokovnjaki smo si na jasnem, da je le malo skakačev, ki bi bili rmožni skočiti 100 m in je zato treba pozdraviti odločitev FIS, ko je določila sportno mejo 80 m.^ Podobnim naziranjem nasprotne pa so mnoge priznane sportne velićine. Slednji naglp.šajo, da so po tem takem olinipijske igre nepotrebne, kajti njih namen je pafi pokazati visek, doseien do tega leta. Saj je na svetu tuđt le en sam človek, ki je skočil v lahkoatletski panogl iiad S m daleC, s palica 4.5 m visoko, vrgel kopje ali kroglo toliko in toliko, plaval hrbtni crawl tako hitro, da je sotekmovalce pu-atil daleč za seboj. še dosti drusrih prime-rov navajajc. Ćeš, zakaj pa r.ierodajni činitelji tukaj ne predpišejo spoi tne meje ? Ce se bo danes a!i jutri pojavi! nekdo, ki bo zalučal kroglo 19 m, ga vendar ne borno mogli smatrali za nesporlnika in ^a proglasiti za akrobata. In končno ali nišo bili nastopi telovadcev na berlinski olimpijadi kaj drugega kakor vrhunske meje, ki jih izvajajo akrobati v varijetejih. Zato-rcj ne rabite besede akrobacija, dokler bo obstojala na svetu beseda sport, kajti pri današnjem stanju in še ne dognanih mož-rosti sporta je preveč težko ločiti, kje se neha sport in kje začenja akrobacija. M. P. Z izposojenim letalom dosegla svetovni rekord Bettv Greenova ie postala kar £ez nojf slavna letalka Starfii male Betty Boy-ceeve gotovo nišo nikoli mislili, da postane njihova hči slavna letalka in da bo dosegla svetovni rekord na progi London-Kapstadt-London. Betty je bila drobna. vesela svetlolaeka modrih oči. Ko je dovrSila ljudsko solo, so jo hoteli ntarši poslati v srednje Solo. Njo pa je mikalo gleda-nsče. Luči gledaliSke rampe so ji bile najlepše zvezde in gledališki oder največja privlačnost iiv-ljenja. Toda starši, last-niki hotela, nišo hotel' ničesar slišati o tej lju-bezni. A če bi ji bili Že dovolili, bi Tnorala Betty studirati samo klasičen repertoar. «e*tty sp je bila ta cas raE3\"iia v čedno dekle in \-piaeJa se je v dramatično solo, da bi se uiiila Shake«peajxxvih stihorv. Bila je nadarjena in zato se ji j^ zđelo studiranje o&več. Neke^a dne, ko jo je mati iskala po sobi, da bi jo zlasala, ker ri prišla pravočasno k tracUrijonaln.--inu anglešikeTnu obedu. je našla namestu hčerke listek, na katerem ji je sporaćila, da gre igrat in plesat v predmeartno gl-e-<1ali5če za 30 š:lingw tedenako. Betty je bila pa paanetno angleško dokle. Kot taka ni poznala flirta in nekega dne se je zepet vrnila k star§o!m, ki so se bili srpriiaznili z njenim pokllcoiii. Doma je pa ostala samo take dolgo, da so jo starši prepričali, da glećališka umetnost ni zanjo, in da bo najbolje, če se ji ođ-reče. Ker se pa mara tuđi am^lelko srce mlađega deJde-ta prej ali slej vneti, se je zgodilo tako tuđi s srcem mlade Betty. Zaljubila se je v. Kir\>y Greeaa, ki ga je bila spoznala v o^eto-v'i hiži. V Angliji v taklh priniieirih a»e poznaje dolglh oere-monij. Kmalu je bila svatba in tedaj je Betty kaj hitro pceabila na gledališko slavo in ples. Dv-? leti je tragala zakonFrka sreća Greeenovih, k* sta vodila v letofvi-š»ću Maiden Headu bli2ai Londona man^i eler^anten hotei. Toda saznostojna in ener-gi^jia Bettvna volja je bila preniočna tuđi za nj^nega moža. Tretje leto zakona se je končalo z ločitvijo in energična ho-teiirka, ki si je bila prihranila nekaj de-naija, se je napotila v Ostende, kj?r je sainia najola hotel in ga tuđi aaina vodila. JCekega dne se ji je pa stožilo po londonski meigli in cez nekaj mesecev s^ je vrnila v London, kjer je takoj otvorila dva nočna lokala. En lokal je v City in tja zahalajo na-varico londonski finančniki. Cn~n se zap-io vrata tega kluba, kar se dela v Ang"liji zelo strogo, se p-!j^ Betty Greenova v vVest End, 1:jer odpre drugi klub, ki sine hiti odprt uo enaj?tili ponoći. In v tem klubu je padla odločiteiv o njeni slavi. W>j- tili /lrittfc»*rwtja !