Leto Lx~rv., It. m Spedlzloac a Poštnina plačana v gotovini. LJubljana, sreda 9» decembra 194S*XXI Gena so cent« URKJJNiSrVO LM UPRAVA: LJUBLJANA. PUCCIN1JEVA ULICA 6 izkljucmo zastupstvo sa oglase la Kraljevine Italije ta inozemstva ima CJNIOVF PITBBIJCTTA ITALIANA a A~ MTLANO — TELEFON: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-2* — Računi pri postno čekovnem zavodu: Ljubljana štev 10-391 opoldne — M—cen a naročnina 11* Ur. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita ter je govoril narodu po ra-riu Uradniki, dijaki in de'avci pripadajoči razn:m dru "tvom. 9o imeli posebna zboro-\ r.Ki na katerih so proslavil' dan m brali cesarjev odiok o napovedi vej ne. Ob 11.59 s« je usitavi'1 ves promet na uli-vet in ljudje so ostali na me^tu. zbrani v encm:nutncm m 4ku Posvetih so svoje nisi padlim za domovino. Kmalu popoldne je bilo v Tokiu veliko liudsko zborovanje, na katerem je govori:! mmistrski pnedsed-n k Toio V si ;em govoru je poudaril da le Jan r-.c\a necmiino odločena pregnati Ancrloameričane iz AzMe. Zborovanie je izredno norelo ;n udelež'lo se Qa ie V> 0(»0 zastopnikov raznih društev, včlanjenih v združenju za narodno s'užbo Vsa Japonsika le r lušola govor z velikem navdušenjem Orran-z^cije bivših" bojc^-n:kov so se zbrale v svetiren Ja-akumi. V parku Hb;ja sta govorila ljudstvu zastopnika vojake in mornar cc. Tokio, 7. dec. s. O prvi ooMetnici vsto>pa laponške v vojno ivb:irno razpravlja tu-kajš-nj: ti k in opisuje ogromne obraavljsino dc'o Japcnske v deže'ah južnega Pacifika. Prj tem p udar:a sedelo varnega duha ki preveva preoivafce teh dežel nasproti ja-p :i 'k:m oblastem, Pribije se tudi ameriška <: Igovomost za delanje- vojno ter tesno so-dclovanje sil trojnega pakta za dosego dokončne zmage. Fi^dsva v Rimu II lm, S. dec. s. Prvo obletnico vstopa Japonskega imperija v vojno so pioslavili v Italiji z manuiestaci^ami žive simpatije za vehJ&a prijateljsko in zavezn.ško silo. Ve-lika manifestacija je bila v Rimu v gleda-Liš Li Ai.iar.u po J pokroviteljstvom dru-štva prijateljev Japmiske. Navzoči so bili tajnik Stranice Vidussoni, minister za. ljud-c-.vo kuituio Pavoinii, žel" kabineta prefekt Lueiani, podtajnik vojnvga m.mstrstva Scuero, padtajiuk letalskega ministrstva Raccarđi in pol tajnik letalskega m ini str-stva Fougier, fief glavnega stana M lice Galbiati, poveljnik armadnega zbora Bar-bieii kot zastopnik šefa glavnega stana zastepnki senata, Zbornice fasijev in kor-poracij in Kr. akademije, nemški veleposlanik von Mackensen, poverjenik poslav Japonske pri Kvirinaiu Kase, veleposla-nik Japonske pri Sv. stolici, bivši japonski veleposlanik na Kr. dveru Horikiii, planik Alandžuiije, španski opolnomočcni mi-nii.Lei* Cicizaid ter vsi visoki diplomatski predstavniki z vojaškimi atašeji držav Trojnega pakta, generalni pedpoveljnik Oll.a Bcnainici. guverner, prefekt, zvezni tajnik, veleposlanik Paolucci. de Calboli, generali OborožeaHi sil in druge osebnosti. Gledališče je bilo okrašeno z zastavami sil Trojnega pakta. V Kraljevi loži so bili italijanski in nemški vojni ranjenci in pohao ijenci. Potem ko je Tajnik stranke ol-redil pozdrav Kralju in Duceju, je godba zaig.ala ncuxxLne himne, nakar je bLa pre-oitana poslanica Pistojskega vojvode, častnega predsednika Društva prijateljev Japonske. Sledilo je predavanje Marija Appeliusa o intervenciji Japonske, v katerem je go-vornik liCinkovito prikazal, kako je udeležba Japonske v vojni ob strani Osi, dejansko nevtiaJizirala intervencijo Amerike. S tem j3 bilo doseženo, la. je intervencija Amerike vs plesnem okviru vojne bolj oslabitev kakor okrepitev sovražnikov trojnega pakta. Ob zaključku je govornik za-gotovU, da to zaradi intervencije Japonske bodoči mir resnično svtecvni mir, s katerim se bosta obnovila oba najeažnejša kontinenta na zemlji. Evropa in Azija. Manifestacija se je nadaljevala z glasbenim programom, vsebujočim nekaj kompozicij obeh prijateljskih narodov ter se je zaključila z gorečim izpričanjem veze v zmago. Obrezani uspehi |ap«:.ske mornarice Tokio, 7. dec. s Ob prv: obletnici vstopa Japons-ic v vojno omenja tisk z upravičenim ponosom junaška dejanja mornarice v prvih 12 mesecih vojne B lanca je nad vse cd Lična. Potcpijen*h je bPo 362 so-raž-nlh vojnh ladij, prškodovanih 153, zajetih 9; trgovinskih ladij je t>]I3 potopljen h ali poškodovanih 416, zajetjh pa 503. Razen tega je bilo zrušenih alj poškodovanih 3798 sovražnih letal. Japonske izgube znašajo v :sti dobi: 41 potopljervh vojnih lad j in 556 uničenih, poškodovan h ali pogrešanih letal. S 3 delovanje vzhodnoazijskih narodov Tokio, 7 dec. s. Minister za Vel:ko vzhodno Azijo Aok je izjavil da so japonske sile ustvarile nad vse važna oporišča za dosego t oko vojaške kakor gospodarske zmage Mnister je dodal, da je bi vedno Japonsk deaj zagotovitev reda v vzhodni Aziji. prspeva*oe tako k miru in blogostanju na svetu. Minister je poudaril, da so narodi vzhodne Azije solidarni, in je ob koncu zatrdil, da n7* mogoče zaključiti sedanje vojne s kompromisom. V tej vojni bo Trojnj pakt moral nujno zmagati. Ameriko so pri vstopu v vojna vodili nemoralni nagibi Bukarešta, 7. dec. s. V članku o prvi obletnici vstopa Amerike v vojno piše 'Tim-pulc in tolmači mnenje uradnih krogov v Bukarešti, da so se vsi Romuni zavedali razlogov, zaradi katerih se je Amerika uiele-žila sedanje vojne. Dočim se Runuiija bori za obrambo lastnega obstoja pred bolj&e-visko nevarnostjo, se je Amerika vmešala v vojno, da bi branila Interese svojih kapitalistov in Židovske industrijske ki ke. To je moralna razlika me 1 vojno za evropsko kulturo in vojno Anglosasov, ki so vzdrževalci odvratnega kapitalizma, ki ho^e vedno več nagrabiti. Amerika se ne more izgovarjati z moralnim in tiadicionaJnimi m zlogi. Zaradi tega bo morala nekega dne položiti račune za svoje delo tudi samemu ameriškemu narodu. Japonski praznik ja bil za Ameriko dan razočaranja in skrbi Rim, 7. dec. s. Iz Ne\v Yorka poročajo, da je v središču razpra\ lj;mia poročilo, ki §o je mornariško mmisrrstvo objavilo o izgubah ameriških pomor>k:h sml pred letom dni v Pcarl Harbouru. Predsednik mornariškega odbora v senatu VVa'es je ostro e»b-tožil dejstvo, da informacije o ameriških izgubah niH> bile objavljene že prei D.i ie enaket-a mnenja, ie zjavj! dem xkratio Japonci napadi? Pearl Harbonr. potoni jenih >48 trgovinskih ladij ai ladij v s'lužbi sovražn ka Števi'ka je očitno nepopolna. Ne Američani nt Angle-ži fc ne odpovedo svojemu sistemu na javljanj a izimb po kapljicah in v časovnih prcsV-dkih Rinii 7 dec. s Za reakcijo ameriške Utv-no»vM v zA-ezi z iapmskm) napadom na Pearl Harbour o katerem ie poročalo mor nariško ministrstvo so značilne ostre kritike zaradi zakasnitve objave poročila o napadu in iztjubah »Ra'rimorc Sun« p-iše. da je poročilo za večino- Američane* pri-kakor strela iz neba prav enako, kakoT K» bilo to pred letom dni. človeške sz^iafce Amerike v prvem letu vojne BuenOs Aires, 8. dec. s. Po uradnem poročilu Trashingrtonske vl^de znašajo izpuhe amer*>k»h oboroženih sil v prvem letu vojne 58.307 mrtvih, ranjenih, pogrešanih in ujetnikov, rd teh 35.678 pripadajočih vojski. Neprestane laži Amerike v njenih poročilih Rim, 7. dec. s. Poveljnik Toyo Mieunohu, mornariški ataše japonskega veleposlaništva pri Kvirinaiu, je agenciji Štefani naslednje izjavil o uničenju bojnih ladij Amerike ob ponovnih pomorskih porazih v vodah Salomonskih otokov: Po zanesljivih obvestilih Je bila ameriška mornarica z eno oklepnico, ki se j« nahajala na Atlantiku od pivih dni novembra, to jc od tedaj, ko so se oddelki ameriške vojske izkrcali na obali francoske Severne Afrike prestavljena v področje Pacifika. Dejstvo, da je morala Amerika, čeprav pripisuje veliko važnost severno afriški fornti, umakniti svojo mornarico in jo piemestiti v Pacifik, jasno kaže, da ame-li.ški mornarici hudo primanjkuje bojnih edinic v tem odseku zaradi ponovnih izgub, prizadejanih od japonske mornarice. Kakor je javil japonski glavni stan, je S japonskih rušileev potopilo v noči na 30. november pred ototkom Lunga močno sovražno mornarico, sestoječo iz ene oklopnice, ene kri-žarke in dveh rušileev, dočim sta bila dva nadaljna sovražna rušilca zažgana. Japonci so izgubili en ruSUec. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo naslednje podatke o tej pomorski bitki: Dva velika rušilca ali verjetno križarkl, 4 rušilci, 2 transpoit-ni ladji in emi. japonska tovorna ladja sq bile potopljene; ameriške Izgube so ena potopljena križarka in več drugih poškodovanih edinic. Ako primerjamo obe poročili lahko takoj opazimo lažnost ameriškega poročila. Ameriško mornariško ministrstvo ni nikoli najavilo izgubo oklopnic, lažen onih pri Pearl Harbouru. Ce bi bila objavljena resnica^ da je bilo potopljenih 11 oklopnic pri tem japonskem napadu bi to zelo vznemirilo ameriški narod. V južnovzhodnom Pacifiku so bile druge za drugo potopljene sovražne bojne ladje vštevši oklopnice in krržarke najnovejše konstrukcije, ki so bile dograjene po izbruhu vojne ln poslane druga za cirugo v Pacifik, da bi izpolnile praznino, ki jc nastala med edinicami amerišk-mornarice. Če bi tudi to dejstvo sporočili ameriškemu narodu, bi bil ameriški narod gotovo še bolj vznemirjen. Zaradi tega popolnoma razumemo zakaj mora ameriško mornariško ministrstvo objavljati lažna poročila. Resnicoljubnost in točnost japonskih poročil je priznano dejstvo. Prenos ameriške mornarice iz Atlantika v Zacifik kaže bolj kot kakršnokoli poročilo, da Ameriki zelo primanjkuje bojnih edinic na pacifiški fronti. Predor v sovražne pozicije na ediseku Kalinin Samo na tem crJseku je bilo uničenih 1051 sovjetskih tankov — Uspešni boji na Kavkazu in kolenu Dr**a — Brezuspešne beljševiške akcije Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8 decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo danes naslednje poročlo: Med operacijam* nemških jn romunskih napadalnih oddelkov so bile na Kavkazu uničene močno utrjene postoianke nasprotnika. VViirtemherški pronađi rji so obdržali pred silnim- protinapad; neko višnsko postojanko, ki je bi*a nedavno zavzeta, V borbah, ki trajajo v pcdročiu Tera-ka. je neki oklopni zbor v zadnjih urah ujel 6670 sovražn kov ter zajel ali uničil 46 oklopnih vozil. 