& Sto""* I IMUH i M. i. im m. U. teto., .Sloven^d Narod* WU* pm pottli m Antro-Ogrsko: sa NcnCiJo: afe leto skaptj naprej . K 40-- I cdo leto niprtj .... K 45- do! lctft on _ I fefrt leta ; 2 I I I 10- I M Amerlko in vic drag« deželc: na mcsec „ „ m m . 3 50 | cdo ieto napraj . . . . K 50*— Vprag^Cm ^1*^ lMCratev •« Mj priloži u odgovor dopisnica ali raamka. Uprtrntttvo (spodaj, dvorl§če levo). EnaflOTa ulica *L i, toU'oa *L •&. Iritafla vsak 4mm *v«*#r Uvs»aUI a«Mf* lai »rsuUfc*. iMcntt te računajo po pora WJen ero prostiru in ticer: 1 mm visok, ter 54 ara Urok prostor:enkrat po 12 vio* dvikrat po 11 vIil, trikrat po 10 v. PoaUno (eaak prostor) 30 vin., parte In zahvale (eaak prostor) 20 vio. Pri vecjih inserdjah oo dogovora. »•Ti ■arsariki iaj pHIJef« uročaiao vsJia a^ p« aiktsaloL ~M Ra aaaio pliacae aaralbe Orez pjslatre deaarjt se ae Bore« aikaksf turati« „Mare lm« ttekaraa« t•!•!•« at. St. .Slovenski Narod* velja t L]«bllaml dostavljen na dom ali če se hodi ponj : cdo leto naprej . • . . K 36*— I četrt leta n . ; ; ; 9 9-— pol leta „ ..... 18— | na mesec M . • . • » 3.— Posamezna Horilka valja 2O vinarjev Dopis! naj se tranklrajo. Rokopisi se ne vračajo. 9rt4a!fttvo: Kaaflova ulica H5(vL nađstr. levo), UUfon HL 34 Kritičen teden. V poslanski zbornici se je danes zo-pet pričela razprav o proračunskem provizoriju. V čertek popoldne naj se vrši glasovanje. Gotovo krogi še vedno upajo, da bo vlada dobila većino. Interesantno je, s kako vnemo so se zadnje dni lotili dunajski listi Jugoslovanov, češ, od njih da je naravnost izdajalsko, ako ne dovolijo vojnih kreditov. Ako vlada ne dobi denarja za nadaljevanje vojne, potem bi morali ustaviti operacije proti Italiji in Jugoslovani bi na svojem lastnem telesu obćutili posledi-ce, Italijani bi prišli v Ljubljano. S temi več kot naivnim! argumenti upajo nemški listi še v zadnjem hipu omajati odločnost Jugoslovanske^a kluba ter jugoslovansko del 2nacijo odcepiti od ostale opozicije. To zaupanje je seveda popolnoma prazno. Ako računa Seidler na Jugoslcvane, potem je bitka zanj že izgubljena. V nemških krogih se zatrjuie. da bo parlament odgođen, ako do četrtka ne bo zasigurana većina za proračunski provizorij, in da bo po tem nastopi-la nova doba § 14. in absolutizem. Da bi bil parlament razpuščen, o tem niti Nemci ne govorijo več. Po naših infor-macijah še ni prav nič gotovo, da bo vlada odgodila parlament in gospodarila s § 14. Zdi se mar več, da je vitez Seidler odločen ostati pri dosedanii metodi takozvanega izvenzakonitega stanja, torej vladati še naprej brez parla-mentarnega pooblastila. V tem slučaju bi vlada, čim uvidi, da nima većine, dala proračunsko razpravo še pred glasovanjem zopet prekiniti in zbornica bi nekaj časa ne zborovala, pa bi ne bila odgođena, temveč bi le prekinila seje. Medtem bi vlada skušala spraviti v tek svojo že pripravljeno akcijo za reformo ustave. Kolikor Je dosedaj znano, namera-va vitez Seidler morda že danes ali jutri predložiti parlamentu, oziroma stran-kam svoj reformni nacrt, ki ga smatra le kot neobvezen osnutek, kateri naj tvori podlago za nadali na pogajanja med strankami, oziroma substrat za razpravljanje v ustavnem odseku. Nem-ce in vlado sedaj skrbi, ali bodo Jugoslovani, Cehi in Poliaki hoteli se udele-žiti razprav v ustavnem odseku. Nam se zdi, da le formelno razpravljanje o ustavni reformi v parlamentarnih od-sekih tako dolgo brezplodno, dokler se nišo narodne stranke med seboj spo-razumele vsaj v glavnih načelnih to-čkah. Kadar nam Nemci priznajo bist-vene zahteve našega narodnega programa, jedinstvenost in državnost našega naroda, potem je mogoče, da sku-paj z njimi in z ostalim! strankami in vlado raspravljamo o podrobnostih. Dokler pa naj tvoriio podlago za raz-prave o ustavni reformi razne krono-vinske avtonomije in skrpucana okrož-ja, tako dolgo je škoda časa, ker ta načela so v bistvenem nasprotstvu z našim nacijonalnim programom in bi bilo le potrata, da bi o njih razpravliali. Vlada je že opetovano rekla, da ji je vsaka .rešitev nacijonalnega problema prav, 0 kateri se sporazumejo udeleže-ni narodi. Tem večja odgovornost je sedaj na Nemcih. Od njih je v mnogi meri odvisno vprasanje, ali je ozdravljenje monarhije mogoče ali ne. Tekoči teden ie torej velek.itičen. Pokazalo se bo. ali je še mogoč izhod iz sedanje državne krize ali ne. DunaJ. 4. marca. Danes popoldne se je vršil ministrski svet. katerega 50 se udeležili vsi člani kabineta. Vitez Seidler ie dopoldne konferiral s predsedni-kom zbornice in z referentom prora-čunskega odseka poslancem St^inwen- derjem. Zadnje đni so se raznaSale tuđi vesti, da se poljska opozicija maje, ali da vsaj Poljaki nočejo nikakšnega trainega sodelovanja $ Cehi in Jugoslovani. Te vesti so nemške race. Poljaki so trdni in njihove zveze s Cehi in Jugoslovani so iskrene in jako ozkc. Opozicija po-stopa povsem enotno in sporazumno. Mir z Rusijo. Mir z boljševičko vlado ie podpi-san. Je to mir, ki ga Nemci ozna^ujejo z besedo »Siegirieden«. Centralne države so odbile od ogromne ruske države velik kos* nad 1 milijon kvadratnih kilometrov z nad 50 milijoni prebivali. Rusija je potisnjena proti vzhodu in je danes takerckoć brez zveze z ostalo tvropo, brez zveze z velikimi mor-skimi cestami staroga kulturnoga sveta. Ozemljc, ki so ga oddrobile centralne države od Rusije, bo. kakor se glasi najnovejši berolinski izraz, »ba!k:ni-zirano«. Centralne države nameravajo organizirati iz nckdaj zapadne Rusije celo vrsto posebnih držav in državic, ki naj tvorijo za Nemčijo »odbijr.lne države«, to se pravi, naj onemojročijo, da bi Rusija v bc-deče še kedaj neposredno ogrežala nemške m_je. Tako je ruska revolucija zl rabljena od boljševizma, strmoglavila rusko državo v prepad in jo izročila negotovi bodočno-sti. Rusija je izdubila svoje, zlasti v gospodarskom cziru velevažne zapadne prcvince, grozi pa ji ic drir^a katastro-1 fa- od vzhoda sem se bliža Japonska z GČitnim namenom, odtrgati Rusiji velik del nienega azii^kega. sibirskejra czemlja. Beseda »balkanizacija* ne pomenja samo metode, temveč ima še posebno politično vsebino. .Mnogi trezni nemški politiki 50 mnenja, da ie mir. katerega so morali potpisati noljševiki v Brestu Litovskem, silno opasen !Va vzhodu je z razdrobljemem ruskoga ozemlja ustvarjen podoben položaj, kakor ie ob-stojal do najnovejsega ćasa na Balkanu in ustanovitev raznih manjših in vcć;ih držav na nekdaj ruskem teritoriju bo rodila le vedno nove konflikte in v svojih posledicah postala morda usoclepol-na. Vsekakor fmajo tišti prav, ki truijo, da v mirovni pogodbi, sklonjeni v Brestu Litovskem, ni ničesar, kar bi odgo-varialo priznanim svetovnim mirovnim načelom in da ie za'adi teza ta mirovna pogodba nova velika ovira za sko-rajšnjo dosego splo^nega miru. Vprasanje je sedaj, ali bodo bolj-Šcviki, ki so mirov. pogodho podprsali, imeli oblast jo tuđi držati. Zdi se, da je razburjenje na Ru^kem vsled katastrofalne politike Ljenina in Trockega ?ilno naraslo in da so dnevi bo'i^eviške oblasti šteti. Tuđi v Ukraiini smo videli, da je morala vlada, ki je podpisaH sepa-ratni mir s centralnimi državami. zbe-/ati in da se ^edaj dr:>i le vsled ob-ro-žene intervencije centralnih armad. Ako se isto ponovi v Rusiji in ako pridejo v Petrosrradu na krmilo možie. ki ne bodo priznavali kapitulacije boljševiškega režima, potem ne preostala centralnim dr-žavam dnigega. kakor da z oborože-no roko uvelinvljajo dolOvbe mirovne pogodbe. To pa ie nevzdr/ijivo stanje. Mir, ki ga mora ena stranka držati z vedno novimi intervencijami. ni mir, temveč je le nadalicvanie vojne pod raznimi drugimi imeni. Ententa zatrjuie. da ne priznava mirovne pogodbe in smatra, da se ruski narod ni pobotal s centralnimi državami. Np znanja jo, da bo Wilson svoje znnne mirovne pog">je sedaj /opet poostril ter med nje spre;el fudi obnovi-tev integritete ruske države. Vsekakor je mogoče. da postane mir z Rusijo, ki ni sporazumen mir. izhodišče novih velikih in dalekosežnih političnih do-godkov. V zmislu mirovne pogobe se je Rusija trajno odrekla sledečim ozemljem, ki bodo svojo usodo uredila v sporazumu z Nemčijo in Avstrijo: 1. Poljska 113.820 km2 in 13.500 000 prcbival-cev; 2. Litva, to so ruske gubernije Kovno, Grodno, Vilna 121.840 km1 in 5306.000 prebivalcev; 3. Kuronska Zl286 km2 in 798.300 prebivalcev. — V zmislu člena 6. mirovne pogodbe odpo-kliče Rusija svoje čete iz Ukrajine. Estonske. Livlandije in Finske. Ukrajina in Finska ste samostoini državi. Estonska in Livlandija ostaneta okupirani od Nemčije, dokler ne bodo ustvarjene za ti dve debeli posebne uredbe. Ukrajina steie 620.947 km- ter 34,965.000 prebivalcev. Finska ima 373.600 km2 ter šte-je 3.241.000 prebivalcev. Estonska 20.248 km2 ter 507.000 prebivalcev, Livlandija 47.030 km2 ter l,747..)00 prebivalcev. V zmislu ćlena 4. mirovne pogodbe se mora Rusija odreci okrajem ArJaham, J(ar in Batuni, ki šteje skupno 25.700 km2 s 500 000 prebivala. Ti ekraii naj si urećijo svoje notranje za-djve v sporazumu s Turčijo. Hrvatski sabor. js Z a 2 r e b, 2. ožujka. U današnjoj sjednici sabora započela je generalna debata 0 produljenju liiiancijalne nagodbe s Ugarskom za dva nijeseca. ; Referent Dr. Iviin Lorković s j malo je rijeci obrazložio ovo produlje-' nje i to za to, jer još nije s Ugarskom I