•24465 LAKELAND BLVD.

OGLAŠAJTE v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
yOL. ХХХП. — LETO ХХХП.
ENAKOPRAVNO
E Q U A&, I T Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Prinliag of All Kinds
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 26, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 82
Nov grob
I*EXER BUKVIČ
Preminil je Peter Bukvič, star let, stanujoč na 1615 E. 26 Doma je bil od Žumberaka, odkoder je prišel v Ameriko le-. 1905. Bil je član društva sv. Nikola št. 21 HBZ.
Tukaj zapušča soprogo Ello, sinova Petra ml. in Mihaela, tri ^^Gre Mrs. Helen Rudman, Mrs.
Siragusa in Mrs. Mary ^ordič ter vnuke, v Kanadi pa ^^rata Dana. Pogreb se bo vršil ^ četrtek zjutraj ob 9:30 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, Superior Ave. in E. 47 St. v cerkev sv. Nikola.
visoki mm\ uradnik v
moskvi podal ostavko, ker mi ostati v sovj. zvezi
v svoji izjavi je napadel Atlantsko vojaške zvezo in netilce nove vojne
MOSKVA, 25. aprila—Moskovska "Pravda" je- danes naznanila, da se je visoki angleški diplomatični uradnik Archibald R. Johnston odpovedal svojemu angleškemu državljanstvu in namerava v Sovjetski zvezi delovati za mir. "Pravda" je objavila odprto
Kampanja za kontrolo tuberkuloze
Zadnje dni se je veliko pisalo ® tekoči kampanji, ki se vrši ši-fORi mesta za pobijanje in do-Sftanje tuberkuloze. V to svrho Oe zdravstveni oddelek mesta določil prosto preiskavo splošnega prebivalstva. Mestni odbor ima ^ načrtu, da se v posameznih ^®lih mesta sestavi odbore, ki sodelovali z oblastmi, da bi stanovalci prijavili in sezna-^ili s temi X-Ray preiskavami. Važen sestanek v ta namen bo vršil nocoj ob osmih v dvorani št. 2 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in sicer za tako-^ani Norwood distrikt,. %i ob-®6ga prebivalstvo od E. 40 St. *^0 E. Blvd. od jezera južno do Superior Ave. Vabi se društve-odbornike in posameznike, se zanimajo, da pridejo na ®®stanek.
bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnil na ®'^oj dom Stanley Kutcher, sin ^i's. Anne Kutcher iz 813 E.
St. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice in voščilne kar-tice. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
obisku
^ Iz Little Fallsa, N. У., je pri-na obisk v Cleveland Mr. ^uis Brezec. Tu se nahaja pri ^^nžini Turšič na 8813 Empire ^^e. Nazaj se vrne v sredo. Že-•nio mu mnogo zabave in raz-^Gdrila v naši metropoli!
^ bolnišnici
f'rošli petek je - nagloma zbo-^^8- poznana Mrs. Frances Po-^ikvar, soproga gl. predsednika Mr. Joseph Ponikvarja iz ^5o E. 118 St. Odpeljana je bila Alexis bolnišnico na Broad-Obiski za enkrat še niso dovoljeni, želimo ji, da bi se ji 3ubp zdravje čim preje vrnilo!
Vile rojenice
У nedeljo so se zglasile vile °jenice pri Mr. in Mrs. B. Ho-1644 Lorain Ave., in ji-V pustile v spomin zalo hčer-ico-prvorojenko. Dekliško ime atere je bilo Louise Brooks Je hči Mr. In Mrs. Brooks iz J ^Biersville, O. Tako sta posta Л in Mrs. Frank Дп Mary o6evar iz Lor^in Ave. prvič oče in stara mati. Čestita-
ftio!
pismo Johnstona, ki je bil glavni urednik časopisa, ki ga angleška ambasada tiska v ruskem jeziku. V svojem pismu je angleški uradnik napadel Sever-no-atlantsko vojaško zvezo, angleško zunanjo' politiko in angleške ter ameriške vojne hujskače.
Odkar je vojna končala, j e Johnston najvišji diplomatični uradnik, ki je prostovoljno pristopil na stran Sovjetske zveze. Pred nekaj meseci je podobno storila tudi ameriška uradnica na ambasadi v Moskvi Miss Bučar.
V svojem daljšem pismu je Johnston omenil vzroke svojega sklepa. Rekel je, da mu je Atlantski pakt bil v končno izpod-budo pri podvzetju tega sklepa, ker da je pakt "vojaški blok imperialističnih držav, katere vodijo Zedinjene države in Anglija in naperjen v prvi vrsti proti Sovjetski zvezi, ki je edina od velikih sil, ki se bori za mir." Obtožbe proti angleški amhaeadi vJAoskvi	. ,
Johnston je v svoji izjavi pojasnil, da je prevzel uredništvo ambasadnega časopisa "Britanski Soyuznik", ker je verjel, da bo lahko prispeval k izboljšavi angleško-sovjetskih odnošajev.
"Toda postalo mi je jasno, da se angleška ambasada v Moskvi ne zanima za izboljšavo angleško-sovjetskih odnošajev in da dejansko dela vse kar je mogoče, da bi jih poslabšala."
Visoki angleški uradnik je v zvezi s tem pristavil, da mu je ambasador Paterson ukazal, naj priobči proti-sovjetske govore angleškega ministrskega predsednika elementa Atflee-ja, zunanjega ministra Emesta Be-vina in drugih angleških uradnikov.
"Obtožujem Attlee-ja, Bevina, Morrisona in druge laboritske voditelje, da so prekanili angleško ljudstvo, prišli na oblast in sedaj to oblast izkoriščajo proti ljudstvu," je rekel Johnston.
Angleški uradnik je svoje pismo zaključil s sledečo izjavo:
"Zato sem sklenil popolnoma pretrgati zveze s sedanjo angleško vlado, da bi lahko ostal v Sovjetski zvezi in posvetil vse svoje energije in sposobnosti stvari miru."
Pobiranje asesmenta
člani društev, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Ave., kateri še niso plačali asesmenta za tekočI mesec, lahko plačajo še nocoj med 6. in 8. uro v domovih prostorih.
Federacija SMZ
Odbor Federacije SMZ za leto 1949 je sledeči: Preds. Frank Chesnik, podpreds. John Sever, tajnik Matt Zaman, 1150 Norwood Rd., blagajnik Martin Va-letich, zapisnikar Chas. Bene-vol, nadzorni odbor: Domijan Tomažin, Frank Macherol in John German. Seje se vršijo vsako četrto soboto v mesecu ob 7:30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
Pariška konferenca odobrila program
PARIZ, 25. aprila — Na zaključnem zasedanju svetovne mirovne konference je s strani 2,000 delegatov, ki zastopajo 69 držav, bila soglasno sprejeta resolucija, s katero je bil ustanovljen stalni odbor, ki se bo boril proti akcijam, ki ogrožajo mir ali pa kršijo nacionalno neodvisnost posameznih držav.
Šest dni so delegatje na konferenci obsojali Atlantsko vojaško zvezo in Trumanovo doktrino, kot grožnjo svetovnemu miru in Marshallov načrt, ki da krši neodvisnost sodelujočih držav.
Sprejeta je bila tudi resolucija, ki zagovarja prepoved uporabe atomskih bomb. Ostale resolucije pa so obsodile vojaške zveze, kolonijalni sistem, pod katerim milijoni živijo v suženjstvu, in ponovno oboroževanje zapadne Nemčije in Japonske. Delegati so obsodili tudi konflikte v" Grčiji, Indoneziji, Indokitajski in na Malaji.
Stalni odbor bo redno objav-jal publikacije v več jezikih. Po-eg priprav za prihodnji svetovni mirovni kongres bo odbor imel tudi sledeče naloge:
Objavil bo govore in sklepe na Pariškem kongresu.
Širil bo informacije glede korakov, ki se jih je podVzelo v korist miru.
Obsodil bo vse akcije naperjene proti miru in koordiniral akcije mirovnih sil proti akcijam sil vojnih hujskačev in vojne propagande.
Opogumil bo vse skupne ali pa posamezne kulturne aktivnosti v korist miru, kakor na pri-, mer, delil nagrade za književna in umetniška dela, ki so naklonjena miru.
Eden od zadnjih govornikov je bil podpredsednik Sovjetske akademije znanosti V. P. Vol-gin, ki je izjavil, da lahko komunizem in kapitalizem živita eden poleg drugega v miru.
Od ameriških delegatov so bili izvoljeni v stalni odbor sledeči: Bivši pomožni justični tajnik O. John Rogge, pisatelja Howard Fast in Albert Kahn, dr. W. E. B. Dubois, bariton Robeson, delavski voditelj Donald Henderson, Mrs. Gene Weltfish in Rev. Arthur W. Moulton.
Od angleških članov pa je med ostalimi bil izvoljen canterbur-ški dekan dr. Hewlett Johnson.
Tujci v Nankingu bodo zaščiteni, pravijo komunisti
NANKING, 25. aprila—Nova komunistična uprava Nankinga je danes obljubila, da bo zaščitila vse tujce in 'privatno imovino kitajskih državljanov.
Komunistični poveljnik mesta gen. Čan Yi je danes podpisal objavo, s katero: so nankinški prebivalci obveščeni, da se bo spoštovalo njihova življenja, imovino, privatna ^podjetja in trgovino, če ne bodo kršili javni red.	;
"Tujci, vključno diplomatično osobje, z izjemo onih, ki se bodo ukvarjali s kršitvami zakona in subverzivnostjo, bodo zaščiteni," pravi objava.