94 topov |n števjlno pehotno orožje. Lovska letala so v nizkem poletu napadla sovražne železniške naprave in motorna voz j" a. V velikem kolenu Dona so Sovjeti včeraj obnovil: svoje silne napade z ogrom. n'm; oklopnirai skupinami. Napad; so se izjalovili spričo obrambe naših čet. katero so podp'ra'a nemška in romunska bojna letala. V odseku Kal'nin — Ilmensko jezero so nemške čete izvedle protinapad s tanki, predrle v sovražne postojanke v globini 15 km ter se nahajajo na oskrbova'nth poteh sovražnika. Od pričet ka obrambne bitke, to Je od 25. novembra, ie bilo v odseka neke armade ujetih nad 2500 sovražnikov, zajeth al* uničenih 1051 tankov, Številni topovi in pehotno orožje sovražnika. Slabotni napadi bol,»ševikov južno od Ladoškega jezera So se tzja'ovili spričo obrambnega ognja vsesa orožja, preden so dosegli naše postojanke. Na fronti v Cirenaki Je topništvo obdelovalo avtou«ob'tske kolone in postojanke sovražnih baterij. V Tunisu se nadal fu.ieio borbe s posa~ meznirnj skupinami sovražnih sil. Med mcčn'mi leta'sk-mi napadi na Ph»-!ippev:IIe so bile ponovno zadete ladje, pristaniške naprave in skladišča. Brza nemška bojna letala so uničila več sovražnih letal na nekem letališču, kjer je bilo mnogo letal zbranih. Nemški in itaMjanski lovci so zrušili v Severni Afriki 8 sovražnih letal z ugrubo enega nemškega letala. Na zapadu je angleško letalstvo včeraj izgubilo 5 letal. Eno naše letali pogrešamo. Lovci so podnevj napadli prometne naprave in zaklonišča čet na južnevzhodni angleški obali. Skupine transportnih letat so se zopet izkazale tako na vzhodni fronti kakor v Sredozemnu z odločnimi akcijami, med katerimi so morale prestat- često močne sovražne napade ter s.-» ponovno sodelovale v odločilnih vojaških operacijah. Sovjetska ofenziva ostala brez uspeha Berlin, 7. dec. s. Glede po!-laja na vzhoi-du izjavljajo v pristojnih vojaških kr. !r ?ko rin.enu tih stalnih simfoničnih konv:rt:>v, da seznanijo naše ljubljanko občinstvo z najrazc.ovrstnejšimi tujimi, pa tudi z domačimi simfoničnimi skladbami. Uvodoma je pritegnil našo pozornost ter jo razgibal eden izmed najlepših biserov Kokm-n'jevoga glasbenega genija. O glasbi s Laboda iz Pesara« je bilo mnogo govora ob proslavi Kossinij?ve 1501etnice. Snoči je v vsej svoji oblikovani dognanosti, živahni ritmiki, izvrstni instrumentaciji svetlo Ziižarela predigra k znameniti operi »Tancred«, s katero si je priboril Rossiri 1. 1813. mednarodni sloves. Ko smo se poglabljali v za-no? in melodično sočnost te skladbe, smo se lahko upravičeno spomnili neverjetnega uspeha, ki ga je dož'vela ta opera ob svoji beneški krstni predstavi 6. aprila 1813, ko je beneško glasbeno občinstvo s svojimi lepotami ter glasbenimi vrednostmi tako navdušila. Vse znane Rossmijeve instrumen-tacijske. tematično odlike lave. Prvi. J. S. Svcndsen< je oplajal norveško glasbec.o bogastvo s prilivi iz Beethovnove in Wagnerjeve zakladnice. Drugemu. E. Griegu, pa je bilo usojeno, da je ohranjal ter razvijal norveške ritmične, melodične in harmonične posebnosti ter da je obogati! evropsko glasbo zajemajoč iz rjmovih bistrih izvirkov. In tako smo se ob njegovem ? Koncertu za klavir in orkester op. 16 s zazrli v slikovito romantiko nordijsk-e, predvsem norveške prirode, katere pisana nasprotja £e tako krepko odražajo v kontrastih zasneženih, strmih gorskm vrhov, globoko zasekanih fjor-dbv na eni ter vabljivih dolinic na drugi strani. Mogočno valujoče morsko vodovje vzbuja primero s hrupno in šumno žubore-čimi gorskimi potoki ter hudourniki, pa tudi s prelepimi, pomirjujočimi jezeri. Tudi v Griegovih zasnutkih so prisrčni odmevi tega nordjskega stvarstva, tudi v njigovem snoči izvajanem *Kor.certu za klavir in orkester* se tako živahno, učinkovito me« njujejo v vseh treh stavkih iskro, igrivi motivi s koralno svečanim dostojanstvom tonov, ob katerih se mestoma vsipajo folklorni utrinki ter svetlo zaiskrijo Sskre norveške narodne spevnosti. Pri verodostojni interpretaciji te Griego-ve skladbe je doživel s svojim solističnim Izvajanjem sijajen uspeh naš slavni klavirski virtuoz prof. Anton Trost. Ta uspeh se je stopnjeval do triumfa. Trost je številno bčisnstvo s svojim očarljivim, pre- I pojavu Brahmsovih >Madžarskih plesove. Obema je sledil Dvorak s svojimi »Slovan, skimi plesi«. Toda dočim je oblikoval Smetana plesne motive v posamezne plesne, godbene pesmi, je ustvarjal Dvorak plesno godbo, prepleteno in oplojeno s folklornimi godbenimi značilnostmi. Sklepna skladba Se je po prisrčnih, blagozvenečih plesnih motivih razrasla v mogočen finale, v katerem se je izvajalna sila našega simfoničnega orkestra stopnjevala do močne učinkovitosti. Dirigent D. M. Sijanec si je prizadeval, da bi bili odtenki posameznih izvajanih skladb čim verneje prikazani ter da bi bile različnosti čim bolj podčrtane. Izraz:,e, izvajalne možnosti posameznih orkestrskih delov smotrno uravnava, racinalno usmerja, tako da pridejo v potrebnem trenutku do polne veljave. Kakor mu razgledanost v glasbeni literaturi in poznavanje najfinejših odtenkov najznamenitejših simfoničnih skladb omogočata zanesljivo interpretacijo, tako je temeljito poznavanje, podrobna presoja zmogljivosti posameznih orkestrskih delov jamstvo uspeha v suverenem vodstvu. Pod njegovo spretno taktirko se naš simfonični orkester, ki je tudi to pot svojo nalogo imenitno opravil, zadovoljivo razvija. Omeniti je zlasti godalni orkester, ki zasluži posebno priznanje za izvrstno, enotno lokovanje ter intonacijo. Pa tudi pihala, trobila in tolkala so vse bolj usoglašujejo v prijetnem sozvočju orkestrske celote. Občmstvo, med katerim so bili številni odlični predstavniki ljubljanskega kulturnega in glasbenega življena, je bilo zelo hvaležno ter je izvajalcem toplo vzklikalo, želeti je, da bi zakasneli ne povzročali zamude v pri četku koncerta. gnantnim podajanjem, s svojim čarodejnim mojstrstvom tako potegnil v svojo sredino, da sta bila dirigent ter orkester v pozorno-si poslušalcev Kakor nekoliko prikrajšana. Dirigent D. M. šijar.ec je orkestrske naloge v te j točki tako spretno uravnaval, da so tem vel;častneje, tem svetleje in močneje izstopali mojstrsko pričarani klavirski toni. Prof. A. Trost oblikuje svojo reprodukcijsko umetnost z vso močjo svoje bogate čustvenosti, svojega žarkega občutja in z vsem svojem tehničnim dovršenstvom. Ko sedi pri klavirju in suvereno udarja po tipkah, je z vsem svojim bistvom poglobljen v prelesten sen, ki ga razpreda Grie-gov genij v tej divni simfončini skladbi. Poslušalci so se ves Čas dobro zavedali, ko ga imajo pred rreboj. Ko je bila skladba odigrana, se je u:ula ploha spontanega priznanja. Vedno iznoVa je moral naš k) :vir-ski virtuoz na oder, obdarovan s šopki, da ustreže želji občinstva, ki ga je z navdušenim ploskanjem vabilo na oder in ki se mu je hotelo s tem oddolžiti za darežljivo obilje glasbenega, umetniškega užitka. Tudi Lajovčev »Andante« priča o mojstru. Ta domača simfonična skladba, ki je doživela svoj krst pred 38 leti, očituje vse znane odlike skladatelja Antona Lajovca, ki orkestracijo sijajno ob\'laduje. Snuje v klasičnem slogu; globočina zasnutka ter mirno dostojanstvo tonov sta njegova domena. Njegov »Andante« se -ta vi ja jo trije stavki: Glavnemu prvemu in srednjemu stavku sledi tretji stavek, ki pa je v bistvu le nadaljevanje oziroma ponavljanje prvega glavnega stavka z nekaterimi spremembami. Viška sta v tretjem delu prvega glavnega stavka ter v stopnjevanju orkestra v drugem delu srednjega stavka. Dirigent D. M. Sijanec se je zelo potrudil, da bi čim lepše podčrtal simfonične lepote, ki jih vsebuje >Andante« našega prvega simfoničnega skladatelja. Ob sklepu se je oglasila še Dvofakova glasbena muza, prepolna optimizma, v katere glasbenem snovanju je zmerom nedelja, pomlad. O Dvafaku je dejal R. Schu-mann: Kamorkoli pogleda, povsod sliši melodijo. On je z vsem svojim bistvom mu?ak. Ton, zvoki, glasba prepajajo vse njegove življenje. Z glasbo čuti. misli, živi. Njegova moč ni v premišljevanju, ampak v podzavestnem ustvarjanju; tukaj vznika jo Dvo-fakova najbolj genialna, nesmrtna dela. Njegova domena je v tam, kjer se lahko posveča samo zvokom. Ko pa želi Dvofak ustvarjati s splošnim tokom, se prizkuša tudi v programski glrsbi. Kritika zatrjuje, da je na tem področju glede sloga razočaral in da slog njegovih simfoničnih pesnitev na Erbenove balade ne more zadovoljiti, čeprav so te pesnitve v glasbenem pogledu prekrasne. Tako smo se ob njegovi »Divji ženi«, ki so re v njej godala in pihala tako prepričljivo uveljavila, navzlic omenjenim trditvam glasbene kritike, dodobra navžili vseh Dvofakovih skladateljskih zamislekov. Odlike te njegove pretresljive simfonične pesnitve so namreč tako pozitivne, visoke, da nas povsem prevzamejo in da popolnoma pozabimo na dmnevne nedostatke v gradnji Dvofakovili simfoničnih pesnitev. Koncertni spored je bil zaključen z Dvo> fakovima slovanskima plesoma, ob katerih razbiraš folklorne sledove in ob katerih se nehote spomni j Smetanovih >Ce8kth plesov« (Ce=ke tance), ki so se porajali ob Športni pregled Zaključek tableteniškega prvenstvenega turnirja V ponedeljek popoldne se je v dvorani pri Mikliču nadaljeval prvenstveni table-teniški turnir, o katerega nedeljskih rezultatih smo poročali v ponedeljek. Na sporedu so bile igre, ki so odločile o končni razvrstitvi v turnirju druge kategorije. Kakor so splošno pričakovali, je zmagal Poženel. ki je presenetil že v turnirju prve kategorije, kjer si je osvojil drugo mesto. Nobeden izmed njegovih nasprotnikov ni mogel učinkovito parirati njegovih silovitih udarcev in čim je bil mladi igralec v elementu, je bil nasprotnik izgubljen. Edini, ki mu je odvzel set, je bil Gabrov-šek. Rezultati turnirja druge kategorije so od tretjega kola naprej naslednji: III. kolo: Tršinar-Rus 2:0, Florijanc-Bri-celj I 2:0, Moran-Novak 2:0. Griinfeld-Cobal 