uspjelo sklopiti novu financijalnu na-I godbu. I U ime stranke prava (frankovaca) daje izjavu zastup. Dr. Vuk K i š te I protestira pruti produljenju financijalne ! nagodbe. i Za njesa govori narod, zast'ipnii: I Ivan P e r š i ć. Njesjcv govor bio je oštar in radikalnu te je zadao vječini vsjetljivih udaraca, jer je prikazao veliku njenu mlitovost u obrani financijal-nih interesa Hrvaske. Veli, da je ovo neprestano produljivanje financijalne nagodbe slično injekcijama bolesnika, kog su liječnici već proglasili izgubljenim. Iznosi aferu referenta hrvatske regnikolarne deputacije račun, sovjet-nika Braurna, koji je morao položiti svoju čast na zahtjev Magjara, jer je vrlo dobro poznavao mađarske financijalne operacije. Magjari su rekli, da ne moQ;u pregovarati s jednim »činovničićem *. Kad je Braum tražio odgovarajući rang, nije mu ga vlada d^la. Protestira proti velikoj tajnovitosti, kojom se vrše firiancijalni progovori s Ugarskom. Osvetljuje, ka^o Magjari za goleme miljune prikračaju svake godine Mrvatsku. Mi dobivamo godišnju tangentu od 40— r>0 miljuna kruna, a naše potrebe iznašaju 70 miljuna kruna. Naša tangenta je tako malena, jer nas Magjari prikraćuju u raznim dohodcima. Prema Bosni, koja u mnogom pogledu stoji slabije od ras, morala bi Hrvatska imati prihode od 272 miljana, ako ih Bosna imade 152. Naša 44° 0 tangenta morala bi iznašati barem 80 miljuna kruna. Ona kontribucija, koju Hrvatska plača Mag.iarima. gora je od kontribuciie, koju Njemačkoj plaćaju Bclarija i Poljska. Predbacuje koaliciji, da je glede poreza na sečer i vino pristala na stanovište masjarske vlade, da se ti porezi upotrebe samo za ratne svrhe i da Hrvatska ne dobije 44°'0"tangente. Grof Pcjačević je morao u za-jed. saboru govoriti i donijeti ispravak. Ali toga i^nravka niie dao. a ipak su sbizbeni liftovi »Nnrodne Novine« i »Jutranji List« javili, da je ispravak podnesen i da su ga Magiari primili. (U saboru velika napetost. Zastupnici dovikuiu većini: To ie prosta prevara!) Veli -nadnlie. da se na račun Hrvatske grade u Pešti radnički stanovi. Za ličku zeleniću rekao je 5zterenyi, da se mora i^rraeliti za to, d? se hrvatsVe .'-ime eksploatiraju u korist Maprjara. Paniri ratnoera zbirna nose samo ma-ginrski "»rnis. a ipak vl?.da Čini veliku pro^asrandii za ^^tne zajmove. Naše dm^tvo treba da odgovori na to 5 ne-pofnišivam"em ratnog zaima. Ovakov .sustav, ovaknva držnva. kofa ovako rndi sa svojim narodima, niie zaslužila riruso neeo da propadne. Time svršava. Pošto je došlo do ptteskanfa na fcaleriiama, nared^iie predsiedniV. da se ove isprazne. ^Velika b^ika \ novini: Ne dadu narodu, da se iziavt. Ovako čete isprazniti i Hrvatsku.) Za tojra iiastor)! podban Dr. Kriško v i ć da pobije navode zastup. Peraca. š Slijedeča sadnica a ponedeljak u 10 sati prije podie. riniiiaife»liiil pilititiil Jaa*M«»aifiB#Anl Prispcvki na naslov dr IFIIIIlilCIf! ^^SuSnilcLmbljana dr. Trfflcra. F 1 Lakota v Posočju. (Interpelacija dr. Grefcorčiča in tovarj-ev na skimno vlado radi lakote v Posočiu.) Brzojavka deželne^a urada v Gorici z dne 2«j. februarjd na deželni odbor se glasi: >Prehrana v grorički deželi je vedno ouupnejša. Mesto soriško ie že pet tednov brez kruha. Ko ruža ie pošla, tako tuđi krompir in ovsena kasa. V Tol-?nin<=l:em okraću vlada lakota. Nevar-no?t preti. rlp ljudstvo povžije semerje, ki 8e bo delilo. in da heerunci. ki so se vrnili, zopel odideio. Prosimo posredovati pri uracu za ltudslio prehrano, da se živila nakažeio tskoj in neposredno ororiskemu cospodar^kemu uradu,« ozi-roma okrajnerau f^lavarstvu Sv. Lucija-i olmin. In v taEo r>o vo^pki rnzrito pokrajino, v kMeri or^ži lakota in smrt. pe do-voljuje bejrunceni povratek ter se be-»runci tie prevažalo; V takih okoli.'Ti-nah nai se zaC-no 5n izvrši obnovitev Oorlškc! Tu ]e samo kratka nrošnia Valentina Stanica c»o re^aria Frr.nca na re?-u. ki se ie srlas'la: >Un5 driickt \ot! — Frnnz. eib Brot! — Pon?t. o Go*t. — ^^hneller Tod! fTare nas beda — Frrnc .'Tai kruha — Sicer o B02! — fTitrp, smrt!) Z fforenio brzoinvko coilašr.io po-roril*» ohcir.-kib pred.?+oiriikov in za-=ebpikov. Popove, krtero ie bi'o nad dve }en -nozonšf-e nai»rozoviteii=e voi-cke. ie zdai pozablieno — izročeno la-koti in smrti. V zadnji uri povzdisniiejo podpisa-ni svoi crln"? in vnrašr-io s;:ur^o via«lo: 1. _4!i so c kr. vladi rrt?»r»e brezup-ne rnzp^re v probrani ob So"-i p^-obno v Djenein severnem delu. od Girice na-vzeor, v okrajnem slavar^tvu tolmin-Flzem in v sednem okraju kanalskem? 2. Ali ie c. kr. v!?đa volna in zmož-na. obvi1.rovati tamošnje nrebival.«tvo vladajo'e lakote in preteče smrti? Reso'ucHa oosF?~ta Fona u begunskam cdseku. Dunaj. 28. februarja. PosTanec Fon je podal danes v be-gun-kem odseku nastopno resolucijo: T. C. kr. vlada se poziva naj pode-Ijuje besninoem, ki so se vsled odredbe notr. min. z dne 19. januari .i vrnili Mi se vraća jo v okrn.ie kateri inžni železnici. da ne bo no- birala prevoznine od beerjncev za bla-eo. ki je vzameio s seboj, ker ta pre-voznina obremenjuje državni zaklad. V. C. kr. vlada se poziva, nai čim preje izda navodila, da mora odpasli sedai veljavna omejitev. ki pravi, da smejo besrunci samo 100 oziroma 500 kg blasra brez troskov peliati s seboj. VT. C. kr vlada se poziva naj odredi, da se odpravljaio besrunci in njihovi efekti jrladko in prav. da se od-pravlja kot prtljaera za ekspedicijo od-đano be^unsko blaeo vedno in brez iz-jeme đo kon^ne postaie besmnčeve in da se izda begrmen poles: odpremnice vedno Še potrdilo o izročenem blatni in končno da se bepunsko blago (rudi živina) kot nujno (ne brzovozno in le z navadno odpremnico) vedno takoi in brez izieme sprejema za prevoz: veđ-no, brezpoRojnp direktno v določeno postajo kartira in s posebno skrbnostjo kar najbitrejše odpoŠlje. VII. C. kr. vlada se poziva, naj da železnicam navodila, da se bo skrbela naj stro žie za varnost od beguncev od-danih efektov. VIII. C. kr. vlada se poziva, da od-prmvi v odredbi z dne 19. januarja t L pod A, 3. odstavek z navedeno klavzulo o stalnem bivališču kot nepotrebno; pri armadnero vrhovnem pov. naj izposluje, da odpade visum vojaške oblasti na potni legitimaciji. IX. C. kr. vlada se poziva, naj do-voljuje v obmejnih krajih v Brdih. na Kanalskem. na Livnu. v Kotu itd. biva-jočemu prebivalstvu, ki je prestalo ita-lijansko okupacijo oziroma se vrnilo tja. podpore analogno določbam o be-gunski podpori iz državnih sredstev. nadalje učencem ki so morali ostati po vrnitvi starišev v domačo občino na to-časnih ucnih zavodih, begunsko pod-poro v zvišenem odmerku 4 K. X. C. kr. vlada se poziva, naj da pol. okr. oblastim navodila, da določajo veljavnost potnih legitimacij najmani na 6 tednov. XI. C. kr. vlada se poziva, ker ni nikake aprovizacije, da poskrbi za iz-dnten dovoz živil in posreduje pri arm. višjem pov., da se dvigne sedaj ob-stoječa zapora me.te proti okupiranomu italijanskemu ozemlju. XII. C. kr. vlada se poziva, da analogno določbam § 10. zak. z 27. julija 1917. za vse v svrho izvedbe zakona z dne 31. decembra 1917. notrebne vloget protokole, priloge, potrdila itd. oprosti kolekovine in pristojbin, kakor tuđi ko-respondenco pomožnib uradov z javnim značajem oprosti poštnine. XIII. C. kr. vlada se poziva, nai radi nujno potrebne otvoritve ljudskih šol in ucnih zavodov na Goriškem da na razpolago okr. šol. svetom učna sredstva in opravo, kakor tuđi dovoli subvencije in brezobrestna posolila za druge potrebščine. Sklepan je o resoluciji je bilo odgođeno, ker v odseku ni biio zastopano fi-nančno. domobransko, trgovsko ministr-stvo in tuđi ne prehranjevalni urad, katerih se tiče resolucija. Z35!ed:i-anJe učiteljice Leo-poldine Kos. Jugoslovanski poslanci so interpelirali celotno vlado zaradi zasledovanfa definitivne učiteljice v Blokah pri Novi vaši pri Ra'ieku, ki je bila ovadena marca 1915. od nekega orožniškega stražmojstra, češ, da je z drugimi vred slavila padec Przemysla. Pripomniti je, da se je pač govorilo o padeti Przemvsla, da pa so se zbrali tova-riši učiteljice v oni gostilni v Novi vaši popolnoma slučajno in da so se pozdravili pri vimi z besedo »Živijo«, kakor je to pač običaj. V tem trenutku se je dvignil pri so-sedni mizi neki orožniški stražmojster ter opezoril gospodično, da ne sme vsega govoriti, kar misli. Ko mu je učiteljica razjasnila, da ni pravilno slišal, jo je odha-jajoč povabil, da naj priđe drugi dan k njemu. Stražmojster je šel nato v drugo gostilno ter tam pravil, da ie učiteljica slavila padec Przemysla s klicem »2ivijo«. Drusi dan sf je stvar že premisltl ker je spoznal, da jučiteljica ni nič kriva ter re-kel svojemu tovarišu, da naj gospodično posije stran, Če bi prišla v pisarno. O stvari pa je izvedel tuđi župan Franc Drobnič, ki je bil učiteljici Kos sovražen. Zaradi nie^a ni dobila učiteljica draginjske do-klade in sedaj je smatral, da je prišel čas, da jo uniči. Trikrat je.prišel k orožnlku ter mu grozil, da bo učiteljico naznanil, če tega on ne stori. Orožniški stražmojster je na to podal ovadbo. Okrajni šolski nadzornik je 12. aprila 1915. zaslišal 10 prič. Kljub temu pa, da so vse priče ugodno Izpove-dale za učiteljico, ie bila 19. aprila suspendirana in aretirana. Oddali so ]o na llub-ijansVo deželno sodišče, kjer jo je znani ietni5ki ravnatelj Rabitsch sprejel z bese- dami: Treba se je Vam ukvnrjati z politiko. Zapomnite si, če ste nedci/ni, bnste se-deli 6 tednov, če pa ste krivi, celo veČ-nost. Tuđi deželnosodni predsednik EIsner je vprašal gospodično pri viziti, zakaj je zanrta. In ko je odgovorila, da zaradi poli-tičnesa nrestopka, se je izrazil ta fini go-<;pod: »Čudno, taka druhal«. fstočasno Je bila v zanoru politično sumljiva Srbkinja, neka slušateljica medicine, ki Je bila me-sece in mesece zaprta v samotnem zaporu, ker je bila rekla ravnatelju, da sf prepove-duje, da bi jo psoval. Dne 7. mala se Je ustavila preiskava prnti gospodični Kos kot brezpredmetna. Kljub temu zasledo-vanja ni bilo konec. Celih 14 mesecev je bila gospodična Kos v disciplinarni preis-kavi ter je morala živeti ob 55 K. Prepričana, da se ji povrnc pridržana plača, Je delala doleove, da je mojrla živeti. C. kr. deželni Šolskl svet v Ljubljani na le raz-sođil proti gospodični, Izjavil sicer, da od-teljica ni kriva, da pa se le ni korektno obnašala, ker ?e bilo moeoče dvomiti o nje-nem oatrijotizniu. Pridržane plače ]! nlso fzplačall in učiteljica ni Imela pogmna, da bi se nritožila na minlstrstvo. Pozneje ie zaprosila deželnl šolski svet za to povratilo. nroSnia pa Je bila zavrnjena In učite Hica Kos Je novembra 1916. vlo?lta pref? temu ugovor, do danes pa ft td dobila rc §Itvc, Stran 2 .SLOVENSKI NAROD', dne 5. nara 1918. 