Posamezna številka 10 vinarjev. šlev. 52. V Milani, v petek, 5. marca 19(5. Leto XLIIi s Velja po pošti: = 'a oelo leto naprej . , K 26'— .sa en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24'— za en meeeo „ . . „ 2'— V oprav) preleman raeseCno „ 1*70 s Sobotna Izdaja: ~ za celo leto....... T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— ■ ostalo inozemstvo. „ 12'— '' Inseratl: > Enostolpna petltvrsta (72 mm); za enkrat .... po 18 v za dvakrat . . . . „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanili. zaMe, osmrtnice 111: enostolpna petltvrsta po 2 J vin. :.....-.......3 Poslano: " ■ 1 enostolpna peti t vrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemii nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vezni red. par Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne ca sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Upravništvo Je v Kopitarjevi ulioi ŠL B. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.707, ogrske 28.511, bosn.-horo. št. 7563. — Upravniškega telelona št. 188. Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Boji v zahodni Galiciji. — Ponovni brezuspešni ruski napadi v Karpatih. Dunai, 4. marca. Uradno se poroča: Ob Biali, jugovzhodno od Zakličina smo včeraj po krvavem boju vrgli nazaj ruske čete, ki so hotele prodirati. Na obeh straneh doline Laborce in na višinah severno od Ciane še trajajo boji deloma tudi ponoči. Povsod, kjer se je našim četam posrečilo pridobiti na prostoru, sovražnik ponovno napada; vse napade vedno krvavo odbijemo. Posebno ob cesti v Baligrod so poskušali Rusi med gostim snežnim mete-žem z močnimi silami prodreti. Napad, ki se je vršil v najbližji oddaljenosti, se je končno z velikimi izgubami za sovražnika v ognju naših topov in strojnih pušk izjalovil. Na ostalih frontah ni nobene bistvene izpremembe: vrše se le topovski boji. Pred Przemyslom je mir. Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. HSfer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Rusi napadajo. Berlin, 4. marca. Veliki glavni stan: Ruski napadi severovzhodno od Grodna so prišli v naš krilni artiljerijski ogenj in so se izjalovili. Tudi severovzhodno od Lomže so se s težkimi ruskimi izgubami ponesrečili ruski napadi. V okolici južno od Myszynieca in Chorzeleja, kakor tudi severozahodno od Prasznvsza so Rusi obnovili svoje napade. Na ostali bojni črti se ni nič izpre- menilo. Najvišje armadno vodstvo. RUSI ZAPUŠČAJO SEVERNO BUKOVINO. Gurahumora. 4. marca. Rusi polagoma izpraznujejo severni del Bukovine. Bijejo se le neznatni boji, Rusi drže zasedene višine ob ruski meji od Pruta do Dnjestra in pričakujejo očividno ojačenja. iz Besarabije. Vreme v Bukovini jc pomladansko milo. V Črnovicah pošta posluje, brzojav pa še ne, BUKOVINA PROSTA RUSOV. Budimpešta, 4. marca. »Az Est« poroča: Iz Gerehumore prihaja poročilo, da so naše čete zadnji od Rusov zasedeni kot Bukovine ob Prutu popolnoma očistile sovražnika. Rusi so poizkušali najprej pri Cer-nawki (severno od Černovic blizu ruske meje) ustaviti prodiranje naših čet, toda zaman. Naše patrulje poizvedujejo že v bližini Dnjestra. Veliko znakov kaže, da se boje Rusi vpada naših čet v Besarabijo, kajti po izjavah obmejnih straž napvavijajo ob meji utrdbe. BOJI BUKOVINSKE RIJMUNSKE LEGIJE Z RUSI. Budimpešta, 5. marca. Posebni dopisnik »Az Esta« poroča iz Gurahumore: Ravnokar sem dobil vest o veliki bitki, ki se je bila globoko v gorovju Štulpikany v dolini reke Suche med več tisoč Rusi in rumunskimi legionarii. Rusi so streljali na legionarje z večimi topovi. Končni boji so se vršili v kotlini pri Frazinu, kjer so izvršili legionarji sijajno svojo nalogo in so zadržali rusko napredovanje. Rumunski legionarji so zadali vsled svojih dobro merjenih strelov zelo veliko izgub sovražniku. Rusi izpraznjujejo vse severno vzemlje do Dnjestra. XXX USTAVLJENA RUSKA OFENZIVA. Vojaški strokovnjaki pišejo o položaju na severnem bojišču: Skoro vsak dan ču-jetno o prav znatnih uspehih naših hrabro se borečih čet. Da te uspehe prav cenimo, ne smemo pozabiti, da so Rusi že pred mesecem po došlih znatnih ojačenjih na vseh frontah prešli v ofenzivo. Posebno novo rusko prodiranje na severnem Poljskem in proti vzhodni Pruski, ki se je začelo takoj po velikanskem ruskem porazu v Mazurih, kaže, cla imajo Rusi velikanske rezerve. Mogoče že najmočnejše Ruske sile so še prej na ceii obsežni karpatski fronti od Dukle do jugovzhodne Galicije poizkušale j)rodirati. Naše čete so to rusko prodiranje takoj ustavile. Na posameznih točkah se je celo posrečilo našim četam, da so pridobile na prostoru, tako n. pr, v srednjem delu gozdnih Karpatov, kjer sr> v smeri proti Baligrodu vrgle Ruse iz utrjenih postojank na višinah. BOJ TRAJA NA CELI BOJNI ČRTI. Budimpešta, 5. marca. »Az Este poroča iz Munkac.za: Rusi čezdalje bolj občutijo, da ogrožujejo naše čete, ki so udrle iz Karpatov, njihove operacije. Zaradi tega so vrgli vse svoje razpoložljive sile v Karpate, da zaclrže naše prodiranje. Dva dni drug za drugim poskušajo na celi črti predreti naše postojanke, ali junaštvo našib čet in iz-vrsine posdcije preprečijo vsak ruski načrt. PRI DUKLI. Berolin, i. marca. »Berliner Tage-blatt« piše: Avstrijska fronta zavije pri prelazu Lupkov proti ogrski meji, katero pri Dukli nekoliko prekorači. Od sosednjih zahodnih višin ob sedlu jc Alsopagony še v ruskih rokah, medtem ko gre bojna črta Komiezni ob meji ter se zavije jiroti zahodni Galiciji. Cesta Muszyna—Floryska—Grybov je v avstrijskih rokah. SNEG V KARPATIH. Budimpešta, 4. marca. Poročevalec lista »A Nap« poroča iz Ungvarja: V Karpatih je vnovič pričelo snežiti. Častniki, ki so se vrnili s fronte, pripovedujejo, da že dva dni in dve noči divja snežni metež. Gorska pota so neprehodna. X X X POROČILA IZ VZHODNE GALICIJE. Krakov, 4. marca. Glos Naroda« poroča po ruskih listih, da se rusificiranje v vzhodni Galiciji z mrzlično naglico nadaljuje. V Stanislavu so Rusi ustanovili ruski gimnaziji za dečke in deklice. Na učiteljiščih v Lvovu, TarnopoUi, Stanislavu in Samboru so sc ustanovile ruske knjižnice. Posebno pa je razjarilo Poljake, da se je vodstvo pomožne akcije za. prebivalstvo v zapadni Galiciji, kolikor jo je v ruskih rokah, poverilo znanemu veleruskemu agitatorju grofu Bobrinskemu, ki je v znanih procesih v Lvovu in Marmaros Szigelhu igral tako čudno vlogo. Berolin, 4. marca. »Berliner Tage-I blatt« piše: Rusi z vsemi dovoljenimi ! in nedovoljenimi »redsivi skušajo po-j rušiti Lvov in ostalo vzhodno Galicijo, j Vse šole so ruske. Na stotine otrok so ! odpeljali v razne zavode v Rusiji, da jih tam vzgoje za Ruse. V Ivovskem rusinskem narodnem domu je razstava ruskih učil. Katoličane in jude silijo Rusi,' da bi prestopili v pravoslavno vero. 805.000 RUSOV NA GALIŠKEAt BOJIŠČU. Berolin, 4. marca. Vojni poročevalec lista »Berliner Tageblatt« poroča iz avstrijskega vojnega poročevalskega stana: Rusi so zbrali v Karpatih vse svoje razpoložljive čete. Število Rusov na gališkem bojišču cenijo na 800.000 mož. RUSKI LETALCI METALI BOMBE V