2:0, Šubert-Padovan 2:0. Poženel-Dobravc w. o., Tušar-Bajec 2:0 in Gabrov-šek-Pogačar 2:0. IV. kolo: TrŠinar-Florijanc 2:0, Moran-Griinfeld 2:0, Poženel-šubert w. o., Gabrov-šek-TuŠar 2:0. PolfinaSe: Tršinar-Moran 2:1. Poženel-Gabrovšek 2:1. Finale: Foženel-Tršfnar 3:0. Poženel je kot zmagovalec prejel za nagrado lepo zapestno uro. Vsekakor čuden slučaj, da je en igralec na enem turnirju prijel dve enaki nagradi. Zapestno uro je Poženel dobil namreč tudi v nedeljo zvečer, ko so razdelili darila za uspehe v turnirju prve kategorije. Nagrajeni so bili vsi. ki so prišli v polfinale. Po zaključku naj se ustavimo z dobrohotnim nasvetom še pri gledalcih. Stara navada je. da izražajo gledalci tudi pri tabletenisu svoje veselje nad uspehi igralca in ga bodrijo. V tem ni nič nedopustnega in toliko mora že vsak nastopajočih prenesti, čeprav je tudi huronsko vpitje kot odobravanje nepotrebno. Nikakor se pa ne strinjamo in želimo, da se čim prej opusti odobravanje, ko ga nasprotnik »polomi'. Tak način izpovedovanja ni športen in tudi ne vpliva dobro na nasprotnega igralca. Publika igralca ne sme deprimirati, temveč ga mora izpodbuditi. Prav tako tudi njegovega nasprotnika. Želimo, da bi v tej smeri vplivali na svoje člane tudi posamezni klubi, saj so njihovi člani tvorili vedno večino tistih, ki so »drukali«. Aktiven športnik mora še celo dati najboljši vzgled. V boksarskem troboju v Berlinu je zmagala Nemčija V Berlinu se je včeraj končal boksarski turnir med Nemčijo, Italijo :n Madžarsko. Zaključnim borbam je prisostvovalo mnoeo gledalcev, med njim,- tudi vodja nemškega sporta von Tschammer und Osten ter predsednik italijanske boksarske zveze dr. Vittorio Mussolim. Po zaključn:h borbah je bila končna ocena po državah naslednja" 1. Nemči-ia 28 točk, 2. Madžarska 12. 3. Italija 8 točk. Nemško moštvo je sprejelo v dar darilo Adolfa Hitlerja. — V diviziji C je v nedejo Pro Gorizia premagala Ponziano 1:0 (1:0), Grion-Mo-gliano 8:0 (4:0). Treviso-Pieris 7:2 (2:2), Ampelea-Distetto 4:1 (2:0). Monfalcone-Vittorio Veneto 1:1 (0:1) in Fiumana-Ma-gazzini Generali 4:3 (1:2). V tabeli vodi Pro Gorizia z naskokom 6 točk pred Grio-nom, ki je na drugem mestu. V diviziji C bodo prihodnjo nedeljo igrali zadnje začetno kolo. Sledilo bo 14 dni počitka. Povratne tekme se bodo začele v nedeljo 3. januarja. — Madžarska nogometna zveza je že sestavila del svojega mednarodnega sporeda za prihodnje leto. Po teh podatkih bo konec aprila igrala madžarska nogometna reprezentanca proti Italiji v Budimpešti, v maju proti Švici v Švici. 6. junija proti Bolgariji v Sofiji, konec oktobra proti Bolgariji v Budimpešti in končno proti Švedski konec junija v Stockholmu in v oktobru v Budimpešti. Razen tega je skoro gotovo, da bodo Madžari nastopili v Zagrebu proti Hrvatom in v Budimpešti in v Berlinu proti Nemcem. — Ttrana-Kosovo 2:0. V glavnem mestu Albanije Tirani je bila prejšnjo nedeljo z velikim zanimanjem pričakovana nogometna tekma med reprezentancama Tirane in Kosova. Moštvo Tirane je bilo boljše in je zmagalo 2:0. Tekmi je prisostvovalo okoli 8000 gledalcev!! — Ustanovitev telovadne zveze na Hrvatskem. Na Hrvatskem je bila nedavno ustanovljena telovadna zveza. Za predsednika je bil imenovan Branimir Rcsch. Delitev krompirja, fižola in sira Prehranjevalni zavod Visokega komlsa-riata objavlja: Krompir : Dne 23. novembra 1.1. se je začela zadnja delitev krompirja letošnjega pridelka, ki se bo zaključila z dnem 13. decembra. Kdor si krompirja ni nabavil do tega dneva, zgubi pravico do nabave krompirja. Svetujemo, naj si vsaka družina napravi malo zalogo, ki naj traja do novega pridelka 1943. Fižol: V teku je delitev 1 kg fižola na osebo z odrezkom >H*. Ta delitev se bo zaključila z dnem 19. decembra. Sir: Delitev sira, ki je bila naznanjena za november, se bo začela z 9. decembrom na odrezka z-A-z in 3>Be bil vpisan v GTJF-u sResen«. Bil je doktor trgovinske vede. Ve6 let je bil uradnik pri gorizijski hranilnici. Posvetil se je športnemu letalstvu. Ob vpo. klicu pod orožje je bil uvrščen v oddelek lovcev. Bil je izvrsten pilot in hraber borec. V mrtvaškem sprevodu, ki se je razvil po prevozu njegovih telesnih ostankov v Gorizijo, so korakali številni gorizijski odličnik!, med njimi zastopnik Zveznega tajnika Molir.a dr. Piccinini. — Ljudsko gibanic. V Goriziji so bila dre 2. decembra tn rojstva in tri poroka. Smrtnih primerov ni bilo. Dne 30. novembra je bilo v Goriziji sedem rojstev in sedem smrtnih primerov. Porok ni bilo. — Ob 11. obletnici smrti nadškofa Sedeja je bila dne 2. decembra v gorizijski stoi-n;ci svečana maša zadušnica. Prisostvoval ji je gorizijski nadškof mons. K. Margotti. — Lep uspeh kvarteta gogo. V gorizij-skem Kulturnem krožku je nastopil te dni odlični kvartet Bogo. Kvartetovci so odlično izvajali izbran koncertni spored in so želi toplo priznanje gorizijskega kulturnega občinstva. Izvrstno so podali Havdnov kvartet op. 76. Malipierov kvartet in Bo-rodinovo kvartetno skladbo. Na prvi violi:: i ej igral Bruno Bogo. na drugi Aldo Nardi, na violi Aldo Loger, na čelu Mark^ Fanello. — V»ak dan nergode. Na 181etnega Konrada Cernica iz S. Pietra 130 je padel sod in mu zlomil desno nogo. — Deblo je padle z voza na 39Ietnega Ludvika Volfa iz S. Osvalda pri Gracovi in mu poškodova.o desno nogo v gležnju. — Po levici se ;c vsekal s sekiro pri sekanju drv Albert Bellin-ger iz Moncorone. — Desno nadlahtnico si je zlomil pri padcu čez stopnišče 50-letnl Friderik Kren iz ulice Ronco delle Vigne v Goriziji. — Slična nezgoda je doletela gospodinjo Elizabeto Visintin iz ulice TJdine v Cormorsu, ki si je pri padcu čez stopnice zlomila levo nadlahtnico. — Med igro se je ponesrečil loletni Emil Compare :z S. Croce di Aidussina, ki ima poškodbe po obrazu in zlasti čelu. — Petletna Štefanija Bait iz Sottolmina 23 si je zlomila pri padcu s peči desni komolec. >— Poškodbe po obrazu in nogah ima 621etni Jo-ip Cer-goli iz S. Floriana v Colliu, ki ga je povozil reki avtokar. — Levo ključnico si je zlomil pri padcu po stopnicah 541etni Mihael Mauri iz Zagorre. — Levo nogo si je ranila pri izstopanju iz vlaka 38!etna Ana Ruzz;er iz ulice Morelll. — Levo nadlaht- nico si je ranil pri padcu s kolesa C41etnl Alojz Kumar iz ulice Duca d'Aosta. — Po levem kolenu se je pobila med igro 10-letna Marija Cra'oni iz ulice 24. Maggio. — Levo podlahtnico si je zlomil pri padcu po stopnicah 651etni Filip Medeot iz Mosse. — Desno kozeljnico si je poškodoval p-"i nesrečnem padcu z voza poljedelec Albert Živec iz Dolegne v Colliu. — Kos ielez** je padel na glavo 401etncmu delavcu Av-gu tu Tononu ter mu jo ranil. — Vsi pon"-srečenci se zdravijo v gorizijski bolnišnici Brigata Pavia. — Pričetek operne sezone. V soboto 5. decembra je bila v gorizijskem Verdijevem gledališču otvoritvena predstava v novi gledališki sezoni. Uprizorili so Verdijevo opero N Rigoletto". V naslovni vlogi je sodeloval eden najboljših italijanskih barito-nistov Karaš Galeffi, ki je nastopal s prodornim uspehom na najodličnejših italijanskih opernih odrih, med drugim na Scali ter v rimskem Kr. opernem gledališču. Kot Gilda je nastopila izvrstna sopranistka Klara Bergamini. Nadalje sta se imenitno uveljavila Rudolf Moraro v vlogi Mantov-skega vojvode ter Emest Fumagalli kot Spara-fucile. Sledi uprizoritev Puceinij«m opere -»Butterflv« in še dveh drugih oper. Pri »Butterfly^ sodelujejo Avgust Ferrauto, Spartaco Marchi in Vladimiro Lozzi. Organizacija opernih predstav je poverjena znanemu organizatorju gledališhih predat a v dr. Lidu De Mareo. nt ca KOLEDAR Danes: Sreda, 9. decembra: Peter Poti-rier. Lcvkadija D A N A S N J E PRIREDIT V E Kino Matica: Kontesa CaatlgUone Kino Sloga: Vila na prodaj! Kino Tnicn: Dvoboj Umetniška razstava Mušič-Sortcj-Zimič v Jakopičevem paviljonu Umetniška razstava Franca Pavlovca v g-aleriji ObcrsnH DEŽURNE L E K A KN■ Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg f>, Deu-Klanjšeek Dia, Cesta Ariole Rea 4, Bo-hinec ded., Cesta 20. oktobia 31. GLEDALIŠČE DRAMA ćetrtek, 10. decembra: ob 16.30: .šestoro oseh išvv avtorja. Red Četrtek OPERA Četrtek, 10. decembra: oh K>.: L-t Itoheine. Red Premierski Petek, 11. decembra: zaprto Sobota. 12. decembra: ob 16.: Tkala | Cene od 24 lir navzdol Iz Srbije — Pridelovanje tobaka v letu 1 *I4."5. Srbska monopolska uprava je določila za leto 1943. načrt, po katerem naj bi b lo posojenih 500 milijonov tobačnih sadit in i 465 milijonov v Srbiji, ostale P"n v B matu. Prevzemne cene za tobak so bjle določene takole* najboljša kakovost 318. prva VT od 60 do 218, druga vrsta 52 do 180, trd\ vrsta 48 do 135, četrta vrsta 36 do 90. peta vrsta 36 do 6a, :n Šesta VTSta 21 do M kg, v kolikor gre za cigaretni tob. kj prideluje v Srbiji. Za bannškj tobak ^ bile edoločene naslednje cene, naj bol kakovost 52, I. vrsta 40. srednji 1 ti 30, zgornji srednji listi 24, spodnji srednji listi, II. vrsta 18 in 21, III. vrsta pa 9 in 14 din. Radio Lfublfana SREDA. fl. DECEMBRA 19l:!-XXI. 12 20 Plošče. 12.30 Poročila v sloven&in 12.45 Komorna glasba. 13.00 Napoved t* a. — Porocla v italijanščini. 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Si] v slovenščin'. 13.20 Pisano glasbo vod dirigent Segurini. 14.00 Poročila v itnlij;mSe-ni. 14.15 Na harmoniko Igra Vlado Golob. 14.35 Pisana glasba. 15.00 Poročilu v slovenščini. 17.15 Koncert Tria Slajs — Bur-ger — Lpovšek. 17.45 Operna glasba. 19.00 ■^Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30 Poročila v slovenšč ni. 19.45 Nnpolitanske pesmi. 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevn'h dogodkov v slovenščini. 20.45 Radio za družino. 21.30 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. 21.55 Predavanje v slovenščini. 22.00 Koncert Adamičeveaa orkestra. 22.45 Poročila v italijanščin . Četrtek, 10. decembra i942-xxi 7.30 Pesmi in napevi. 8.00 Napoved časa, — Poročila v italijanščini. 12.20 PloŠ£ 12.30 Poročila v slovenščni. 12.45 Operetna glasba, 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25 Prenos iz Nemčije- 14.00 Poroč la v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. S janec. — Pisana glasba. 