53 Stev lafi vojaki v slufti tujega kapitala. Pri firmi »Ufnum«, mormvski lesai industriji v Godinju, ki Ima tvdi dobavo iračnlc. Je komandi ranih mnogo črnovoj-niskih deUvcev. med njim! kakih 20 iz juf-aih dežel. Delavcem se plača po 60 vinar-jev sa uro ter morajo delati po 9 ur na dan. Ker se pri slabem vremenu ne more delati in firma za ta Čas ne plačuje mezde, juulalje, ker se ob nedeljth in praznikih ne đela, zmJa povprcćno tedenska raezda 24 tron. Za prehrano v kuhinji ?« odteguje jđelavcem na teden po 20 K. Oni. ki dobi-vajo moko In druga živila in natura, moraj o plača ti ta to teden sko 14 kron. Poleg teta se odteguje delavcem za bolniško blagajno 20 v, za zavarovanje proti nezgo-dam 20 v, za perilo 1 K na teden- Obleko in obutev si morajo delavci preskrbeti sami. Kako na) to store, če jim ostane od teden-ske mezde koma} par kron, je nerazum-Uivo. Vojne doklade delavci ne dobivajo. Prehrana je popolnoma nezadostna, dru-god, kakor pri omenjeni firmi, pa si delavci ne morejo ničesar preskrbeti. Vojaki se torel izkoriščajo za privatno podletje. Iz Južnih dežel prihaiajoči črnovojnišlci delavci Imajo pač pravico, da zahtevajo, da jih uporabiio v njih domovini, kar ie tuđi j zmislu najnovejših črnovojni§kih predpi-lov. JugoslovanskI poslanci so tozadevno ^ložili Interpelacijo do domobranskega ministra. Zttn i IfT^lfTn}! ptlitr nlrikni ■titn Rlcu tnltn li nwHifi. Zakon, katerega pomeo smo t> *fD*&li pred par đnevt dolova v *Uv- B«m: _, f L vlada se poobla&Ča, naetopno *ena£enim oeebam pri dokazani potr*-hi. podelievati podpore: a) mostvn av- ifrlHrur ^•^▼liMi^v^ ki fe vtn*k> Tsleđ vojaSkega službovanja tekom ••» danje vojne n&jm&ni 20 odštetno zm&nj-ftanje v zmožnodti iz vrše van i a avojega pokliča in ie iz te?* vzroka dele&no in- ▼a li dne penzije: b) avoicem takeca mo-štva; c) preostalim po takem moltvu. ki je padlo pred eovražnikom ali bilo potresano ali umrlo vsled vojnih poško-deb ali bol^zni, prov-sročenih a tem službovanjem: onim pod b) in c) imenovanim svojcem in preostalim pa samo takrat. ako nimajo nikake pravica do nadalnjepra izpiačila vzdrževalncga pri-spevka po £ 4. odstavek S. in 4. dotične-f?& zr.kona. Imo velja za avstriiake državljane za osobno službovanje ▼ vojne svrhe vpofciioane, kakor tuđi za one, ki se vporabljajo v prostovoljni službi. za njihove svojce in preostale. § 2. Podpore se imaio dovolievati od dneva, ko je stopi' rp*-on v veliavo, ako pa na-stopi slučaj invalidne penziie ali smrt ali posrc-anie dotičneca vojaka žele po tei doH. od dneva na.v.opa vojaškopre-skrbovalnih pristoibin in ako take ne ;ridejo v poštev, od prvesca dne onega mesoci. ki Fledi smrti ali potresanju vojaka. Osebam ki eo vživaie državno poiiporo po £ 2. ces. nar. od 12. iunija 1915., &e irnaio priznavati podporo u radnim potura, drugim samo na prošnjo. Dovolicvanie se more vršiti samo do postavne nove uredit ve voiaške pre- skrbe. Za izvrševanie tega zakona so izdana ta-le navodila: &) osebe, ki priliaiaio v poštev, so vsi, ki so vsled voja^ke službe vtrpeli naim^ni SOotl-^totno zmaaišanie v zinoi-nosti izvrševanie svoiesra poklioa in so vsled te*a deležni.invalidne penziie; b) * spojci tesra moštva; kot svoici prihaiajo t v poštev iste osebe kakor za državno | nodporo po cesarski naredbi z dne 1*2. r junija 1915. namreč: sonrocra. zakonski in nezakonski otroci, zakonski ode in I stari oče, zakonska ali nezakonska mati in stara mati. zakonski or-t* nezakon-ske matere: c) preostali pred sovražni-kom nadlih ali poarrešanih ali vsled po-škodbe ali bolezni v voini dobliene umrlih (preostali so kakor eori po ce« iraki naredhi 12. iuniia 1915). Oseho. ki dobi-vaio nc-pretrsoma vzdrževalni prispe-vek. ne prihajaio v posiev pri podpori. Odmeneni so za invalide pri poDolni nezmožnosti za delo mesočni dohodki od 72 do IX) K. ob 50 do 100 od-. stotni nezmožnosti od 42 do 60. ob 20od-* storni pa manj neso oOod^fotni po 30. Za s v o j c e od 30 do 90. Za v d o v e padlih in r>O2re.>anili in za zafcon.-ke s i r o i e od 48 do 60 K. V naiveč sluča-jih. ko invalid doslej še ni vžival nikake državne podpore, znaša zbolišanie raev=p^no v kronah: pri oopolni nezmož-nosti za delo: 84. 75. B6; pri zmočno^H •20-^lOOod^totkov od 24—S4 K. V kateri krai>\*ni razred se ima uvrstiti invalid, ie odvisno od tecra. kie ie bi val redno pred vpoklioem ali kie ie bil dalie slu-žedi podčastnik na zadnie v tamiziji. Prodiranje v Rušilo. Danai 4. marca. Na velikornski fronti so sr>re,iel* nemške čete vest o skleku miru z boliševiško vlado na poti v Peirosrad in sioer med Ppkovom in Lu£?q ter od Narve proti vzhodu. Na ukrajinski fronti ie glavni uppeh. ki so era dosecrli NemH. zssedenie Kiieva in Gomila. Na^a podvzetia v iucozapad-ni Ukraiirri ir» v Besarabiii ucodno «srve\"aio. Do^neli smo do Mohileva ob Dnie>tru. Tuđi «icer pmo dobro nsnre-dovali. Do sedai nismo na noboni torkl zadeli ob huiši odr>or. Od veriih ruskih voinih enot so o^tnla v deželi. kakor je videti, 9nmo riovelinipfva in štabi. Budimpešta, 4. marca Po pkleim miru ee bodo odposlale posebne komisije na rusko fronto, da poizvedujejo po vojnih vjetnikih. Onnaj. 4. marca. Naše prodirnnie v Ukrpiino nam đnie že nrecej natan«T-ni presrled o poeoiih naših cosnodarskih akrij. PrebivaTslvo \e n^m povpod prijazno in nf?m pom^sra, kiVr more Do-ffnali so rudi. da ie v Ukrajini mnorro zalos. Na^lašati ie. da nri pobiraniu teh znTo? ne ere za voinške rekviziciie. marve^ za izrabo zaloar v SDorarumn z vlado in poFes^niki. Pri tem nam bo dobro služil ^elezni5ki mat^riiaf. ki era vpleniujemo r>ri svojem Drodiraoia. Se- veda je trena Še prav mno?o dela. pred-no moremo dobiti prve zalo'jf1 žita Curih. 4. marca. Švicarski ukroiin-ski tiskovni urad noro^a. da ob^efrm'o zaloee samo v nrovinci Kerson nad 80 miliionov pudov. Berolin. 4. marca. "vVolffov urad r>o-roca: Mini?'r=ki Dred-erlnik ukrniirt^ke republike Holubovic ie noslal 2. t. m. iz Brenta Litovskegra nemškemu dr?,avne-mu kenrlerin fo-le brzoiavko: >Pornb-ljam priložno=f. da naznrmim VaSi eks-celenci povodom svo*e enodnevne na-vzočnoPti v Brearu Litovskem nri vrhovnom poveljniku nem«kih čet na vzhodu. da so čete naše Pade v nn$e veliko veselie zopet vkorakale v Kiiev. naše staro in novo glavno mesto. Prebi-val^tvo ie čete navrhišeno enreiVlo. Osvoboditev n>e=;ta in držole ie v veliki meri rudi zasluea podpore. ki smo k» zaprosili od vlade Va-e ekpf»eienre in ki so nam io prinesle zmasovite nem-^ke ?e*« proti četam in tolnam severne Rusije. V imenu ukraiinskecru naroda in njeerove vlade se zahvaliujem VaM eksceleiW pri^r^no za pomoč ter sem srecen. da ne ovira Pedai ni** ve? prija-teliskih stikov ne »amo med vlfidami. marveč tuđi med narodi c Na to i© od-povoril državni kaneler: >Z orlkritosrč-nim veseliem sem sliš^I vest o osvobo-ditvi 8taroslavnei?a Kiieva, Klavr»es?a mesta Ukrajine. Čestitam Vam in tikra-jinski armadi k hitremu nspehu in se ćutim edineira z nemfikim narodom v zado§čenju. da so mosrle nem^ke 8«te eodelovati Dri osvoboditvi nkrajinskeem naroda. Nai bi bila ukralintkemn narodu podeliena pvoboda in moč, da fivi po Ie?fnero pravu in Ia«tnih obiČaiih v mirti. Se stoje nem$ke čete ▼ nagi d«*e-li. Pričakujem od Va* poroćila, kadar ^« Vam bo *delo, da 1e delo nemških r0t v Ukrajini dokončano, in kadar *e bo mojrlo brez nevarno=ti dati poveli da se naJe čete umakneio. Berolin. 