PRZEMYSL. Berolin, i. marca. »Berliner Tageblatt« poroča: Ruski letalci so metali bombe v Przemysl. Škode je le malo. Rusi skušajo s strojnimi puškami preprečiti zrakoplovno zvezo trdnjave a zunanjim svetom. POLOŽAJ V GORLICAH IN V OKOLI* CI. Krakov, 4. marca. O položaju V Gorlicah in v po Rusih zasedeni okolici poroča list »Piast«: Velikemu številu prebivalstva v Gorlicah se je posrečilo, da so pobegnili v bližnje po avstrijskih čet ali zasedeno malo mesto Szymbark. Begunci pripovedujejo, da prebivalstvo v Gorlicah strašno strada in da so Rusi mesto opustošili. Na vsaki cesti se vidijo opustošenja, ki so jih napravile krogle. Življenje je izgubilo v mestu in v okolici veliko ljudi. Boji se še bijejo. V okoličanskih krajih zelo primanjkuje živil. V Siaryju pri Gorlicah je v razvalinah palača bivšega ministra Dlu-gosza. Rusi so požgali (udi druga po-slopja, ko so jiii prej o pleni J j. Nekaterim so jc posrečilo, da so pobegnili v bližnjo vas Gorny Siary, ki je tudi po naših četah zaseden in dovažajo v njo živila i/. Novega Sandeca. V Lekovvi je porušenih več hiš; tudi cerkev so močno poškodovale krogle. Ubitih je bilo več civilistov, nekaj pa ranjenih. Rusi so odpeljali s seboj , jude, ko so zapustiti Lckowo. V čistilnici nafte so izlili Rusi vso nafto. Požar je izbruhnil zadnje dni v znani čistilnici nafte v Ma-rianopolu pri Gorlicah in je uničil več s petrolejem napolnjenih reservoirov X X X KAJ POROČAJO RUSI. Kodanj, i. marca. Rusko uradno poročilo z dne 27. februarja omenja, da so Nemci po večini prešli v defenzivo. \ vasi Cernevo ie potisnil neki nemški polk naše čete nazaj ter sj izsilil prehod čez Bobr. Trdnjava Osovjee se uspešno bori proti nemškim težkim topovom. Nemci imajo 27 in 28in pol cm topove. Przasznvsz smo zopet zavzeli. Nemci se hitro umikajo. Severno od Grodna postaja boj vedno ljutejši in obsežnejši. Na levem bregu Visle in ob Dunajcu ni nič novega. XXX ZANIMIVOSTI IZ RUSIJE. Petrograd, 4. marca. »Reč' poroča: Petrograjski glavar je pozval policijske JMaoski cesarski sfrefof. »Železni Slovenci.« Pod tem naslovom priobčuje »Neues Wiener Tagblatt« iz zasebnih pisem nekega. verodostojnega sobojevnika posnetke o bojih ljubljanskega 27. domobranskega pešpolka ter pripominja: »Polk tvorijo večinoma Slovenci in iz pisem odseva vznesen ponos, kako iudi ta narod naše mnogo-jezične monarhije tekmuje z ostalimi narodi v žilavosti, hrabri zvestobi in junaštvu.< Poročilo, sestavljeno iz pisem se glasi: Bili so trdi dnevi, ko jc moral polk po mnogotedenskih težkih in žrtev polnili borbah v vzhodni in srednji Galiciji sprejeti v Karpatih, vzhodno od cluklanskega prelaza, odporni boj s premogočnim, pro-dirajočirn sovražnikom. Nenadoma nastali mraz, ki je ponoči znašal do 15 stopinj pod ničlo, trajni boji, težave, ki so se v ierri zapuščenem pogorju stavile nasproti oskrbi čet z živili, stalno, lc tu in tam prekinjeno bivanje v ledenih strelskih jarkih, so bile zahteve, ki jim skoro ni bilo mogoče zadostiti. Podnevi neprestan boj, ponoči pa je bilo treba laziti skozi navidezno nepredirne gorske gozdove, gosto zaraščene z gvtnovjem in polnimi polomov; dalje neprestano trdo nočno delo pri napravi kritij in pri vsem tem uničujoča misel — vsaj tako bi človek menil, — da se umikamo. Toda vrli Slovenci so sc spričo vsega tega vzorno držali. Od doma bolj resne narave, je bilo le redko videti smehljajoče obraze, redko sc je slišalo petje, ki drugim, ki rajše pojo, olajša marsikako težavo; toda ljudje so marširali, se borili in utrjevali z občudovanja vredno vztrajnostjo, neumornostjo in žilavostjo ter prenašali napore in pomanjkanje kakor pravi junaki, Končno, po prvih dneh decembra, je padlo odrešilno geslo: »Naprej!« In kako so šli naprej! Še vedno proti premogoč-nemu sovražniku, ki mu je bilo treba zastaviti pol. Noč in dan na maršu in to po brezdanjih poteh, ki niso bile nobene poti, kratek odmer ob taboriščnem ognju, komaj toliko časa, da so se pogrele konzerve — pičla hrana za lačne želodce; potem pa zopet naprej po temni kozji stezi, cla so ob jutranjem svitu, sledeč junaškim častnikom, s puško in nato z bajonetom napadli Ruse. Ti so 13. in i5, decembra spoznali heroično hrabrost vrlih 27tih domobrancev. In ruskih ujetnikov jc biio toliko, da nam je včasih kar tesno prihajalo, Žal, pa jc rdečila bojišče tudi kri mnogih naših neprimerljivih častnikov in vojakov, ki so s svojo smrtjo zapečatili svojo zvestobo do cesarja in domovine. In nato sc jc zopet oglasilo: »Nazaj!« Nova znatna sovražnikova ojačenja so nas na tem delu bojišča prisilila k umikanju in čakanju. Vedno in vedno zopet smo se postavili v bran in v krvavih bojih odbili ruske napade; potem pa zopet noč in dan po blatu in dežju in pozneje po globokem snegu dalje in dalje, brez miru in počitka. Januar je končno prinesel mir; toda kakšen je bi! ta »mir« sredi tako naporne vojne? Menjaje je moralo polovica polka vedno stati na straži v globoko zasneženih postojankah na mejnem grebenu Karpatov; tiho, toda znatno delo. Patruljiranje v snegu, ki je segal do pasu, sredi snežnih viharjev, blizo do sovražnika, težavno delo v kritjih, k; so bila skoro vsak dan iznova zasnežena, in stalno izpopolnjevanje istih, trda služba v ledenomrzlem vetru, megli in snegu, težavna hoja po stezah, ki jih je bilo treba skoro vsak dan nove izgaziti; vsem tem zahtevam trde dolžnosti se je voljno podvrglo vse moštvo, celo nanovo došii mladi vojaki. Nesrečen dogodek na postojanki neke sosedne skupine, ki ga je povzročila sovražnikova premoč, jc prisilil tudi nas, cla smo izpraznili svojo postojanko; toda žc na naslednjem gorskem grebenu smo se zopet ustavili, in tedaj je prišel sijajni dan kranjskih cesarskih strelcev, 4. februar. imeli srno nalog, da skupaj s koroškimi cesarskimi strelci držimo cesto, ki vodi čez Alsopagony proti Bartfa. Ob obeh straneh ceste sc jc raztezala naša postojanka, vzhodno od nas, na Kastelik Vrhu, ki ga sedaj časniki večkrat imenujejo, jc stal pa neki drug polk. Ob jutranjem svitu so nas Rusi napadli; hoteli so nas pregaziti in si tudi tu napraviti pot na Ogrsko. Toda mi smo biii pripravljeni; hrabri Korošci in deli na- šega polka, proti katerim je bil napad obrnjen, so ruske napadalne kolone hladnokrvno pustile priti čisto blizo, nato pa jih sprejeli z uničujočim ognjem iz pušk in strojnih pušk. Napad sc je kmalu zrušil; kar Rusov ni padlo, so bili po kratkem odporu ujeti. Napad je bil krvavo odbit. Našim vzhodnim sosedom se pa ni tako dobro izteklo. Tam se jc Rusom posrečilo udreti v postojanke, ker polk ni bil dovolj močan. da bi zdržal naval; le s težavo se je še držal na Kastelik Vrhu. Položaj je bil izredno kritičen, ker bi z izgubo te gore poslala nevzdržljiva ccla postojanka. Naš polkovni poveljnik hitro zbere vse, kar je menil, da bi mogel pogrešati; Krna! u se vspenjajo na Kastelik Vrh tri stotnije z dvema strojnima puškama. Bodo li pravočasno dospele? Da, prišle so pravočasno. Pridruži se jim še pol stotnije sosednega polka in v sijajnem napadu, najprej z ognjem, potem pa z bajonetom, prisilijo sovražnika, da se umakne iz žc