15.00 Poročila v slovenščini. 17.15 Prenos koncerta z Zavoda za cerkveno glasbo. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Lahka glasba. 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v s'ovenščini. 20.45 Koncert orkestra Cora, vodi dir gent Barzizza. 21.15 Predavanje v slovenščini. 21.25 Koncert, Radijskega orkestra. vod\ dirigent D. M. Sijanec — sodeluje sopranistka Valerija Hevbal. _ Operna glasba. 22.00 Vojaške pesmi. 22.45 Poročila v italijanščini. f Nepričakovano nas je za vedno zapustila ljubljena mamica, stara mati, gospa Katarina Hiti roj. Rupar žena posestnika in lesnega trgovca v starosti 77 let. Pogreb drage pokojnice bo v sredo dopoldne na pokopališče Rob. Ljubljana, Rob, dne 7. decembra 1942. Žalujoči: JANEZ, mož; ALOJZU, KAROL, LUDVIK, sinovi; FRANČIŠKA, IVANA, MARIJA, hčere; vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo Stev. 282 »SLOVRNSKI NAROD c, sreda, 9. decemb: 1912 XXI Stran 3 Med rastlinsko hrano pripada žitu zelo važno mesto žito vsebuje največ ogljikovih vodanov in ie zato zelo nasitljivo — Poskusi a sojin9 metko so se le delno obnesli Ljubljana, 9. decembra. V prvem članku, posnetem po izvajanjih izvrstnega učbenika s. Mr. Adelinde. žužek: Hranoslovje smo med drugim ugotovil^ da je vsa človeška hrana rastlinskega ali živalskega izvora. DaT.es :e: semensko lupinot jedro in kalček. Vsaka '."'h plasti vsebuje posebne za telo važili hranive snovi. Semenska lupina sosto-s pet h drob.-ih plasti. Od teh je za na? važna samo peta notranja plast, ki vsebuje beljakovine, rudninske snovi in vitamine. Prve štiri plasti so neprebavne. Jedro vse-ivne največ škroba, kalček pa tolščo, lec<-tin. beljakovine in vitamin B. Kemična sestavi posameznih vrst žita kaže, da vsebujejo največ ogljikovih vo-č nov. Za te smo zadnjič povedali, da so zrlo važno tele no kurivo in da je hrana, 1. vsebuje mnogo ogljikovih vodanov, pre-( ] cenejša, z rjimi se dobro nasit'-mo, ker jih lahko pojemo veliko množ'r.c. Iz :i izhaja ves izredni pomen žita in žit-n h izdelkov, med njimi pred vsem kruha. P »Samezne vrste ž:ta vsebujejo 60 do 70 r Ist ogljikovih vodanov. Največ riž. naj-n anj pa oves. Druga snov, ki je v večji zini vsebovana a v žitu, so beljakovine, rvjvprečno okoli 10 odst. Največ jih je v pšenici, najmanj pa v rižu. TVšč imata naj-\ č ove- in koruza (4 do 5 odst.). Ostala ž ta jih vsebujejo 1 do 2 odst. Rudninskih snovj je še manj kakor tolšč. Največ jih je zopet v ovsu. ječmenu in rži (2 do 3 odst.). R:ž jih ima samo psi odstotka. Ra-z.^n te.?;1, v.?;»bujejo vas žita tudi 12 do 15 odst. vode. Kmečko mletje žita je boljše Važno z:i hranivo vrednost žit je mletje. ta meljejo enostavr.o ali na industr^slu način, l^m? tavno meljejo domači, kmečki ni. Njih mlevFki izdelki sicer niso tako pl in brli. ker vsebujejo več otrobov, so ; i dota □ i mnogo redilnejžt Industrijsko mletje je odstrani iz moke mnogo zelo važnih snovi. Cvetna moka je sicer visoko C »njena, jo pa le mrtev prah. Ugotovljeno j:?, da nima bela pšenična moka niti pol ^ dstotka rudninskih snovi. Hramlna vregnost moke je zelo razMč-na. Odvi na je od kakovosti in vrste žita in od načina mletve. Izvis'en domać- kruh 'i:ije ržona moka mešana s pšenično. Ko-uzna moka se rada pokvari, ker vsebuje ..inogo tolšče. Važno je tudi vedeti, da je še bolj pokvarljiva in škodljiva moka iz . >e nedozorele vlažne koruze. Taka moki je velikokrat nosilka nevarne boiezni i elagre. Za njo obolijo predvsem revni lju-dje, ki največ jedo koruzne moke. Tudi j ; menevo me ko rabimo za peko kruha, i uinj se v ta namen pri nas uporablja « vsemi moka. Ovsenega kruha pojedo mnogo v severnih kraj:h, kjer re uspevajo, druge boljše vrste žita. Važno je vedeti. a ovsena moka ne v ebuje vlečea in da jo jc treba dati peči v posodah, sicer se ! o zleze. Vlečec je sploh zo'o vižna lastnost do-^•rc moke. V njem je snov. ki jo Imenujemo gliadin in k' je odločilna za okusnost in prebavrost kruha. Dober vlečec je sestavljen iz 75 odst. pliadina in 25 odst. glutenina. Cm več je v njem gliadina, tem bolj je prožen. Ov ena. ječmenova in koruzna moka vsebujejo v vlečeu več glute-nina in jih moramo zato- da nam testo lepše vzhaja, mešati s pšenično moko. Moko hranimo v suhih, zračnih prostorih, sicer so nam rada pokvari. Večkrat jo moramo premešati in presojati. V vlažnih prostorih, posebno če jo stlačena. 3e rada -prime v k;pice in postane zatohla. Riževa mo'.ia ni primerna za peko kruha Riž ccnmo predvsem zato. ker je lahko prebavi i v Po bai vi i poznamo kakovost riža. Dober repokvarjen riž je srebmebelc in malo rumenkaste barve. Ce jo zrno sivo, je pokvi rjeno. Riževa moka za peko ni uporabni, kor ne vsebuje vlečea. Iz njo izdelujejo žganje, ki ua poznamo pod imenom arak. Pred pr*pravo navadno riža ne pere- mo. P odrgnem o ga samo med dvema brisačama. Naš vsakdanji kruh Ne bi mnogo pogrezali, če bi trdili, da je zgodovina človaštva zgodovina kruha. Pripravljali so ga in jedli že najsi arejši narodi. V teku tisočletij se je seveda v pripravljalnem postopku marsikaj spremen lo. ni se pa spremenilo njegovo mesto med živili. Kruh spada med najvažnejša človeška živila. To dokazujejo tudi številke o potrošni- V Ljubljanski pokrpuni je v normaln'h časih prišlo povprečno na odraslo osebo pol kg moke za kuho m 1 kg moke za krušno peko. Poe-Hnec je použil okoli pol do 1 In pol kg kruha dnevno. Zmes. iz kater? se pri nas pripravlja kruh. je zelo različna. Odločilna so seveda socialne in gospodarske razmere. Pc vsej Dolenjski prevk-.duje koruzni ali zmosni kruh. Pri tem p'- ateljica ugotavlja, da je okolnost, da se pri nas troši toliko koruzne, moke za kruh in za žgarce. nepo\ oljna. Koruzna moka no vsebuje tritofana. t. j. aminokisline, ki je stavbna snov. Prebavljivost kruha iz enotne meke Kako pripravljamo kruh. jc boli ali manj vsaki gospod nji znano. Sicer ji pa priporočamo, da si prečita zadevno pjgh-.vje v »Hranoslovju . Oglejmo si druge važno kakovosti in lastnosti kruha ter navodila za ravnanje z njim. črna in enotna moka ohranita vse redil ne snovi, zato je Črni kruh boljši od belega. Beli kruh bi morali uporabljati samo v bolniški prehrani, ker je lažje prebavljiv. Sicer je pa manj tečen. B-oten kruh ni težko prebavljiv, kakor menijo nekateri. Treba ga je le dobro zgristi in prežvečiti. že mnogokrat je bilo naglašeno, da je vroč kruh nezdrav, ker je težko prebavljiv. Uživanje plesnivega kruha n1 škodljivo, zato pa tudi ne priporočljivo. Uživanje kruha, ki se vleče, to je pokvarjenega kruha, je škodljivo. Kruh ni se moral po peki vsaj pol dneva ali ves dan hlad t\ preden bi ga načeli. Hraniti ga moramo v suhih shrambah, sicer se nam hitreje kvari. Moki. iz katere pripravljamo krušno testo, dodajamo razne snovi, ki različno učinkujejo. Jajca, ki povečajo redilnost in izboljšajo okus kruha, napravijo te to bolj suho: nasprotro pa povzroča mleko, olje ln krompir, da je testo bolj volno in sočno; kruh se tudi ne posuši tako hitro. Enako uč nkujeio maslo m druge tolšče. Uporaba sojine moke je dala različne uspehe. V Nemčiji so jo poskušali prima-šati pšenični krušni moki v zelo majhni kol čiri (5 odst.) Poskusi so pokazali da te to. ki mu je primešana soja. ne vzhaja. Soja prehitro nabrekne in vzame pšenič-nemu škrobu vlago. Ta zato ne more narasti in nabrekniti v klej. Lepe uspehe \ a so dosegli s sojo pri testu iz ržene moke. Končno še nekaj o testeninah Kakovost tester.in je odvisna od redilno ! vrednosti in dodatkov. ovalec Ugo Del Curto iz Piura pri Sondiru. V srditi borbi s tremi sovraž-n mi letali, je svoje tovaršo vneto i spodbujal k odporu. Dolgo j.1 vztrajal v neenakem b^-ju še potem, ko ga jo biia že zadela sjvi :.: a s/mcenka. Baril sc jc do po.de diba. — Na i>°lju slaVe sta padla ponirsk: poročnik Iver. Mario Magnei ter poročni"; oklopnih oddelkov inž. Mario Todim. Oba sta žrtvovala svoje mlado življenje na afriškem bojišču. — Na pol.ai slave 33 padel man pel ki vodja Ivo Mazzarollo 12 Rima Pogojnik je bil skvadrist m vojni p:ostovol.ee — Italijanskn-runumska go podar^ka izmenjava. V R'mu se je sestala italijansko, rumunska mešana komisija za it i'ijamko-rumunsko trgovinsko izmen.avo. Na svojem šesta-: ku so razpravljal italijanski ter romunski go podat-ik, strokovnjaki na-črt;h trgovinsko iz.:neni-i ve za 1943 in drugega sodelovanja v okviru obojestranskega prijateljstva. Oi: z ključku temeljitih razprav sta predsednik talijanske delegacijo poslanik Amadej Giannini ter pr.dsednk rumu"ske de'egacije Nikolaj Rasmeritza pedp salo nov trgovinski dogovor med Italijo in Rumimi o. ki nedvomno pospešil razvoj ter poglobitev gospodar ko-trgovinskih odnosajov med obe-ma državama. Novi dogovor predstavlja znatno okrepitev italjansko - rumun.s":e složnosti ter priprav!j nesti zi ko^struk-t i v no vs ost ra n;ko 9C d r lo v a n ,1 e. — Zagrebški nimcj v Kumi. Zagrebški apostolski nuncij mons. Josip Ramiro Mar. co~i jo prispel v R'm. Na žol zniški postaji so g.i sprejo"! od!$Snl predstavniki politične ter cerkvene oblasti. Mons. J. R. Mareoni bo sprejet pri papežu. — I m tno tna razstava za aMesamlrijsUo nagrado. Na sedežu Dopolavora v Al ssan-driji je bila otvor jen.«. umotncsLna razstava za prvi nac o alni natečaj za nagrado mesta Alessandria. l;i jo dobi slikar n. j'op>; slike, števini rlkirji so raz tavili s*oje um.tnlne. med kater mi prevladujejo mo- 1 Uvi iz alessonchIjske okolice. Raz tava bo j odprta do 20. decembra. Zanjo so cpaia { zanimanje v vseh italjinskai umetnostnih krogih. — I "mrl je kontrcadai'ral O. Pyj»v;i. V ! Camogliju pri Gencvj je umrl za posledica-J mi r. ozdravlj.vc bo'czn: kontreadmiraj I Orest Poggi. Pokojnik jo bi svak adnr.