Komunistične čete, ki so včeraj vkorakale v Nanking, so danes že zapustile mesto in preganjajo nacionaliste, ki se umikajo proti jugu. Pri Pukowu pa je zbranih še kakšnih 200,000 vojakov Ljudske armade, ki čakajo na prevoz s čolni in ladjami preko reke Jangtze.
Ogromna množica prebivalcev Nankinga se je v nedeljo zbrala na ulicah, da bi dočakala prihajajoče komuniste. Računa se, da je bilo na pločnikih nad 200,-000 Nankinžanov.
Komunistične čete so prišle v mesto v vzornem redu. Njihova oprema je podobna opremi nacionalističnih vojakov, toda njihova morala je na daleč višji stopinji,, disciplinsl^a izborna. Za razlike od nacionalističnih čet so komunistični vojaki pri maršu pustili prosto pot za pešce in vozila.
Takoj po prihodu komunističnih čet je bil v Nankingu ponovno vpostavljen red. Komunistični vojaki so-začeli patrolirati po ulicah, da bi preprečili nadaljno pljačko. Sedaj je Nanking pod novo upravo popolnoma mirno mesto.
Ameriške bojne ladje bodo umaknjene iz šangajsk^a pristanišča, ker se ne želijo vmešati v kitajsko vojno
SAMOMOR 9 LET STAREGA DEČKA
CINCINNATI, 23. aprila. __ Policija je danes naznanila, da se je neki 9 let star Ronnie Lee Cecil obesil. Vzroki samomora niso znani.
PRVI MAJ BO TUDI PRAZNIK LOJALNOSTI
WASHINGTON, 23; aprila.-Odbor za državni lojalnostni praznik, kateremu načeluje de lavski tajnik Maurice Tobin, je danes apeliral na vse guvernerje naj proglasijo tradicionalni mednarodni delavski praznik maj za "dan lojalnosti."
Zaroka
Zaročila sta se na velikonočno nedeljo Miss Antpnia Traven, hči poznane družine Mr. in Mrs. Traven na 11202 Revere Ave., in Frank Zobec iz 6315 Glass Ave. Bilo srečno!
Bullit pravi, da vojna že prihaja
HAMILTON, N. Y., 23. apri la. — Bivši ameriški ambasa dor v Sovjetski zvezi William C. Bullitt je snoči izjavil, da je "tragično jasno, da vojna pri haja Zedinjenim državam."
Bivši diplomat je govoril na Colgate univerzi. Napadel j ameriško zunanjo politiko po drugi svetovni vojni rekoč, da je bila navada, da se je naše zunanje odnošaje poverilo "amaterjem, ki so imeli dobre namene, toda so slabo poznali dejstva."
"Radi tega pot v mir vodi sko zi novo dolino smrti," je pouda ril Bullitt.
Zvišano možnost nove vojne pa je Bullitt pojasnil z dogodki na Kitajskem, kjer da Sovjetska zveza dobi nove vire za svo jo "vojno zmogljivost."
Znani nasprotnik Sovjetske zv6ze je tudi napadel bivšo Rooseveltovo administracijo, ki da je odgovorna za sedanji po ložaj na svetu.
Gen. Clay podal izjavo o Nemčiji
NEW YORK, 25. aprila — Ameriški vojaški poveljnik v Nemčiji gen. Lucius D. Clay je danes izjavil, da je edino sigurna pot v mir, da "se ustanovi zajednico svobodnih dežel zapadne Evrope, med katere bi bila vključena tudi Nemčija."
Po mnenju gen. Claya bi se takšno zvezo končala "komunistična nevarnost." Izjave pa je podal v obliki pisemskega poročila članom časnikarske agencije Associated Press, ki so v Waldorf-Astoria hotelu imeli svoj letni banket.
V svojem poročilu je.gen. Clay podal pregled štiriletne vojaške okupacije v Nemčiji. Med ostalim je rekel, da je pozno leta 1947 "postalo sigurno, da bi do sporazuma s sovjetsko vlado glede združene Nemčije prišlo le pod pogoji, ki bi bili v prid komunistični dominaciji nad po-itičnim življenjem in ekonomskimi viri Nemčije."
Gen. Clay je omenil tudi načrte 'za ustanovitev V separatne zapadno-nemške države. Rekel je, da bodo vojaške ustanove prenehale delovati, ko bo ustanovljena zapadno-nemška vlada, ki pa se bo lahko razvijala v 'demokratični tradiciji, le če se ji bo priznalo pravico, da se druži z deželami, ki imajo že dolgo demokratične vladavine."
SANGAJ, 26. aprila—Ameriška mornarica je danes naznanila, da bo v prihodnjih urah umaknila iz šangajske-ga pristanišča vse bojne ladje, ker da se želi izogniti vmešavanju v kitajsko civilno vojno.
Predstavnik mornarice je iz-'
Lewis pripravlja zahteve za novi kontrakt majner jev
WASHINGTON, 25. aprila — Predsednik United Mine Workers unije John L. Lewis je danes z 200 člani odbora pripravil osnutek za novi kontrakt, v katerem so poudarjene nadaljne zahteve, med njimi zvišanje mezd, skrajšanje delovnih ur in večja varnost v premogovnikih.
Natančno se še vedno ne ve, kaj bo pri obnovi kontrakta zahteval voditelj majnerjev. V svojem poročilu je podal pregled ekonomskega položaja na splošnem in finančnega poslovanja unije.
Unija premogarjev je v Wash-ingtonu kupila novo poslopje, nepotrjena poročila pa pravijo, da je unija prevzela tudi kontrolo nad National Bank of Washington. Odbor direktorjev banke se je danes sestal in imenoval za novega predsednika Bar-nuna Coltona, ki je Lewisov prijatelj.
Premogarska unija je v National Bank of Washington držala ves denar iz večmilijonske-ga penzijskega sklada.
HČERKE REVOLUCIJE PROTI SOCIALIZMU
WASHINGTON, 24. aprila.-Delegatinje desničarske organizacije The Daughters of the American Revolution so danes napovedale vojno "silam socialističnih načrtov."
javil, da bodo vse ameriške ladje verjetno odplule še predno se bo zamračilo. Toda pristavil je, da se lahko ta ukaz še spremeni.
Snoči je ameriški konzul John Cabot opozoril vse ameriške državljane v Šangaju, naj se vkrcajo na bojne ladje, kar je to zadnja prilika, da se umaknejo, predno v mesto ne bodo dospele sile Ljudske armade.
Včeraj je tudi komunistični radio v Peipingu zahteval, naj se takoj vse "^agresivne vojaške sile," tako Zedinjenih držav kot Anglije, umaknejo iz Kitajske. Po zadnjih poročilih se komunistične čete nahajajo le še kakšnih 10 milj od Šangaja, toda očividno želijo ujeti v past kakšnih 300,000 mož broječe nacionalistične armade, ki bežijo na jug, predno bi vmarširale v samo mesto.
Anglija se je skušala vmešati v vojno
Medtem iz Londona poročajo, da bo Anglija ojačila svojo mornarico v kitajskih vodah, toda se bo skušala izogniti nadaljnira spopadom s komunističnimi armadami.
V	Hong Kong, ki je angleška kolonija, bodo Angleži poslali dve nosilki letal in več podmornic, ki bodo ojačile bojne ladje, ki so že tam.
Jutri bo angleška vlada pojasnila v parlamentu zadevo s štirimi bojnimi ladjami, ki so bile vpletene v spopad s komunističnimi silami na reki Jangtze. V tem spopadu je bilo ubitih 44 angleških marincev, večje število pa jih je bilo ranjenih. Vse štiri ladje so komunisti poškodovali.
V	parlamentu je incident n» Jangtze kritiziral voditelj konservativcev Winston Churchill. Angleški časopisi pa povprašujejo, kaj je angleška bojna ladja "Amethyst" delala na reki Jangtze prav v času, ko so se komunisti pripravljali, da bi se izkrcali na drugo stran.
Konservativni časopis "Daily Mail" se je pritožil, da je Anglija zgubila na ugledu ne samo na Kitajskem, pač pa v celi Aziji ter zahteval, da angleška mornarica pokaže "svojo moč." To da z druge strani je "Manchester Guardian" opozoril, da sedaj ni čas za "rožljanje s sabljami, čeprav imamo sablje." Kaj pravi, o incidentu peipinški radio
Spopad z angleškimi bojnimi ladjami komunistična radio po staja pojasnuje na popolnoma drugačen način. Peipinški radio zahteva od Anglije, naj plača odškodnino in se opraviči radi tega incidenta.
Komunistična časnikarska agencija je ponovno naznanila, da so se Angleži direktno vme šali v kitajsko civilno vojno s svojo akcijo na Jangtzeu. Žara di te akcije je bilo ubitih 252 vojakov Ljudske armade.
Komunisti zahtevajo, da Anglija kaznuje vse one, ki so odgovorni za to vmešavanje in zvezi s tem so ponovno opozo-
rili "agresivne sile" Zedinjenih držav in Anglije, naj se umaknejo iz Kitajske.
Incident z ameriškim ambasadorjem v Nankingu
V	Nankingu pa je medtem prišlo do incidenta z ameriškim ambasadorjem J. Leightonom Stuartom, ki je izval "ostro protestno noto" s strani državnega oddelka.