4. marca. Pniski kroiri #o haje #»ni'i^tili namen priklopiti Kuron-hko iu Litevsto FrusiiL £ ********* »toji Mdaj vnraiMij«, ali bi n« kasalo, pokiicati na litevski preatol dru«eRa sina sakaonske^a kralja, Friderika Krist i Jana, in na Kuronaki preatol dm-ffe^a aina vojvode Meklenborikeira, Adolfa Friderika. »Lokalanzei^erc po-roča, da obetojata na Suronskem dvo gibanji. Eno gibani« zabteva direktno priklopitav k Nemčiji in naslov vojvode Kuronske^a za nemakega cesarja, dru-go pibanje zahieva •amofltoirjo vojvodino z nemikim prinčem iz srednjih nem-skih dežel na relu, pod vojaškim vodstvom NemČiie in pod vrhovnim povelj-ni&tvom nemske^ra ceaaria. Zdi se. da je zadnte sribanje močneišc. V«led tegfa se bo najbrže ustanovila samodtojna vojvodina Kuronska. Nova maka republika. Stoekholm 4. marca Stevilni An-eleži. ki zapušcajo Petrograd in južno Rusiio. prihaiajo akoral izklirtčno v Arhanj?elsk. V severni Rusi ii se baje ustanavlja s n o d d o r o Anjflije nova republika z Arlianpelskim kot glavnim m e s t o m. Xa Finskem so v velikih skrbeh, ker stoji v Ledenem morju veliko anjdeško broilovje. Finska. Rotierdam 4. marca. >Times« poro-^ajo iz Petrosrmda: Armadno nov^elie Kriljenka ukazuje, da se moraio tekom 10 dni umakniCi ruske čete iz Finske in L'kraiine. Stockbolm. 4 marca Na Alandrfkih otokih so i/stopili poljski voiaki iz ruske vojske. Ker jim je zato voiažki sovjet zagrozil. da jih bo dal potrefiti, eo se Pol jaki postavili pod vojaško var-stvo. Stoekholm. 4. marca. Tz Vaše poro-<*aio 3. marca: Bele garde so po silnem boju zavzele I^avio in vp!en»le dve strojni puški. Pri Mankiju na tavast-landski fronti se nadaliuie silni boi. Na karel^ki fronti smo po ljutom o.«emur-nem boju z RuM zavzeli vas Mšteia. Pri Pellineri drži P»e!a ffarda iz Borjre kliub sovražni premoći že poldrueri teden svoje poziriie. Sovražnik ie imel do sedaj 200 mrtvih Bela earda parno 6 mrtvih in 30 ranjenih. ROMUNSKA SPRE.TELA POOOJE NOVEGA PREMIRJA. Zeneva, 4. marca. >Aorence Ha vas« poroca v petolć iz Jasvia: Tu se zatrju-je, da bo romunsko ministrstvo Ava-resou v kratkem odstupilo Domneva se, da bo kronski svet. ki se sestane v ne-deljo. storil nove. za Romansko vele-važne sklepe. Berolin. 4. marca. (Kor. urad.) Z bojišč nicesar novela. Romuni so spreieli naše pokoje srlode p r e oi i r j a. JaponsHa proti Rusiji. Berolin. 4. marca. General entent-nih armad Foch se je izrazil napram nekemu Amerikancu, da mora Amerika nastopiti čimprej z veliko armado, da doseže\o zavezniki zmaao. Tuđi mora Amerika skupai z Janonsko nastopiti proti Nemcem v Sibiriii. Haa^r. 4. marca. V nasprotju z vest-mi o japonski intervenciji v Vzhodni Aziji za odstranitev nemškesra vpliva dobiva nov. v Londonu izdelan nacrt, določnejše oblike. Po tem nacrtu naj bi se izkrcalo 25 000 do 30.000 mož američkih in japonskih čet ter an^leških od-d^'kov s eanitetnim osobjem in materijalom v Vladivostoku. Ta kontinsrent naj bi prodrl čimdelj ob sibirsk želez-nici. tako da bi bili sibirski viri tia do Urala zapotovljeni ententi. Ta akcija naj bi se izvršUa v imenu nove Sibirske republike. 2eneva. 4. marca, >Petit Journal« poroca iz Petroerada: V sovjetu ljudskih komisflriev ie sporocll Lienin. da ie izrazila iar.opska vlada želio, d a naj se sestane v Vladivosto-ku rusko -iaponska konfe-renca glede vzhodno - aziiskeira vprašania. Sovie* ljudskih komisarjev je sprejel ta Dredlocr. Dogodk! na boiiSčih. NASF LP4DNO POROClLO. DunaJ, 4. marca. (Kor. urad.) Na ital^fanski fronti nobenih poseb-nfh dosjodkov. V PodoIHl s'* operacije uspeŠno na-dailujejo. Plena smo napravili do seda* nad 770 topov, nad 1100 strojnih pu^k in mnogo razne sa vojne Ka materijala. — Šef gcnera!ne?a štaba. NTMSKO URADNO POROCTl O. Berotln, 4. marca. (Koresp. urad.) Zapadno boji^če. Skupina gfm. Ruprehta m nemškega pre-stolonaslednika. Lastnl naska-kovalni oddclek ie vdrl ob Vserl v so-vražno crto In vjel več Belgij^cv. Na moćen o^eni so sledili na već točkah ftandrske ironte amcle^!a sunkl. Zavr-nllf smo !ih. V ostalem ie bflo bojno de-lovanje omejeno na artiljeriske in minske boje v posameznih odsekih. — Skupina vojvode Atbrehta Wurttemberškega. Na vzhod-nfh vl?'nah Mose so bila franeoska metala min In artfUerlJe včaslh živahna. Pri manjših podvzetflh severno od kanala Rena . Marne, zapadno ođ Bla-monta in južno od Metzerala smo vjeli 11 nož. Vzhodno bojišče. Vsted podpisa mirovne pogodbe z Rjslio so se včeraj KStarite vofašk« operaetje po vsel Ru- Z ostalfh boiliC ničetar aovega. — v. Ludendorff. Itilljmsks meja zaprti Italijanska meja je od 3. marca proti Simp-loau popolnoma zaprta. ornt; Chiassu moro- j jo voziti naloženi vozovi $ posebnim dovo- i liaajfiib O zadnjem napadu naših letalcev na Benetke poroča »Gior-nale d* Italia«, da je bilo okoli 30 hiS popolnoma poruSenih, enako število cerkva In palac težko poSkodovanih. Bombe so za-dele tuđi neka) vojalldh bolnl^nic In pnško-dovale zgodojvinski Campo Santa Porrrosa. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 3. marca. Na levi strani doline Frenzele se je izjalovil sunek sovražne in-fanterije, kateri je artiljerijski ogenj krepko podpiral, popolnoma v našem zapornem ognju. Na ostali fronti sta artiljeriji kakor navadno delovali vznemirjevalno. Na naši strani je bil ta ogenj trajnejši na asia^ki visoki planoti In na strani sovražnika trdo-vratnej^i vzdolž Piavc in v dolini Dona. Vremenske razmere ovirajo že nekaj dni vsako letalno delovanje. Na zapadni fronti. Dunaj 4. marca Na zapadni fronti so pričeli Nemci pred par dnevi % izvid-nimi oneracijami, ki naznaniaio večja nemška podvzetia Pod t^m vfiskom s-o prenehali franro^ki in anele^ki dplni napadi. Sovražniki se omefuieio sedaj na to. da znvracajo napadaio^e Kemre. Pri tern prihaia večkrat do prav po-memhnih boiev. Peiiticr^a vest5. = Balkanizacija zapadnu Rusije. Vsled miru, ki so ga boijševiki podpi-sali v Rrestu Litovskem, izgubi Rusija skoraj tretjino svoje evrop2iske po-sesti. Nemčija bo iz nekdaj zapadne Rusije organizirala sedern držav: 1.) I krajino, ki obsega nekdanie ruske sulici nije, Volinsko, Podoljo, Kijev, Jeka-terinoslav, Harkov, Poltava, Cernigov; 2.) Litvo, katere obse? še ni znan. Naj-brž bo sestojala iz cjubernij Kovno. Orodno in Vilna; 3.) Poljsko, ki obsega 10 gubernii; 4.) Kuronsko; 5.) Finsko; 6.) Estonsko in 7. Livlandijo. Pole? tega so se na Ruskem osamosvoji-la sledeča ozemlja: Besarabija, ki jo imajo danes zasedeno Romuni, Krim, ki je v rokah Tatarov, uralska repjblika, v okolici Kaspiškega morja, Kavkazija, o kateri smo stišali, da je ustanovila svojo vlado. Nadalje se je tuđi Sibirija konstituirala kot posebna repablika in poroća se, da so tuđi donski in kubanski kozaki organizirali svojo posebno avtonomuo. = Mirovne fantazije. Preko Bero-Hna poroča jo iz Washingtona: Ameri-ški politični krogi razsirjaio vesti o novi nemški mirovni ponudbi. Nemčija je baje pripravljena odstopiti Alzacijo Lotaringijo Francozom. belgijsko in srbsko vprašarje pa naj bi se uredilo sporazumno. Zato zahteva Nemčija, da ji ententa prizna na vzhodu osvojena ozemlja. VVilson da odklanja tak mir in da bo to tuđi javno povedal v svojem bodočem govoru pred kongresom. Mi iz primora IM. Za deklaracijo. Pišejo nam: Gosp Hlavka, c. kr. okrajni orožiiški straž-mojster v Volosko - Opatiii, se zelo zanima za deklaracijo in skrbno spra-šuie po vaseh v svojem okraiu. kilo zbira podpise. kdo se podnisuie in koliko let le-ti imajo. Prav, prav ima; naj Ie sam zve in se prepriča, da smo vsi, vsi postali zavedni. Navćušenemu gospodu bi samo še priporočali, naj v svoji pre-vnetosti poizveduie tuđi in pove svojemu šefu. koliko nas je, ne glede na leta — lačnih. Hoteli in gostilne na GoriŠkem. >O?rednii odbor za vmitev be/aruncev in obnovo Primorja« na Dunaju. I. Bankerasse 2 je pred časom pozval last-nike hotplov in erostilen ter morebitnih najemnikov na Goriškem. ki so večino-ma ali vsaj deloma namenjeni tujskemu prometu, naj prijavijo svoja imena in seda nje bivališče. Na to se je prijavilo veliko število prizadetih hoteliriev in srostilničS&rjev. ki dobe v kratkem pojasnila in navodila kaj lim bo storiti. da bodo deležni podpor. ki so določene za povrnitev škode, nastale vsled izostaloga tujskesra prometa med vojno. Xačeloma se jim pri znava obrestovanje in morebitna odpla^ila vknjiženih dol-ffov doslej že za dve leti. zdaj pa se na-merava priznati jim vse to še za tretje leto. Pri velikih podjetjih, kakor n. pr. »Parkhotel« v Gorici, bo znašala ta od-škodnina že visoko svoto Teh r»odpor uteomejo biti deležne ćelo manije ^o-stilne. ki sicer nimaio sob za tajce, ali so služile tujskemu nrometu, n. nr. ero-stilne blizu železniških postaj itd. Kdor meni, da more opravioeno zahtevati take podnore. a nam doslej svojesra naslova še ni naznanil, naj to čim prej stori. Becmn<»lve zađeve. »Osrednjemu, odboru« na Dunaju prihajajo dan za dan najrpziičnejse pritožbe. zahteve in že-lie. Odkar je sovražnik pre^nan preko državne meje. so nastala razna nova vpraŠanja za bearunce, ki se vračajo. in «a ljudstvo, ki je bilo ostalo doma. Veliko pritožb in zahtev ie splošne nravi in vrednosti in zahtevajo načelne re-Šitve na merodajnih me«=tih. Vse take zahteve in težnje so obpezen© v 13 re=o-tucijah. ki jih je Dredložil odborov pod-oredsednik |r. drža^Tii poslanec F o n v besrunskeni odseku noslanske zbornice 27. februaria t. 1. Kđorkoli torei ni dobi! na svoja vprasanja odgovora, jra more citati v omenienih resolucijah. Pripominjamo Ie se. da so se vršile na Dunaju na merodainih mestih različne konforence o pritožbah. da begunci ne morejo poljati seboj svojih zalog živil. živine, semen, dalje o. pritožbah, da jim ne puste vzeti seboi breznlačno već ne-go 500 k« za rodbino, kakor tuđi o pri-tožbah. da obmejno prebivalstvo ne more kupovati živil preko mele. Upamo, da bodo ta vrjrašanja