-I rala Slriannija. Rojen jo bil lota lc73 v ) Genovi m je slovel kot odličen častn'k *ta-; lijansko vOjiic mornerice. za katere razvoj si j^ pridobil voMke zas'uge. — Nova postojaiilca albanske narodne ; faš'stične stranke. V navzečno t: italijanskega generalnega konzula Casaretaa in 1 albanskih tor ita'i'ansk'h predstavn;kov ja I bila v italijanskem domu v Zagreba slovesna otvoritev novo ustanovljenega fa":ija albansko-narodne iiš:sf"čne ftranke v Za-gr:bu. šef delegacije PNF narodni svetnik 31-3 Jezikovne paše Zašli smo med prislove in težko se jih bomo otresli. Zadnjič smo skušali vsaj namigniti, kai so prislovi. Morda je kdo sprevidel, da je mogoče razlikovati tudi prislove od pridevnikov ter da poslej ni posvečal pozornosti takšnim »malenkostim-. V šoli se sicer učimo, kaj so prislovi in večina se vsaj nauči sovražiti slovnico. Tega se ne nameravamo učit: še zdoj; ne bomo se otepali s slovnico, česar se morda kdo boii po zadnjem sprehodu med prislove. To kramljanje ne spada v okvir slovnice in. če hočete, ga lahko imenujete tudi kako drugače, ne >pa-šac. (V romantičnih časih prejšnjega stoletja so posvečal: ljubezen jezikovnim cvetkam in razpravice o jeziku so se smele imenovati tudi »jezikovni cvetober ; dandanes pa imamo namestu cvetobera pievelobere in nekaj takšnega je tudi ta paša. (Vseeno je tudi. kako imenujemo posamezne besede, ki se z njimi ukvarjamo: prislov, pridevnik ali kakor koli že: potrebno je le. da bomo primerno razlikovali med besedami, ko jih bomo rabili. Ali vam je res vseeno, po kakšni in kateri besedi posežete. ko hočete kaj povedati? Ce je pa že komu vseeno, s kakšnimi besedami žonglira, kako jih obrača ter sprevrača, kako jih kroji in mrcvari — naj si vsa* ne domišlja, da je izumitelj novega narečja, začetnik jezika prihodnosti ali da se je prav njemu odkrila zadnja lepota slovenščine, ki ni vklenjena v slovniška in pravopisna pravila. Ne bo smel tudi zameriti, če ga bomo vmešavali v to pašo, čeDrav ne moremo rabiti reka: »Kdor r,o meša med otrobe ... « Kako bi vam vse to povedali lepše in razumljiveje. da bi razumeli laže? Vsakdo ne razume tako lahko, da »laže- in >lažje« tista vsee.vo. Ali boste lazumeli laže. če povemo, da je blažje« pridevnik, »laže«- pa prislov? Marsikdo ne dela nobene razlike med tema besedamo ter rabi za oba namena le -lažje«. Nekateri tudi trde, d3 je »lažje« prav tako lahko prislov, češ. nastal je iz Magije-, ki je tudi prislov. V resnici nekatere besede lahko ra-b'mo kot prislov ali kot pridevnik, kljub temu je pa razlikovanje potrebno med prislovi in pridevniki, čeprav na zunaj ni mogoče. Tako je n. pr. beseda >aah.ko< lahko prislov in pridevnik: lahko (pridevnik, na vprašanje kakšno?) delo delaš lahko (prislov, na vprašanje kako?). Preveč hudo (prislov) je, odgovoriti s hudo (pridevnik) besedo na lepo (pridevnik); 7. lepo besedo opraviš več. čeprav se ti zdi. da neprijazna beseda zveni lepo. Težko breme prenašaš težko. Letalo leti visoko; letalo je nizko in široko, ne glede na to ali leti visoko ali nizko: drevo je visoko: zraslo je visoko: gora j2 višja od drevesa; drevo je višje od grmovja, a grmovje raste na planinah više kakor drevesa; stanujem visoko, tri nadstropja više. \*endnr je va^e poslopje višje od našega: nizko sem padel, niže ne morem; nižje ležišče je pa varnejše od visokega. 2e smo precej bliže spoznanju, čeDrav so bližje zmote. Lahko ste opazili čudno sorodstvo med pridevniki in prislovi. Zamenjave so res lahko mogoče. Nikakor ni vseeno, ali ima beseda skromno črko več ali manj, kakor ni isto. če letalo leti visoko ali če je visoko. Želite si razumi j ivejše razlage, da vam bo vse to razumljiveje? Mnogo pa-drobne je, natančneje pa že ni mogoCc vla- Baler.tra je poudarjal v svojom nagovoru te^ne vezi ki družijo italijanski ter albanski narod. Izraze hvaležnosti jc sporočil tajnik o.lbanrkega f3šija. — Iz »Službenega lista«. -Službeni lLst za Ljubljansko pokrajino kos 97. z dne 5. decembra 1942-XXI. E. F. objavlja naredbo Visokega Komisarja: Spojitev cbčine Ko-čevje-mesto in Kcčovje-ckolica; odločbo Visokega Komisarja: Imenovanj;* izrednega Komisarja Bolniškega fcmla in ob- .^aama steklenih in keramičn h predmetov. — »praSaaja poljedelska proizvodnjo. Predsedn k faŠl tične K r'foderac je poljedelcev nac. sv. tnik dr. Hektor Frattrri je Izčrpno poročal na sedežu fašistične pokrajinsko zvezo poljedelcev v FogTiji obvn-skim de'egatom in zaupn kom polje.1 lsk? stroke iz foggiiske pokrajino. Podrobno je chravnava! vse probleme, ki se tičejo proizvodnje t 1 je dal ravod'.la za po'jsko delo v novi sezoni, — PrićctCK novega kulturnega lota v Verdiji. M'nistcr R. Farin:incci je otvoril v Veroni novo kulturno sezo o 'taiijansko-nemškega vdruženj ■ Ob tej priliki jo spi". govoril c» ku-turnih in p"litlčn'h stikh moj Italjo in N. mčljo. Navzoi je b:l tudi ne:n-šk glavir konzul v Milanu vOn Harlem. k j^ podčrtal pomen ofcojestia- kc^a kulturnega spoznavanji. — Pooblastlna poroka z \oJn"m ujetnikom. V kope'i Rdečega križa v Firenci s^' jo poročila gdč TZ\ un * Castratl s tno- i-šk'm porečn kom S rigijom TTardijom. ki j? trenutek) vojni ujo+nik v Egiptu, že ina je zastopal pri poroki poobiaščoni žoninov zastopnik. — I.cgjon;»rskn razstava v Ftrenzi V prostorih palače Strožji v Fl^renri je bila otvorjena v nov^oO^o^ti poveljniki armod-r ga zlx>vo tei drug h civilno prodstov-n kov legionorska umetnostna razstova. združena a ofiaano obrtniško razstavo. Oho razstavi bosta odprti do 14. decemb; ■. — [t&Ujansba foi,Jgrafifea amelti >t. v navzočnorti portugalskega drž. podtajnika Lopesa Do A'mc'di tor italijonskega po-oblaš** nega minir-tia Fra zon ja je bila otvorjena v Lisboni m sicer v proć-toii'a prapagondnoga tajništva fotogro.fski r;z-stava, ki jo je organiziral Italijanski ku!-tuml zavod za P0rtug.1l ko. Razstava raz-oileva viroko stopnjo umetniške in tehnio; o dognanosti italijamitlh fotograf kih ;zdei-teov. — Smrten padec s četrte *i nadsp!evelober«. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih v kinu Matici in Inionu: ob «:16. In uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v kinu Union ob 10.30. v kinu Matici In Slogi ob 10.. v vseh treh ob 1214.. J216. in ^18. urj KINO MATICA — TELEFON 2S-41 Očarljiva Dorto Dura nt i v zanimivem filmu z dvora Napoleona III Kentesa Castiglione Krasni kostumi! — Igralci: Andrea Checchi. Renato Cialente KINO UNION — TELEFON 12-!\ Odličen film po Puškinovi povesti Dvoboj Glavni igralci: Foaco Giachetti. Assia Nori* in drugi K'NO SLOGA — TELEFON 27-30 Velika zgodovinska drama Pia TJlcmejska Moževo Ijubosumnje uniči življenje zveste žene V g.avnih vlogah: Germana Paolieri. Carlo Tamberlani prta v Carigradu nova. najsodbneje urejena italijanska k..jigarna. Prostoti itali-jan ke knjigarne so v mestnem sred šču. Nova ustanova bo pomagala krepiti sadove italijanska kultuie in pomaga » množiti znanje italijanskega jezika. — I>*vi*t ur po drugi poroki drugič v< va. -10-lotna gospod;nja Terezija San-nazzaro vdova Belii orni iz Valenze se je drugič poročila *n sicer z vdovelim potnikom Josipom Fosfsatijem, starim 4S let, doma iz Alessandri jc. Toda dovet ur po poroki je segla smrt po njenem možu, ki je umrl za posledicami »angine peetoris Tako je postala Bollisonijeva devjt ur po drugi poroki drugič vdova. Udarec, ki Jo je zadel, je tem težj'. ker je pred svojo drugo poroko prej:mala vdovščino Po svojem prvem možu, ki jo padel r.a bojišču, pa je z drugo poroko izgubila pravico do omo_ njene vdovščino. Po smrti svojega drugoga moža pa je o tala brez vdovščin? in bi cz sredstev. Loko^ni čnitolji so se zavzeli za nesrečno dvakratno vdovo. — Monografija o sodobnih itulijansKiti Mikarjih. To dni je izšla poučna monogta-f ji sodobnega italijanskega slikarstva. Izdalo jo je milansko za'ožništvo ^Fidizioni dela CJnehigl a-, napisal pa Giampieio Gianv Monografija ima naslov Soiobni itaHjjni!:i slikarji:. — Z\išanje proizvedli jo mleka. Gaspcda:-sko-f:ua čno dopouilni vestn k agencije >Agit poroča: Po zadnjih statističnih navedbah izkazuje letna proizvodnja mleka v Italiji G8.755.000 hI. Največ mLka sc pridobiva v so vei ni Ita P ji, kjer znaša proizvodnja 55.2 iS 000 hI. Na kv. km poljsko in g: zdne površine pride v Severni Italiji povprečno letno 4S# l. v sreda ji Italiji 132, v južni Ital'ji 50, v področju otočne Italije 50. Povprečna letna pro zvodnja v hI izkazuje na posamezno kravo v Severni Italiji 20. v srednji Italiji 13. v južni Italiji 13, na oio."nJ Italiji 15. čo si ogledamo proizvodnjo mleka v pjzamez- in pokrajin kih področjih, pride na posamezno kravo v hI: Milan oO h!. Cr. mena 29. Piacenza 27. Broscia in Napol 2G. Povij 25 na zadnjem mestu je Kegaio Ca'abra s 6 hI. Pri vsakih 100 hI mleka pride v Se v. Italiji 18,4. za vzrejO telet; 10.9 za direktno potrošnjo in 40, 7 za slrarsko industrijo V Srednji Italiji je to rozin rjo 40 2: 51 0 n 2.S. V juž.i Italiji M0.7; 59 2 in 10.1. Ma otočni Italiji pa 34.S; 51.3 in 10 7. — Nesreče. V zadnjih dneh -o h li sprejeti v ljubljansko bo'n co naslednji pone-siecenc': Fr. Snoj. 14-3etm 'rgovski vaje-nec iz Ljubljane s-- je pri padcu na stopnicah zlomil delnico. — Viktor Ramovš. 43-'etni 1 \-ur iz Ljubljane si je pr: padeu poškodoval !ovo no§o — Pr. Mlakar, 50-letn zasebnik 7 Starega trsa pr; Ložu si ie pr padcu s konja zlomi d.-sno nogo. --ATojz Zadnikar, 27-letni monLer iz Pudn!-ka s ie pri padcu rani; koleno desne noge. — Ve:a PfkL 46-1 etna zasebnica z Vrhnike, si je pri padcu na stopneah zlomila desno nr-.o. — Miroslav M avec. 38-lctni tirad-nil; iz Cerkn ce. se je usekal v palec levice. — Ivan Gaie 52-1 etn: ete'avec na žag! v Drbropo'.jah. si je pr padcu zlom'l levo nogo. dan od 10. do 11. ure v uradnih prostorih zastavljalnice. u— Po drva naj pridejo lastniki poslovnih prostorov, javnih obratov in zavodov, ki so že dobili nakaznioe za kurivo, na mestno pristavo. Povšetova ul. 12, kjer je sedaj dosti nažaganih drv. Kdor pa lahko prevzame kar cela polena naj gre ponja na športni prostor SK Ljubljano na Ciril-Metodovi cesti i prej Tvrševa OSSta). £z Hrvatske — Otvoritev socialnega zavoda * Zagrebu. Ob svečani otvoritvi državnega učiteljišča socialnega zavoda v Zagrebu je ,lr-žavrii tajnik Aleksander SettS v da govoc-u luigiujal. dii Je naloga flavtte Z\v-ze stanov>>uli 01 ganizacij \-zgajali elane politično in socialno. Giavna zveza mora obsegati vse zaposieno Hrvate, ia gladf M »tan poklie. starost u!. tpet, tako da bo predstavljala veliko delovno skupn ot. Za njim je spregovoril vodja EnVOda Parovid, — Hnatski delavci im Rdeči križ. V Nol 1-čiji zar>>slem hrA'alski delavci s> y> >s!.»