zavzetih postojank. Nastop tega bataljona je odločil dan v našo korist. Ne brez žrtev; padel jc marsikak vrl tovariš, zadet od sovražnikove krogle. Toda kaj jc bilo to v krvavi borbi v primeri z ruskimi izgubami? Nad 600 ujetnikov, do 700 mrtvih in 1700 ranjenih — kakor smo izračunali po zaplenjenih puškah; cel ruski poik popolnoma uničen. Ljubljanski polk je imel pri tem obilen delež in opravičen ponos je dvigal prsi vrlim, železnim Slovencem, komisarje, naj preskrbe policiste za zasedene gališke kraje. Plače jim obetajo na leto 720 rubljev in 80 kopejk dijete vsak dan. — Ker primanjkuje častnikov, ustanavljajo v večjih mestih nove častniške šole. — Kemikalije so zdaj desetkrat dražje, kakor pred vojsko, ko so jih dobavljali v Nemčiji. — Izakovo katedralo v Petrogradu in stolnico v Kronstadtu so zakrili s sivimi tančicami in ju zastražiii. Sveti sinod se namreč boji, da ne bi na zlate kupule merili sovražnikovi letalci. X X X ZAEAJ JE BIL ODSTAVLJEN RENNENKAMPF. Berolin, i. marca. »Secolo« poroča: Rennenkampfu so očitali, da jc izpostavil smrti tudi carjevo gardo in da se ni čisto nič oziral na življenje vojakov. Pritožbe so prišle celo do carjevih ušes. Carico so pa obvestili s kodanj-skega dvora, da so Rusi opleniii carski lovski grad Ronunten, kar jo je užalilo. Car je ukazal Rennenkampfu, naj skrbi, da se vrne, kar je bilo ukradeno, a Rennenkampf pri najboljši volji ni mogel ubogati, ker so že kazaki vse dobro razdelili. Končala ga je pa Hin-denburgova operacija, ker so mu očitali. da je zagrešil poraz, ker je prepozno posegel v bitko. XXX GENERAL PAU V PETROGRADU. Geni, 4. marca. »Temps objavlja brzojavko iz Petrograda, ki pravi, da so generala Pau-a z največjo nepotrpežljivostjo pričakovali. On sam naj dožene, da je ruska armada v pravih rokah. Francoski poslanik v Petrogradu, Paleologue, je priredil obed, h kateremu so bili povabljeni vsi veliki knezi. Jutri se vrši velika konferenca v angleškem poslaništvu. Predsedovala bosta Sasonov in Goremykin. Ruski car je generala Pau-a sprejel v avdijenci. Avstrijski podmorski čolni no juoti la-(iranskega morja. Milanski »Secolo« poroča iz Brindisi: Neki parnik je srečal blizu Valone neki podmorski čoln. Skoro gotovo je to avstrijski podmorski čoln, ki je zapustil Kotor, da drzno zasleduje gibanje zavezniškega brodovja in da poizveduje na južnem delu Jadranskega morja. Rusi in Poljaki. Časnikarski urad poljskega »Vrhovnega narodnega odbora« objavlja značilen razglas varšavskega guberna-torja kneza Jengalyčeva. Razglas graja policijo, da je pri revizijah in aretacijah postopala surovo in nevljudno. Gubernator zahteva, naj policija sicer strogo izvaja vsa povelja, a postopa naj dostojno in vljudno. Časnikarski urad ironično pristavlja, da je ta razglas edina koncesija Poljakom. Proti Poljak om sc bo torej še vedno strogo postopalo z revizijami in aretacijami; razloček bo samo ta, da se bo vse to vršilo dostojno. Take so ruske narodne koncesije! Slavke na Meškem. STAVKA V LADJEDELNICAH V NEW CA5TLU. London, 4. marca. (K. u.) »Mor-ningpost« poroča iz Ne\v Castla 1. marca: V ladjedelnicah v Nevv Castlu so pričeli delavci stavkati. Delavci zahtevajo, naj se jim zvišajo tedensko plače za tri šilinge. ANGLEŠKI PRISTANIŠKI DELAVCI ZAHTEVAJO POVIŠANJE PLAČ. Rotterdam, 4. marca. (K. u.) Rol-terdamsehe Courant poroča iz Londona, da se je predstavilo v soboto od-poslaništvo pristaniških delavcev več pristanišč tajniku mornarice. Odposlanci so zahtevali, naj sc povišajo plače tedensko za 4 in pol šilinga. Tajnik je izjavil, da predloži zahtevo admira-liteti. 70 BOJNIH LADIJ PRED DARDANE-LAMI. Milan, 4. marca. Listi poročajo iz Pariza: O obstreljevanju Dardane! se še ni poročalo, kako, da je učinkovalo obstreljevanje, kar je javnost razočaralo. Iz Aten se poroča, da je pričelo 30 angleških in francoskih križark zopet obstreljevati Dar-clanele in da obstreljujejo neko brodovje v zalivu Heres Gallipoli in druge utrjene točke. Utrdbe so baje le slabo odgovarjale na ogenj. Milan, 4. marca. »Italia« poroča iz Aten: Pred Dardanelami jc zbranih sedaj nad 70 ladij. Listi pišejo, da so bili Turki dobro poučeni o načrtih zveznega brodov- ja in da so Daradanele tako utrdili, da ni verjetna zmaga zavezniškega brodovja. eo.oao mož pripravljenih, da za- sedejo dardanele. Alena, 4. marca. Včeraj so radi viharja ustavili operacije proti Dardane-lam. Danes prično napadati drugo vrsto dardanelskih utrdb. Z raznih grških otokov poročajo, da so se vozili mimo transportni parniki s četami in s topovi. Pred Dardanelami se nahaja že angleško - francoski izkrcevalni zbor 60.000 mož; dve diviziji tvorijo Avstralci, dve Sencgalci. Četam poveljuje d'Ainadu. Sodi se, cla izkrcajo čete pri Daraneku. FRI GALLIPOLIJU ZBRANIH ŠEST TURŠKIH AKMABNIE ZBOROV. Avene, 4. marca. Turki so zbrali na Gallipoliju šest armadnih zborov, ki štejejo 130.000 mož; eni armadi poveljuje Envcr paša, druea stoji pri Ade, da brani glavno mesto. Splošno se v Atenah sodi, da se bodo branili Turki pri Nagasi. Angleški admiral Lympus pozna kot prejšnji poveljnik turškega brodovja skoraj vse tajnosti obrambe Dardanel, a Nemci so veliko izpreme-nili, ko je odpotoval iz Carigrada. OBSTRELJEVANJE DARDANEL V SREDO. Carigrad, 3. marca. Agence Telegra-phique Milli« poroča: Štiri sovražnikove oklopnice, ki jih je obdajalo nad 10 tor-pedovk, so obstreljevale baterije, ne da bi jih poškodovale. Baterije so odgovarjale sovražnikovemu ognju. Štiri francoske oklopnice so zelo streljale na Bulair, a so zadele !c grobove, ki. se. kakor znano, nahajajo tam od leta 1854. DVEURNO OBSTRELJEVANJE DARDANEL. Atene, 3. marca. Predvčerajšnjim so pričeli obstreljevati Dardanele ob 10. uri dopoldne. Streljali so 2. uri. Uspeh ni znan. Zavezniške čete, ki so se izkrcale pri utrdbi Kum-Kaleh, so se spopadle s turško garnizijo, ki se je razkropila. Neka angleška bojna ladja je obstreljevala Je-nisheher. PORUŠENE DARDANELSKE UTRDBE. Monakovo, 4. marca. »Miinchner Neu-este Nachrichten« pišejo: Reuter poroča, da so porušili celo vrsto utrdb: Seadil Bahr, Kum Kaie, Elles in Orkanieh so znani aardaneiski gradovi, ki so bili zgrajeni leta 1462. in leta 1659. Darclanus je mala vas na azijskem bregu. poškodovana tokpebovka pred dardanelami. Carigrad, 4. marca. (Kor. urad.) Poročilo z dne 2. t. m., da se je potopila sovražna Jcrpedovka, se oficijelno ne potrjuje. Gotovo je, cla jc bila težko poškodovana, vsled gosto megle se pa ni moglo videti, kaj so je potem ž njo zgodilo. TURKI ZANJ.KAVAJO, DA SO ZAVEZNIKI OB DARDANEL AH IZKRCALI VOJAKE. Carigrad, -1 marca. {Kor ur.) »Agence Telegraphique Milli« poroča: »Agence d' Ather.es« je 27. m. m. poročala, da je izkrcalo angleško - francosko brodovje na koncu Dardanel vojake, ki so razvili za.