povoljno rešena. Vc^ii transport beemncev iz tabori-Šča v Steinklamu. ki se vraćalo domov v Rihembercr. Dornberer in Prvacino, se ie peljal včerai mimo Liubliane, Smrt raeđ beintnei V Trnovem na Notranjskem je umrla dne 27. februarja 1918 koi žrtev vojne begrunka iz Gor-janskejara na Krasu %oao* Ljudmil* Blaži č, rojena Vičič, bivša učiteljica ▼ tri-intridesetem letu svoi^ starosti. Pokojnica zapušča potrte^a mqža * vojaka io četvero nedoraslih otrok. Zaro^il se je ejospod DorČe Rovan iz Gorice z gospico Emico Gorjup iz Trboveli Goriške pošte. Z dnem 11. marca t. 1. se zopet odprejo poštni iradi Stras-soldo, Campolongo, Perteole in Sem-pag za sedaj gamo za pi^^msko pošto vštevši službeno in zasebno rekoman-daijo in za denarni (poštnonakaznični in poštnohranilnični) promet. Gorička pošta. S 15. marcem t. L se otvori poštni urad Tolmin za časno samo za pisemsko pošto vštevsi službeno iu zasebno rekomandaciio in za denarni (poštno - nakazniški in poštno - hranil-niški) promet Krekova proslava na Prošeku. Prva Krekova proslava r>a tržaških tleh, prireditev na Prošeku, je uspela izborno. Velika dvorana je bila polna. Slavje se je priČelo s slavnostnim govorom. Po srovoru je nastopil zbor, 50 pevk v narodni nosi, dobro izvežban. Ob živi sliki je zadonela >Lepa naša domovina<, vsa množica ie vstala in pe-la. Krekova ierra >Tri se^tre< ie uspela prav dobro Končno ie župnik Marte-lanc ^ovoril vneto navzočim, poudarja-je, da nočemo biti veČ sužnii, marveČ na svoji zemlji svoji frospodarji. Kdo ve kaj? Kdor bi kaj vedel, kie se nahaja Ignacij S k o č i r iz Kobaridas ki je odšel k vojakom 24. januarja 1917 in je služil pri inf. p. 95., stotn. I., voj 3., maršbt. 32. naj sporoči našemu uredništvu. Kdo ve kaj? Josit) Cerne, Feld. Art. Rgt. št. 28, Bat. 4., poizveduje po Jožefi Ukmar iz Gorice, ki je bivala do avgusta 1916. v Kaštelu. Poizvedbe naj se pošljejo na zgorai navedeni naslov. — Anton Pado-van, E. L. D. II. oddelek, soba 110. gar-nizija 7, Eggenberg pri Gradcu, poizveduje po svoji družini Padovan, ki je bivala v Rožni dolini v Gorici, ulica Sv. Marka 35. Kdor kaj ve o posn*ešani družini, naj naznani na zgoraj navedeni naslov. Poziv za Diivorin Trs e-njokou sklad. Na občnem zboru Zgodovinskega društva v Mariboru, dne 11. novembra 1917, je predaval društveni tajnik gosD. prof. dr. Kovačič o znamenitem sloven-skem zgodovinarju Davorinu Trstenjaku, v spomin stoletnice njegovega roj-stva. Koncem jedrnatega predavanja je sprožil govornik misel, da naj ustanovi Zgodo vinsko društvo v proslavo tega odličnega rojaka poseben »Davo-rin Trstenjakov sklad« v povzdigo zbiranja zgodovinskega gradiva in podporo znanstvenega naraščaja na zgodovinskem polju. Občni zbor je pri-trdil z velikim navdušenjem soglasno temu predlogu in danes je Zgodovin-sko društvo na delu, da izvede ta važni sklep. Mnogo je še neodkritih virov naše zgodovine v časovnem, krajevnem, po-litičnem in kulturnem oziru. Davorin Trstenjak je pisal že leta 1881. v »Krešu«: »Ako hoćemo kdaj temeljito zgodovino Slovencev spisati, treba je preje, da se vsestransko obde-lajo posebne partije domače zgodovine ... Brez znanstvene literature nik-dar ne dosežemo veljavnosti pri drugih izobraženih narodih.« Zgodovina naroda je njegova moč. In mi Slovenci smo in hočemo ostati v tem znamenju močni. Vsled denarnih težkoč si pomaga Zgodovinsko društvo s hudo silo iz leta v leto in Ie požrtvovalnemu duhu nesebičnih sotrudnikov se je zahvaliti, da stojijo danes naši uspehi še na tako visokem stališču. Zgodovinsko društvo bi pa kljub vsem dosedanjim zaprekom rado še razširilo svoj delokrog. Zato hoČe pridobivati novih čilih delavcev In ž njimi popolnjevati in nadaljevati stavbo zgodovinskega znanstva, ki jo ie začel Davorin Trstenjak. Tako nam ne bo Ie dana prilika in možnost z raziskovanjem arhivov na-polnjevati zakladnico gradiva za slovensko zgodovino, ampak si borno ob-enem tuđi vzgajali dobre zgodovinarje izmed vseučiliščnikov. ki so se posvetili tej vedi. Zgodovinsko društvo bo podpiralo na poti za dosego svojega namena v prvi vrsti mlade zgodovinar-]e in bo tuđi v tem hodilo za Trstenjakom, ki je imel največje veselje, kadar se mu je posrečilo pridobiti za književno delo kak mlad talent. Da pa dosežemo nameravani m za-Željeni cilj, potrebujemo vsestranskega zanimanja in naklonjenosti, v prvi vrsti pa izdatne denarne pomoć" i. Zato kličemo danes vas slovenske može in slovenske žene, da prispevate po možnosti k »Davor. Trstcnjakovemu skladu«; z ustanovitvijo tega sklada nam bo mogoče izpopolnjevati dokumente naše preteklosti. Radi važnosti, ki jo bo imel v zgo-dovinskem ozlru Davorin Trstenjakov sklad, smo prepričani, da dobi naš poziv obilo odmeva v vseh zavednih slovenskih srcih in da naraste sklad do visine, ki bo nam vsem v ponos. Prispevke je pošiljati »Zgodovin-skemu društvu« v Mariboru s postavkom za »Trstenjakov sklad«. Po visini poslanega prispevka postane daro-valec * Skladov pokrovitelj, če plača naj-man.f 200 K; Skladnv ustanovnik, če plača naj-mani 100 K; ' Skladov dobrotnik, če placa naj-* mani 10 K; 53. §tev.________ »SLOVENSKI NAHOD*, dne 5. marca 1918. ^________ S*1**11 9- Skladov podpornik, če plača mani to 10 K. I »Zgodovinsko društvo« bo imena vseh darovalccv objavljalo v časopis ju |n drugih listih. V času, ko bijejo bojna kopita tla ln telesa vse Evrope, v času, ko moli vsaka ponizna kočica slovenska in vsa-ka slovenska bela hiša rožni venec svoje trnjeve zgodovine, v času, ko pri-čajo slovenski možje in fantje z drago krvjo vsemu svetu o naši ž'vljenjski moči, v času. ko se svita tuđi nam Slovencem veliko, zlato in svetio soince resnice in pravice — v tem času je naj-višja narodna dolžnost nas vseh, ki živimo in ćutimo za svoj dom in rod, pokazati, da kaj veljamo! Iščimo in najdimo se tore] v svoj! temni in tožni preteklosti in sedanjosti za svetio in sveto bodočnost in doka-žimo, da imamo tuđi mi na podlagi ne-pristranske časovne logike in njenih je-klenih parajfrafov isto pravico do sa-mozavesth kakor druid narodi, in da smo tuđi mi v lastni zsrodovini in kulturi dosti stari in močni, da kot enako-vredni stojimo v vrstah kulturnih na-rodov. Na pomoč tedaj »Davorin Trste-njakovemu skladu« in na delo zanj, Slovenci in Slovenke, ki ljubite svoj čvrsti, pošteni narod in se ga zavedate! S tem postavimo našemu Davorinu Trstenjaku najleoši in najtrajnejši spomenik, svojemu narodu pa zasrotovimo večno in neizpodbitno mesto v svetov-ni zgodovini. Dr. P. Turner I. r., društveni pred-seđnik. Dr. Anton Medved 1. r„ Dod-predsednlk. Dr. R S t r m 5 e k 1. r-društveni tajnik. Dr. R. P i p u § 1. rH Maslinik. Dr. Jos. Tominšek I. r.; Dr. Fr. Kovačlč 1. r., urednik »Ca-soDisa«: Dr. K. VerstovSek !. r: rfenrik Schrefner 1. r.; Prof. Mat. Pire 1. r.: Ivan V r e ž e I. r.: Dr. Mat. Slavič !. r., odbomfki. Dnevne vesti. — Voina odlikovanja. Stotnik Al-fn»d L a v r i č ni. Zaplaz r»t>. 17 je od-likovfln z redom železne krone treti>ea razreda z vojno dekoraciio in meci Vladimir Vavhnik. nrdDoročnik 17. PP. ie odlikovan z vlaškim za dužnim križem tretjesa razreda z vojno dekoracijo in meci. Vi«ii zdravnik dr Tvan K a i š d 87. pp. je odlikovan z vitežkim križem Fran Joaipove^a reda z vojno dekoracijo in meci. — Tretiič" je bil odlikovan računski pođčastnik I. razreda Anton Kopriva. Dobil ie tokrat železni zaslužni Kii-zec na traku hrabrostne kolajne. r~ Za stotnika ie povišan nadporoč-nik Rudolf Mlakar. znani iunak izza ofenzive proti Italiji na Tirolskem leta 1916. — Povišani so: Za nadnoročnike r>oročniki Vladimir Polišafc 87 pp Fran F e r i a n <5 i č 97. pp.. Mihael G o j 87. pp.. Vladimir Jezovček in \loj-zij Drevenšek 23. tOD. p. Za štetnika nadporočnika Josip Plrnat in Iv Leskošek 4. top. p. Za polkovua zdravnika sta povišana vigja zdravnika dr. Andrej A r n š e k in dr. Danijel P o-£ a č n i k. Za nadporočnika poročnik Anton Breznikar. Za nadporornike ročni ki dr. DiDnizii Maraž strel. p. ~. Aloizij Rus, Erne8t Sancinin Iv. V erbir strel. p. 2.. Tvan Muršec s'rel. p. 5., Bosnrail Rudolf Leban etrel. p. 2. Za ooročnike praporščaki: Stanislav R a p e . Florian Lapajne Ciril Hočevar. Rudolf L i k a r . Iv. Lipov^ek. Anton K o n c a n , Fran S p e n k o . Aloizii G o r i n u . Tvan Pertot. Peter Podboršek. Emil TroM vsi strel. p. 2.. Av7u<»t To -mine. etrel. p. 26. Za nnđnoročnika je povišan poroenik Fran Fine, inženir kand. iz Ljubljane, pri železniškem polku. — Za visjela zdravnika ie imenovan asist. zdravnik dr. V. Katona v ga.rn. bolnišnici 8. v Ljubifani. — Imenovan ie. Ivan § o r 1 i. kulturni tehnik na dunaiski polieđebki visoki soli, sin dvornesra svetnika v p in bivSega okrajneera plavaria v Pazinu, imenovan je poročnikom pri bos.-herc polku št. 4. — Odlikovanje. Senatni pr«»dpednik noravnega sodnega dvora dr. Friderik P 1 o j je odlikovan z redom železne krone drusregra razreda. — Voiaški dopasti za kmetovalee. Iz poročila domobranskeera ministrstva: X e i z v e žb a n i, to je taki, ki so služili đoslej mani nego 12 tednov, ako se vračani ves njihov Blužbeni čas, in sicer iz letnikov 1S?9, 1898 in 1897 dobilo dopuste tekom časa od 1. aprila do 15. maja za dobo enesa meseca, iz letnikov 1393. 