!i hrvatskemu Rlečemu kiižu 100.000 kun !.<>t dar za ranjene hrvatske vojake. — iiostovanj«' ilunajSke opere \ /ameba. 10. in 12. t. m. bo gostovala danajs!;a državna opera v Zagrehn. VutLlUtila bo 1 pttO iFigarova svatba . Pe.snik Rhinik \ Zagrebu. Na t- \ ».)ilo Nemško-hivatskega tiiuštva je prtapd v Zagreb nemški pesnik in ataroatai prod> sednik nemške ilržavne pisateljsko zb.i-niep Hans Fi ietlrieh Blumk. bo hr.il v Ljuusk iunivei-zi o^llumk.- .sv>),.ii del. V. 1 jutri je povabljen v Varaždin, kjei ho Ud < bral odlomke iz svojih del. — Izmenjava blaga med Nemčija in Hrvatsko. Nemški in hrvatski vladni <>.i;>,u* sta «>0. novembra zaključila v Za^i H9u PTO-je četrto zasedanje. Pogajanja so M vrOua v piijateljskem duhu in vsa rprmtenja o medsebojni izmenjavi blaga ter plsHlnem prometu v prihodnjem foapodarakeni lotu So bila sporazumno urejena — Gostovanje dunajske opere. Poročali smo že, da bo gotovala t»l t.ni v Zag.ohu dunajska opera ki vprisotl dve predstavi, Diiigiral bo dirigent dr. Karel H. ,lmi. — Teden štednje na Hrvatskem livečih Nemcev. Vodstvo na Hrvatskem fciveč V< Nemcev je odredilo teden štednie. ki prične 3 januarja 1943 in bo traja] do 10. januarja. — Hrvatska lekarniška z.born*a. N<»t; .-nji minister je r posebno naredbo i organizacijo in delokrog lek MU like SbOT-niče. Zbornica ima svoj sedež v Za : 1 in posluje dO končne ureditve k kun.št va pod komisarskim vo.stvonv K mltarju j' dodeljen posvetovalni odboi- s elanov. V zbornici sta dve disciplinski sodiaCl, GOSPODJE, POZOR! KLOBUČARNA,PAJK" Vam stiokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da igtoda Kot nov. Lastna delavnica. SBali novih klobukov. Se priporoča ItlDOLK PAJK. Ljuh-Ijana, Sv. Petra cesta št. S8, Miklošičeva cesta 12. Naspioti hotela Union IZ LJUBLJANE —] j Pcmladna vreme na pragu zime. Vedno bolj ?e moramo čuditi letošnjem 1 vremenu. Driga leta smo mel; ob tem času že sneg in mra/.. Letošnje leio je pj ;zredno suho Imeli -mo krasno poletje .n jesen, pa tudi zdaj, ko bi moral že davno zapasti ?nc3. ie še vedno suho vreme. Mraz je bi sicer že prdiinjl. pa je zopet popu st 1. in zadnje dni imamo ze!c prjetno čez dan toplo vreme. Včeraj zjutraj jee ležala nad ljubljansko kotlino nizka, gosta megla. k= se je pa protj poldnevu razkadila in posijalo je solnce. Nebo je b:lo brez najmanjšega oblačka. Ljubljančan! so izkoristili krasno vreme za :zprehi>d9. Davi m?gie n: bilo in so'nce je sijalo že zgodaj zjutraj. Škoda samo, da tako h tro zaide. Današnji dan je še lepši od včrajšnjega, ker sije scince že dopoldne. Davi se nam je zdeio precej hladno, a minimalna temperatura je znašala ie —3 2" (včeraj —3°). Zračni tlak je zelo narasel in smemo pričakovati, da bo sed.n\' vieme ostala -se vsaj nekaj dni nespr rmenjer.o. —Ij Glasbena akademija priredi v petek 11. t. m. cb 18. uri v veliki fimarmenični dvorani svojo prvo prolukcijo. Na sporedu so pevske in instmmentalne točke. Programi po 3.— L < za dijake 1.— L) bodo od začetka dalje občinstvu na razpolago v Matični knjigarni. —lj III. sinfonieni koncert, ki je imel v ponedeljek izredno velik umetniški uspeh, bo ponovljen s celotnim sporedom v ponedeljek 14. t. m. ob 18 .uri v veliki unionski dvorani. Tu .i pri tem koncertu bo sodeloval pianist prof. Anton Trost. Vstopnice so že v predprodaji v Knjigami Glasbene Matice. —lj AmabiJe Passito — Gambeiara pas-sito — pristno dalmatinsko travarico toči gostilna Lovšin. u— Licitacijo v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti St. 15 bo v soboto 12. t. m. ob 15. uri, ko bodo prišli na dražbo predmeti, zastavljeni meseca maja. Za dražbo pripravljeni predmeti bodo razstavljeni isti — Vodno gospodarst v o k°t narodna dolžnost. V zagrebški Ljudski univerzi je predaval oni Jan na povabilo dekana zagrebške tehnične visoke šole prof. tir. Iauim ■ tehnične visoke šole v Charl'>tlenbwrgu o vodnem gospodarstvu kot narodni dOttttO-sti. Predavatelj je obravnaval dve nalogi vodnega gospodarstva namreč izkoriščanje vode in njeno zaščito. Izkoriščanje ali uporaba vode se pričenja pri preskrbi s p:tm> voio in gre preko tehničnih nalog vodo d> kmetijstva, industrije in vodne poti kot ene najvažnejših piomctnih žil sveta. Naloga zaščite vodne naj bi bila regulaciji rek. gradnja nasipov in preprečevanje poplav. Kanalizacija po mestih je tudi del zaščite vode. Predavatelj je ob koncu svojega predavanja naglasal, da je sodelovanje evropskih narodov na polju v< đnega gospo larstva nujna potreba. Zlasti važno pa je to sodelovanje za tisto narode in države, ki žive ob največji evropski prometni žili ob Donavi ali njenih pritokih. — Nova Imenovanja. Državni tožilec pri jotu jočem prekem sodu dr. Josip Jelačić jo bil razrešen dolžnosti in na njegovo mest t jc imenovan okiožni sodnik dr. Ivo Fram-čevič. Predsednik potujočega prekoga soda dr. Viktor Horvatic je bi! tudi razrešen dolžnosti in njegovo mesto je zavzel dosedanji njegov namestnik dr. Juraj Btam-buk. Pri potujočem prekem sodu v Sarajevu sta bila razrešena dolžnosti predsednik Emil Kralik in državni tožilec Dragutin MaJtarić Njuni mesta sta zavzela Islam Lukačevič in Nikola Gravovac. Pri potujočem prekem sodu v Derventi je bil razrešen dolžnosti tožilec dr. Marijan Beltič in na njegovo mesto je imenovan Hubert Strauch. — Semensko Žito. Razdeljevanje semenskega žita med hrvatske kmetovalce gre po načrtu. Kmetje se povsod zelo zanimajo za prvovrstno semensko žita. Mali oglasi GOSPODJE, POZOK! Klobu carna % PA J SC Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da z g'eda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. -- Se priporoča — Rudolf Pajk, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 3S. Miklošičeva cesta št. 12. — Nasproti hotela Union. ALI RES SE NE VESTE, da vam oglas v >Slo-venskem Narodu« odvzame vse Vaše skr-ni? Ce iščete službo ali stanovanje, če žcJi-te karkoli kupiti, se onrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda*, ki Vam bo s oenenlm oglasom Izpolnil željo. ________ Stran 4 »SLOVENSKI N A ROD«, sreda, 9. decembra 1942-XXI •tov. 282 Poglavje o človeški pozabljivosti Kaj vse lahko pozabiš na potovanju in kaj kupiš na železniški dražbi najdenih predmetov Ljubljana. 7. decembra Kljub vsem svojim napakam je človek teko »simpatično« bitje; kako bi ga no vzljubili že zaradi r.jegove raztresenosti V Prav ta je človeško, da smo tako pozabi ji -vi. Pozabi ji vi smo vsesiransko; najlepša pozablj vost pa je, ko pozabljamo, kaj vso so nam nar>rt;li naiboljši prijatelji. Najslajše j z pozabljat] žalitve in Krivice. Toda to je drugo poglavje; naslov tega poglavja pa bi moral krasiti dežnik — s-m-bol človeške pozabljivosti. Nekateri predmeti ;o baje neloclj'vi od človeka, toda po tim. kaj vsa ljudje pozabljajo na potova-n ih. v čakalnicah, garderobah in povsod, kjer pač odlagrjo svoje navedke ter priveske — sprcv:('.imo. da človek Pes ni mate- rialist, saj se tako rad otro«?a vsega spevnega. Smeli bi celo pričakovati, da bi od časa do časa potnik izstopil na postaji povsem prost vsega zemeljskega, ne le da bi pozabil na vlaku klobuk, suknjo in čevlje. Vča 'h se menda tudi to zgodi kakor smemo soditi po najdenih predmvtih v vlakih. Med najdenimi rečmi so vsi kosi obleke, od »intimnega . perila, do suknjiča in bluze. Kdor ne verjame, naj obišče oh prilik železniSk . dražbo na ljubljanski postaji. Kako ;e mogoče pozabiti..-? Kako je mogoče pozabiti n. pr. hlače na vlaku? se vpraStljete na dražbi. Čudna so |>cta čk>ve§ke pozabljivosti in marsičesa oi mogoče pojasniti. Nekateri so hvalijo, da niso še nikdar po: " nobene malenkosti na vlaku. Čudi se celo ljudem, ki pozabi lj • žnike pov od, kjer koli hodijo, ■poda prav tnko jo upravtčeho vprašanje; Ali je mogoče, da nikdar n:č ne pozabite koed potovanjem? će človek ni raztresen oiltdar, ja pa vsaj kolikor toliko na potovanju. Zakaj, ne moremo reči. Morda ga pretrese tako vlak, da mu otope možgani, f.li je pa v duhu še vedno v kraju, ki ga je papustfl morda pa tudi že sanja o smotru jaeuspešno, ca vlaku zakinkajo, čim jih i^ačne tresti ter premetavati. Spijo v najbolj nenavadnih legčih, z nogami kvišku fii celo z g!.ivo pod klopjo. Nobena klop ai pretrda, noben rob preoster. Spijo nc-vz.ramno spanje kakor po h. Ce se pa te vzbude, pa planejo pokoncu. Kakor fla se je užgala pad njnu. Prva niiel. ki *e jih pola."ti. je. kako bi čim prej zapustil- vlak. čeprav še pelje. Na vse tisto, kar so pustili na policah, po klopeh in pod njim*, pomislijo navadno Sele, ko se pošteno predramijo na trdnih tleh. Tedaj je pa Vlak že za devetimi gorami. Veseli pclnik V drugo vrsto moramo prištevati vesele potnike, ki se na potovanju povsem prerode, da jih več ne prepoznaš. Sicer so najbolj čmevk ivi ;n jeznoriti, jezni nase in ves svet. molčeči ali godrnja vi, zadirčni in prepirljivi. prava pokora tvojega eliž-nj ga. Na vlaku ae pa preleve Iz tis;*'« v v rajnedolžnejsa, poskočna jagnjeta. Na vseh koncih in kraj h sili iz njih smeh; duhoviti so. da se krešejo iskre pri sleherni besedi tn v s bi odkrijejo vse zakopane taknte, predvsem pa, da so operni pevci. Vso ekrog nji se mora smejati in vsi bi naj prepevali z njimi, v i delili z njimi radost. Vse .-;krbi <"o pozabljene i o življenje je p;san praznik; človek samo plava na valovih nedolžnega veselja ob ritmu k -lesa vlaka. Kaj novzro-in to nenavadno bolezen pri potnikih, še ni zadovoljivo poj.'?njeno. k^r še ni mhče doktoriraj iz tega premeta. Ce bi trdih da potniki prineso surovino za veselje že s seboj v obliki trebušastih steklenic, pletenk in raznih čutar, surovino, ki jo potem predelajo v čudovito energijo, bi sa prav lahko zmotili, kajti pomislite samo na tiste potnike, ki jih r:'.zganja neznan ko veselje, Čin vstopijo na vlak! Morda so se res prerodili po zaslugi raznih tekočin, toda na vlaku jim vendar ne more nihče »čitati, da so pijanci. Vse to nas ne zanima toliko: hočomo le povedati, da prav veseli potnik: spadajo med največje pozabljivce, ki puščajo vlaki: vse kar koli j.1 mogo. če odložiti. Na vlaku ne dežuje ... Menda ljudje pozabljajo na vlaku tako radi deŽenike, ker t mi navadno ne tiožuja. Sploh je dežn*k najbolje zastopan med izgubljenimi ter pozabljenimi predmet- rta potovanjih, z • od njega dni je znano, da sta K; njec in dežnik aei združljiva — ne le pri narodni noši. Kako bi bik> rr.ogo-če potovati brez dežnika? Ce greš k sosedu, je že treba vzeti s seboj dežnik ob najlepšem vremenu, kaj šele, če se pelješ z vlakom tri po taje daleč! Vendar pa ne diži dobesedno, da smo neločljivo zvezali z dežnikom, s:cer bi jih ne pozabljali to- liko na vlaku. Dežnikov pa ne pozabljajo le mo§ki in nihče ne more trditi, da potujejo le profesorji. Na železniški dražbi so naprodaj dežniki vseh vrst; moški in žensk:, preprosti kmcčTu ; jurju. svileni in " navadni", z železmmi in bainbuso\imi palicami. »modernih, ženski, bolj podobni pablj«x- čam ali obližem in tudi takšni, kakršne uporabljamo na poljih za strašila. Nekateri so razeefranl kakor stara zastava iz turške vojne in najbrž fo bili nam-rjeni tud! za Strelovode. Vendar so nekateri tudi celi. Med kupci je i? a j već ljubiteljev dežnikov. Znajo ceniti dežmko tako, da jih precenjujejo. Dežnika res ni tako t'žko preceniti na dražbi. Izklicna cena je n. pr. 15 lir. Kdo bi ne dal z veseljem več? Ko pa ž° kdo kaj ponudi, se. morajo oglasiti še drug:, s cer bi jih dDlžili, da se prihajajo Je zabavat. Kunčno pa vendar nekdo Vtupi d-^nik v \ kakšnih 40 lir. če jc pa že kupil enega /.akt; bi ne pokupil še vseh drugib? Nekateri o i res prizadevajo. da bi raiku: celo zl. »ko dežnikov; morda bodo odprli dešnikarski mit^ej. kdo pa ve! Dežniki in nogavice po liri Na dražbi res laako kup*te mars'kaj poče« i če ae vam n. pr. ne zdi predrag dežnik za (h'p liri. BCorda je preveč razcefr in. da oi lahko ujel še kakšno kapljico dežja, toda za dvj liri! Toliko je vreden že zato, ker se je včasih tako imenoval. Zdaj so aktualne rokavice. Tudi na zadnji dražbi se je zdelo, da je nekatere začelo zebsti v roke, ker jo se tako poganjali za rokavicami, zlasti usnjenimi. Rokavice so do-segie precej različne cene. od 2 lir i do 40 lir. Prav tako so nekateri s pravo zb;-rateljsko strastjo — posebro t'.sti, k: jih vidimo na vseh dražbah —- kupoval: klobuke; mumeč ženske klobuke odnosno po_ kriva ia. ki jih tako imenujemo. Otroški klobuček je bil res poceni. 5 lir, zato so pa nekatera druga pokrivala dosegla ceno modnih izdelkov. Tudi moških klobukov ni bilo nič preveč naprodaj, vendar so si nekateri s časom catlačili vse žepe in ak-tovJce r. njimi, tako da je bil precej spodobo a klobuk prodan za 6 lir. Pozabljena otroška košara Na dražbi je bile naprodaj vse, samo otrok ni bilo. Ce bi bili tudi otroci, bi se ne smeli preveč čud;ti, kajti če je mogoče pozabiti na vlaku \*eliko pleteno otroško košaro z zimnico .red, zakaj bi v nji ne ležal tudi otrok?! Kupci se niso prav nič obotavljali dražiti otroško posteljico in gospa, ki jo je kupila za 38 lir, se je opravičila. Češ. sicer ne pričakujem otroka, a dobila ga bo s:stra. Tako se -časom cismo več čuddi. najsi je pr^člo kar koli na ^sto. Kupovali smo pa tudi vse. Kdo bi zamudil edinstveno priliko! Tako je bilo n. pr tudi precej >kiaritarc;, kakor imenujemo značilne vinske steklenice — vendar so bile vse prazne. Pijača je torej menda edina reč, ki je nihče ne pozabi na. vlaku, odnosno je ne pozabi popiti. Posebnost med tem pisajitm blagom je bil tudi železni bencinski ^od, ki so ga mnogi prav vneto dražili. Za 26 lir je bilo prodano kilogram oljnate zelene barve. Drugi dve škatii enake barve so pa kupci dražili mnogo bolj. ker so menda šele tedaj sprevideli, koliko je to blago vredno. Ali si morete mislti bolj pestro zbirko blaga: pulover (malo preluknjan sicer), kovčegi, aktovk?, delavska ^kanglica s cekarjem, črne hlačke, ki so se zdele nekaterim zelo pomenljive, palice, čepice, suknj;či, vata. knjiga in končno — škatla marmelade! Delavec, ki je kupil marmelado, si jo je lahko takoj privoščil za kotilo, kajti poldne je odzvonilo. Dražba je trajala nad tri ure. Vlaki vozijo pod morjem Drzni japonski gradbeni načrti se uresničujejo Dva lZyen Japon.-k; doslej le malo znana kraja otoškega cesarstva. Simon oseki in Mozf sta naenkrat stopila v ospredje svetovnega zanimanja. To sta namreč končni postaji prvega podmor kega predora. ki veže Japonsko matično d želo Honsvu z južnim otokom Kvnsvu. O tem predoru smo nedavno že poročal!. Z njim so bile uresničene stare, drzne sanje Inženjerjev. Tudi tako mogočni naravna sila kakor je morje, ne more več kljubovati moderni tehniki. Japonskemu uslužbencu in delav-cu_ ki je hitel zgodaj zjutraj iz kraja Mo-zi na delo v Simonosek^ zdaj ni treba več nestrpno čakati na izkrcevalnem mostu, ker potrebuje s kolesom -kozi podmorski predor samo n. kaj minut, ali pa z vlakom samo dve minuti, pa je na drugi strani morske ožine. Važnejši od te olajšave v potniškem ; remetu jC pa gospodarski pomen tega piek >-pa pod morjem. S verni !Ci ju.; i ,a a...k i Ky i v u je obe najvaž tj in premogovnih podiočij Japonske. Premog potrebujoča japonska industrija pa ima svoj sedež večinoma v zapadnem, srednjem in sev. me m delu matične dežele, če so hot?l. tore] pravit! premog na sedež industrij . so ga morali prevažati s parniki v Osako ali cel > sk )zi morsko oži o Bungo preko Pacifika v severne qdustrijske krajec Pri tem je treba upoštevati, da so morali pr mog večinoma še prekladati na vagone če so ga hoteli spraviti n«""1 sredno v tovarne. Ce so nekai prenv-gu ž.' d slej pi vaz po železnici, -o moral, z njim aatOvorjene vlake iz kraja Moz; prevažati na trajektih v Sim oseki. To je bik) zelo napor r o ir za-mudilo delo. Morska ožina m^d obema '.najema je središče japonskega pomorskega prometa in zato je povzročilo lo ne'juJc motnje v ostalem prometu. Vse t tezkoče sq zdaj odstranjene. Zdaj prevažajo premog po železnic! skozi predoi naravnost v tovarne brez vsakega prekladanja. Gradnja predora p^>d morjem je bi.t v;>. zasč • velikimi težkoeami. N"a obek stra-morska obala strma, iz morj& .ti lo ^ i i^čine, ob katere butajo mois";i valovi. Morski t^amo Ob obali is. ki-- • v sred'ni moi^ke ožine, so pa naleteli na pesek in blago. Da bi Slo delo varno od r k so izlcopali najprej ozek poskusni predor, v katerem je imelo prostora samo nekaj ljudi. Ko se je obnesel ta. is • jeli giaiiti trojni podmorski prekop Dva prekop- služita dvema železrrškima tiroma, ti t ji pa avtomobil kemu. osebnemu in kolesarskemu prometu. Prekop so začeli gradit! leta 1936. in lani jeseni je bil dograjen pr**i že-i lezn'škemu prometu namenjeni del. Od 1. jul'ja tek. leta vozijo skozi pre-i kop tovorni vlaki. 15. novembra so pa zt- čeli voziti tudi osebni vlaki. Drugi železniškemu premetu i amen jeni del prekopa bo tudi kmalu dograjen. Tretjega so pa št le začeli grad'ti. Skozi predor pod morjem vodeča železnica je clektrif icirana. Moderni železniški promet je premagal morje. Prekop pod merjeni je dokazal, da je tako delo moderne tehnike mogoče tudi tam, kjer so geološki in vodno tehnični pogoji zelo neugodni. S tem so dobili vs: nadaljnji načrti predorov pod morjem iz-gl de na skorajšnjo uresničenje. Med njimi jc najdrznejši načrt prekopa pod Ko-rej ko morsko ožino. Porc-ka z mr!Ičexsi Na Kitajskem imajo čudno navado. Ce med zaroko nevesta ali* ženin umre. se la-j hko izvrši poroka z mrličem. Poročni i obredi DStENpferfe nespremenjeni, prirejajo st poročne gostije prav tako. kakor ob navadnih porokah r. ti:d: poročna darila ne izostanejo. Navadno prirejajo lake poroke ob sončnem zahodu. Poroka ,ce lahko izvrši celo. če umreta pred njo ženin m nevesta V takem primeri! pa slede po-r-.ki takoj pogrebni obredi, k: se iih udeleže sorodniki umri h in svatje. Slovaške V pr. :otnosti prezidenta dr. Tisa so bda 1: dni svečano zaključena regulacijska dela na slovaški strani Morave. Na nem-strani so bila regulacijska dela končana že pred leti. Brez prizadevanja slo-\ aške vlade bi se najbrže ne bilo posrečilo v tako kratkem času dovršiti obsežna dela. L.ani v aprilu je namreč Morava prestopila bregove ter poplavila poleg ob-širrtega polja in travnikov tudi več kra-a v, obenem je pa voda uničila mnoge nasipe ;n druge regulacijske naprave. Fo tem je primanjkovalo ne samo materiala. temveč tudi delovnih moči. K nčno je poseglo vmes ministrstvo narodne obrambe in dalo na razpolago vojaštvo. Lan: od konca maja do pozne jeseni je bilo zaposlenih 2000 vojakov. De-1 vn.h dni je bilo 54.000 delovn h ur pa 432.000 V tem času so prekopali in prevozil: 100.000 m:} zemlje, ki so jo porabil: za nasipe Tako ie bilo mogoče regulacijska dela ob Moravi razmeroma hitro dovršiti. MoraVa ie bila regulirana v dolžini 20 km. njeni pritoki pa v dolžini 25 km. Okrog 22.000 oralov rodovitne zemlje je zdaj zavarovanih pred poplavami. Obširna regulacijska dela so pričel: ne- Proslava indijskega narodnega praznika na sedežu I. K. C. E. — Ekscelenca Balblno Giuliano govori Indijskim nacionalistom davno tudi na reki Vag. kjer gre za 5000 oralov polja in travnikov, ki jih je treba zavarovati pred poplavami. Sklep glede teh regulacijskih del je bil storjen že leta 1917 Tu bo treba izkopati 6.5 km dolg kanal, po katerem bo odtekala voda potoka Hrabudnica. Stroški za regulacijska dela bodo znašali okrog 3 milijone kron. Kc bodo dela končana, bodo pridelali ob tej reki na leto 250 vagonov pšenice več kakor doslej. Tudi v vzhodnem delu Slovaške so v načrtu razna regulacijska in clektrifikacijska dela. Smrtna kazen za kršitev predpisav o prehrani Berlinsko časopisje poroča o novih zelo strogih kaznih, izrečenih zaradi kršitev živilskih predpisov. Med drugim je bil obsojen na smrt neki mesar iz Hannovra, ker je skrivaj klal živino in prodajal meso, ne da bi za to zahteval odgovarjajoče odrezke ali pa da bi ga bil zamenjal za druga živila. Njegova žena in drugi so-obtoženci so bili obsojen na zaporno kazen od3 do S let. Xadalje je bil obsojen na smrt neki pek iz Kassla, ki je dajal kruh in moko za druga živila ne da bi zalite val odrezke nakaznic v smislu prepisov. Pekova žena in drugi soobtoženei so bili obsojeni na občutne zaporne kazni Obe smrtni obsodbi sta bil takoj izvršeni, šef gospodarskega urada v Sonthofnu pa je bil obsojen na 9 let težke ječe, ker je dal svojim znancem nakaznice za 1500 litrov bencina. Mtrv most preks Donave Načii mostu č-z Donavo med Bolgarijo in Rumunijo bo končno uresnčen. Eolgar-sk i d »leg tcija, ki je v nje tudi novi ravnatelj dri rv.Vh •/.