-* stavo zaveznikov. Izjavljamo, da jc brodovje zaveznikov poškodovalo do zdaj le zunanje utrdbe in da notranje utrdbe šc niso nič poškodovane. Sovražnik tudi do-zdaj ni še izkrcal niti enega moža. Poročila navedene agencije je torej popolnoma izmišljeno. ITALIJANI !N OBSTRELJEVANJE DARDANEL. Berolin, 3. marca. »Berliner Lokal-anzeiger« poroča iz Rima: Tukajšnji strokovnjaki, ki poznajo trdnjave v Hellespon-tu, sodijo, da ie nemogoče s silo zavzeti Dardanele. Italijansko časopisje je postalo zelo nervozno, ker se iz Pariza in Londona poroča, da so uničili zunanje dardanelske utrdbe. Listi se pečajo z možnostjo, da pade Carigrad in če ne kaže Italiji, da sc glede na to možnost prične pogajati z dr-i ž a vam i trojnega sporazuma o popolnoma novem položaju, ki ga lahko ustvari padec | Carigrada. Iz Soluna poročajo, da so. sre-j čale jadrnice, ki so prijadrale iz Mytilene, ; velike transportne ladje, ki so vozile iz-! krcevalnc čeie namenjene v Dardanele. i Rim. 3. marca. List »Vittoria« piše: Z napadom na Dardanele hočejo omogočiti, da more Rusija izvažati žito in da se Rusija preskrbi z nujno potrebnim vojnim materialom. Osrednji državi sta vrnili lastno blokado z usodno blokado sovražnika. Rusiji sc hitro približuje trenutek, da postanejo njene puške in topovi nerablpvi in da_ bi se morale zato uclati njene armade. Odpreti hočejo zato s silo Dardanele. Naloga jc bžka in ie komaj mogoče, da bi brodovje. canm brez armade premagalo si-1 ovit s trdnjave. Čc se izjalovi poizkus, doleti Pusiio šah mat«. V . Corriere deila Sera< piše Pausario o akciji proti Dar-knebm med drugim .sledeče: Zavezniška ladje so že prodrle v naj- širši del morske ožine (približno 4 milje), kjer je bramba s kopnega in podvodna bramba manj silna. Znano in razumljivo pa je, cla se mnogo uspešnejša bramba ožine ima razviti više gori, kjer bo akcijo težjega topništva zlasti podpirala okolnost, da sta obe obali tako blizu skupaj. Zato pa imenovani kritik zavzetja Dardanel ne presoja preveč optimistično; trajalo bo še dolgo časa in stalo mnogo žrtev, predno bo vsa ožina v rokah zaveznikov, če slučaj kako drugače ne nanese. Pausario opozarja, da so vojne ladje, ki se nahajajo že v morski ožini, vse starejšega tipa, takorekoč namenjene, da se žrtvujejo in napravijo pot novejšim ladjam. Zanimivo je, da se držijo dreadnoughti vedno v ozadju, pač zato, da jih nc doleti tako lahko kaka nezgoda. Imenovani dopisnik si tudi ne more misliti, da bi se Turki ne bili na kopnem tekom 7 mesecev, kar so imeli za to časa dovolj, na zelo ugodnih mestih primerno ne utrdili. BOLGARIJA IN DARDANELSKO VPRAŠANJE. Solija, 4. marca. (K. u.) O vprašanju Dardanel piše »Kambana«: Vprašanje je za Bolgarijo ravno tako važno kakor za Turčijo in za Rumunijo. Korist Bolgarije zahteva, da ostanejo Dardanele turške. Želimo uspeh turškemu orožju ob obrambi Dardanel, ker jo turški uspeh naš uspeh. Kdor med Bolgari želi, cla osvoji Dardanele kaka velesila, ne misli na Bolgarijo in na njene ideale. Sofija, 4. marca. Dopisniku bero-linske »Kreuzzeitung« jo nek bivši bolgarski minister, ki bo skoro zopet aktivno posegel v politiko in dobro pozna vladne namere, glede ruskih načrtov zaradi Dardanel rekel sledečo: Ta načrt bo v Bolgariji zadel na najskrajnejši, silovit odpor. Vsak Bolgar bo dal življenje za to, da Carigrad ne bo ruski. Noben razumen in domovinsko čuteč Bolgar ne more dvomiti, da bomo takoj stopili na stran Turčije, če bi hotela Rusija vzeti Carigrad. RUSKE ŽELJE. Stockholm, 3. marca. Vladna »Rječ« piše 25. februarja v uvodniku glede Dardanel: Nevtralizacija Dardanel bi bila za Rusijo najmanj ugodna rešitev in zato Rusija ne bo nikdar v to privolila. List zato zahteva vojaških odredb, ki bodo to možnost izključile. Rusija je svojim zaveznikom sicer hvaležna za pomoč francosko-angleškega brodovja, toda v odločilnem trenutku morajo biti Rusi sami zraven. Odločitev glede Dardanel je za Rusijo prevažna in tako zapletena, da ne sme zamuditi nobene prilike, ki bi jo postavila pri odločitvi šele v drugo vrsto. BODOČNOST TURČIJE V AZIJI. Carigrad, 4. marca. »Turan« piše: Bodočnost Turčije je v Aziji in ne v Evropi. Odločilno posvetovanje na Grškem. Atene, 4. marca. (K. u.) Agence d' Atlienes« poroča, da jc dne 3. t. m. zboroval grški kronski svet. Ministrski predsednik je izjavil, tla je general Dusmanis ob obletnici napada na Janino premeščen zopet v aktivno armado in da je zopet imenovan načelnikom generalnega štaba. V petek (danes) kronski svet zopet zboruje. umanski vpad v smijo. Bitolj ogrožen. Budimpešta, 4. marca. • Esti Ujsag« poroča iz Soluna: Iz Bitolja so došle vesti, da Albanci zopet prodirajo na srbskih tleh in da so zasedli na severnem bregu Ohride ležeč kraj Struga. Ker imajo Srbi tu nezadostne čete, je Bitolj ogrožen. Iz Skop-Ija koraka 2000 Srbov, ki bodo pa kornaj ustavili Albance, katerih je 4000. Razne vesti trdijo, da so Srbi Bitolj oficielno ponudili Grški. urnm politika. London, 3. marca, »Daily Telegraph« s> da poročali iz Rima, da se je v Rumuniji želja po voiski vsled odhoda Rusov iz Bu-kovine in ruskih porazov v Vzhodni Rusiji in Sazonove izjave glede Carigrada precej ohladila. nesen položaj v ion ji. Rotterdam, 4. marca. »Mornigpost« poroča iz Kalkute: Položaj postaja v Indiji vedno resnejši. V Kalkuti je bil umor-: jen načelnik policije. Policija je zaplenila veliko zalogo bomb in razstrelilnih snovi. 20. februarja so Angleži v Kalkuti usmrtili nad 100 ljudi. V Singapore so se vneli ljuti boji med Japonci in indijskimi četami. Japonci so morali zapustiti svoj tabor, ki . so ga zasedle nobunjene indijske čete. Boji no zofioio. Nemško uradno poročilo. Nemci zavzeli višino pri Loretto. — Uspešni nemški protinapadi v Argonih. Neki francoski parnik, ki je vozil streljivo, določeno Nieuportu, je zavo-zil vsled pomote pijane posadke v Ostende, kjer smo streljali nanj. Parnik se je potopil. Ranjeno posadko smo rešili. Naše čete so včeraj zjutraj zavzele sovražnikove postojanko v širini 1600 metrov na vrhu Loretto. Ujetih je bilo 8 francoskih častnikov in 558 Francozov, zaplenjenih 7 strojnih pušk in 6 manjših topov. Opoldne smo odbili sovražnikove protinapade. Izlahka smo odbili obnovljene francoske napade v Champagni. Izjalovilo se jo francosko prodiranje zahodno od St. Huberta v Argonih. S protinapadom smo iztrgali Francozom neki strelski jarek. V gozdu Chep-py se je izjalovil neki francoski napad. Med zadnjimi objavami z Eifflove-ga stolpa se je poročalo, cla so uspešno obstreljevali neko nemško kolono, ko je korakala čez vrh Taure. Izjemno istinitost navedenega poročila moramo potrditi. Kolono so pa tvorili odvedeni francoski ujetniki, med katerimi beležimo izgubo 38 mož mrtvih, 5 ranjenih. Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Gen!, 4. marca. Uradno poročilo francoskega genralnega štaba z dne 2. t. m. zvečer: Med morjem in Aisno so se vršili precej živahni artiljerijski boji. Na celi fronti pri Reimsu je sovražnik zjutraj napadel, pa smo ga z lahkoto vrgli nazaj. Med Souainom in Beau-Sejourjem trajno napredujemo. Odbili smo močan protinapad. V Argonih pri Vauquoisu smo vzdržali vse včerajšnje pridobitve. Ujeli smo okoli 100 Nemcev. Četrta ofenziva zaveznikov na Franco« skem. O tem se še noroča: Na črti Amiens —Arras—Bethune—St. Omer se vrši popolnoma nova razporedba zavezniških čet. V nov ofenzivni načrt, ki ga je napravil general Castelnau, stavijo Francozi največje upe. Med Nieupor-tom ln Arrasom je pripravljenih 2 milijona vojakov in še vedno prihajajo od juga nove čete. Skozi Hazebrouck se je en sam dan peljalo £00 topov in 150 oklopnih avtomobilov, med topovi so tudi motorne baterije, ki so za las podobne avstrijskim. Neki belgijski častnik je izjavil: Sedaj pošljemo vse v boj. To je zadnji velikanski poskus, da vržemo sovražnika, in mi na bomo, ga moramo nazaj vreči. Če tega sedaj ne dosežemo, potem je za nas vojska nepreklicno končana. Boji pri Reimsu. Pariz, 4, marca. Listi poročajo, cla so se boji neposredno pri Reimsu zopet pričeli. Francozi so kot odgovor na novo nemško obstreljevanje mesta v noči od 27. na 28. februarja pričeli z ofenzivo. Obstreljevanje ni bilo tako silno kakor pred dve-rni ledni, ko je padlo v mesto 2000 granat, vendar so tudi topot Nemci vrgli 300 do 400 granat. Francoske čete so brezuspešno poizkušale vreči Nemce raz višin, odkoder lahl co obreljujejo mesto. Francoska ofenziva tedaj ni imela nobenega uspeha. Novi francoski oklopnici. Pariz, 4. marca. »Temps« poroča: Oklopnici »Provence« in »Bretagne«, ki sta biii izpuščeni aprila 1913 v morje, so te dni uvrstili v mornarico. Ladji obsegata po 23.550 ton, oboroženi sta vsaka za desetimi 340 mm in z 22 138 mm topovi. Vozijo z brzino 20 vozlov. Posadke ie na vsaki ladji 1100 mož. Izmenjava nemških in francoskih ra« njencev. Karlsruhe, 4. marca. (K. u.) Dne 2. t. m. so pričeli zamenjavati težko ranjene Francoze in Nemce, in sicer iz Konstanza in iz Lyona. V vsako smer sta se dozdaj odpeljala po dva vlaka. V prvem vlaku se je peljalo nekaj francoskih častnikov in podčastnikov. Zamenjavajo le take težko ranjence, ki niso za nobeno vojaško službo več sposobni. Froncoski letalec metal bombe na pra« herno v Rottwellu. Stuttgast, 4. marca. (Kor. uri Namestilo generalno poveljstvo poroča: Neki sovražnikov letalec je priletel včeraj nacl Itottvvcil. Metal jo bombe na praharno. Škodo ni povzročil velike in ni obrala motil. Obrambno poveljstvo je preprečilo nadaljnje letal-čeve napade. Vojaško letalo zgorelo. Pariz, 5. marca. (Kor. urad.) »Temps« poroča: Ponoči je pričelo goreti neko vojaško letalo, ko se je nahajalo nad mestom Chalons sur Marne, in je padlo blizu mesta na zemljo. Oba letalca sta mrtva. Odpravljena carina na železniške tračnice in železniške prage v Franciji. Pariz, 4. marca. (Kor. urad.) Carino na tračnice in na železniške prage so odpravili. Enotno delovanje MiiEanov v Italiji. Rim, 4. marca. (K. u.) »Osservato-re Romano« objavlja pismo kardinala državnega tajnika Gasparija, ki je jc pisal predsedniku ljudske zveze italijanskih katoličanov Kardinal državni državni tajnik obvešča, da jo s\eti oče sklenil, naj izvoli ravnateljski oclbo zveze iz svoje srede komisijo enajstih članov, ki naj pod predsedstvom predsednika ljudske zveze m z udeležbo predsednikov drugih katoliških zvez stremi, da zadobi italijanska katoliška akcija programatično smer in cla dovede do enotnosti naziranj in smotrov ter da poda katoliški akciji koncentric: no obliko. Papež želi, da pristopijo vsi italijanski katoličani ljudski zvezi in da noj delajo na to, da sc organizacija zveze razširja v vseh škofijah m v vseh župnijah. Rim, 3. marca. Včeraj je zbornica pričela zopet z obravnavanjem proračunov, in sicer s postavkami o poslovanju v računskem letu 1915/1915. Več zanimanja kakor proračunska debata, pa je vzbudil zakpnski načrt, ki ga je predložil vojni minister in ki zadeva vpoklicanje rezervnih častnikov, tudi onih, ki so že prekoračili postavno starost in nimajo več nobene vojaške obveznosti, v dejansko službo. To bi se v slučaju celotne ali delne mobilizacije na podlagi zakona z dne 25. januarja 1883 itak lahko zgodilo. Novi zakonski načrt, ki ga je zbornica prav na kratko sprejela, pomenja torej izreden korak, ki ga je vojni minister utemeljil s potrebo, da mora rezervnim častnikom zagotoviti tudi proti njihovi volji popolnejšo vojaško izobrazbo. pripravljenost Italije. Rim, 4. marca. »Tribuna« opominja javnost, naj nikar ne širi razburjenja s časom neprimernim precenjevanjem zakonskih načrtov glede na spionažo in objavo vojaških tajnosti, kakor tudi glede pogostejšega vpokli-canja rezervnih oficirjev. Vse to spada k pripravi dežel in ni treba, da bi po-menjalo bližnji začetek vojske. IV Benoita v Rim v zvezi s politično misijo. Benoit bo po naročilu svoje vlade stavil Italiji gotove predloge. V slučaju, da jih Italija sprejme, bo najbrže Benoit postal francoski poslanik v Rimu namesto sedanjega poslanika Barrere, ki je zbolel in potrebuje počitka. Zopet potres na Laškem. POTRES NA LAŠKEM. Sinoči (4. t. m.) proti 6. uri zvečer so čutili v Florenci, Bolognt, Modeni, Foiii in Farenzi precej močan potresni sunek, ki pa ni napravil škode. V ITALIJI SE PODIRAJO GORE. Neapelj, 3. marca. Železniška proga Neapelj—Potenza je zasuta, ker so se podrle gore. Zasutih je tudi veliko cest in avtomobilska proga Potenza—Brienza. Bolgarski vojaški Miti. BOLGARSKI VOJAŠKI KREDITI. Sofija, 4. marca. Vojni minister je predložil zbornici novo vojaško predlogo, ki zahteva 90 milijonov frankov za nabavo orožja, 10 milijonov pa za zgradbo skladišč in vojašnic. Ker so vpoklicali pod orožje večje število rezervnih častnikov, zahteva tudi izreden kredit 250.000 frankov. Milan, 2. marca. »Corriere della sera« poroča, da so včeraj v Pisi ženske burno demonstrirale proti visokim cenam kruha. Nek policist je bil zadet od kamna. Karabinieri in stotnija pehote je zopet napravila red. Peki v Lecco so sklenili zapreti prodajalne, ker jim mestna uprava ne dovoli, da bi ceno kg kruha zvišali od 25 na 27 ccntezimov. (Neverjetno, da bi v Italiji veljal kg kruha samo 13 krajcarjev. Op. ur.). Tudi iz Benetk poročajo o resnem gibanju zaradi brezposelnosti in visokih cen kruha. V pokrajini Carnia ob koroško!ivolski meji jc 35 županov sklenilo odložiti svojo župansko službo, čo nc bo vlada ničesar storila proti brezposelnosti. 15.000 demonstrantov je ta sklep prineslo podprefektu. U nevtralnost llali e. Rim, 4. marca. Splošna zveza in-dustrijcev in trgovcev v Turinu jo br-zojavila minislr. predsedniku Salan-tlri, da mu čestita, ker jc nastopil proti izvestnim hujskačem, da vzdrži red in mir v državi. Zveza upa, da se domovini v korist vzdrži nevtralnost. oiseio slutile v uniji. Tripolšs, 3. marca. Na hišnih voglih je nabit guvernerjev razpis, s katerim se razširja obsedno stanje na tri okraje, ki so; Misurata, Orfella in Kasr Garian. S tem se hoče preprečiti roparstvo in upore. ITALIJANSKE AKCIJE V TRIPOLISU. Rim, 3. marca. Višji italijanski poveljnik v Libiji, general Tassoni, poroča: V Ghadames je došel major Giannini s svojimi četami. Francoski poslanik v Rimo oiistopil? Rim, 4. marca, »Corrispondenza« poroča, da ie Drihod francoskega poslanca ITALIJANSKI VOJNI ATAŠE NA SEVERNEM BOJIŠČU. Berlin, 5. marca. Vojaški ataše italijanskega poslaništva je došel v glavni stan. Italija dosedaj še ni bila zastopana. ZAPLENJENA NENAZNANJENA KORUZA NA OGRSKEM. Budimpešta, 5. marca. (Kor. ur.) Poljedelsko ministrstvo je ukazalo, naj se zaplenijo vse zaloge koruze, ki niso naznanjene. POSEBEN DAVEK NA DOBIČKE VOZNIH DOBAVITELJEV. Beroiin, 4. marca. Tukajšnji listi poročajo: Tukajšnja davčna komisija je naznanila lastnikom podjetij, ki dobavljajo predmete armadi, da naj naznanijo višino dobička lani in letos glede na vojne dobave. Temeljem zbranega gradiva nameravajo predlagati parlamentu, naj se uvede poseben davek na dobiček vojnih dobav. PRUSKA ZBORNICA. Berolin, 4. marca. (Kor. urad.) Brez razprave so je potrdil proračun nase-Ijeniške komisije. ROJAl ISTIČNO GIBANJE NA PORTUGALSKEM. Pariz, 4. marca. »Temps« poroča iz Lizbone: Mesto je mirno. Politične kroge razburja odlok vlade, ki odgodi volitve v državni zbor. GENADIJEV ODPOTOVAL V PARIZ IN LONDON. Rim, 4. marca.