1895 in 1894 pa od 8. aprila do 31. maja. V kolikor je dopust odrejen samo za ffotov čas (jeden mesec o žiro ma 54 dni), si moreio dotičniki sami izbrati dan nastopa dopusta ^lede na domaće gospodarske razmere. Že izvežba-&i. to je taki, ki so služilil najmanj že 12 tednov vse«r,a skuoaj, iz letnikov 18&9. 1898 in 1897. imajo dobiti dopuste od 30. marca do 15. maja. iz letnikov l$9fi? 1^95 in 1894 od 15. morea do 29. roaia. Razven te^a bodo tuđi izmed onih t rnetovalcev, ki n^stonijo voiaško službo 1L marca in 8. aprila, dobili dopuste že izvfžbani in sicer iz letnikov 1899, 1S98. 3807 od 6. do 26. maja. iz letnikov 1^96, 1895 in 1894 od 5. do 25. innija. — Hdoevno podafiSanie volaSkib do- Pustov. Naznanjeno Hdnevno podalj^anje 'paških dopustov zadeva moštvo in oticir-i& iz armade na boiiŠču, ki se nahajijo na dopustu. Dopusti so brez izjeme za 14 dnl Pf>đaljšani, vseeno. za kako dolgo je bil do-voljen dopust: rudi ako dani dopust poteče kak dan po 10. marcu, ie prišteti k temu datumu še 14 dni. Dopustniki v zaledja, ka-terfh dopust potečc pred 10. marcem ali ta dan. morajo 11. marca nastopiti svojo službo. — Pred ophodom na boino polie ee Doslavljamo od vseh prijateljic in prijateljev ter kličemo: >Na veselo svidenje x bodoči Ju«oelaviii!< PoročBik MUaA Plut, Komiahc Lojze, Miklavić Tona, i Jurinac Dusant Herkov Danilo, L*«tr France. — Po^ort za volalk« rpefcoj—r^ vdov# la sirote. Streffleur poroča, da m bodo na temelju cesarskega odlcka 25. fe-bruarja zt prvo pollctje 1918 izplaćale en-kratne pod pore onim osebam, ki so ie do-slej uiivalc uke podpore. Izredno doklado (30-100 kron) dob« oni, katerih preskrbo-valni prejemki (milostni dar> ne presegajo vsote 4000 kron letnih dohodkov. Podpore se nakažejo že teko zi marca. — Triie nai^tareiši letniki bodo o4-pu^eni? Z Dunaia poro^aio: Vlada j|e baje i2iavila. da boio 3 natstareišl let-niki od voia=ke službe odraisčeni. — Ljndsko^olske vesti Pavia Trc-falt je nameS^ena za suplentinio v Kuže-llu, Matilda Dnlenec v Dol Lojatcu, Jerneja R a v n i k'a r v Črnučah — Seja za konstituiranje damskesa odbora za pre«krbo slovenskih tnvalldov se vrši v sredo, dne 13. marca ob v«5. popol-dne v Alojzišču. — PoštnJ promet z voinlm! vjetnikl na Ruskem in v Romunill je ustuvljen. — Določitev škodr ob iz*rredih in interniranju v Pomnniii. Prrdloge av-striiskih državljanov za Dovrnitev škode vsled izffredov. sekvestraHie, interniranja, voinih dejani itd. v Koinuniu je z navedbo zahtevane od^kodnineke vsote in a T>riložitviio doka?:il ^iinrtrei poslati mestii za ohramKo avstriiskih imovin v inozemstvii fSo!iutz.«tellp ffir ost*»rreichif?ohe Vermosren im Auslande Wien, I., Stubenrin^ 8). Ako so se taki predloei že vložili na druee.n me>tu. se vsekako priporoSa, da se o tem ohveati zgoraj navedeno me^to. — Cipkarsk) sukanec prosijo še ved-no čipkarice iz raznih okrajev. Zavod za pospeševanje obrti je it razglasil, da je c. in kr. vojno ministrstvo ustavilo vsako dobavo sukanca za čipkanje, ker ga preveč prirr.anjkuie za nujnejSe izdelke. kakor pa so čipke. ProSnje za nakazilo sukanca so zato popolnoma odvcC. čipkarice pa naj v vseh krajih skušaio dobiti čim preje iflogo-če kako n, pr. poljedelsko opravilo, ker se na zaslufek s čipkami za ves čas vojne in najbrže rudi Se nekaj časa po sklepu minu vsaj kakor dares stoje razmere, ni mogoče zanašati. — 45 vreč loja akradenetca. NTa tuka)-Šnjem glavnem kolodvoru je bilo iz vagona pri kurilnici ukradenih 45 vreč loja ▼ vred-nosti 13 000 kron Za sa če ni tatovi. Na kolodvoru v 7a-lngu je neki vojak zasačil §tiri mnške, ko so kradli §peh. Fz va?ona ]e zmanjkalo špeha za 900 kg v vrednosti 1600 kron. Tatvlne. Franu Skvarči v §turijah fe bilo ukradenoga prekaienesa mesa v vrednosti 10O0 kron. V Lahovičah so najbrže cigani vzeli posestnici Luciji Berpaitovi eno ovco in ene^a kozla. V Postojrti so za-lotili nekeza 16lernesa dečka pri tatvini v hiši Andreja Kovača in ga izročili sodi^ču. Smrtna nesreča. Ko so v Slavini pr! Kalistru priDravliali kmetfjski voz, je stal zraven štiriletni Kalhtrov sinček, ra kate-reea se je rvrnil težak vozni del in ga ubil. Okradena besnnka. Bejrunki Alojziii Krševan v Tenetišah je bilo ukradene za 800 kron obleke. Sedem oarov čevljev v vrednosti nad SOO kron. je izmirilo Dosesrnici Mariji Bev-čevi na Brezovem. Poroka. Poročila se je v soboto gdč. Berta S m o 1 e t o v a, hči trgovca in župana v Sevnid. s polkovnim zdravnikom gosp. dr. Jos. Knallom. Iskreno čestitamo? Iz Slovenske Bistrice. Upledno narodno rodbino sr ^chwarza ie z^d^l krut udarec Po krntki. a izredno Tnuč-ni bolezni ie umri 121etni sincek M i i o. Veličastea poifreb ie DriSal, da ie ćelo mesto žalov^lo za bl?»?im, ve^no veselim dečkom. Ker ie bil raini Mijo velik priiateli lene slovenske km'TEre — ?e na smrtni tmstelji ie revček nrebiral Jnr-čičeve >Rokovniare< — po bistrj^ki Slovenci darovali v njesrov enomin tukai-§nji >Vo?ni?.Uovi liuHski knii^nim« okroff 180 K. Potrti rodbini naso iskreno sožalie! Kako skrbi nftn-ki okraini zastnu Eh iroffpodarie. Tz Ptuia nam oi?eio: >Kraetovalec<. clasilo c. kr. kmetiipke družbe kraniske. i'e v pvoii nrvi st^vilki z dne 15. iannarja t l.poročal članom, da ie poskrbe^o nolierlei!?ko mini=tr=tvo letos v izdatnejši meri za modro sralioo, kakor lani. Ob enem ie bila obiavliena cena — tri krone in 70 vin. za ksr. TpIco na Kraniskem! Ta imamo podružnico kmetiiske družbe štrierpke za mesto, posebe za okolico. Imamo nemžki Land-wirtschaftl. Verein za mestiine. in za-dniizo ^KrnetiiFko društvo« za Slovence. Tedaj imamo stiri cospon!ar=ke korporacije na razpolaro. a delitev modre galice za vinogradnike ima v rokah okraini zašto d! Kako na to nri-de? Načelnik okrairvmu zastonu ie raz-upiti mestni župan Omiš Ta ie ob enem član Verbanda d« r landw Genos-sen??rhaften v Gradcu Zaradi te opebe ni dobila razdelitve modre sralice v roke nobena eosoodarska orsranizaciia, ampak okraini zaston. Da to postonanie trpi tadi c. kr. ministrstvo. katero dispo-nira z modro jralico. to mora imeti po-«ebnA vzroke. Lani ie na5 okraini za-stop na svoio pest. brez vsake notr^be zvišal ceno vinosrradnikom. Govorilo se je. da ie znašal profit med tridp^et in ^irideset tisoč kronf Kako se da to opra viči ti. MinistrRtvo skrbi, da se dobi blasro, po kar mocroče nizki ceni; okraj-ni zastor* v Ptuji pa zviša c^no. kakor «»e mu zdi! Ko je imel deželni odbor štajerski vso stvar v rokah, ie ta pokriva! vse ptroSke dovoda iz svoj *za. Ko je dobil Verband v Gradcu modro eali-co na razpolago, že se naviiajo cene! In ako Ornisr pri svojih podrepnikih izposluje, da mu v okrajnern ^aatopTi odobrilo odiranie vinoflrradniVov, to »anj Še ni nobena opravi5ba. Ako ima Ornie: pravico, da zvi?uie naklade, ali pobira poseben davek za okraj. se mora to raztpsrniti na vse d •vkoplačeval-ce pa ne samo na vinoarradnike. Ptuj-eki okrrini zastor* do dane« $e ni nove-dal. ali bodo vino^radniki letos dobili modro ralico. ali ne: kako eeno bode imela itd. Zakal se ta^o mečka in meč-ka? Proti zvišanin cene in proti veaki protekciji pri rn^deHrvi modre ralice pa že danes najodločneie protestiramo! Resnica je. da eo morali naši gosedi Hrvati ^ani plačevati iralico po 25 K. tuđi po 2& K mm kilogr—i MadiaroMkiM zidom je tako odiranje dovolieno. Ili pa nismo ▼ Mmdaarijil Nftia skrb mora tadi biti, da ftoapodarske »adeve oskrbu-jejo in urejajo gospodarske korporacije, ne pa okraj ni zaatoo. sicer bo nepotrebne! Zakaj pa njih potem država pcdpira? Da se potrati neka^ več de-narja? Ta ie treba ođločnj natopiti! Prekl sod so razglasili v soboto v hrvatskih okrajth Gračac, Lapac in Udbina, kler se Je v zadnjem ćasu pojavilo vefi ro-parskih tolp. Kino Ideal. Spored za danes. torelt, 5. marca. Prvo predvajanje senzacijonelnega cirkuSkega filma »Cirkus Wotfson>. zadnfa Kala - predstava Dolgost filma 2000 m Se-itavil in uprizoril Alfred Und. V glavni vio-gi Trude Rudenik, sloveča »rtistinja. Ta odlični in po vsebini iako bogati spored je žel povsod prave triumfe. 2a mladino ni primeren. Predorodala vstopnic vsak dan od 11—12. dopoldne. Kino Ideal. Iz^ubil se je v nedeljo rvečer v Kino Central ovratnik (Iz bibra). Pošteni najdi-teli ali kdnr Vai vž o tem, se prosi, da prinese proti d^bri nagradf v upravni?5rvo »$loven«*'ej?a Naroda«. Na5la \e dne 4. marca zjutra! neka slTTfkinja v Oradf*ču manj^o vsoto denarja. JzZiibiteti ča dobi v Oorupovi ulici št. 4, II. nadstropie. vrata 7 Neka žena ie po7ablla denarnico 2 «0 K in krupno karto z ime"om Marfta Ka-stelec v *nbotn v sostfini FisteT, Zaloška ce^ta 10. Nai priđe pnnjo. -+- Marmela.ia na zelene Izkaztif. ce A. Stranke z zelenimi fzkazntcami. zaTn^movanimi s črko A, preimeio marme^^o v sredo dne 6. t. m. popo!-dne pri MflMeisnu na Dunatski cesti. Položen »e tale red: od 2. 