Ameriška ambasada v Nankingu je sporočila, da so komunisti prišli v ambasado in stikali za Kitajci in ambasadorjem, za katere so verjeli, da so v poslopju poiskali zavetje. Dvanajst vojakov je pregledalo vse prostore ambasade. Vojaki so izjavili, da so prišli "pogledat." Kot poročajo uradniki, so bili v začetku precej vljudni, pozneje pa so vodili zasliševanja na bolj "nevljuden način."
V	spalnici ambasadorja so le pregledali stvari, nakar je eden od vojakov pripomnil za luksuzne predmete, da bi "vse to moralo biti izročeno ljudstvu, kateremu prav za prav pripada."
Toda po izvršenem pregledu so vojaki odšli, ne da bi kaj vzeli.
To je prvi incident z ameriškimi uradniki. V Peipingu, Ti-entsinu in ostalih mestih, se komunisti niso zmenili za ameriške uradnike in so jih pustili pri miru.
Vandenberg pravi, da je mir odvisen od Sovjetske zveze
NEW YORK, 25. aprila. — Senator Arthur Vandenberg je danes izjavil, da imajo sovjetski voditelji ključ do svetovnega miru in da bi povzročili učinek, ki bil bil močnejši od cele zaloge "naših atomskih bomb," če bi naznanili sledeče:
Prvič, da Moskva želi zaceliti razkol med vzhodom in zapa-dom;
Drugič, da je komunizem pripravljen opustiti svoje načrte za notranje zavojevanje in preobrate;
Tretjič, da je Politbiro v resnici pripravljen za medsebojno in v dobri volji podvzete napore, da se ustvari svet, v katerem bi se potom samoodločbe odločilo o ideologiji vsake države;
četrtič, da bi učinkovito, zadostno nadzorovano splošno raz-oroženje bilo cilj sveta v novem upu, da bodo ljudstva Sovjetske zveze in vsa ostala ljudstva živela na prijateljskem svetu.
Istočasno pa je Vandenberg tudi napadel "komunistični imperializem," ki da svetu zanika mir. Rekel je, da z "izjemo Moskve in njenih satelitk ter pete kolone" ves svet želi, da bi vsak lahko živel "na svobodnem svetu svobodnih ljudi."
Po mnenju Vandenberga je izključno le Sovjetska zveza odgovorna za vsa današnja trenja na svetu. Tudi je rekel, da vojne ne bo, "če jo ne bo začela Sovjetska zveza."
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
u
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Montlis—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$8.30 - 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
SOCIALNA REVOLUCIJA NA KITAJSKEM
Kitajska civilna vojna je zadnji teden bila ponovno obnovljena, ko je nacionalistična vlada v Nankingu zavrgla ultimatum komunistov za kaznovanje vojnih zločincev in sprejetje socialnih reform, ki bi iz zaostale in feulalne Kitajske ustvarile ljudsko republiko.
Sile Ljudske (komunistične) armade so v prvem silovitem napadu zavzele vsa važnejša mesta na severni obali velike reke Jangtze, se izkrcale na južni obali in začele vdirati v južno Kitajsko. Krona njihovih uspehov je nedvomno zavzetje Nankinga, ki je že dvajset let glavno mesto Kitajske. V Nankingu, ki ima čez 2,000,000 prebivalcev, je bila leta 1912 ustanovljena Kitajska republika Sun Jatsena. Iz tega mesta je nacionalistični diktator Ci-angkajšek 20 let vodil borbo proti komunistom.
Zadnja poročila pravijo, da so komunisti prišli pred največje okrog 5,000,000 prebivalcev broječe mesto Šan gaj. Toda nalik plazu mogočna Ljudska armada drvi na prej na jug, ne da bi naletela na resnejši odpor nacionalistične vojske. Sami zunanji opazovalci verujejo, da na cionalisti ne bodo nikakor mogli ustaviti komunistične sile, ki so sprožile odločilno bitko v kitajski civilni vojni.
Popolna zmaga komunistov na Kitajskem je samo še vprašanje časa. Velika socialna revolucija bo imela svoje posledice tudi kar se tiče usode cele Azije. Plamen socialnih revolucij in narodno-osvobodilnih vojn izpod jarma kolonij alnega suženjskega sistema se bo širil po celi Aziji. Že sedaj se te borbe razvijajo v Viet Namu, Burmi, Indoneziji, itd. Z zmago komunistov na Kitajskem pa bo nedvomno odpravljen kolonijalni sistem tudi v drugih predelih Azije.
Seveda, uspehe Ljudske armade, ki nedvomno ima na svoji strani večino ki^jskega ljudstva, in se upravičeno nazivi j a za "osvobodilno" armado, skuša ameriški meščan ski tisk prikazati za "delo Moskve," za novo "sovjetsko agresijo," itd. Toda dejansko je to totalni polom starega izkoriščevalskega sistema, pod katerim so azijska ljudstva stoletja trpela nezaslišne krivice v socialnih odnošajih. To je polom tudi zagovornikov vseh kontrarevolucij, ki menijo, da se s silo lahko zatre sleherno gibanje za odpravo starih in nepravičnih sistemov. Končno je to polom posebno onih ameriških "borcev proti komunizmu," ki obljubljajo, da bodo "komunistično nevarnost" na celem svetu zajezili s silo, niso pa v stanju, da bi jo zajezili v eni Grčiji.
Po svoji vsebini je kitajska civilna vojna popolnoma socialna. To je socialna revolucije, podobna vsem revolucijam, ki so bile vperjene proti starim družabnim sistemom. Ko je Jatsenovo gibanje odpravilo v Kitajski staro dinastijo in je po svojem stremljenju bilo prav tako revolucionarno kot je revolucionarna sedanja Osvobodilna vojna, je Kitajska še vedno bila pod oblastjo vojnih in zem-Ijiščnih lordov, ki so brezpravne mase proletariziranih kmetov in delavcev, izkoriščali na najbolj surov način. V Ciangkajšeku so privilegirane kaste Kitajcev imele svojega zvestega policaja, ki je čuječe prisluškoval vsem naraščajočim uporniškim gibanjem in jih skušal s silo za tre ti. Toda ne čuječnost in ne nasilje, kakor tudi ne sklicevanje na "demokracijo in svobodščine" in ne milijarde dolarjev ne morejo uničiti gibanja, ki črpa svoje življenjske moči iz najširših slojev ljudstva in je tako globoko pognalo korenine, da ga nobena kontra-revolucija ne more uničiti. Saj so končno sami naši odgovorni uradniki, med njimi državni tajnik Dean Acheson, končno spoznali to resnico!
Nihče ne more predvidevati dalekosežnih posledic zmagoslavnega pohoda kitajskih komunistov. Toda če bi nacionalistični diktator Ćiangkajšek bil eden od podpisnikov Severno-atlantske zveze (čemu ne, saj končno Italija ni atlantska dežela, pa je kljub temu podpisala ta sporazum?), bi danes v Kitajski imeli tretjo svetovno vojno. Kajti vsi upori in vse revolucije so po določbah Atlantskega pakta "prepovedane" in označene za "sovjetsko agresijo." To posebno velja, če jih vodijo komunisti.
Zedinjene države so potratile okrog $6,000,000,000, da bi podprle korumpirano, vojaško diktaturo Ciangkajšeka. Nekateri senatorji celo sedaj vztrajajo, da "pomoč ni bila zadostna" in da se nujno mora poslati na smrt obsojeni nacionalistični vladi nadaljne milijarde, nadaljne topove, letala, strojnice in municijo. Z druge strani se Sovjetska zveza drži svoje tradicionalne politike nevmešavanja v notranje zadeve Kitajske. Hvalevredno je, da so tudi naši odgovorni uradniki v Državnem oddelku spoznali, da je takšna politika najbolj pametna. Kajti znano je dejstvo, da je vse ameriško orožje vedno prišlo v roke komunistom.
Pavel Kunaver:
KRAS ŽIVI
Vse premalo pažnje in zanimanja posvečamo našemu Krasu in njegovim pojavom. Nikakor ne zadostuje, če se samo naslajamo ob čudovitih kapniških oblikah v lahko dostopnih in za turiste prirejenih podzemskih dvoranah Postojnske jame. Saj že pri vhodu pozdravlja obiskovalca bobnenje še niže dqli deroče Pivke in mu priča, da naravne sile ne mirujejo, še bolj zgovorno mu pripovedujejo o tem silne poplave na Cerkniškem, Pivškem in Planinskem polju. Zato bi bilo treba naše turiste, posebno pa dijake srednjih šol usmerjati na razne predele našega Krasa, da bi tam gbčudovali naravo pri njenem delU; Videti bi morali Cerkniško jezero, kadar je polno in ko požira Karlovica celo reko, ali prekrasne naravne mostove in podzemske jame v Škocjanu pri Rakeku. Ogeldajo noj si ob suši ali ali ob veliki vodi velikansko jamo pri Planini, kjer privira Pivka kot Unica na dan, ali prepad Pivka, kjer vodijo dobre steze do globoko pod zemljo' deroče vode. Obiščejo naj škocjanske jame pri Divači, prekrasne Dimnice pri Slivjah ali Di-.vaško Vilenico. Ko pa strmijo v poplavljeno Planinsko in Pivško polje, naj tudi spoznajo, kako škoda je debele plodne zemlje, ki ji kmet niti ob suši ne more zaupati žitnega semena. Zavedajo naj se, da Kras živi in da morejo sovražne sile vsak čas uveljaviti svojo moč in pogubno silo.