|Gcnadijev je zapustil Rim. Potuje v Pariz in London. POPISOVANJE KROMPIRJA NA NEMŠKEM. Berlin, 1. marca. Naznanja se, da jc zvezni svet sklenil odrediti splošno popisovanje zalog krompirja po celi Nemčiji. Lieški M umri. Line, 5. marca. Škot Hittmaier je danes dopoldne ob pol 10. uri mirno umrl. Slini Hoji z Rusi. Dunaj, 5. marca. Vojni poročevalci brzojavljajo: Glavno pozorišče knrpat-skih bojev je sedaj črta Lupkov-Užok. Neprespane sovražne naskoke na središče te črte krvavo odbijamo, šance za srečen izid so za nas zelo ugodne. Dunaj, 5. marca. Francoska poroč?la pravijo, da je dosedaj porušenih pet dar-danehkih utrdb. Sovražno brodovje je prodrlo do Čanaka. Nove Kanonske čete na DojiSo. Kodanj, 5, marca. Kauftdoka vlada j?, poslala na bojišče nove čete, ki štejejo 120.000 mož. »cigaros« na ulicah prišlo zadnji čas že kar v modo, dasi jc to proti vsaki spodobnosti in zlasti nevarno radi ognja, kar poleg mnogih drugih slučajev dokazuje tudi zadnji požar v Vodmatu, ki je nastal radi neprevidnosti kadilcev. Zato se najstrožje prepoveduje kajenje na ulicah, in kogar se zaloti s pipo ali cigaro, se mu ista odvzame, v drugo pa strožje kaznuje. Kaj bi rekli tedanji mestni očetje, če bi danes stopili na ulico? lj Išče se več polirjev, tesarjev, mizarjev, ključavničarjev, kovačev, zidarjev, kamnosekov in navadnih delavcev. Več se poizve v Mestnem Domu, I. nadstropje, do 12. marca t. 1. lj Umrla je vdova po deželnosodnem nadsvetniku gospa Albertina Zhuber pl. Okroy-Hernrich, stara 73 let. lj Nesreča v pivovarni. Ko je predvčerajšnjem v pivovarni »Union« 19 letni delavec Rudolf Podbevšek snažil na stroju sodčke, se mu je pod sodčkom zamašila mreža. Ne da bi stroj ustavil, je segel z desno roko in hotel z mreže odstraniti nabrano zapreko. Pri tem ga pograbi ekscen-ter za desno roko in potegne v stroj. Njegov tovariš je to k sreči opazil in skočil k stroju, ga ustavil in Podbevška rešil. Vendar ga je stroj na desni roki tako poškodoval, da so ga morali odvesti v deželno bolnišnico. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Mejak, črnovojnik, 97. pp. — Anton Jecelj, mitni-ški paznik, 41 let. — Albertina Zhuber pl. Okrog, zasebnica, 93 let. — Ana Marija Buh, hči trgovskega sotrudnika, 4 mesece. — Fran Lunder, delavec, 64 let. — Ivan Brek, pešec pešpolka št. 9, — Erna Peterca, hči šolskega sluge, 11 mesecev. lj Na semenj v sredo je bilo prignanih 762 glav, in sicer: 337 volov, 237 konj, 178 krav, 7 telet in 3 prašiči. Kupčija je bila živahna. Liiiiiijaoske novice. lj Kajenje v Ljubljani pred sfo leti. Ljubljanski uradni list priobčuje prepoved, ki jo je izdal ljubljanski magistrat 19. aprila 1812 (začasa francoske vlade) glede kajenja na ulicah. Prepoved izvaja, da jc kajenje iz odprtih pip ali pa lakoinienovanih levne novice. -r Obvni zbor Zadružne zveze v Ljubljani se bo vršil dne 10. marca. Po občnem zboru bodo razna predavanja narodnogospodarske vsebine. Zato bi bilo prav, da bi vsaka zadruga poslala k občnemu zboru čim več svojih članov. -[- Nadvojvoda prestolonaslednik v Pulju. C. kr. kor. urad poroča: Nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc Jožef se je mudil v ponedeljek in v torek zopet v Pulju, da pozdravi mornarico v cesarjevem imenu. Prvič je zdaj bival nadvojvoda prestolonaslednik v Pulju kot linijski kapitan. Nadvojvoda prestolonaslednik si je ogledal dele vojnega brodovja in utrdbe trdnjave. V torek zvečer se jc odpeljal nadvojvoda prestolonaslednik na Dunaj, kjer ie poročal cesarju, nakar jc zopet odpotoval na bojišče. -(- č. p. Bazilij Dolinar — umira. Iz Gorice nam poročajo 4. marca, da č. o. Bazilij Dolinar iz frančiškansega reda v bolnišnici usmiljenih bratov umira. Ni nobenega upanja več, da bi okreval. Priporoča se v gorečo molitev! -j- Najvišje pohvalno priznanje se je naznanilo stotniku v evidenci Jožefu vit. pl. Pogačnik domobr, polka št. 27 in re-zervnemu poročniku Jožefu Pich, domobr. polka št. 5, prideljen 27. dež. bramb. polku. -f- Osebna vest. V pokoj je stopil pisarniški ravnatelj g. Franc Koderman v Novem mestu. Ob tej priliki mu je cesar podelil naslov cesarskega svetnika. -]- Osebne novice s pošte. Imenovanja. Poštni aspirant Advard Aichholzer je imenovan za poštnega oiicijanta v Tržiču na Primorskem; poštna aspirantka Ana Schi-gur za poštuo oficijantko v Ičičih; poštna ekspedientka Marija Klemen za poštarico v Semiču. — Premeščenja, Poštni oficijant Jožef Košuta je premeščen z Nabrežine v Trst; poštna oficijantka Vckoslava Pišek iz Ičičev v Sv. Ivan pri Trstu; poštar Jožef Hladnik iz Kandije na Rakek vsled opustitve poštnega urada v Kandiji. — Poštna ekspedientka Marijana Brajnik je odpuščena iz službe, ker ni več poštnega urada na Jesenicah 2. — Poštarica Eliza Borghi jc stalno vpokojena. — Odlikovanje. 191etni narednik telefonskega oddelka 28, g. A 1 b i n Frank iz Krškega jc bil dne 11. februarja odlikovan s srebrno svetinjo hrabrosti. — Po smrti odlikovan, Major generalnega štaba Maksimilijan Kraus, ki je, kakor smo poročali, padel na severnem bojišču, je dobil red železne krone III. razreda z vojno dekoracijo. To je druga dekoracija vrlega majorja. Prvič je bil odlikovan z -vojno dekoracijo k vojaškemu zaslužnemu križcu. — Č. g. Peter Štefan, c. in kr. duh. profesor na kadetnici v Mariboru, je zbolel. Nadomestoval ga bo profesor dr. Mat. Slavič. — Duhovniške vesti. Č. g. Martin Kožar, kaplan v Šmartnu pri Slovenjgradcu, jc prestavljen v št. Ilj pod Turjakom. — Hrabiost slovenskega vojaka, Z veliko zaslužno kolajno jc bil odlikovan 1. marca Slovenec Peter Sadravec, četovodja pri 7. topničarskem polku, doma iz Frankovc pri Ormožu, kateri je sam ostaJ živ pri topu in 3V& ure neprenehoma streljal na Ruse in tako tudi pripomogel, da so 1200 Rusov ujeli, čez 60 vozov trena polnih živil in vozov uplenili in veliko število sovražnikov pobili. Slava slovenskim junakom! — Dolgo, poljudno, poučno in tolažilno pismo vsem slovenskim vojakom na bojišču. V jarkih jih bo mogoče dobiti, se je spisalo in se jim bo odposlalo iz domovine. To je najnovejša vrsta literature: spisi za fojake na bojišču. Protestantski Nemci v rajhu izdajajo za svoje vojake poseben list, ki se tiska in odpošilja vsak teden v 50.000 izvodih (!) Nje so začeli posnemati katoliški Nemci v rajhu. Ali