■''::. *c FiMpov, je že od-p tovala v Bukarešto. V bolgarski javnosti se pa Se ve in? obravnava način gradnje mostu zlasti pa njegova zemljep sna '< * a. Inž. D^brinov se zavzema V dnevniku' Mir. za betonski mo t, preko katerega bi vodila žebrica in certa. Zgrajen naj bi ne bd med mestoma Ruše in Giorgijjv, temveč me I krajema Sv*stov in Simboč. S t- m bi se pot do Vzhodnega morja znatno skrajšala. 12. decembra ko bo govoril mlms.i.-ki predsednik o njegovem pomenu za narodno gospodarstvo. Jezuitski general nevarno bolan Zdravstveno stanje o Ledocho\v^ke- •», generala družb.« jezuitov, je naizpreiufl no. Smatrajo, da je ozdravljenje p i 00 stih človeških sredstev ma'o verjetno V e rezidence jezuitsk ga reda sa bile obveščene o zdravstvenem tanju ezuitrkc^ga generala. Sv. očeta obvešč.ijo sproti o bolnikovi bolezni. Izpopolnitev turškega telefonskega cmrežja V prihodnjih tednih bo izpopolnjeno in razširjeno v istanbulskem mestnem okl 1 i Sišli telefonsko omrežje Ta okraj dobi C900 novih telefonskih številk. Poleg te pa dobi S turških vilajetov avton telefonske centrale. Nesreča mlade pilotke Znana katalonska pilotka Karmen Arano se je ponesrečila med poletom nad letali« ščem v Prat de Liebregat. Komaj se je 21-letna športnica dvignila l svojim športnim letalom, ko se je letalo prevrnila in strmoglavilo na tla. kjer se je razbilo. Detalka Arano je dobila pri tem bude poškodbe, da je malo upanja, da bi ffftflla živa. 3risarska zunanja trgovina Ag/jncija Ag-t poroča: Razvoj rjo?gar-ike zunarje trgovine je napram zadnjim [vem letom zelo napredoval. V razdobju janui rja do septembra 1942 je bile iz-.:ženi:i 1G.000 vajgnnov blaga napram 6400 • gonom t navedniih mesecih leta 1941 in iipram 9000 vagonom istega razdobja v tu 1910. Tako znaša to zvišanje zunanje -g o vino v det ih mesreh 1942 kar 50",; i ip:am odstotnemu deležu v letu 1941 ter 10'r napram odgovarjajočemu procentne-e.u iskazu v letu 1940. N 2\ kesnet so odkrili V noči na 6. november so odkriti zvezdo* slovei v zvezdami imiverze Turko na Finskem nov komet 13 velikosti. Njegova svetloba nai.sča. Letos so bili odkriti Štirje nuv; in od teh je tri odkrila omenjena tlaska zvezdama. Društvo za proučevanje lesa V Nemčiji je hdo ustanovljeno Društvo za pieiskovanje lesa. Namen dri.tvi je, pospeševati proizvodnjo, opombo in Ohranitev lesa ter lesnih izdelkov. V novo ustanovljenem društvu so zastopani vsi ne i« ski uradi, ki so se doslej bavili ■ znan-1 stvenim, pa tudi praktičnim pTOUČei Uljem tega vprašanja. Teden štednje v Turčiji Kakor vsako leto. bo prirejen tudi letos v Turčiji teden narodne štednje. V tem tednu se bo delala tud: velika propaganda za domače proizvode. Teden štednje se pričrs Najstarejši ruđn'k v Ev?3£i V Ostrovicah so bile odkrite izkop:ininef ki pričajo o zanimivih sledovih predzgodo-vinske civilizacije. Med drugim je bilo odkrita tudi vandalsko sohšče. katerega tle-dove proučujejo arheologi. V bližini tega vandalskoga sellšča so našli tudi sledove najstarejšega evropskega rudnika Gre | | rudnik, v katerem so kopali kremen Poznali so ga že Vandali v paleoUtični dobi« Jaškov je nad 700, ki se ra/i postirajo v dolžini štirih km. RAZRETSENOST Profesor vmraša kmeta, kaj stori, Če krava ne daje več mleka. — Na sejem jo odženem, — odgovori kmet. — Kaj to pomaga? SLAVA — Toliko let se že ukvarjam s slikarstvom, pa sem šele zdaj opazil, da nisem talentiran za to. — Zakaj se pa potem takem ne lotiš drugega posla? — Ne morem — ker sem že slaven. EKONOMIČNA ŽENA — Prav kar sem opazila, I a ima n paaj soseda enak klobuk kakor jaz, — pra.i žna možu. — Ti bi torej rada, da bi ti kupil nov klobuk ? — M^lim, da bo to še vedno ceneje, ko,-kor pa seliti se. J. O. CURVVOOD 16 rahamova polja ROMAN Pol ure kasneje se je Jeems umival v mlaki čiste, hladne vode. nedaleč od Lussanove his>. stric pa mu je ta čas snažil obleko, na kateri so se grdo poznali sledovi divjega boja. Med delom je Hepsiba kramljal. »Še enkrat ti povem, ljubi Jeemsv, da bi bil lahko kar dobro opravil, ko bi bil le malce bolj zvit. Baš te zvijače te moram naučiti, da ti bo za naprej v pomoč. Pred vsem moraš rabiti pesti, ne pa zobe ali nohte, kakor delajo Francozinje; ali vsaj ne preveč. To se pravi, da je gristi dobro tedaj, kadar ujameš nasprotnika za uhelj ali kak drug občutljiv ud; če ga pa grizeš v nogo ali roko, vedi, da lahko pri tem pogineš, razen ako so nasprotniku roke odpovedale pokorščino. In prav to si storil, dečko moj, ko si grizel, kadar nisi mogel toiči ali praskati; od sile mnogo takega dela si opravil. Da ni Toni-jeta, ta majica, planila med vaju, ko ji je bila priletela tista pest blata v obraz, bi se bila stvar zate bolje končala, kajti če ti manjka nekaj šopov las, je bila baš gospodična tista, ki ti jih je izruvala, in vrhu *^ga ti je vlekla gjavo nazaj, tako da je imel J Pavei vso tarčo pred seboj in je lahko izbiral, kam j naj te udari. Skratka, nabral si se jih. da zlepa nisem videl kaj podobnega, zlasti proti koncu zade-vice: a take reči se morajo dogajati, da se ljudje nauče pretepanja, in zato naj te nikar ne bo aram. Pomisli malo: se spominjaš tistega Nizozemca v Albanvju, ki sem ti pravil o njem ? Nu. ko sem se vrnil, sem mu jih naložil tako. da ni bil menda v vsej pokrajini zahodno od Hudsona še nihče grje tepen. To ti je bilo veselje, ki ga ne bom nikdar pozabil; in tudi naučil sem se marsikaj. Od časa do časa jih pač moraš izkupiti. brez tega ni napredka. In evo, zato si zdaj na boljšem, nego si bil pred eno uro.« Jeems, da ti po pravici povemo, je močno dvomil o resničnosti tega zatrdila, ko je vstajal. Mrzla voda ga je bila poživila in okrepčala, toda euo oko je bilo zaprto in zateklo, obraz poln prask in modrih lis; šepal je in telo ga je bolelo na kdo ve koliko krajih. A jeza se mu je bila povrela, in zdaj je bilo v njem nekaj drugega, rahla izprememba, ki ni ušla stričevim bistrim očem. Poraz ga ni bil potri. niti se ni čutil ponižanega ali v zadregi. V očeh se mu je zrcalila hladna odločnost, ki je navdajala Hepsibo z veseljem; misel, da se žilavost Adamso-vega rodu v njegovem najmlajšem poganjku tako imenitno obnaša, ga je kar prerajala. Še Kolo, ki je bil z njima, je zdaj nekako z večjim spoštovanjem gledal mladega gospodarja. V tem, ko se je Jeems sušil na zraku in mu je Hepsiba predaval o umetnosti pretepanja, je zbudi- lo njuno pozornost oddaljeno šumastenje za grmovjem. Čez nekaj trenutkov se je pokazal Tonteur, ki je drža! v roki tako čuden pre^. et, da je Kolo zalajal, kakor zmerom, če si mu : kazal nevarno ali neznano stvau. Tudi Jeems je pazljivo pogledal, kolikor mu je dopuščal oslabljeni vid: in zona ga je izpreietela, ko je videl, da je bil brezoblični predmet, ki ga drži Tonteur v roki. nedavno še Tonijetin klobuček. Glejte, prijatelj Adams! je vzkliknil Tonteur. Tole da naj bo njen klobuček! In prav tako je zdelana sama, od glave do nog. Gospa Lussanova in njena hči jo čistita in češeta, kakor vesta in znata, uboga Tonijeta pa vrešči na tega divjačka in pravi, da mu mora izpraskati oči. Vsa stvar je tako smešna, da nisem mogel drugega kakor gledati in se smejati: in pomislite, zdaj se bo morala vrniti domov v obleki Lussanove Žane, ki je sedemkra4 debelejša od nje! Na mojo vero, nekaj ljubkega ste zamudili, ki jc niste videla v tem stanju, zapackane tako, da sem moral prositi gospo Lussanovo, naj pri tej priči sežge njeno jahalno obleko in vse, kar je še imela na sebi. A če ste zamudili ta prizor, ki ga ne bi dal niti za pol svoje baronije, ste vsaj dobili stavo, kajti vaš nečak je zares najboljši pretepač izmed vseh, kar jih je njegovih let in njegove postave, mojo hčerko je onesposobil za mnogo dni. čeprav vsa drhti od neučakanosti, da bi mu vrnila nemilo za nedrago.« Tedaj je opazil Jeemsov obunkani in opraskani obraz, šepa je je pohitel k njemu in mu prijateljsko položil roko na ramo. ■ Nu, nu, možiček, nikar tako mrko m potrto r.e glej! Saj nisi edini kriv, da se je moja prismodica zapletla v boj in tudi sama izgubila nekaj perja. Vedi, da si se na moč dobro izkazal Prej ali slej boš položil tega gizdalina v blato in ga boš tiščal vanj, dokler te bo volja; in tisti dan, ko bom priča tega dogodka, ti podarim konja, da boš lahko jahal med domom in mojim gradom sem ter tja.« Nato je Tonteur znova pogledal ničemur ne podobno cunjo, ki je bila nekdaj Tonijetin klobuček, in prasnil v smeh. ;;Oh, ko bi jo bila mati videla!« je dejal in vzdih-nil kakor od globokega obžalovanja. * Plemenitaško kri, pomešano z blatom v svinjski ogradi! Hčerko žlahtne gospe, ko je vrgla ponos in ničemurnost od sebe ter se spopadla z divjačl. am, kakršen je Jeems Bulain! Kmeta, princesko in gizdalinčka z brezmadežnim rodovnikom, ki je mamičin in tetkin. ,en-tant gate', vse tri na kupu v brozgi! Na mojo vero, sam ne vem, kaj bi bil dal, da je videla ta prizor!« Hepsiba je med tem govorom nekaj godrnjal, na koncu pa mračno pogledal barona. ?. Nisem povsem dobro razumel, kar pravite zaradi ,enfant gate', m ne spominjam se, do bi bilo v svetem pismu kaj zapisanega o tem; da pitate Jeemsa z divjakom in kmetom, pa sem docela razumel, mon-sieur Tonteur! In zastran tega vam povem, da ga ni rodu, ki bi se mogel prirneriati z Adamsi. pa naj bo v vaši rodbini še toliko žlahtnih gospa, in da je Jeems takisto Adams. in ne izmed slabih, čeprav je bila njegova mati tako nesrečna, da je vzela Francoza za moža. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran * Za inserauu del lista; Ljutomu Volčič — Val t Ljubljani