Oglejmo si danes trikotpik zemlje med Postojno, Cerkniš kim jezerom in Planino, po katerem je še pred kratkim tekla krivična državna meja. Nikjer ni Kras tako natančno raziskan kakor tukaj in nikjer niso podzemski svet tako temeljito proučili kakor tod. žal je le malo slovenskih imen med dosedanjimi raziskovalci; prihajali so iz najrazličnejših delov Evrope. Toda sedaj je ta del zemlje povsem naš in tudi raziskovalno delo na njem bo odslej naše.
Že od zdavnaj so bili v teh krajih znani vsaj glavni vhodi v podzemlje: Postojnska jama, Planinska jama in Velika Karlovica; izbranci in gozdni delavci pa so vedeli tudi za čuda Škocjanskih mostov in jam pri Rakeku. Sredi prejšnjega stoletja sđ začeli prodirati v te dotlej nedostopne globine krasa. Pri tem pa ni bilo tako veliko zanimanje za kapniške jame, kakor za podzemske tokove rek, kajti voda si se vedno koplje in raztaplja v osrčju apnenčevih slojev nova pota. V teku sto let drznega raziskovanja temnih deročih podzemskih voda so postopoma prodrli kakih 2900 metrov od vhoda pri Postojni v notranjost zemlje; sifon, kjer se strop jame nagne do vodnega toka, ne dovoli slediti nadaljnih 430 metrom podzemskega toka Pivke. Toda skozi prepad Pivka so tudi predrli do podzemskega toka in ga raziskali v dolžini 800 m v smeri proti Planini. Toda na severnem koncu prepada Pivka se strop nad podzemsko Pivko iznova povezne do vode. Do tega mesta je torej 4130 m podzemskega toka Pivke raziskanega. Pivka pade od višine 511 m ob vhodu v Postojnsko jamo na 479 m pri sifonu v prepadu Pivka.
Pri Planini dere Pivka, sedaj
kot Unica, iz ogromne jame zopet na dan. Od tam so raziskovalci proti vodnemu toku v smeri Postojne mestoma čez podzemske udorine, preko katerih so le z največjimi težavami prenašali čoln, do danes prodrli 1835 m daleč. Naprej niso mogli, ker tam, globoko pod zemljo, prihaja Pivka izpod skalnih slojev, ki so se najbrž ugreznili in zaprli pot do nepoznanih vodnih jam. Da je verjetno udor kriv, da je Ostal doslej ves trud zaman, da bi še dalje prodirali v smeri prepada Pivka, priča udorna dolina Mala Kolešivka, ki je na površju ravno nad jugozahodnim koncem Planinske jame. Tako ostane neznana podzemska pot Pivke od zadnjega sifona v prepadu Pivka do izvirnega sifona v Planinski jami. V premi črti znaša ta del 2250 m in na tej kratki podzemski poti pade Pivka za 15 m.
Velikanska Planinska jama dobi pod zemljo velik vodni dotok, in sicer od Cerkniškega jezera. Na zahodnem robu tega jezera zijajo trije veliki ponori: Velika in Mala Karlovica ter Svinjska jama. Največ vode od teka skozi Veliko Karlovico proti severozahodu. V zadnjem času, malo pred izbruhom druge svetovne vojne, so prodrli po Veliki Karlovici 1100 m daleč od mesta, kjer se skalovje nagne do vode. Nato sledi presledek kakih 1200 m, kjer je potek tega cerkniškega odtoka neznan. Okoli tri kilometre severozahodno do Velike Karlovice priteče cerkniška voda kot potok Rak zopet na dan. Ostanki ^tropov nekdanjih jam, ki so se nekoč podrli, so še danes kot divni naravni mostovi ohranje ni. Na vzhodni strani je mogoče slediti 1300 m daleč po jami proti Cerkniškemu jezeru do sifona, izpod katerega priteka voda, ki smo jo zapustili na koncu Velike Karlovice. Potok Rak pa ne . gleda dolgo svetlega sonca in po približno dveh kilometrih nadzemskega toka izgine za Velikim naravnim mostom ponov no v podzemsko jamo 492 m nad" morjem. Sledili smo mu le 360 m daleč doslej nepremagljivega sifona. Podzemski tok te reke pa srf "uspešneje, četudi le z velikimi napori, preiskovali od Planinske jame sem. Že gori sem omenil, da dobi podzemska Pivka dotok od Cerknice sem. Okoli 500 m od vhoda v Planinski jami zija v južni steni vhod v rokav jame, po kateri priteka — Rak! Ta rokav so preiskali 3975 m daleč, in šele, kjer se je nagnila stena tako globoko do podzemske reke, da niso mogli več veslati, so se morali vrniti. Tako je ostal med Rakovo dolino ali Škocjanom pri Rakeku in južnim koncem Planinske jame ša okoli 3000 m dolg kos podzemskega toka Raka neraziskan. Tudi nad tem tokom je veliki udor. Velika Kol-ševka imenovan, ki se odlikuje z navpičnimi stenami. Omeniti moramo še, da pri Velikem naravnem mostu odteka v podzemlje dobršen del Raka med skalami v strugi in ob njej; a temu odtoku ni mogoče prav nič slediti, ker nima niti enega večjega vhoda v podzemlje. Ta del vode priteka na dan kot Mlinski potok pri Planini, kjer se izliva
v Unico.
Od glavnih podzemskih rek, Pivke iz Postojne in Cerkniškega odtoka od Velike Karlovice do Planinske jame, je torej ostalo do danes še 6450 m podzem-
Ljudska armada v svojem preganjanju ostankov nacionalističnih čet rabi ameriške topove, ameriške strojnice, ameriške troke, ameriško municijo.^ Saj niso komunisti zastonj imenovali diktatorja Ciangkajšeka za "narednika za oskrbovanje," čeprav se obenem nahaja na njihovem seznamu kot "vodilni vojni zločinec."
Bodoči razvoj dogodkov bo usodepolen za Kitajsko in svet. Čas je že, da bi zagovorniki "demokracije in svobode" res z dejanji pokazali, kako ta "svoboda demokracija" izgleda v praksi. Na Kitajskem se jim to ni posrečilo. Tega niso pokazali niti v monarho-fašistični Grčiji in ne v prav tako reakcionarni Turčiji.
skega toka neraziskanih. To pa je dolžina v premi črti od sifona do sifona, ker ne vemo, kako se reka vije pod zemljo. Da pa ima gotovo velike ovinke, lahko sklepamo po doslej raziskanem podzemskem toku.
Ti rezultati so v glavnem uspeh, ko jih je dosegel znameniti raziskovalec podzemlja Pu-tick konec devetnajstega stoletja. Njemu so sledili sicer še drugi številni raziskovalci, med njimi tudi Slovenec Andrej Per-ko, bivši ravnatelj Postojnske jame, a nobenemu se ni posrečilo premagati sifone, kjer se strop nagne do reke tudi ob nizkem stanju vode. Italijani so pozneje predvsem iz strateških ozirov naredili predore med Postojnsko in Cmo jamo ter prepadom Pivka in galerije ob Pivki iz Planine sem, ker so nameravali končno prebiti skalovje s tunelom, da bi imeli tako zvezani* obe jami. Postojnsko in Planinsko.
Tako danes sicer mnogo vemo o podzemskem svetu med Cerkniškim jezerom, Postojno in Planino, a razmere na pripadajočih kraških poljih so se le malo ali nič izpremenile, četudi so poglobili strugo iz Cerkniškega jezera v Karlovico in razširili požiralnike v Planinskem polju. Toda glavni sifoni, za katerimi tečejo podzemske reke po še nepreiskanih podzemskih janiah, so ostali in zadržujejo odtok vode po jesenskem in pomladanskem deževju in ob času, ko se taja sneg na Javorniku, Snežniku in drugih gorah tam okoli. Saj je znano, da ob veliki vodi samo na Cerkniškem jezeru zaostaja okoli 70 m vode na sekundo, ker je toliko več priteče, kakor je morejo ponori požreti. V Škocjanu pri Rakeku ali v Rakovi dolini more zaostala voda narasti 38 metrov visoko! Opaža se, da zaradi bolj očiščenih ponorov v Cerkniškem jezeru bolj trpi Planinsko polje. Ob visoki vodi je globoko potopljeno in — prav zaradi premajhnih ponorov in zaradi sifonov v podzemskem toku Ljubljanice med Planinskim poljem in Vrhniko — ne more oddati vode zadosti hitro Ljubljanskemu barju.