so avstrijski Nemci že kaj naredili v tem oziru, ni znano. Slovenci ne smemo biti zadnji! Ker bi pa vsaktedensko ali sploh večkratno odpoši-ljanje stalo toliko, da mi nc zmagamo, sc jim bo poslalo več naenkrat skupaj. Celo pismo bo tvorilo malo brošurico. Opremljeno bo — da bo bolj vabljivo — s sličicami, posnetimi po vojnih razglednicah. Ni dvoma, da se bodo naši vojaki — rojaki pisma razveselili in ga radi brali. Tiskalo se bo v 20.000 izvodih. A to bo stalo denarja, za katerega ni nobenega fonda. Treba bo več stotakov. Ker jih drugače ni mogoče dobiti, prosimo tem potom, za rado-vofjne darove v ta namen. Darovi naj se izročajo v Katoliški tiskarni ali pošiljajo po pošti na upravništvo »Bogoljuba«. Dobre osebe so prošene, naj v la namen darove zbirajo. Če bi kaj ostalo, se drugič lahko vojakom še kaj podobnega pošlje. Prispevati v ta blagi namen: za dušno pomoč ii« tolažbo naših trpečih vojakov - rojakov je najlepše karitativno delo, misijonsko in domoljubno delo. Pismo ie izvirno, po nobenem posneto in se objavi v apriiovi šte- — Smrtna kosa. V Krškem jc umrla gospa Terezija Rumpreth, rojena Vanič, stara 82 let. Pogreb je bil v četrtek popoldne. Blag ji spomin! Slovenska ljudska kuhinja v vojnem «asu. Zbirka i 16 kuharskih re-ccptov za točne in cene domače jedi. Zbrala in uredila J. J. V Ljubljani 1915. Založila Katoliška Bukvama. Dasi imamo Slovenci že par dobrih kuharskih knjig in se zlasti »Slovenska kuharica« ozira na vse stanove in nudi bogato izbiro jedi od naj pri proste j ših do najfinejših, je bilo vendar potrebno | izdati za današnje izredne razmere prirejeno knjižico, v kateri so zbrane jedi, po katerih treba v sedanjih vojnih razmerah seči tudi takim, ki so bili sicer boljšega vajeni. Tem, pa tudi širokim ljudskim slojem upamo ustreči, ko jim nudimo zbirko najcenejših, a obenem okusnih, tečnih in rcdilnih jedi, za katere se ne rabi ali pa le malo pšenične moke, s katero je treba sedaj najbolj varčevati. Gledali smo tudi na to, da so v zbirki le jedi, ki se čisto preprosto pripravljajo in jih lahko napravi tudi manj izvežbana kuharica. Jedi so večinoma našega domačega izvora in marsikdo se bo ob njih spomnil domače kmečke sklede, ob kateri je rastel v mladosti in ob kateri že vekove živi in krepko uspeva naše kmečko ljudstvo. Bog daj, cla bi bile le jedi tudi na delavski in meščanski mizi obilo blagoslovljene! Ta knjižica bo izšla v par dneh v zalogi Katoliške Bukvarne. Cena bo jako nizka in jo naznanimo pozneje. — Ooska za 50 kron. Na trgu v Plznju je prodala te dni neka kmetica gos, ki jc tehtala 13*10 klg. Dobila je zanjo 50 kron. — Pobegli ruski vojni ujetniki. Dna 2. t. m. je srečal Maks Blodig iz Sv. Primoža nad Muto štiri tuje vojake. Vrnil se je takoj domov, vzel puško in se je s hlapcem vrnil v gozd, kjer je videl tujce. Ustavil jih je in zahteval — bili so ruski vojni ujetniki — naj se udajo. Ujetniki so Blo-digu ponujali denar, če jih izpusti, a za to sc mož ni zmenil, marveč jih je odpeljal k orožnikom na Muli. Ujeti Rusi so po svojih poklicih profesor, učitelj, slikar in brivec. Ušli so iz ujetniškega tabora v Gla-bachu in so hoteli priti v Italijo. — Pomanjkanje kruha v Budimpešti. 2. t. m. so zaprli peki pekarne v Leopol-dovem mestu, ker ni moke. Mlini namreč nočejo dobaviti moke, ker jim glavno mesto še ni nakazalo obljubljene jim koruze. 3. t. m, je ogrska splošna kreditna banka nakazala budimpeštanskim mlinom 1200 železniških voz koruze, ki so jo pričeli hitro mleti. Sedanje zaloge budimpeštanskih mlinov so večinoma zaplenjene za armado. Budimpeštanski magistrat skrbi, da dobi 4. t, m. vsak pek in špecerijski trgovec od mlinov moko. Če bi to ne zadoščalo, sc dostavijo tudi zasebnikom nakaznice za moko. Glavno inesio Ogrske je 3. t. m. nakupilo veliko prašičev, svinjske masti in slanine. V kavarnah nc nameravajo orne- i jiti prodaje mlečne kave. — Prešič prodan za 1008 kron. Na dunajskem sejrnu se je 3. i. m. prodal za 1008 kron prešič, ki jc tehtal 360 kg; torej je stal kilogram žive teže 2 K 80 h. Pred nekaterimi leii sta stala 1008 kron dva kreoka vola — Zaloge usnja in potrebščine usnjarske industrije se morajo naznaniti oblastem. Tozadevna odredba so je danes razglasila. — Poizkušen samoumor s požira-njem šivank. Iz Prage poročajo: 191et-nu šivilja Josipina Povloušek se je hotela ivsrnrtiti na poseben način. Požrla je 19 Šivank, a ker se le še ni zadušila, je skočila v Vltavo, a so jo potegnili iz reke. Šiviljo so propeljali v bolnišnico. — Na dunajskem živinskem trgu 4. t. m. je poskočila cena teletom prve vrste za 10, ostalim teletom za 16 vin. kg žive teže; ovce so se podražile za 10 vin. kg žive teže, jagnjeta so se podražila od i do 6 kron dva. Prašičji mastnjaki so poskočili 28 do 30 vin. kg, mladi prašički so se podražili za 10 vin. kg žive teže. — Požar v namestništveni palači v Trstu. Včeraj zjutrai je v namestništveni palači v Trstu nastal ogenj, ki je napravil nekaj tisočev kron škode. — Strašna smrt. Zvečer 3. t. m. je zakurila 74ietna Marija Baumann v Gaberju pri Celju ogenj v peči. Iz svetilke je polila petrolej, da bi hitreje gorelo, a petrolej je zažgal starki obleko. Ko jo je ob 8. uri zvečer obiskal njen sin Viktor Hasching, je našel mater mrtvo. Čepela je pri peči. Telo js bilo strašno obžgano. — Neveljavne kupčije in napovedi koruze. Svoj čas je ogrsko poljedelsko ministrstvo pozvalo lastnike koruznih zalog, naj svojo koruzo prodajo gospo- f darski deželni komisiji. Buclimpeštan-sik špekulantje so zvedeli za to vladno namero prej, kakor pa je dotični poziv dospel na deželo. Hitro so pokupili pri kmetih vso koruzo, kolikor se je le dalo in so jo deželni komisiii priglasili kot svojo lastnino. Od izjemnih cen so imeli tedaj dobiček špekulantje, ne pa producentje. Sedaj je vlada izdala na-redbo, s katero proglaša vse med 15. in 23. februarjem sklenjene kupčije za neveljavne. — V srbskem ujetništvu v Valjev« je vojni kurat Cvitanovič, frančiškan s Trsa ta. — Iz seznama izgub št. 134. Poročnik Adamovič de Csepin Ervin, 4. drag. p., 3. esk., iz Slovenjega gradca, ranjen. — Iz seznama izgub št, 135. Poročnik Vedernjak Albert, 4. bos.-herc. p., iz Ljubljane, ranjen, — Popravki k seznamom izgub. Suha-c' "'čan namesto Suhodolčan Alojzij, 87. pp., 8. siot., iz celjske okolice, ujet; je bil označen za ranjenega — Poročnik dr. Mandl Viktor, 3, tir. lov. p., 11. siot., iz Štajerske, mrtev, — Anzlovar Anten, 17. pp., 2. stot., iz Česence, ujet; je bil označen za ranje-rega. — Frohlich Peter, 17. pp., 6. stot., iz Sorice, ranjen ki ujet v Rusiji. — Sogsslovja v Mariboru niso oblastveno z?tvorili. Trebušni tifus se je pojavil samo med vojaki, ki so bili sonastanjeni v bogoslovju, ne pa med bogoslovci. Obolele vojake so odpeljali v bolnišnico, sobe razkužili, a med bogoslovci sploh ni bilo tifusa. v' bogoslovju se nepretrgoma poučuje. — Umrla jc v Borovljah gospa Frančiška Vernig, rojena Pogačnik, stara 74 let. — Ogledali prijet. Celovški listi poročajo, da so na Trbižu prijeli ogleduha Bernardo Cavana iz Turina. — Pa'cl je 17. februarja v boju za neko višino pri J* bloški naročnik 97. pešpolka Ernst W e n e d i k t e r. — Des:.',"-> stegno si je izviail Franc Kete iz Zapuž pr. Šeurijah na Vipavskem. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Izmenjava kazsjeacev bi odgnancev nuarja 1915 se jc rodilo v vasi Jaworzu 20 otrok. Izmed teh jc bilo 18 dečkov. V Bistrzyci se je v tem "času rodilo 15 dečkov in samo 1 deklica. Torčija v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 4. marca. (Kor. ur.) Voli-ki glavni stan poroča: Na kavkaški fronti se izvzemši manjših prask ni nič zgodilo. Tudi z ostalih front ni nič posebnega poročati. Sovražno brodovje je danes nekaj časa brez uspeha obstreljevalo naše baterije ob vhodu v Dardanele. NA SINAJU. Rim, 4. marca. Listi poročajo iz Kaira: Letalci so videli na polotoku Sinaj le manjše turške čete. Druga turška sila tabori pri En Nachlu ob karavanski cesti med Akabo in Suezem. Dele turške armade so videli pri Blanji in Bir-Chebi. Ghe-mal je odpotoval v Carigrad. GOLTZ PAŠA PRI MINISTRSKIH SEJAH. Berolin, 4. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Maršal Goltz paša in drugi nemški častniki se sedaj udeležujejo ministrskih sej. Vse čete iz Odrina in Tra-cije bodo zbrali v Carigradu. Frankobrod, 4. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza: V pariški izdaji »New Yorker Heralda« stoji, da bo vlada Združenih držav protestirala v Tokiu proti japonskim zahtevam. Isti list je pooblaščen k izjavi, da tudi Francoska ne bo dovolila japonskih zahtev. PodniGrskl noji proli Angliji. NEVTRALNA TRGOVINA. Kaj bo storila Amerika? London, 3. marca. Reuterjev urad poroča iz New-Yorka: Četudi se vlada še ni izjavila o angleški akciji, vendar pošiljajo časopisju iz Washingtona sledeči komunike: V uradnih krogih se splošno sodi, da bo Amerika odločno protestirala proti ravnanju zaveznikov, ker se smatra za zelo verjetno, da zelo škodi trgovini držav, s katerimi Združene države žive v miru. DELO NEMŠKE KRIŽARKE »KRON-PRLNZ WIL,CHELM«. Pariz, 4. marca. Parnik »Rronprinz vVilchelm« se nahaja v vodah pri Rio della Piata, kjer je potopil neko angleško trgovsko ladjo. Moštvo se jc rešilo. NEMŠKI PODMORSKI ČOLN PRED CALAISOM. Gen?, 3. marca. Lyonski listi poročajo iz Calaisa: V soboto zvečer ob 5. uri so zapazili kakih 6 morskih milj od Calaisa neki nemški podmorski čoln. Celo črto so takoj alarmirali in pričeli streljati iz Calaisa. Predno so še topove pravilno namerili, je podmorski čoln izginil za neko lazaretno ladjo. AMERIŠKA ZBORNICA PROTI IZVOZU PREMOGA IN BLAGA VOJSKUJOČIM SE DRŽAVAM. Washingion, 4. marca. (Kor. urad..) Obe zbornici sta danes sprejeli resolucijo, ki pooblaščajo vlado, cla pripravi carinske uradnike in oborožene mornarje, da za-branijo od vseh ladij katerekoli nacionaliste, če so prepričani, da nameravajo peljati premog in blago vojskujočim se "državam. izmišljeno srHsKo poročilo. Dunaj, 4. marca. (Kor. ur.) »Politična korespondenca« piše: »Journal de Balkan« razširja poročilo srbskega brzojavnega urada, da zadržujejo ženo in otroke srbskega podpolkovnika Pavloviča v monarhiji, ker jih obdolžujejo vohunstva. Avstriji se očita brutalnost. Pribijemo, da je bila res Pavlovičeva nekaj tednov aretirana, ker je bila osumljena vohunstva, a da se nahaja od začetka januarja v svobodi in da ji je le ukazano, da ne sme zapustiti svojega dosedanjega bivališča; a da ni nikakor omejena in živi svojemu stanu primerno. Naši v Srbiji brez povoda zadržani rojaki so pa izpostavljeni v Srbiji največjemu pomanjkanju in se ž njimi postopa nedostojno in surovo. v bližini mesta se odda pod ugodnimi pogoji s 1. aprilom v najem. _ Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev..477. Sprejme se zdrav, krepak Postne pridige med vojsko. Ravnokar je izšel tretji natis nadvse aktualnih postnih govorov dr. Josipa Scho-ferja: Die Kreuzesfahne im Volker-krieg. 6. Bancl. »F a s t e n z e i t«. Zbirka obsega 16 pridig, kot opomin k pokori z zelo mnogostransko in aktualno vsebino. Cena 2 K 45 vin., po pošti 30 v. več. Dobi sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Ob vlažnih dnevih se nog ne more vedno obvarovati mokrote, katere posledica jc največkrat nahocl in katar, kateri nemalokrat dovede do resnih pljučnih bolezni. Da se to prepreči, priporočamo »Sirolin Ruche«, ki se dobiva v vsaki lekarni. najbolj priprn.\uo M3SS iiiS za e /red Avstrijo ii;o, Doslej sta naša država in Italija pošiljali kaznjence in izgnane osebe na avstrijsko-italijansko mejo in sicer do mostu med Bračanom in Sv. Ivanom Manzanskim, kjer se je spremstvo menjale, oziroma sprejemalo državljane svoje države. Odslej ss bodo pošiljali ti ljudje po železnici, in sicer v celičnem vozu, do postajališča na železniškem mostu čez hudournik Judrio pri ICorminu. Tu bori o na.Si orožniki, oziroma italijanski ka-rabmijeri izročili in sprejemali te osebe. Za_ časa, ko bo čakati na nasprotni vlak, dobi spremetvo zavetje v bližnji baraki italijanske finančne straže. To menjavanje se bo vršile vsakih pet dni, to je 4„ 9., 14., 19., 24., 29. in 31. vsakega meseca, V mesecih, ki imajo ie 30 dni, odpade zadnja izmenjava, ozi-erar. v februarju eventuelno I zadnji dve, — Pt -iteljisa Zanobka — bran javka, i Glasom krakovskih listov poročajo ruski listi iz Lvova, da -Je beda ondi vedno večja. Poljska pisateljica Gabrijela Zanokka, katere drame z velikim uspehom igrr.io v poljskem gledališču na Dunaju, ki je pa ob izbruhu vejne zaostala v Lvovu, jc otvo-rila majhno br&rjarijc, da se preživlja. Tudi mnogo drugih odličnih oseb si mora na podoben način služiti vsakdanji kruh. — V vojnih časih se rode de?,Id. »Dziennik Cieszynski« poroča, la ie med novorojenci v dveh poljskih občine h v Šlczi/i pretežna večina dečkov. Od J. ja- BELGIJSKI PARNIK »TIFLIS« GORI. London, 5. marca. (Kor. ur.) Iz Alican-te se poroča, da gori belgijski parnik »Ti-flis«. Pet ljudi je umrlo, pet jih je ranjenih. ANGLIJA ODRIVA NEVTRALCE. Kodanj, 4. marca. »National Tidende« poroča iz Londona: Angleško časopisje naglasa, naj si Amerika ne domišlja, da more Se tako ostra nota učinkovati na angleško-francosko izjavo. Brezuspešno protestirajo nevtralne države. Anglija hoče izrabiti svoje gospodstvo na morju ne glede na ugovore nevtralcev. Svet naj zdaj izve, kako globoko da seže angleški meč, kadar ga resno potegnejo, — »Globe« le obžaluje, ker tega načela že prej nicio odkrito izrazili. — »Westminster Gazeiie« piše: Kaže se, da nam javno mnenje nev-trrlcev nc pomaga. Pomagati si moramo zato sami z vsemi sredstvi. Obžalujemo, ker lesilarn. Brezobzirno svoje koristi. Od zdravnikov priznano in priporočeno krep !n.Rječ« poroča iz Tokia: Japonska gosposka zbornica jc soglasno odobrila zahtevane oboroževalne kredite. Na vprašanje je zunanji minister odgovoril, da japonska vlada brezpogojno vztraja pri tem, da mora Kitajska sprejeti t se japonske zahteve, kajti: varstvo obstoja in resnične neodvisnosti Kitajke se je preselila v Kolodvorsko ulico štev. 35 (hiša g. RovSeks), kjer je otvorila novo opremljeno prodajalno in mlečno pivnico. 4■ W Boslavlja se ln