1o 3. ?t. 1 do S0 od X do 4. §t. SI do 160. od A. do 5 H. 161 do konca Vsaka oseba dobi 1 k?: kiV.enm stane 2 kroni. -f Iz rleiavsklh kromov. Nam de-lavcem je še v svecem spominu, kako se ie pred kratkim pred^ednik Vojne z\e7e, gospod Anton Kristan, na shodu v Mestncm domu za^anfal v Ifubb'ansko mestno aprovizacijo zaradi tesra, ker je imela za premožnejše sloje na prodaf o'ie po -47 K !iter. Zadevo je v ijubTjan^kem občinskem svetu po;asnil gospod žunan. Pa mu nismo verjeli; bili smo krivični. Scdaj namreč gospod Anton Kristnn sam prodafa o!je po 47 K liter. nam delavcem ! Taks vidimo, da ima *o$pod Anton Kristan dva obraza* enesra holišcviSVecra za shode, drucreKa kunčijskesra v trgovini. Morda se bo kmalu razkril ves radikalni bolj-ševikizem. v katerc^a se sedaj zaj?rinja gosnod Anton Kristan. — Ćlan »Vojne z v e z e*. Prosveta. — Odbor za proslavo stoictnfce ro}-stva Petra Preradovlća Je izdal sledeči oklic: »Zora puca bit će danaN Sto godina je prošlo, od kada je veliki hrvatski pjesnik Petar Preradović ugledao svjetlo dana. U životu drugih naroda vijek jedan — 6as je jedan. U životu naroda našeg vijek ovaj — jedna je epoha, a ime Petra Preradovica upisano je u njoj plamenim slovima. Na dan stogodišnjice rodjenja velikog pjesnika sprema se glavni grad Hrvatske Zagreb, da ispred čitavog naroda iskaže dužno poštovanje neumrlom velikanu. »Rod bo samo, koji si mrtve štuje, — Na proSlosti budućnost si snuje!« — AH ova velika kulturna slava mora da zatalasa svu Hrvatsku i sav naš narod, sve Hrvate, Srbe in Slovence te Ie dužnost čitavog namda diljem svih jugoslavenskih pokraiina, da se ovoj velikoj narodnoj slavi aktivno pridruži. Nijedno naSe mjesto, tti selo. ni grad. ne bi toga dana smio zaostati za Zagrebom! Zaigrajmo složno bratsko kolo. stisnimo se brat uz brata, i dostojno oroslavimo ovai veliki dan hrvatske kulturne povijesti, rodjenl dan velikog Petra Preradovica. Tužni su dan! svanuli domo-vint našoj, oblačfne su se nadvile nad naSe naredno obzorje, ali pokažimo i ovom prigodom, da nijesmo klonuli duhom i da nam je vjera u našu narodnu budućnost čvrsta i neslomiva Na dan stogodišnjice velikog hrvatskog pjesnika pozivl'emo sav naš narod. Hrvate Srbe i Slovence, da cvijećem obaspe uspomenu veliVog svog sina. »Tvojim cvijećem grob mu kiti!« — U ime »Odbora 7a proslavu stogodišnjice Petra Preradovica* Zagreb. 21 veliaće 1918 Predsjednik: Prof Krsto P a v 1 e t i 6 Podpred-sjeđnici: Dr, Oavro Manojlović, intendant Ou«do ol. Hrelianović: tamlci n-of. Ferdo Po ž i ć, dr. B. G. A n % i e -1 i n o v } ć.« — Znameniti češki slavist la aarodo-plsec Juri Polivka obhaja dne 6. marca svoio 60Ictnico. Polivka je odličen strokov-njak v dialektologiji in na^od pisju. V analizi narodnih motivov v pravljicah in pri-povedkah in v umetrcih literaturah mu je malokdo enak. Obsega gradivo narodnega blaga vseh Slovanov ter spaja analizo slo-vansklh motivov z motivi ostalih evropskih. pa tt?di neevropskih narodov Od leta 1903. ureia narod^pisni organ, ki se ie Izprva zva! »Narodopisn^ Sbornfk«, a sedaj »Nž-rodopisr^ Vistnfk Ceskoslovanskt«. Nekaj njegovih stvari Je priobčenih tuđi v srbo-hrvatskem Jeziku. Kot ostrokririČen strukovni ak pa ni ostal med štirimi stenaml. am^ak se je zanima! za celotno slovansko iivljenje ter se n. pr. udeleževai dela slo-vanskih konrresov. 2a SOfertrtco »Ju^oslo-vanske Akademije« v Zaerebu Je napisa I prigoden spis o nie z god ovi ni, ki se mu vidi. da Je potekel \z peresa moža, toplo zavzetejca za ideal Jufosiovanske enot«, »slovansklh narodov. živečlh od Timoka fn Vardarja do jadranskih bregov. do Drave in Soče€. Odličnemn znanstveniku fn Ciste-m\\ Slovanu posipamo ob ni^^ovi 601?r»iici mi Jugo«1ovani iskrene Čestitke. Na rd*r! — časopis za z^odorlf*« In fiarodorris-|e. Zgodovins^o drr^tvfi v Mariboru ie izdalo $vo?e*a XXV. lerM^a 1.—4 snrmiff časopisa za bosnto vspb'^o. Dr. fra* MohoiHč ie nanf^ai z»\o n^eel^dno fn * veli*-^ «t"-b-nosMo nahrano ramravno *ti»df*o o dr. Fra-nn ^•»■»1i*ry. Tz ncre*"a <^r F»"a«a Kosa «^»f> d^biH c'o v^fa 7anlmivfh vf^ov ra tt^Ho. \ino trc:a f-'lca. Va'^e vire 'e naSral v đr-tmrmmm «Wvsi m Dmmln. Dr. Ttm UK prinasa lanimivo razpravo o Arehu in dru-fjh svetniikib tastnih imenih v mariborskem okraju. O gradu Ojstrici v Savinjski dolini pia« sgodovinsko razpravo Milica Strcklje-va Iz Gradca, časopis obsega še drugo ve-leianimivo gradivo In je naravnost čudovito, kako Je moglo zgodovinsko društvo v Mariboru s svojo skromno udntno podati toliko izbranega gradiva. Zgodovinsko društvo naznanja, da bo moralo zvišatl udnino, će bo hotelo vzdržati svojo zgodovinsko revijo, škoda bi bita, če bi moralo prenehati tuđi Ie začasno izdajanje časopisa, zato Je upatj, da bo na občnem zboru našlo zgodovinsko društvo potrebno podporo. — jMgoslovanska enciklopedija, ki so |o pred vojno zasnovale in dosti daleč pripravile »Jugoslovanska Akademija« v Zagrebu* »Kr. Srbska Akademija« v Beigradu in »Matica Slovenska«, se je tekom vojne v Zagrebu izpremenila v »Hrvatski Biografski rječnik«, torej v delo, omejeno po obse-gu In snovi. Zagrebška Akademija je paĆ izdala vzorec Rjećnika, a delo ni na«Io pra-vega uredništva. Sedaj se Čuje, da se Je stvari lotila sama vlada ter je sekcijski šef Milan Roje sestavil odsek, ki pripravi — občo enciklopedijo (torej ne enciklopedije 0 jugoslovanskem svetu). — Kulturno življenje v Varaždinu. Varaždinski af:ademiki prirede dne 19. marca Preradovićevo slavo: preda val bo prof. dr. Drechsler. Dne 26. marca bo istotam pri-daval kritik Košta Strajnić o »Mladih Jugo-slovanskih umetnikih«. — VČeraj, dne 4. marca je priredila zospa Zofka Kve-der - Demetrović v Varaždinu >Slovenski večer«: govorila je 0 modernih slovenskih pesnikih fn čftala neke svoje stvar!. — Policija pa je zabranila čitanje Iva Voj-novića (odfomki Iz drame »Imperatris«) in bivšega ravnatelja v Dolnji Tuzli pesnlka Tucromira AJaupovića »o razvoju narodne misli v Bosni« fstotako je bilo prepovedano predavanje urednika *O1asa« dr, Ivana Novaka o »Pogojfh kulture«. Rnzne Stonu * Crne koz« v farvatskem Primorja. V Crkvenici i.i v Novih Selcih so se pojavile crne koze. * Lekarne v Petrogradu mestna last. Mestni zastop v Petrogradu je proglasil vse lekarnc za mestno last. * Padel je na laSki fronti avijatik Gvi-don Prodan, katerega označajo za »pijonir-ja ogrske avijatike«. * V dobrodelne svrbe je zapustil po-ročnik Leopoid VVerndU ki je padel pri Ja-roslavovu, svoto 350.000 kron. * Pane In pače. V Milanu $0 izdali 40.000 krušnih kart, na katerih pa je bilo tiskano namesto »pane« (kruh) »pače (mir). Tiskamo so takoi zaprli. * Po prepiru v družini Je častniški namestnik Plank v Bernu ustrelil svojo ženo, svojega otroka in taščo, potem ie zbežal. * Bivša niska carica in njene hćere baje v kratkem odpotujejo iz Tobolska-Ostane pa tam Še car s sinom, dokler ne odloči konstituanta njune usode. * Roparskf umor. V občini Monostor-c«eg sta dva vojaka po noči umorila ženo Mateja Šerenišča. njeno hfier in dva vnuka, nato sta preiskala h!8o In nkradla okoli I4.0O(r kron in potem zbežala. * Velika nesreća v Honskongu. Pri neki Športni prireditvi v Hongkongu se je znišila tribuna, na kateri je bilo 1000 gle-dalcev. Okoli 600 fen in otrok je bilo ubitih. * Rekvizicija na Ogrskem. Ogrska ▼tada Je odredila ostrejšo rekvizicijo za blago, preostalo od poslednje rekvizicije. Od županije Bekes se je zahtevalo 5100 va-gonov, uspeh rekvizicije pa je 350 va-gonov. * Kam izginejo poštnl zavoji za vojake. Na Dunaju v drugem okraju je stražnik prijel nekega čioveka, ki je nesel vrečo ukradenih zavojev za vojake. Stražnik je moral rabiti orožje, ker se je mož zoper-stavljal. Stražnik ga je ustrelil. * Ukradene patrifarške dragocenostl. Iz Moskve so izginili patrijarške dragoce-nosti in cerkvena posoda iz zlata z dragulji vred. Ukradeno blago Je težko okoli 400 funtov in vredno 30 milijonov rubljev. * Prekl sod zm Gračac Lapac In Udbina. Hrvatska vlada je razglasila preki sod za okraje Gračac, Lapac In Udbino, ker se tam ponavljajo umori, požigi, razboj-niške Ćete so pravi strah in trepet za pre-bivalstvo. * Ukradlt ćelo hlšo. V Duisburgu so neprijeti tatovi ukradli dobesedno Jedno ćelo hišo. Ko se je lastnik niše vrnil, je našel samo še malo zidovja, okna, streha, les in drugo Je bilo vse ukradeno. Takih tavtn ne manjka na slovenski zemlji. * Oropana torama čevljev. Iz Vel. Varadina poročajo, da so ruski vjetniki oro-pal tamkajšnjo tovarno Čevljev. Pred policijo so izpovedali, da so hoteli ubežati in si hoteli v to svrho preskrbeti potrebni denar. *Kamenjana je bita v občini Meg>a-szo na Ogrskem 241etna Suzana Horban. Obdolžena Je bila raznih pofigov, pred sod-nijo pa oproščena radi pomanjkanja doka-zov. Ko se Je vmila domov, so Jo domačini s kamenjem ubili. * Morilec Lodrik Wresky. Pred ar-madno divizijsko sodnijo v Krakovu je bil obsoleti morilec Ludvik Wresky na smrt na vislicah. Obtožen je bil roparskega amora. izvršenega na notarju Jonaku, umora dveh stražnikov In orožnikov, dalje po-skuSenega umora zasJedujočega ga poroč-nika, ubega iz vojalke službe in tatvine. Wresky je Šel kot ljetni miadenič prosto-voljno na fronto in bil dvakrat odlikovan. Pri razpravi Je vse zločine priznal. Darila. Dstdti »O»rednjksi» odbora« Da-nmi I. B«nkc*9se 2. Tretii izkaz da rov: VlaH. Lokar. c. in kr. Dorocnik 30 K: F. Bratušek, župnik Sveti nie 20 K: An-tOĐ Detela. c in kr noročnik 40 K; Martin Me^ko Dri Kapeli 30 K: župni urid Barkovlie (Tret> 60 K: I. Sokol. Vosrr-6e p. Pliberk 10 K: LjunUonRka kreditna banka v Ljubliani 1000 K: žu^an-stvo Prvaci nf 50 K: Fr. DoberSek. žud-nik, Koprivnica 116 K; Valentin Svara, Senovica 5 K: Hrani Ino in posoli Ino drušTvo v Ptuiu 500 K: Jf>drnnpka banka, podružnica Dunai 2000 K; Defolno upravna komisija v Porani 100 K; Vlađni komiffar za mesto Trst 200 K; plsaunilin cUrovaioom iakrena hvaUI Gospodarstvo. — Mestna faranilnlca Ijnbljanskai. Promet meseca februarja 1918: 1570 strank )e vložilo 2.090.481 K 36 vln.; 1346 strank Je dvignilo 2.091.