Ali bo ostalo pri tem, da nikoli ne bomo mogli do še tajnih podzemskih potov naših rek? Ni tako! Ako odračunamo možnost, da bi se vendarle še kje našel prehod nad sifoni ali pa s površja do neznanih tokov, in pa možnost, da si bomo z modernimi tehničnimi sredstvi napravili pot skozi skalne sklade, ostane še narava sama, ki ne miruje. Kras živi naprej in narava snuje danes ravno tako in tenzivno kakor nekdaj! V gornjih delih podzemskih jam nastajajo in rastejo kapniki, o čemer se vsakdo lahko sam pre-priča, če opazuje neprestano kapljanje v kapniških jamah, kjer se vsak predmet, izpostavljen kapljajoči vodi, kmalu pre-vleče s skorjo sige. A mogočnejšo sliko nam daje preiskava vode podzemskih rek. Te reke so nastale iz vode, ki je padla na okoliških gorah in se je pod apnenčevimi skladi polagoma združila v vodne tokove. Dognali so, da imajo naše kraške reke povprečno v enem kubičnem metru vode okoli % kg raztopljenega apnenca. Izračunali pa so tudi, da priteče iz Planinske jame na leto okoli ena milijarda kubičnih metrov vode, ki je padla po okoliških gorah Pivškega polja in Cerkniškega jezera. To ustreza kocki z robom 49 metrov! Toliko apnenca odnaša torej samo Unica pro^i Črnemu morju. In to se vrši leto za letom, stoletje za stoletjem in tako v nedogled. Zato tudi sloji nad strugami podzemskih rek niso večni. Polagoma, a gotovo propadajo. Narava dela počasi in sigurno in v bodočih dor bah bo sama, če človek tega ne bo prej storil, podrla strop za stropom nad podzemskimi jamami in odprli se bodo do se-
26. aprila, 1949.
daj še neraziskani podzemski stran tega jezera se pot nada-prostori. Toda moglo bi se tudi Ijuje po Veliki reki sužnjev in zgoditi, da se na kakšnem kra- prav ta del vožnje je gotovo ju v podzemski jami, ki je nam edinstven. Nad Fort Smithoin nedostopen ali vsaj težko dosto- ima reka nepremagljive brzice, pen, udere del stropa. Tako bi tako da je na razdalji kakih 25 se podzemski tok reke zamašil kilometrov vodna pot pretrgana, in voda bi za nekoliko časa, Pač pa tečeta vzporedno z reko morda za stoletja začela zaosta- dve avtomobilski cesti. Pri Fort jati, da bi dobili trajno Cerkniš- Smithu dvignejo močni žerjavi ko, globoko Planinsko in obsež- ladjo iz reke in jo lepo položijo no Pivško jezero! In to bi tra- na vozilo, ki ga vleče traktor, jalo, dokler si reka ne bi poiska- Tako "pluje" ladja po kopnem
la novih podzemskih potov, ker voda je potrpežljiva in neumorna in vsako razpoko v skalovju obrne sebi v prid.
"Proleus"
L. Čermel j :
URANOVE RUDE
Marsikateri bralec je gotovo z navdušenjem čital knjige Jacka Londona, ki s čarobnim peresom opisuje življenje iskalcev zlata v skrajno severnih predelih Amerike. Toda avanturistična doba zlatosledcev, polna strasti in poezije, je prešla. Danes je zopet velik del ameriškega ozemlja preplavljen z rudo sledci; tokrat pa ne gre za lov za zlatom, temveč za drugo, še bolj cenjeno kovino, uranom. Uranoslovci se močno razlikujejo od nekdanjih zlatosledcev. Ne nosijo več težkih krampov in ne jahajo na konjih ali mezgih, temveč se vozijo v "jeepih" in v rokal^ imajo tiste prečudež-ne priprave, ki jim pravimo gei-gerski števci. Ležišča tako iskane kovine CO redka. Eno najbogatejših pa je prav na ozemlju, kjer so v prejšnjih časih kopali in kjer delno še danes kopljejo zlato in ki po zlatu tudi nosi ime Eldorado. Je to okoliš bo gatih kanadskih rudnikov ob 65. vzporedniku, skoraj že ob Severnem ledenem morju.
Bilo je leta 1930, ko je član rudniške uprave G. Labine predlagal družbi, ki je vzdrževala zlate in srebrne rudnike v Eldo-radu, naj mu da potrebna sredstva za nova raziskavanja na obali Velikega medvedjega jeze ra, kjer je bil odkril kobalt, po čemer je sklepal na bogata leži šča srebra. Družba je ugodila njegovi želji in leta 1936 je La bine poročal družbi, da je poleg kobalta in srebra odkril tudi uranovo smolno rudo. Pri podrobnejšem proučevanju so dognali, da je ta ruda zelo bogata z uranom, kajti vsebuje po en gram radija na šest in pol tone ri^de, medtem ko je dajala podobna ruda v belgijskem Kongu v prvem času po en gram na 10 ton, danes pa daje po en gram samo na 30 do 40 ton rude.
Ležišče uranove rude, ki ga je odkril Labine, obsega griea-
otokov in sega celo na dno je zera. Središče je v Port Radiu mu. Zaposlenih je vsega skupaj
že ob Severno ledeno morje pravtako kakor na skrajni ko nec Južne Amerike, na prag sa me Antarktike, na otok Ognje ne zemlje.
Ležišče se ne izkorišča še polnem obsegu, vendar daje že sedanja produlicija okoli 100 ton rude dnevno. Ta se ла licu mesta predela v približno dve toni rudnega koncentrata, ki vsebuje radii, uran in srebro.
Toda čudno: lažje je bilo odkriti to ležišče uranove . rude kakar jo spraviti na mesto na-daljnega čiščenja v Port Hope ob Ontarijskem jezeru.
Osebni promet oskrbujejo letala, rudo pa prevažajo po vodni poti. Toda ta je uporabna samo nekaj tednov v letu in še tedaj je sila zamotana. Pot gre najprej preko Medvedjega jezera, nato po reki istega imena do reke Mackenzie, po tej navzgor do Vehkega jezera sužnjev. On-
skozi" gozd do Fitzgeralda, kjer jo zopet spustijo v reko. Pot gr® nato dalje po vodi do Water-waysa,od koder gre ruda po že* leznici do Port Hopea.
Tu se že koncentrirana ruda dalje obdeluje, čiščenje traja več kot mesec dni. Za vsako tono obdelane uranove rude up"' rahljajo pri tem kakih 7 ton drugih mineralov. Na nasprotni obali Ontarijskega jezera pa nestrpno čaka glavni odjemaieCi Združene države Amerike.
Koncem otobra letos pa se j® tok uranosledcev okrenil na severno obalo Zgornjega jezera, kjer se je, zopet na kanadskih tleh, nekemu Campbellu posr®" čilo odkriti nova bogata ležišča uranove rude.
Port Radium pa ni najskraj; nejši rudnik na severu. Še boU severni so bakrovi rudniki v sami Kanadi, razni rudniki v bližnji Alaski in rudniki v severu' Sibiriji. Najbolj severni pa s" rudniki premoga na Spitzber-gih, ki s le nekaj čez tisoč kil"' metrov oddaljeni od severnega tečaja. Ta otok pripada sic®'; Norveški, ki ima na njem okol' 850 rudarjev in upravnih organov, toda na njem ima tudi So^' jetska zveza tri rudniške koncesije. Celotno je sedaj zaposl®' nih na otoku okoli 300 sovje^' skih rudarjev in inženirjev. Nj'' hovo središče je. v Barentsbuf gu. .
''Proteus
KOROŠKE VESTI
11Л90 brezposelnih delavk
V letošnjem januarju je raslo število brezposelnih v ТГ' stu za 3000. Tako imamo sedaJ skupno 23,000 brezposelnih. S®' veda je s tem tesno povezal" vprašanje brezposelnih delav^' Na Tržaškem je skupno zap°' slenih 18,400 delavk. Največ j'*' dela v industriji in sicer 27.7^' Le razmeroma malo žena орг&^' Ija svoje delo v kmetijstvu. skušamo ugotoviti sorazmerJ® med zaposlenimi in brezposelni" mi delavkami, se bodo lab^" prepričali, da je vseh brezpoS®'' nih delavk 11,790 ali 60fc lotnega števila brezposelnih t. J'
J........ ^za približno 200 več kakor bre^'
sto obal, zajame nekaj manjših poselnih delavcev, kijih je sk^P'
no 9,472. Brezposelne delavk® prejemajo še občutno nižjo p° ' poro nego, delavci. Tako spoz»^J rudarjev in inženirjev, okoli 300 vamo, da je v Trstu zmerom oseb, za predvideni popolni brezposelnih kljub velike)^'^ obrat se računa na 500 oseb. hrupu z Marshallovim plan®'^' Med tem majhnim številom ru- Ni drugega izhoda iz te stis'^® darjev je tudi nekaj Jugoslova- nego preudarna gospodarska Pf nov. Kam ni vse pregnal boj za litika. Vprašanje je le, če ittiaJ" kruh naše rojake v predvojni angloameriški oblastniki na dobi: na skrajni sever Amerike žaškem kaj posluha za ublaž^
A.C1.J puoiuiia ЛСХ
usodnih posledic imperialistic"^ I- politike, ki si je izbrala Trst eno svojih najvažnejših jank v tem delu Evrope. Vid® ^ je, da ni tem oblastnikom go do tega.
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov prosilo za naslove Jugoslovan skih oblastev v Zedinjenih dr^a^ vah, naj tu navedemo, da jugoslovanske ambasade glasi:
Yugoslav Embassl^ 1520—16th St.. N. W-' , Washington 9/
Naslov urada jugoslovanski
ga konzula pa se glasi:	.
Yugoslav Consulate Gene'*' 745-Sth Avj' New York 22. N-
Pišete lahko v piovenskči^ srbohrvatpkem ali angleške jeziku.
26. aprila, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
JANKO N. ROGELJ;
O dr. Francetu Prešernu
(Predavanje, ki ga je imel Janko N. Rogelj ob prilik! proslave lOO-leiriice smrti velikeg slovenskega pesnika-genija dr. Franceta Prešerna dne 12. marca 1949 v Slovenskem narodnem domu in pod pokroviteljstvom Čitalnice SND).
(Nadaljevanje in konec.)
Цо danes ste težko razumevali nekatere Prešernove pesmi, ^ismo imeli prave razlage in pojasnila. Danes je drugače. Na-^avite si Poezije dr. Franceta ^fešerna, katere je izd^ Sloven-književni zavod leta 1946, in katere je napisal uvod in raz-dr. A. Blodnjak. S takim 4vodom in tako čistimi razlaga-se lepo in razumljivo čita ^fešernove poezije.