■* v^IIa^1 JT'^ t +*mm c 4-^^.«^ Pred dobniun letom, se ye aeznanila v svojem iUubu z enina najSboljsih angleških pi-lotav Charlesoan Hu#hesdomcwn. Znal si je pridobiti njeno občudovanje in Betty so je jela navd-udevati za letal?tvo. Ni znoi dala miioi, •;■ lUer je ni seznanil z osnovnlmi pojsmi pilctiran^a. Od prvegu poleta do prave strasti za letanje je bil samo se en kerak- Vsak tev. da poleti iz Londona, v Pari2. To je tuđi sterila m stav^ jo bila dobljena. Toda takoj si je pChStavila mnogo težjo nalogo, le-teti v Kapstadt in prekositi svetovni rekord znan^ letalke Mollisinove. Drzen korak To je bil res draen korak za žensko, ki si je komaj naučila te tati in ki še ni imela nobenih izkušenj na dalj&fc zračnih ptrogaii. Toda Betty ne pozna nobeaih. ovir Hotela je najeti letalo iComet«, kl je ne-d£.vno dobro prestalo težko preizkuScjo poleta na pi'ogi Istre«—Damask—Pariz. Toda 500 funtev štcrliAgo/, kolikor so za-htevali cd nje, jč tuđi v Angliji velik sane-sek. Treba je bik> zbira ti funt za funtom, razpisati v obeh klnbih javno zbirko in še so tekli funti na kupček počasi. Bilo je aopet na-iljučio, ki ji je o-mogočilo drzen koi-ak. Ko je šla nekega dne kupit usnjen pilotski suknjič, se j«e trgoivec selo zanimal zanjo, ker še nikoli ni videl žeiuske pilota. Betty ga je povabila v klub in ga tam prepričala, da ie res znamenita letalka in da je vredn© financirati njzn polet. Stari gospodi je podpisal polo\ico za najetje leLala potrebnega zneska in tako je bil polet v Kapstadt zagotovljen. V nedeljo t€den se je dvignilo oi> desetih TneČe? na londonakem le-taliSču mo-gx)čno letalo s-Oomet^, da bi fcnalu po re-kordioem poletu iz Francije v Sirijo in na-zaj poskusilo pod vodstvom mlade, še ne- MouAene tetalke preleteti dolgo pot iz Londona v Kapstadt in naaaj. Pogumno Betty je spremljal pilot Clou^ston, ki se je dal pregOToriti za ta drzni pelet v naj-Južnejše afričko me«to. S 3e*>oj sta VTGcla najnujnejse potrebUtae, denarja pa aploh ne. Ko je letalo že draelo po letali&eu. je prihitel iz mnoiice gledalcev m ž in sli-snil v sIoao maha^oOi Bttty v roke b.m-kor\*ec za 10 funtov. To je bil vej denar, kar sta ga imela s aeboj. V četrtek popoOdne. ko je prišla v Lcn-ćton vest o uspefeem pVetu pogumne an-g!ejke let&lke, so na hc.tiiku ji:stč^> palače v oddelku za priF;lne pocavnave kli-c&li m.man irrve Bettv K.iv\>y-GreernyvG. Uastniea oboh k>k£lo posetnikov, od tesa 31.2 milijoiia razstavo s-amo, 3.5 milijona ljudi je ob'skalo paviljone i/ven ra/stavreaa prostora. 2 milijona pa veselični prostor. Obenem z zatvorilvijo so bile objavljene nekatere zanimive številke. Na ra/stavi je bilo zustopanih 18.7^8 razstavlialcev, od ka-terih je 17.044 sodelovalo na n ednarod^em nagra-dnem tekmovanju Razsodišče je ra>-delilo 14.307 naijrad i:i sicer 22^3 ijravds prix, 244^ . 61. 57. 26; Italija: 137, U4. 169, 172, 00: lapotmka: 26, 34 42, (AK 26: Nizozemska: 46. 56, 80. 69, 18; Avstnju: 64, ^2, l>4>. ^4, 43; Poljska: 51, 48, 56, 52, .Vi; Por?u; Rumunija: 46, 42. 58, 52. 11: Rusija: 75. 48, 72, 70. 28; českoslova;ka: 80. 70. 86. 76. 