^24 K 37 vin. Stanje vio« 67,938.481 K 81 vin. Število vložnih knji-žic 35.763. _ 1045 — Ce§ka Industrijska banka. Stanje hranilnih vlog je znašalo koncem februarja 1918. 246.311.439 K 78 vin. 1043 Umrli so v Ljubljani: Dne 2. marca: Dr. Anton Janežlč, II-nančrti svetnik, 50 let, Oosposka ulica 10. — Dominik Forte, slikarski pomočnik, 24 let, Radeckega cesta 9. — Frančiška Barucca, bolnička strežnica, 58 let Radeckega cesta 9. Dne 3. marca: Kancijanila Ješe, za-sebnica. 70 let, Radeckega cesta 9. — Marija Dimec, rejenka, 6 tednov, Dunajska cesta 9. — Fran Ješe. sin vzgojitellice, 7 tednov, Streliška ulica 15. V deželni bolnišnlel: Dne 25. februarja: Josip Hrovat, shi kajžarice, 14 let. Dne 27. februarja: Fran Dolničar, sin delavca v tobačni tovarnl, 10 let. Dne 1. marca: Marija Merše, posest-nikova žena, 47 let Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnfna In tisk »Narodne tiskame«. Na zasebnem učnem zavoda Lejrat v Mariboru ob Dravi se začno dne 3. aprila 1918 novi tečaji za stenosrrafijo, strojepis-Je, računstvo v zvezi s knjigovodstvom in lepopisjem, za slovenski in nemški Jezik. Prospekti zastonj, Maribor, Viktrlnghof* gasse 17, L nadstropje. Zvišanje naročnine. Kakor smo že objavili smo primorani naročnino „Slov. Naroda* 8 1. marcem 1918 zvi&atik ..Slovenski Narod" velja sedaj: po pošti v Avstro - Ogrskl; celoletno. . . . K 40#— J/2letno . • . . m 20#— ljetno ..... 10*— mesečoo . . . . „ 3*50 Za Nemčijo ćelo leto K 45*—, za vsc droge dežele K 50*—/ V Ljubljani: celoletno • • . • K S6*— Valetno ..... 18*— */4letno . • . . , 9<— na raesec • . . n 3-— Posamezna štev. velfa 20 visan Jfajboljfo nslngo storite svojini aragim na bojišćn, čc jih naročite na „Slovenski Jfarod", ker Ie na ta način redno dobivajo poročila iz domovine. LASNE KITE nafboljše katcovostl po10, 14,18, 20 In 24 kron; lasne podloge in mrežice, lasne masti, puder Itd. Kupujem zmedene ženske lase. Štefan Strmoli I Ljubljana, Pod Trančo it 1. I Pozor I I ara dl TpoUloan|a t I TO^aftko alatbovanje |9 lokal I odprt samo saprodafo blaga tn I itcer viakl dan samo od 9 do Vi 1 ■ ln v neđelfo od 9 do f 1 urm 4o- | ■ poldaa. '^* a^ ^B^^^^j^fc l^a^^^^a^E^a^B I Mami v sred ni I min. Po^rtdovalcem plaćam 900 ! kron aaorsd«. Donudbe na poitsi pr.dal 1€4, Llmatfaaa. 1040 Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritliklinami, ali tuđi malo hišico z vrtom v mestu alt na periferiji mesta išče v n*iem za maim-kov termin, ali tuđi preje, Ivaft Zir« ke9&»achy uradnik mestne pliname. — Sprejme tuđi administracijo ene ali večhiš. mineralne vode, vina. konjaka in Šam- panica od 3sl d> 6 \a !itia kumuje na vagone od 10.000 kosov na-"?ej A. ICO HM, Praga, KarHn. Rokycan uSica 13. !0lo 9Sy Nakupjvaici se i>preimejo. *^P! Velika izbira ' velikonočnib, umet-niških in drugih I ilaLy lijIilllL« Itorodna knjijnrnn j^ Prešernova ulica 7. «k I Potrt? nefzmerne žalosti javljamo vsem sorođnikom, t?riiateliem in znancem pretresujočo vest, da je nas iskreno ljubljeni nepozabni soprog, oziroma oče, sin, brat in svak, gospod I Janko Pavšič c. in kr. torpedni mojster dne 28. februarja, ob pol 2. uri zjutrai, v 36 letu svoje starosti, kot žrtev sovražnega zračnega napada nenadoma i preminul. I Truplo nepozabnega rainkega je bilo dne \ marca i ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na momariško pokopališče preneseno k večnemu počitku. I Driporočamo ga v blag spomin in molitev! PUU-ILIRSKA B STRICA, dne 1. marca 1918. Viktortfa Pavs'ć roj. Plnter, sorroga — Barata« fn Svgen Paviić, sinova — Iran in F3ny Pavtić, stariši. — Antica Par-lćf prsta-ca, IvsnUa SltaF ioj. FavalA, I se~:re. — Vsi svaki in svakizaie. I .^^^S^^Ha 2i£^35 IB ^H ^BS^p ^^E^2b1 ^bV ^a^a^^a^v • za izkazano sožalje ob smrti naše iskrenoljubljene, prerano umrle matere, hčere oziroma sestre, gospe iiioini p mi\\ rni Vinr jUUiIUIIj uliUR, !U]. lllil i begunke iz Gorjanskega na Krasu, umrle in poko-■ pane v Trnovem na Notranjskem, posebej se preč. ; duhovščini kakor tuđi gojenkam zavoda ub. sol. ' sester v Trnovem in vsem sorodnikom, priiateljem in znancem za zadnje spremstvo izrekati žaluioči | rodbini BIsJIi In Viči«. vm labntmh Mi aB^^ttaaaakai aaMaai ^a_ |h^m^_^ prazno sobo z kuhinjo sa ^mkmi aJl a t. ••HImb. Ponuabe pod naslov JRatea stranka / !••• • na upravniStvo „Slovenskega Naroda". I Kupim les! I ■ Les za izdeta^o pohlttva a« k«- I B pl. Les mora biti v prvi vrsti po- I ■ onomi suh fer širok od 25 cm ■ ■ naprej. Honudbe le od 1/2 vagona I ■ narrej na „paatai pr«4al 144f ■ I Lttbltaaa."_______■ IT Proda se ~W posestvo 7. iepimi travniki, 2 ^ozdovi In velikim sadonosnikom. Pridela se do 14 rolovjakov sadne piiače. Poslorje je • epo, novo zidano in 2 opeko knto R.di se labko 10 g!av govej^ živine n par konj. Posestvo u tri okoli 40 oiaiov Cera se izve nn Antonu Po-toćn ku, S atina 12, Smartno, R 2n.i Dohna nri Celju. 9*)3 Adrija fofosiaDĐfakfnra drogerija L$ubljanaf SelemtonrgoTa nllca it 9. desinfekciTskih preparatov KlkBIt Lysol, Ly$oforinf Kreolin, For-malin, Formalinove pastilje, karbolovokislino.karbolovo apno itd. itd. Velika zaloga fotografskih potrebtčln Is anaratov. Trsovski sluga •• !••• — Ponudbe na »MiM aaiial mw.n%w l|aH|Mk 1022 Ište se prodajalka wm afpsvMa> #aj^|a>vt ad !• v ta* i aai a« p—a—aa« iftttga. 1007 Ponudbi nat st priloži slika Natlov ■jB^i^A ■a^B^B^ađ |^aJa| Al^BIV VS ■^^^■^^^^^^■■^■■^^* ^ai^a^BB^BBBaj ^^aa^B^^BjBBjB^ MV *' • ^P* Bojcncjfl kandidata ki le izuifen v lustriramu in min-em notarskem konceptu »otrakva dio 1. aprilm t L a. kr. notar 6r. rtrka« w alarla«rm. 103 i Zdravnik-strokovnjak Dr.Derč odpotuje v studijske svrhe in ne ordinira do preklica. Piajnooejše rokaatce m parfemi % Velika ^ irbera rokavie in raznovr- Stnih parfemov O. BRAČKO IM* '-MM ^—■ Velika izbira i^«a« nnii diidiS^ razglednit. Marija THEar, Ljubljana. Naročite poljudni tednik ^Domovina'. i Pri naša preglede o vseh dogodlđh minulega tedna, razven tega rani mire in važne | gospodarske, poll^^1^ ^r poučn« članke. • Posamezne številke po vseh trafikah k 94 liln. =»=—==—: Naročnina zm ćelo leto IS K na upravniitvo ..Domovin« v Ljubljani** Sodna ulica itev. 6. 597 IV~ Velika zaloga "*■ | pisalnih stroiev različnih sistemov, kakor: Remington mod. 10, Yost, Titania, ; j Ideal, Regina, Kanzler, Victor, Ultima, Mignon i. t. d. ; I =—=BazBBa#i^aln< a^rati te a^ib potrabftć gvrno Paratol, domaće mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan Veliki lonček K 3.50 dvojnati K 6.— Dalje Paratol tresni praSek za varstvo občutljive kože Škatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od lekaraarja M. Klein Paratol tvornici w Bndlm-peatl, Vn-24. Bossa ntea 21. Lgdo neUofioa hi mu soba s posebnim vhodom ae tako] odda. Naslov pove uprava „SI. Naroda" 1030 Vrelec kisle vode a« proda za 120.000 kron. Vpraša se na upravo .Slovenskega Naroda* pod ,10o o obraa«u. 966 Tešarle In mlzarle proti dobremu plačilu (za hrano tn stanovanje skrbi eno) spra]me ANTOM STSIJfER. LinbMana, Jaran ova nlica it. 11. 175 VAJENCA s primerno šolsko Izobrazbo takoj sprej-me bnjlgovesalca A« Babka, Kongresni trg 13. 970 Modni salon lfUfA PRESSL potrebuje takoi več spretnih 991 pomoenic in vajenko Vpraša se na Sv. Petra cesti 20 I. Sprejme ae pri dno in pošteno ^M ^B^i^B^Bk katera zna ku- ^af^5IWU5f ljati vaa°hfsna dela. Istotam se sprejme tuđi mlad sluga. — Naslov pove upravništvo »>lovenskega Naroda«. 992 Oskrbnik 36 let star, vojaščine prost zmožen slovenskega in nemškega jezika, knjigovodstva, kakor tuđi vseh pod to stroko spadajočih del, lilo fllulbe. Naslov pove uprava »Slov. Naroda« 1036 Stanovanje na topom kraju v Višnji gori se odda breaplaCno mirni stranki, katara bi obdelovala vrt In dr. Več se poizve pri tvrdki A. Rnilan, Llnblfana, Karlovaka cesta st. 15. 8pre|me se dobro lsreiban "Ksng I«F" stroinik katerl je izučen ključavničar ter se razume tuđi na električne napeljave, in noSni čuvaj ki je lahko invalid Plače in nastop po dogovoru. Ponudbe na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda« 975 \ frgsifazaga^Inimpapin^fo^ r 2 C in *r. ritmojster KaH Ruitipf Z Đerla Rumpf roj. Rus I poročena. ' Sftuerbđsi • Grosuptje, u mesecu marcu i i/18. %rt-s pos*bnegra obvestila. /kraljica filma ASTA N8ELSEN1 I v fenzacijski drami li življenja ciganov I „Roža divjsne" danes v torek, jutri sredo in v (etrtek v K1H0 frflfflfll,»fežehemžleđqllifa. S9" V petek S. marca "^Sft^S Priljubljene poiebne predstave. 19" Samo en dan! ^^ Afera Gulden ^^ Velika kriminalna drama. I Plašljivi Beniamin %Izvrstna veseloigra v treh dejanjih. Sestavil: W. KAB7I0L. A ^ .032 ^ I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani | =■ Pelnlžk« Bla»nlo» «0^000.000 tu■». h * StPttflirJaifa llliOS itiVi 2a JUnftnn.n4l okroalo 1,800.000 fcr»w. I E Poslova lnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. I i ircdruisžice v SpSitu, Ceiovcu, Trstu, Sara|evu9 Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. 1 -------------------------------------------------- Sprefei«« ----------------------------------- I tami* li tntm «•• ml» «r«4a«stalli papirfav, flamcira erariiiM dobava in do»oijuje I 1 vlo3e "^;;;^," l",,,;8^1 ra