Potrudite se. V Prešernu bo-našli velikega prijatelja, ki Vam ima vedno kaj povedati. Ni-koli rtiu ne pridete do dna, ved-se pojavi kaj novega in privlačnega, kar pelje vas do še lep-in veličastnejših razgledov. Na primer; čitajte same nje-Sovo Sonetje nesreče. Kako du-®6vno bogastvo besed je tam, ko pravi:
^''Чвпје ječa, ias v nji rabelj hudi, "ttb vsak dan mu pomlajena nevesta, ''РЦвпје in obup ml hlapca zvesla kes čuvaj, ki se nikdar ne vlrudi.
In vse to presene trpeča in ^'Žaljena pesnikova duša, in sa-' "^Gga sebe tolaži, ko pravi:
Navadile so bulare se pleča,
grenkega se usta so bokala,
Podplat je koža žez in čez poslala itrafti več je trnjevka bodeča.
Prijatelji Prešerna, mislim, ^a sem vam zaenkrat dovolj po-v^dal, vse drugo si preskrl?ite ®ami. Lepo je, da tudi mi Slovenci v Clevelandu praznujemo stoletnico njegove smrti. Lepo tudi, da se je Čitalnica spom-'^'la ter naročila našemu pisa-'■®lju Louis Adamiču, da položi Venec na njegov grob v Kranju.
bi morala storiti vsa-tižta bratska in pevska društva v ^meriki, katera .nosijo njegovo '•ђе. Letos je stoletnica njegove ^^rti, ni še prepozno, na njegov ^ob bo prihajala množica na-
ših Slovencev in bodo tam videla, da tudi mi Ameriški Slovenci poznamo dr. Franceta Prešerna, da je z nami prišel v Ameriko in je med nami v Ameriki.
Predno zaključim, bi vam rad navedel še nekaj besed, katere je spregovoril o njem naš stari belokranjski pesnik, Oto Župančič. Zapisal je tole:
"Trubar je bil prvi, Prešeren je edini. Častitljivo in vsega spoštovanja vredno je, kar je storil Trubar za nas. In vendar; ako bi Trubarja ne bilo, bi bil njegovo nalogo opravil kdo drug. Malo pozneje morda, toda opravil bi jo bil prav gotovo. Da ni Prešeren zastavil peresa, ne bi bil mogel njegovega dela opraviti prav noben drug. Zakaj Trubarjevo delo je bila stvar treznega pogleda, umske moči, verske gorečnosti in dobre volje. Prešernovo pa stvor genija, ki je enkraten in nenadomestljiv; skrivnostno snovanje, pri katerem so vse človeške zmožnosti strnjene na silovit zagon, da se iz njega rode čuda kakor sama po sebi. Brez Prešerna bi bili Slovenci ostali v somraku, narod brez genija, ljudstvo brez luči, strahota je pomisliti na takšno temno vrzel, na takšno zevajočo praznino in njene nasledke za našo kulturo, kajti zavedajmo se: kar pri nas poslej poje, se oslanja na Prešerna in njegovo genialno delo. Ves curek ustvarjanja, ki se imenuje slovenska literatura in kultura, izvira iz tega bujnega čistega studenca.
"To je živa, oživljajoča in oplajajoča voda, vse, kar se je skušalo uveljaviti brez Prešerna ali se je drznilo uveljavljati celo proti Prešernu, je zastajajoča mrtva voda, ki je brez zveze
jiT Cadets Get Aerial "Know-How"



1

ПРВ—MA.G83
Aviotion Cadets gather around on instructor to have their flying techniques c'ltieized and corrected. Single and married men who qualify may now apply ■" Aviation Cadet training at any U. S. Army — U. S. Air Force recruiting (ion or Air Force bose.
Z bistrim osrednjim strženom izgublja v stranske zatone in za-jeze, se sproti osmraja in kuži ozračje. Vsi pravi pisatelji pri nas, ki so res bogatili slovensko duševnost, vsi, s katerimi imeni je zvezan napredek slovenskega slovstva, so se priznavali k Prešernu, so gledali v njem nedo-sežnega mojštrg,, vodnika in vzornika. Prešeren je vsem v pravem res naprednem prizadevanju slovenskih ljudi vedno in povsod pričujoč.
"Pevčevo srce je tudi po sto letih neiztrohnjeno srce, Prešernov genij živi s svojim narodom, zvest mu do zadnjega v vseh burjah časa. Kako nam j^ bilo, ko so grmeli prvega okupator-bobni na konjih in so bučale po ljubljanskih ulicah trobente ob njihovih slovesnostih, mi pa smo s povešenimi glavami, sti-skaje pesti in ustnice, škripali z zobmi.
" 'Poglejte,' sem dejal mračnim tovarišem: 'Prešeren je z nami tudi v teh časih. Kaj vse je videl ta mož. Ne le, da nam je zapisal, ne, vžgal v srce: Manj strašna noč je v črne zemlji krili, kot so pod svetlim soncem sužni dno vi, ter nam obudil vojsko vernih partizanov, ki jim je svoboda več kot življenje, tudi take situacije, kakršna je prav današnja v Ljubljani, ni pozabil naslikati zvesto in po resnici, kakor da jo je gledal z lastnimi očmi pred seboj.'
"Draga mi je misel in rad se vračam k nji: misel, da se Prešeren po svoji životvorni umetnosti pridružuje tistim mitičnim pevcem davnih dob, ki so umeli prebirati strune, da se je ob njih zvokih kamenje samo skladalo v hrame in stolpe in so se okrog njih zidala mesta. Ob Prešernovi pasmi, ki je med vojno zbirala in podžigala brigade za sveti domovinski boj, se po Sloveniji dvigajo porušena mesta in vasi, se ureja, in pbna.vlja naša mlada država po pravih osnovah, se obrača naše ljudstvo z
veselim delom v zarje novih dni."
Berite Prešerna, če ste mladi ali stari!
Društveni koledar
APRILA
39. aprila, petek — Ples Cleveland Graphite Girls' kluba v SND
30.	aprila, sobota — Ples društva "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ v SND
MAJA
1. maja, nedelja—-Koncert pevskega zbora "Abrašević" v SND
1. maja. nedelja—-Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sach-senheim dvorani, 7001 Deni-son Ave.; po koncertu zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
6.	maja, petek -— Rokoborba Cleveland Ambassadors kluba v SND
7.	maja, sobota — Ples društva "Lipa" št. 129 SNPJ v SND
8.	maja, nedelja •— Koncert "Glasbene Matice" v SND
8. maja, nedelja. — Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave.
8. maja, nedelja —. Plesno vese lico v počast materam, priredi Ženski odsek Doma zapad-nis Slovencev, 6818 Denison Ave.
14.	maja, sobota—Ples društva "Clev. Slovenci" št. 14 SDZ v SND
15.	maja, nedelja — Ples Baraga Council št. 1317 COF v SND
20. maja, nedelja — Odprtija izletniških prostorov SNPJ.
31.	maja, sobota—Ples društva "Napredni Slovenci" štev. 5 SDZ v SND
33. maja, nedelja — Koncert zbora "Slavulj" v SND
38. maja, sobota — Ples društva "Sv. Katarine" št. 29 ZSZ v SND
29. maja, nedelja — 25-letnica Slov. nar. doma v avditoriju JUNIJA
3. junija, petek — Ples podr. št.
25 SŽZ (St. Vitus Cadets) v, SND
4.	junija, sobota — Ples 23rd Ward Democratic kluba v SND
5.	junija, nedelja — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
11.	junija, sobota — Ples društva "Svete Cecilije" SDZ v SND
12.	junija, nedelja — Piknik društva "Comrades" št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
18.	junija, sobota—Ples Sportsman kluba št. 1 SDZ v SND
19.	junija, nedelja — Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na SNPJ farmi.
36. junija, nedelja — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ na Louis Zgoncovi farmi.
36. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na SNPJ farmi
36. junija, nedelja — Piknik ob 25-letnici drilštva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
JULIJA
3.	julija, nedelja — Desetletnica SNPJ farme
4.	julija, nedelja — Piknik Klu-
ba društev SDD, Recher Ave. na George Kaliopi farmi, Eddy Rd.
4. julija, ponedeljek — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi
9.	julija, sobota — Moonlight piknik krožka št, 1 Prog Slovenk na SNPJ farmi
10.	julija, nedelja — Piknik društva Strugglers štev. 614 SNPJ na SNPJ farmi
16.	julija, sobota — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na SNPJ farmi
17.	julija, nedelja — Piknik Atletičnega kluba SNPJ na na SNPJ farmi
24. julija, nedelja — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
31. julija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na SNPJ farmi
AVGUSTA
7. avgusta, -nedelja — Pik n i k Clev. federacije SNPJ na farmi SNPJ
7. avgusta, nedelja — Piknik podružnice št. 106 SANSa na prostorih SDD, Recher Ave.
14 avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi.
20 avgusta, sobota — Piknik
društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi 31. avgusta, nedelja — Piknik društva "V boj" št. 53 SNPJ na SNPJ farmi 38. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora Slovan na SNPJ farmi
38.	avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi
SEPTEMBRA 34. in 35. septembra — Tridesetletnica obstoja Slovenskega doma na Holmes Ave.
OKTOBRA 33. oktobra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Zvon" ob 35-letnici obstankia, v Slov. nar. domu na E. 80 St
39.	cditobra, sobota—'Halloween party društva Comrades št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
NOVEMBRA 30. novembra, nedelja — Predstava dram. zbora "Naša zvecda" v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
Ali ste naročnik '^Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakoprav-nost" je potrebna vsaki družni zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti


.