15. MednartKlntga tekmova" :-a se ni«o udele/i-Ie ^vica, >ved-ka, An^lija, Tu/nn Afrika, Avstralija, Norveška, ^panija in papeiki paviljoTK Nesreća princa Bsrnharda Blinu Amsterdama ie včeraj zjutraj do-letela huda nesreća princa Bernharda B;e-sterfeld-Lippe, moža holandske prestolo-naslednice Julijane. Princ Bemha^d ?e je zgoda3 zj^traj v avtomobilu peljal na lov proti Haagu. Na deželni cesti blizu Soest Dijka pri Amsterdamu se je s svojim ka-briole om s precejšnjo brzino zaletel v težak tovorni avtomobil, ki ie pravkar 7a-vozil na cesto. Sunek je bil tako močan, da je drsal 5 ton težki tovorni avtomobil še celih 25 m naprej. Pri silnem karam- bolu je zmečkalo ves sprednji del prinče-vega voza, njega samega in njegovega spremijevalca pa je stisnilo med sedeže. Princ Bernhard si je močno pretresel mož-gane in se tuđi porezal po vsem obrazu, a njegov spremijevalec si je zlomil roko. Oba ponesrećenca, ki ju sprva nišo spoznali, so prepeljali v bolnico v Amsterdam. O nesreči je bila takoj obveščena ho-landska kraljica Viljemina, ki se je naglo odpeljala v belnico, kjer je ostala ćelo uro pri svojem zetu. Pozneje je precej obzirno d nesreći obveettla hčerko Julljano, ki je pa nišo pustili v Amsterdam, ker pričaku-jejo v kratkem vesel dogodek na holand-skem dvoru. Sprva se je zdelo, da poskodbe princa Bernharda nišo nevarne. a pozneje se je njegovo stanje tako poslabSalo, da morajo biti zdravniki stalno pri njem Upajo pa» da bo princ poškodbo prebolel. Sovjetsko zdravništvo v zo letih V moskovskem driavnem osrednjem zavodu za izpopolnjevanje zdra\iiikov je bila oni dan seja, posvećena pregledu sovjet-skeg-a zdravniStva v zadnjih 20 letih, torej po revoluciji. Iz poročil je razvidno, da je dosegla medicina v Ru.°iji znatne uspehe. Rusija ima zdaj 347 znanstvenih zdravni-ških zavodov. đočim jih je imela »tara Rusija samo 31 Povst m na novo so organizirali v Sovjetski Rusiji rentgenolopijo. V carski Rusiji je bilo v.sega skupaj blizu 300 Rentgenovih aparatov, zdaj jih pa de-luje nad 3 600. Rentgenologija je postala posebna klini^na disciplina. ZboljSanje gmotnega položaja delovnega ljudstva se kaže v Rušili že v nazadovanju nekaterih socialnih bolezni. Tuberkuloza je nazadovala skoraj za polovico. Uspešen je tuđi boj proti nalezHivim boleznim, prej moćno raz^irjenim. Na polju zatiranja le-g^arja in malarije je dosegla sovjetska adravniška veila rajvečje uspehe. V zad-niih letih so določili znanstvene norme prehrane za zdravstvene zavode in posebne dijete kot zdravico sredstvo pri boleznih srca, jeter želodca črev in skTer>ov. Nad pol milijona delavoev dobiva vsak dan •" tovarnah dijetno hrnno. Iz Celja -—c ProMava prU/nika w^linjenja. DTe-vl ob osm'h bo v gledab^Ou s1avn<«tna *o-kolska akaclejnija Jutri oto 8. zjutraj bo aluiba božja v opatijski, nato v pravoslavni in etvang"el;ski cerk^i ter oh pol 9. v starokatoliški ka-peli. Ob 10. bo v dvorani Sokolskega. dd-na v Gaberju prwla-va Sokolake^a društva Oelje I. o*> io 3O pa v veliki dvora.nl Narodmegpa dorrta proslava Sokotekeig-a druAtva Celje-niatica. Ob 18.30 bo mećana baklada no meflrt'J ■ stikom in govorom pred imstnim poglavarstvom. Ob 20. sv bo prićel v veliki dvorani Narodnepa dema koncert Crljakega pevskejra dri ^tva —l 9. dapoldne bo v mali dtvorani Ce4jskegra doena. »kupino aborova-nje »reskih učiteljskih društev Celje, Gornji grad, Laško, šmare in So&tanj. Na dne\iiem redu je predpvanfr uni\. prof. dr. Milana Vidmarja o temi Mo-d dnecna dobama« in porobilo predaednika, rekcije JUTJ Metoda Kunilja o aktualnih zade-vah stanu, organizacije in ftolstva. —c Dve ne«rt^l. V pKek je padjei 7Jetiu posestnikov sinćak Matev2 Zavolovšek od Sv. Florijana pri Gornjem gradu z vojca in si zlomil le-vo nog^o. V Se!oa.h pri Novi cerkvi je padel a8Ktni Igma-c Podi>e*aii 8 skednja pet metrov globoko ter m pretiv-sel moždane in zlomil lcvo kljucnico. Po-nesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Mesnice in stojnioe ter frize-nsiki in brivsiki lokali bodo 1 decembra ves dan zaprti. —c Ljol>ljana:t>lje 3:1 (**•«>. Na GlaziH je bila v nedeljo popoldne ob prisotnoMi 400 trledalcav odigrana prijateli^ka tek ma med kompletnim ligLnim maštvom SK Ljubljane in SK Ceije«m. Igraće je ves čas pokrivala tako gosta nvecla, da se ni videlo niti 20 metrov dalef. Metfla je zelo ©virala teknio in oneiiK^oo^la precizj* kombinacije. Gost je 6O nudili lopo povezano t^hnično ijzro. Zlasti so se odi i kovali Pupo, Ha-*el. Slapar in Boncelj. Sibki pa eo bili Vovk, Lah in Sercer. Naipad je streljal premalo preri«no, krili pa nifita bili đovolj zaposleni. Ohrain-ba ie bila -ia mes^j. Deana ^tran Olja J3 bila prav dobra, leva pa je ^e.paLa. Zlasti so se uveljavili srednji krile* ter sre^inji rukpadalt^! in desna zveta ter oi>a obrainba, doći ni sta bili krili slabi. Ipra ie Lila živahna, fair in ves čas odprta, vMKi-ar pa je imela Ljubljana nekaj več od itjre. Prvi tjol za Ljubljano je zabil Lah v 1*2. minuti pr-vega pol^aea. V *27. minuti je imel Dob raje Uipo priliko za izenače*i>e, a je streljal mimo prazne^a gola. V 12. minuti |e poviV.1 Lah na 2:0. V 27. minuti je zabil Dobrajc castni tjol za Celje iz /naj**tTnetrovkp. v za>I-nji minuti pa je Pupo po krivdi il««ieriborvko Slavi jo z 2:1 (2:1). ROLF FREMUNT: li Svef v ra%valinah z=-r^ _•„_>-- _-^:-^_ ■- -----s=s- ^f*iistolovski roman Administrativno organizacijo, ki je Benson skr-bel za njo ^amo načelno, je vodil tovarniški svet, kjer je bilo zastopano tuđi delavstvo. Zato ni prišlo v podjetju nikoli do mezdnih ali delovnih spo-rov, kajti vse je bilo temeljito pretehtano in pre-mišljeno, predno je postalo delo ali določba. Lahko bi rekli, da se je počutil tu vsak zadcvolj-nega. Duševni in ročni delavci so našli tu pravično oceno in placilo za svoje pošteno delo. Za lenuhe pa to podjetje ni imelo mesta in kdor ni hotel priznati, da je to načelo pravilno, se je lahko vrnil, od-koder js bil prišel. In tako je teklo v teh na prvi pogled mračnih stenah življenje pri vsem tem neizmernem in mrz-ličnem vrvenju mirno in zadovoljno, kajti prebivale! Benson-Worksa si ga nikoli svojevoljno nišo grenili. Nasprotno, pokazali so vedno mnogo dobre volje la uvidevnosti, kadar so zahtevale to težka doba in razinore. Pred enim izmed tovarniških poslopij so stali 10. maja zgodaj zjutraj trije možje, prisluškujoč pozorno besedam četrtega, ki je z odločnim, trdim glasom izgovarjal svoja povelja. Ta mož je bil sam lastnik tovarne Edgar Benson. Kdor bi se bil Bensonu približal z mislijo rado- vednosti, kakšeii je ta miljarder, čigar ime je bilo znano po vsem svetu, in kdor bi bil pričakoval, da bo zagledal pred seboj moža in na njem znake njegovega neizmernega bogastva, bi se bil temeljito zmotil. Ni bilo priprostejšega in skromnejšega moža od Bensona. Njegova sicer ne visoka, toda krepka in lepa postava je kazala še vedno mnogo življenjske sile, čeprav so sivi lasje s sivo brado pričali, da Benson nima več daleč do šestega križa. Nosil je z rože vino obi obijena očala, skozi katera so se mu živo svetile modre oči. Na sebi je imel navadno modre delovne hlače in navaden delavski suknjič kakor njegovi delavci. Bensonova povelja so zvenela kakor vedno tuđi tistega dne kratko in jedrnato. — Vi, Barker, boste pazili na vestno obdelavo včeraj pripeljane gmote in čez štiri ure mi prine-sete deset vrorcev. Će bi me ne bilo v kabinetu, izročite vse Evelini. Barker se je priklonil, zabeležil si je povelje in molče odšel. — Vam, Dawkins, sem pripravil za danes delo v drugi topilnici. Formule imate tu, — je nadalje-val Benson in izročil drugemu inženjerju gosto popisan list. — In dobro pazite, zlasti na osmo spojino. Na njo polagani največjo važnost. — Ali naj pridem z rezultati, če končam delo do večera? — Đanes ni treba. Pridite jutri proti poldnevn. Morda bom imel tedaj trenutek prostoga Časa. — Dobro. Zgodilo se bo po vali volji, — je od-govoril Davvkins in tuđi on je hitro odšel. — A jaz? — je vprašal najmlajši, mladenic 25 let, sloke postave, prijetnega obraza, crnih oči in las. Zdelo se je, da že komaj caka na svojo nalogo. — Dragi Bouviere, danes morate zopet hvaležno sprejeti samo laboratorij, — se je glasilo povelje, izgovorjeno topleje, skoraj kakor prijateljska po-nudba. — Napraviti je treba še tri poskuse, jaz pa danes najbrž ne bom imel časa za to delo. Evelina že ve, kaj je treba storiti in pove vam vse. — Z veseljem storim vse, kar mi naročite, moj-ster Benson. Pri vas je vse tako zanknivo in poučno, da mi je vsako delo v veselje in užitek, — je vzkliknil Arthur Bouvier. Pozdravil je svojega go-spodarja in odhitel v veliko poslopje, kjer je bila nad glavnimi vrati vklesana v kamen riska I. Edgar Benson, sloveii raziskovalec in praktik, avtoriteta na polju kemije in fizike, priznana v ameriških znanstvenih in industrijskih strokovnih krogih, je smeje zri za odhajajočim. — Da, da, vem to, — posebno če moramo opravljati delo v laboratoriju, — je zašepetal smeje. Po-tem je pa krenil proti drugemu poslopju na južni strani ograie. Mladi Bouvier še ni vedel, da je Bensonov so-rodnik, Evelir.a Martelova pa tovarnarjeva ^aro-vanka. Benson je bil že davno opazil, da se je jela med tema dvema srčecema prav kar razvijati než-na pravljica ljubezni. Bensonu je bilo to po godu. V Arthurju in Evelini je bil našel svoja najudanejša in najzvestejša pomočnika. ki sta mu bila res potrebna, kajti pri-pravljal se je na razne poskuse, ki naj bi odkril! veliko tajno prirode, s katero se je ukvarjal dolga leta. To je pa mogel zaupati samo povsem zaneslji-vim in globoko udanim ljudem. Arthur Bouvier, energičen in vendar nežen mla-denič, je bil rojen Francoz. Njegov ded je živel v Parizu do leta 1892, in ob koncu drugega cesarstva je bil postal popularen s svojo popevko »La Ca-naile«, ki se je bila hitro razširila po vsej Evropi. Potem je pa opozoril svet naše z vrsto romanov in duhovitih novel. socialnih in romantičnih, ki so jih Ijudje zelo radi čitali. Arthurjev oče je bil postal višji uradnik. pa je umri že mlnd. Mladoletni Bouvier je zapustil Pariz, ko mu je bilo komaj Štiri-najst let in poslali so ga v Amenko k nfegovemu prastricu Edgarju Bensonu, o katererr pa po ni^-gov\ izrpeni želji ni videl. da ie njegov sorodnik. Mislil je še vedno. da se je 7avzel zanj, za ubogo siroto, oćetov ali stričev prijatelj tovarnar Benson 17. golega prijateljstva. KakšnI nagibi so vodili Bensona. da mlađemu Bouvieru ni hotel povedati. da je njegov sorodnik, ni bilo težko uganiti. Izkušeni mož je po pravici domneval, da bo za njegove račrte m mladeničevo bodočnost boljše, če doraste Arthur v domnevi% da živi pri tujih Ijudeh, kakor če bi se kot doraščajoči mladenic zanašal na stričevo bogastvo bolj nego na lastne sile in spretnost. N OMti* 2oA> aopandC — 2» »Narodno Itanamoc Fran Jermn — Za opravo In tnseratol dsl itota Otoo Cbritof — V* r. Izubijam