•;лжж:

Suddenly the King realized
he was going to staorve
You BEMBMBER how King Midas thought be had a short cut to financial feourlty;
When granted one wish, he asked that everything he touched be turned to gold. It was fun until he tried to eat, and all his food turned to solid gold. He suddenly realized that be was going to starve to death;
Midas was glad to cancel his wish; and look for a better way to provide for bis old age. What be discovered remains true today.
The only sure way to financial security is systematic saving. And the best method is buying U. 8. Security Bonds, automatically!
If you work for w&ges or salary, you can sign up for the Payroll Savings Plan. If you are in business or a profession, and have a checking account, you can sign up
for th# Bomd-A-Moath Паа ■! fow beaU^ Stwrt noir—duriof ibt Bmaitjr lAW Driv*. money mavw *Wf, and лЛш 10 y«an you hav« 14 for •v«iy 98 jrou hav« MViidj And your Saourl^ Bond doUen do thair part to inauM a itablaaoonoai^; Wiaaaaviof iTiA#nf itgg money in tha maikat idaoa to Uđ up pricea of goodu	^
It'a too bad that Midaa had #e nraoh trouUa beoauM ba couldn't aava thla aaiQrwajr.' But ian't it lucky you oaid
N
WISE DEBT MANAGEMENT- Bfwy bond dollar that !■ buUt up In jrottt GoTcrjuueat't Trtaauiy !• ui«d to f tin Ш dollar of th« national dabt vhlah U potentially Inflatlonaiy.

SECURITY AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY
f
ENAKOPRAVNOST
Tblš h шп ottoial U, S, Treasury tđvettlsement—prepared under auMpicea of Тгешшагу DipatitBšnl шМ Ađruthlat Omautt.
Prežihov Voranc
SKRIVNA BRALNICA
Poglavje iz romana "Pristrah"
Rohneča domačija na Vrheh bila zelo nedostopna, čeprav T ^ bila preoddaljena od sveta, ^zala je na precej visokem hri-^ ob sami koroško-štajerski toda kljub temu se od ohiieta nikamor ni videlo, zadje proti zapadu je bilo zaklano z Brdinjami, ki so delale '^^zelno mejo. Od severne strani zapirali vsak pogled strmi ^egovi Selovca, na južni stra-So se vlekli Vrhi, vzporedni ž ^Jjrni pa Pogor, ki je bil veliko na vzhodu se je pa raz-
prostirala dolgohrbta Gmajna in zakrivala mislinjsko dolino. Vohneče je bilo le s slabimi potmi zvezano z dolinskim svetom, zato je veljalo za samoten kraj.
Nakljub samoti in nedostopnosti pa je bila daleč naokrog le malokatera hiša tako obiskana kakor Vohneča, zakaj pri Voh-netu so bili gospodarji že par rodov tudi živinozdravniki. To se pravi, nekateri gospodarji so nekoč kar na svojo roko začeli s tem poslom, medtem ko sta
zadnja dva gospodarja bila že nekje v šolah. Sedanji gospodar se je spoznal celo že na ljudske bolezni in je bral bolezni že iz bukev.
Soseska je imela do Vohneče hiše neki občutek, ki je bil podoben pol strahu pol pa spoštovanju. Tega občutka ni gojila le do gospodarja Foltana, ampak ga je imela pred vsemi prebivalci te hiše, tudi pred posli. Cela stvar se je zdela dovolj skrivnostna in človek nazadnje le ne ve, ali gre vse po pošteni poti. Tu je bila soseska deljena na dva tabora; en tabor se je že davno sprijaznil z vsem, kar se je pri tej hiši godilo, medtem ko se drugi ni mogel sprijazni-
ti ne z velikimi, črnimi bukvami, ki jih je včasih gospodar odpiral pred ljudmi, še manj pa s strašnimi duhovi, ki so prihajali iz meddverja poleg dimnice. Oba tabora pa sta bila enih in istih misli, da so pri Vohnetu zelo petični ter da morajo imeti nekje skrit cel žakelj starih tolarjev.
Cela Vohneča domačija na zunaj ni kazala, da bi se kje pod njeno streho valjali žaklji s tolarji, zakaj bila ie precej zanemarjena in zelo starinska, toda bila je zelo prostrana. Pokrivala je celo koleno, ki je molelo iz pobočja Brdin, čeprav je bilo vsega skupaj le troje poslopij, postavljenih na to koleno. Naj-
poglavitnejša stavba je bila brezdvomno hiša sama, prostorna in raztegnjena stavba, ki je pričala o zelo visoki starosti. Bila je seveda čisto lesena in postavljena v takem slogu, ki ga je bilo v teh krajih že zelo težko zaslediti. Zato naj mi bo dovoljeno, da to stavbo opišem in na ta način rešim pozabijeno-sti slog, ki je že izumrl.
Prednjo pročelno stran hiše je tvorila podolgovata lopa, ki je segala od enega konca hiše do drugega in je potemtakem merila morda kakih deset klaf-ter ali še več. V to vežo so vodila le ena sama, široka vrata, ki pa niso bila v sredi, ampak pomaknjena nekolika na levo
stran. Razen vrat pa je bilo izrezano v lesene stene še dvoje majhnih, za ped velikih odprtin, ena taka odprtina levo od vhoda, druga pa desno od vhoda. Če si se spravil čez visoki prag v vežo, si moral ali biti že zelo vajen, da si našel vhod dalje v notranje prostore te hiše, ah, pa si moral imeti mačje oči, da si se znašel, zakaj cela veža je bila do zadnjega kotička nabita z razno robotijo, ki se na kmetih potrebuje, in z ropotijo, ki se na kmetih ne potrebuje več, pa se zato nekam odlaga Ko si se torej navadil teme, ki je v veži noč in dan vladala, si videl, da vodijo iz nje tri vrdta v notranje prostore hiše. Najbolj širo-
ka gaz je vodila do vrat na skrajni levi strani. Do vrat na sredini in do onih na skrajni desni strani veže gazi niso bile tako široke, kar je dopovedovalo, da se ta dva vhoda ne uporabljata tako često, kakor prva vrata na levi strani, ki so vodila v glavni stanovanjski prostor, to je v dimnico. Kadar si stopal v dimnico, si moral noge -neverjetno visoko dvigniti, da si prišel čez visoki prag. V tej dimnici, ki je zavzemala celo levo krilo velike Vohneče hiše, se je živelo skoraj vse življenje velike kmečke družine a kakimi šestimi,posli.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
26. aprila, 1949'
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHIDON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Toliko da niso ljudi po-mandrali, tako so se gnali na brodišče! . . .
—	Tudi konjenica je prišla . .
—	Grigorij Melehov, so pravili, je zapustil bojno črto.
—	Kakšen red je neki to?'— Ljudi so popustili, sami pa?...
—	Vojska jo pa prva mahne!
—	Kdo nas bo branil?
—	Viš, kavalerija je kar preplavala čez! . . .
—	Vsak je sebi najbližji . . .
—	Vidiš, to je tisto!
—	Vsi od kraja so nas izdali!
—	Smrt se bliža, to je!
—	Treba bi bilo k rdečim poslati starešine s kruhom in soljo. Morebiti nam prizaneso in nas ne bodo pobili.
Na križpotju pred ulico, ob velikem opečnatem poslopju bolnišnice se pokaže konjenik. Puška mu visi na prednjem sed-nem locnu, ob strani se mu pozibava zeleno porisani drog sulice.
—	Pa saj to je moj Mikiška! — vsa vzradoščena zavrisne go-loglava starejša ženska.
Steče k jezdecu, skače čez oj-nice, se preriva med vozovi in konji. Jahača grabijo za stremena, zaustavljajo. Oni dviga nad glavo siv zavitek z voščenim pečatom in kliče:
—	Poročilo imam za vrhovno poveljstvo! Spustite me!
—	Mikišenka! Sinko! — razburjeno vpije priletna ženska. Razmršeni črni, s sivimi pome-šeni prameni las ji padajo na sijoči obraz! S skrbečim nasmehom se z vsem telesom pritisne k stremenu, k prepotenemu konjskemu boku in sprašuje:
—	Si bil v naši vasi?
—	Bil. Zdaj so v njej rdeči . .
—	Pa naša hiša? . . .
—	Hiša stoji, Fedotovljim so pa požgali. Naša kolnica se je že tudi vnemala, pa so sami pogasili. Fetiska je pribežala od onkraj in povedala, da je višji pri rdečih dejal: "Glejte, da nobena bajtarska kajža ne pogori, buržujem pa požgite."
—	No, hvala bodi Bogu! Gospod jih obvaruj! — se križa ženska.
Osoren starec nejevoljno pravi:
—	Kaj pa ti je, draga moja! Sosed je pogorel — ali zato "hvala bodi Bogu"?
—	Zlomek naj gre z njim! — vročekrvno in naglo brbra ženska. — Ta si jo bo že še postavil, za katerim grmom pa naj bi jaz zidala, če bi mi to požgali? Fedot ima bokal zlata zakopanega, jaz pa . . . svoj živ dan tujim ljudem na plečih, revščini na uzdi!
—	Nikarte, mama! S pismom moram pohiteti, — prosi konjik in se sklanja iz sedla.
Mati gre vštric s konjem, gredoč poljublja sinu roko, črno od zagorelosti, pohiti k svojemu vozu, jahač pa z mladeniškim tenorčkem kliče:
—	Umaknite se! S pismom k poveljniku! Umakni se!
Konj se razgreva, vrti zadnjico, poplesuje. Ljudje se neradi razstopajo, jezdec gre z navidezno počasnostjo, ali kmalu izgine za vozmi, za križi volov, in konj edinole sulica niha nad ne-preštevno množico in se bliža Donu.
61
Čez dan so bile na levo stran Dona prepeljane vse uporniške čete in begunci. Zanje so se premeščale konjeniške stotnije ve-
Small Task — Big Mission
g:
RPB—МАОУб
Inoculating o mouse In an attentipt to isolate on* type of influcnxa calls for steady hands. Here, Lt. Donald G. Wetherbee of Brookline, Mass., assistant chief of the Virology Section, Brooke Army Medical Center, Fort Sam Houston, Tex., wears a gloss mask and rubber gloves to lessen danger of infection. Young physicians, particularly those who did not serve in World War II have been asked by the Army Medical Department to volunteer for duty at once.
Framed Pictures For The Den
ixismm
A cozy, quiet reading niche has been ingeniously achieved as shown in the above photograph. The unique bookcase, fashioned from a door, makes for easy access to literature; while the pretty potted-base lamps provide satisfactory lighting.
To complete the decoration of this petite library, six prints were matted on polka dot stock, placed in gilt frames, and hung directly above the couch. Outstanding against the plain, dark walls, these framed pictures truly add beauty to the room^
šenskega polka divizije Grigori-ja Melehova.
Grigorij je do večera z dvanajstimi izbranimi stotnijami zadrževal pritisk triintridesete rdeče kubanske divizije. Okrog petih je dobil od Kudinova obvestilo, da so vojaške enote in begunci predroženi, in šele tedaj je dal povelje za odmik.
Obdonske uporniške čete naj bi po vnaprej izdelanem načrtu prešle čez Don in se utaborile vsaka nasproti svoje vasi. Proti poldnevu so začela v štab prihajati poročila iz stotnij. Pretežna večina se jih je že namestila po levem bregu nasproti svojih vasi.
Tam, kjer so bili med vasmi presledki, je poveljstvo prepe-Ijavalo stotnije kozakov iz step-nega pobrežnega pasu. Kruži-linska, maksajevo-siginska, pehotna karginska, latiševska li-hovidovska in gračovska stot-nija so zasedle praznine med Pegarevko, Xešensko, Lemja-žinskom, Krasnojarskom, druge so odšle v zaledje proti za-donskim vasem — Dubrovki, Čemi ju, Gorohovki in naj bi bile, po Safonovljizamisli, tista rezerva, ki bi bila potrebna po-veljništvu v primeru preboja.
Po levi plati Dona, od skrajnih zahodnih vasi kazanskega okraja pa do Koprskega Ustja, se je na sto petdeset vrst razpotegnilo uporniško bojišče.
Kozaki, ki so se predrožili, so se pripravljali na pozicijske boje: hitro so popali rove, podirali in žagali jagnede, vrbe, hraste, napravljali kritja in strojnična gnezda. Vse prazne vreče, ki so jih dobili pri beguncih, so napolnili s peskom in jih skladali drugo vrh druge za prsobran pred glavno črto zakopov.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVL ako jih oddasle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
THOMPSON, OHIO
Farma naprodaj. Hiša s 9 sobami; farma obsega 80 akrov; orodje in živina je vključena.
Za podrobnosti pokličite
Thompson 2269
SEDAJ JE ČAS.
DA SI DASTE VAŠE HIŠE PREBARVATI ZUNAJ IN ZNOTRAJ.
NAPRAVIMO NAJBOLJŠE DELO PO ZMERI CENI.
Se priporočamo v naklonjenost.
VICTOR KOVAČIČ
1253 Norwood Rd., EN 2549
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grovq of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
Moški in ženske, ki morajo nosili
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
Lekarna je odprta ob nedeljah. Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD
Cleveland 10, Ohio
Proti večeru so povsod že ime. li izkopane strelske jarke. Pri Vešenski sta se v smrekovih ho-stah pritajili prva in tretja uporniška baterija. Za osem topov so imeli vsega skupaj pet granat. Pohajali sq tudi naboji za puške. Kudinov je s sli na konjih razposlal povelje, s katerim je bilo najstrože zabranjeno obstreljevanje. V ukazu je bilo naloženo, naj določijo po stot-nijah po enega, dva najboljša strelca in ju oskrbe z zadostno množico nabojev, da bodo ti najbolj mojstrski strelci uničevali rdeče strojničarje in rdeče-armejce, ki bi se pokazali po ulicah vasi na desnem bregu. Drugim je bilo dovoljenp streljati samo v primeru, če bi se rdeči odločili in poskusili prepeljati čez Don.
Grigorij Melehov je že ob somraku objezdil edinice svoje prve divizije, razpostavljene nad Donom, in se vrnil prenočevat v Vešensko.
Prepovedano je bilo kuriti ognje po taborišču. Tudi v Vešenski ni bilo luči. Vse Podonje je tonilo v lilasti megli.
Rano zjutraj so se na Baz-kovskem griču pokazale prve rdeče oglednice. Kmalu so za-migljale po vseh gomilah na desnem bregu od Koprskega ustja do Kazanske. Rdeče bojišče se je kakor orjaški plaz valilo pro-
DRUŽINA
z enim otrokom nujno potrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami, želi se v collinwoodski ali nottinghamski naselbini. Kdor ima za oddati, naj sporoči telefonično
IV 6461
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
ti Donu. Potem so se izvidnice poskrile in do poldneva so bili hribi mrtvi v prazni, moreči tišini.
Po Hetmanski cesti je veter vrtinčil bele stebre prahu. Na jugu je še zmeraj visela škrla-tastočrna megla pogorišč. Oblaki, ki jih je razpodil veter, so se na novo kopifili. Na grič je legla krilata senca lenega oblaka. Posvetil se je blisk, bel pri dnevni svetlobi. Kakor srebrn viličast preživ je obrobil modrikasti oblak,, kakor svetleče kopje šinil v niz in treščil v napeto vzbokle prsi stražne gomile. Grom je čez in čez razparal pre-vesno grmačo oblakov: iz njihove notrine se je usul dež. Veter ga je nesel po strani, ga pljuskal v belkastih poplesujočih valovih po apnenčastih odrastkih obdonskega gričevja, po sončnicah, uvelih od pripeke, po položenem žitu.
Dež je očvrstil mlado, od prahu starčevsko sivo listje. Sočno
POŠTEN SLOVENEC
mirnega značaja želi dobiti v najem 2 ali 3 sobe pri slovenski družini. Je stalno zaposlen. Naslov se naj sporoči v uradu tega lista.
HE 5311
Delo dobi mlada ženska
za pomagati pri kuhi. Izkušnja dela v restavraciji ni potrebna če je pri volji učiti se. Staltj delo Vpraša se pri SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave., EN 5214
SPALNO SOBO
SE ODDA V NAJEM 2 POŠTENIMA MOŠKIMA. SI LAHKO KUHATA. Vpraša se na 14926 SYLVIA AVE., LI 8670
Grocerijska trgovina in mesnica
v bližini cerkve sv. Vida se proda. Dobroidoča trgovina s povprečnim mesečnim prometom $4000. Naslov se poizve v uradu tega lista.
ARY A. SVETEK
LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 ST. — KE 3177 Ambulančnl voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluga Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
RKO Keith's E. 105th St Theatre
EAST 105th ST. & EUCLID AVE.
Vodstvo je naročilo najboljše filme za prihodnje mesece, tako da se boste lahko razvedrili v hladnem in prijetnem ozračju našega udobno opremljenega gledališča.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, fatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicoft07l8
im i4iiv4
Ol'Li/Л
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St. ■ HE 2730
so se zasvetile šceti jarine, žol-tice sončnice so dvignile okrogle zrnate glavice, z zelnikov je zadišalo po medenem vonju cvetočih buč. Ko si je zemlja potešila žejo, je še dolgo izdihavala paro . . .
Okrog poldneva so se po stražnih nasipnih gomilah, ki so v redki verigi ležale po obdon-
skem grebenu in se vlekle Donom prav do Azovskega moi'" ja, spet pokazale rdečearmejsk® oglednice.
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobita vedno sveže dnevne novice " dogodkih po svetu in doma!
Wonderful Bargains
2 PC. PARLOR SET	$249.50
2 END TABLES ® 8.95 each 17.90 2 TABLES LAMPS ® 14.95 each 29.90
1 OCCASIONAL CHAIR 1 COFFEE TABLE
SAVE YOU PAY ONLY
16.95 10.50
$324.75 75.00
$24?.75
and YOU GET ONE 9x12 WOOL FACE RUG FREE
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK
W/iaf fa
kbii mm!
(AND FOR YEARS AFTER)
i

WHEN baby's on his (or her) way—doht let Ше flurry of tiny garments distract you from some mighty important considerations.
For instance: What's the best way to save now so you'll be able to meet the increased expenses (like school bills) that will be yours within a few, oh-so-short years?
Fortunately, 100% safe U. S. Savings Bonds offer you a foolproof way to save through two aU-oato*
matic Plans:
1; Payroll Savings Plan—tiie only installment buying plan.
2: Bond-A-Month Plan, for those not eligible for Payroll Savings.
Either Plan helps you build a cushion of money that grows. For you get $40 back for every $30 you put in Savings Bonds, after only ten years!
Before baby (supposing ife twins!) comee, get started on your Savings Bonds program. Todc^/
AUTOMATIC SAVING IS
SURE SAVING— U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST