ZOV. številka.
PavSalni franko v driavi SNS.
I Ljibijni, i torek 2. uptrabra
l/J/, 3*.29013
Lil. Isto,
1
■
J
Izhaja *sak dan zvečer, Uvseatsl aedel|e la praznike.
!ns aratl r Prostor 1 ml m X 54 m ti za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilo
nad 10 objav popust
Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor.
Upravnistro „Slov. Naroda" in   :Narodna Tlakama1' ulica st. 5, pritlično. — Telefon st 90.
Hnaflova
veiia
„Slocenski Narod1 v tog islavifl:
celoletno naprej plačan    .  K 84'—
polletno ....•••„ 42 —
3 mesečno...... m 21*—
1      ,.......- 7'-
v Liabliani la po posli i
V lnosemslt o s
celoletno......K 95*—
polletno ....•••„ 50*—
3 mesečno....., „ 26*—
.......9 —
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno
po nakaznici.
Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo Jllov. Naroda" Knaflora ulica it 5, L nadstropje.
Telefon stcv. 34«
Dopise sprejema la podpisane la zadostno trankovan*. sjsf~ Rokopisov ne vrate. "VB
Posamezna Številka velia 40 vinarjev.
Slouensbo useučillšče u LjiiDljanl.
Beograd, 31. avgusta. Regent Aleksander je danes oDoldne podpisal ukaz, s katerim stopi v veljavo zakon o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani in s katerim se imenujejo prvi profesorji na vseučilišču, ki imajo obenem tudi nalogo, da stavijo predloge glede nadalj-nih imenovanj. — Imenovani so z,: redne profesorje:
Na pravni fak iltcti: dr. Ivan Ž o l- j g e r, bhši minister in redni profesor i na vseučilišču na Dunaju; dr. L. F i t a-m i c, izredni profesor na vseučilišču v Črnovicah; dr. Hogumil V o š n j a k, docent ^a vseučilišču v Zagrebu in dr. Ivan "2mavc bibliotekar I. raz. na vseučilišču v Pragi;
na modroslovni fakulteti: dr. Josip P 1 e m c 1 i, redni profesor na vseučilišču v Čmovicah: dr. Rajko N a c h t i-g a 11, redni nrofesor na vseučilišč v Gradcu: dr. Fran Ramovš, docent na vseučilišču v Gradcu in dr. Prijatelj kustos na dvorni biblioteki na Dunaju:
na tehnični fakulteti: prof. dr. P^h. Z up a u i č, d ^cent na tehnični visoki šoli na Dmaiu: dr. Karel Hin-terlechner, šef geolog, državnega zavoda na Dunaju; prof. dr. Maks Samec na Dunaju.. ter ing. dr. Milan Vidmar.
na bogoslovni fakulteti: dr. Ivan E. Zore, dr. Aleš U š e n i č n i k in dr. Fr. UšeniČnik, vsi trije doslei profesori? na bogoslovnem učilišču v Liubliai '
Đoltfo nas.
Delijo nas . . . Ali smo bili združeni, pa nas delijo? Ali smo bili razdeljeni, pa se sedaj družimo?
Vsi vemo, da smo Wi dosedaj raz-komadani. a smo se hoteli združiti. Toda ko je priše1 čas resničnega in dejanskega združevanja, na zavpi-jemo. kakor če hi nas kosal.
Taka ie razMka med besedami m dejanii: taka je ori mnogih ljudeh razlika med teorijo in prakso.
Hrup ie nastal radi Prekmurja; tu-mult v državi.
Kdo je oni zahrbtni državnik, ki je ukazal, naj hrvatski finančni stražniki in orožniki zasedejo del Prekmurja? Nihče ne ve, a vse ie ogorčeno: prekmursko »li-idstvo« pošilja deputacije, profesor Koračić v Mariboru piše članke, >Sloverec« se huduie. češ, slovensko rleme je prikrajšano, to je, kakor sovražna okunaciia, VLS skleoa resolucije . . . skratka, bije se plat zvona, zakaj Hanibal je »ante portam«, sovražnik je v deželi.
Ne vem, za kateri del Prekmurja gre: najbrž za južni del, za pokrajino, ki leži onstran Mure pri Ljutomeru. Pribičevifa — ali kdorkoli je povzročil to »okupacijo^ — so pri tem najbrž vodili zemPepisno - gospodarski razlogi; če je tako. potem se je tu začelo praktično izvajati načela ki ga moremo in moramo le odobravati, to je, načelo, da se dosedanje dežele razdele v okrožja in okraje, ki so zemljepisne in gospodarske enote ter se grunirajo okoTi na j n a r avn e i š i h središč (mest ali trgov), najsi to odgovarja dosedanjim, zgodovinskim (često slučainim) grupacijam ali dialektičnim razliknm: zakaj orgrnizirati si moramo svojo upravo tako, da bo narod lahko in dobro živel: od plemenske ošabnosti in od imen ter narečii Da Človek slabo živi.
Kakor sem rekel, ne vem, kakšni so bili v tem konkretnem prekmurskem slučaju rarlogi za omenieni ukrep. Gre mi le za račelo in za duha, ki so ga pokazali ob tej priliki slovenski ogor-Čeniki. Ta duh je duh plemenskega separatizma, prav nič različen od tistega duha, ki ie ob Strumici rodil tolike zla in ki tvori fronte v Šle-ziji — le fcolj majhen ie še, ker se rtz-vija v okviru ene države in se pojav-lia tik po velikanskem navdušenju za jugoslovansko misel in v času, ko si Katoliška knjiearna z zlatimi črkami izpreminja svoje ime v Jugoslovan sko.
Slepiti ne smemo ne sebe. ne drugih in ne se hinavsko Imenovati Jugoslovane, če v srcu nismo Jugoslovani,
ampak zakrknjeni omejeni Samo - Slovenci, Samo - Hrvati in Samo - Srbi. Morda more tako zlorabljanje firme jugoslovanske odobravati kak politik, ki mu namen posvečuje sredstvo; kulturni človek zameta tako moralo. Seveda mnogo jih je, ki vpijejo iskreno, to je, oni res tako mislijo, kakor govore, oziroma tako govore, kakor mislijo; to so pač ljudje, ki so šele tekom vojne presedlali ter zajahali jugoslovanskega šarca šele tedaj, ko so videli, da so drugače izgubljeni; to presedlanje je bila le v n a n j a politična poteza; duša, ki se ne more tako naglo izpremeniti, pa ie ostala stara in se sedaj pokazala s svojo staro vsebino. Stari ljudje gredo na dan, tisti, ki so pred šestimi leti imenovali vsako Jugoslovanstvo še utopijo, fantastično in neresno počenjanje ter so v avstri-janščini ter slovenščini ali hrvaščini videli edino realnost in vrednost.
Slovenci, ki delajo sedaj tumult radi Prekmurja, bi morali pomisliti, kak zgled dajejo Srbom in Hrvatom v Slavoniji, sploh v Banovini, v Dalmaciji in Bosni. V Prekmuiju bi se stvar morda res dala tudi drugače rešiti, nego se je sedaj rešila, a tam doli, v onih »plemensko« pomešanih pokraiinah se ne da; zato bo treba tam noža. ki bo po geografskih in gospodarskih momentih rezal zemljo, ne po »plemenskih ^osebnosti«, po imenih in dialektih. Kakšno vpitje bo tedaj nastalo! Na škodo stvari! A Slovenci, ki se sedaj razburjajo, bodo s svoiim zgledom pomagali množiti to škodo.
Na zunaj hočemo veljati za enoto! A v notranjosti se malenkostno trgamo po avstrijski- Drin-cipih, ali vsaj po principih, ki jih je bivša Avstrija posebno negovala in podpirala v našo pogubo. Svet v Parizu nas gleda in nas oresoja baš po tem, ali jamčimo za notranii red in ali smo res enota ali ne. Kaj nai mislijo tam zunaj o nas in našem edinstvu. Ce se stepemo za vsak komad poUa — ali bodi »slovenski« ali »hrvatski«?
»Hrvatska« pokrajina, ki zemljepisno gravitira oroti naravnemu »slovenskemu« središču, se mora združiti S slovenskimi kraji. Kar in če »bo kaj hrvatske Istre naše, mora biti naravno upravno združeno s slovenskim okrož-iem; Bela Kraiina, ki gravitira oroti Karlovcu, naj gre tja dol: govoriti bo tudi o Ormožu in Središču ter Varaždinu ter krajih ob Sotli. Jezik pri teh vprašanjih igra zadnjo vlogo: jezik sedaj sploh ne sme biti predmet borb: vsak dialekt, vsak jezik ima svoio pravico tam, kjer se govori in se ie dosle gojil; ta stvar se bo razvijala najlepše sama ob sebi brez nasilstva. pa tudi brez ikumetničenega odpora proti naravnim silam, ki delujejo s sigurnostjo. V Prekmurju samem je morda vprašanje književnega in uradnega jezika zato malo drugačno, ker dosle tam ni oila običajna niti slovenščina niti srbohrvaščina.
Pred kratkim ie v uradniškem gla-ilu bila rečena prav neumestna beseda o nekih srbskih carinskih uradnikih, ki M eventualno mogli priti na Slovensko, češ, kaj pa bodo naši trgovci rekli, če dobimo uradnike, ki ne poznaio razmer. A baš to je: r a z m e r e j e treba pač spozna ti; vsakdo izmed nas mora v teh velikih časih iz svoje polžje hišice ven in gledati, kai se godi pri nas in okoli nas, in se učiti in delati, ne pa v zgodovinskem »Nego-spodu« spati ter konservativno dremati. Naše ujedinjenje bo ostalo vedno prazna forma, če se osebe ne bodo izmenjavale in spoznavale vseh delov naše skupne domovine. Ranjavosti, ki jih kažejo poedini njegovi deli, se bodo izlečile nailažje in najbolj, če bomo rabili zdravnike, ne po »plemenih«, ampak po sposobnostih in strokovni izobrazbi. Slovenec se ne sme Čutiti na Hrvatskem ali v Srbiji tujca, a mi ne smemo tu gori v nobenem hrvatskem ali srbskem uradniku videti neprijetnega stranca in življenje nam mora biti tako, da se dotičniki res ne bodo med nami čutili tujcev.
Kdor misli drugače, nai nikdar ne reče, da je Jugoslovan. Če mi pove, da on umeva Jugoslovanstvo drugače, pa mu pravim: drugačnega Jugoslovan s t v a sol oh ni; vse, kar je drugačno, ie slovenski ali hrvatski ali srbski separatizem, ki pa si časi nadeva — ker je čas tak — krinko Ju-goslovanstva.
Plemenska mržnja med nami j e bila. To je faktum. Kdor ne pripušča, da bi se »plemena« med seboj realno mešala, ta ustalja med nami preteklost  in vzdržuje   dosedanjo mržnjo.
Kar je bilo, izumira, a iz atomov vstaja novo življenje . . .
Radi se damo deliti, zato da bomo — nedelj eni.
__Dr, Fr. Hešlć\_
Stanovska iioMa in kmet.
Po dolgih mukepolnih petih letih svetovne vojne se ie začel naš osvobojeni troimenski narod zavedati od priročne mu dane naravne vrlosti in moči in jo hoče v največji potenci uveljaviti in udejstviti; pokazati hoče svetu, da ne zaostaja za drugimi kulturnimi narodi, kar seveda za časa krvoločnih Habsburžanov ni bilo mogoče — saj je obče znano, da je pod njihovo vlado gospodovalo 50 milijonom ljudi samo nekaj tisoč velearistokratov in veleka-pitalistov, ki so se rekrutirali le iz Nemcev in Madžarov. Vsi drugi so bili pa le sužnji, zlasti slovanski prebivalci. Sedaj je pa drugače. Narod se hoče vladati sam. Med vojno je spoznal svojo moč in nobeden bajonet ali top, nobena sila na svetu je ne more ustaviti. On gre mimo svojo pot njegova dobra slovanska duša si želi le miru in napredka. V tem kratkem na pol mirnem času po vojni, ko sklepajo in tuhtajo mirovni delegatje v Parizu o svetovnem miru, ie on večinoma že pozabil na gorje in zlodejstva, ki so mu jih nrizadjali sosedni narodi — Nemci, Aladžari in Bolgari. Bolijo ga le najbolj izmed drugih orimorske in dalmatinske rane, ali tudi te se morajo ozdraviti — tega si je on v svesti.
Res z zavistjo gledajo sosedje na nas in kar razumeti ne morejo, da smo tako složni. Radi bi videli, da bi se mi med seboj klali. Kar čudiio se obstanku naše države, katero bi naj-rajše videli razkosano m ponižano.
Z gotovostjo se lahko trdi, da mi poznamo svoje sosede bolje nego oni nas. Dolžnost je torej naša. da informiramo naše sosede, da nas spoznajo, kaj smo in česa smo zmožni: da oa to nV^cžemo, je treba dela na vseh do-Ijih. Med posameznimi stanovi našega naroda se opaža veliko gibanje za napredek. Stanovsko so se organizirali nredvsem trgovci, delavci in železničarji, pa tudi obrtniki. Vsi streme po izpopolnitvi stanovske izobrazbe. Ustanovile so se Šole in društva* strokovno časonisie itd. Onaža se že njih vpRv na nosamez^ika iz njihovih vrst kar tudi že občutijo drugi, neorganizirani stanovi. Temu se ni čuditi, ker ie že od nekdaj usus pri obrtnikih, rokodelcih in trgovcih, da morajo, oredno nastopilo samostojno svoi poklic, izkazati svoio zmožnost. Tn še tako zaničevan čevljarski vajenec mora položiti izpit ored mojstrom o svoji strokovni sposobnosti, ako hoče postati samostoien, oziroma mojster. Kai ne zasluži tudi on, kot po svoje izobražen usoosoblie-nec svoje priznanje in rešpekt? Seveda v stari Avstriji in deloma tudi še ori starokopituih Jugoslovanih se na to ne ozirajo. Pri njih je Izobraženec le tisti, ki zna snretno pisati in gobez-dati, ker je hodil v višie Šole, a kliub temu ni zmožen, da bi kaj ustvaril, oziroma po svoji dozdevni izobraženosti storil.
Nič mani zaničevan je tudi kmečki stan. Kai pa pomeni kmet, kaj ie steber države, se je posebno pokazalo med voino. Da ga pa vendar preziralo in zaničujejo — kai je tega krivo? Slaba vzgoja m dejstvo, da kmet ne pozna samega sebe. nieeova nerodnost in enostranost. zaostalost za drugim! stanovi, predvsem pa pomanjkanje strokovne izobrazbe. Le nogleimo si kmeta na Češkem! On je med prvim! faktorji v državi. Zakai mu pa pri nas manjka izobrazbe? Zaradi niegove razpršene organizacije, različnosti strank in principov In zaradi njegovih nestrokovnjaških voditeljev ki ne vpriva j o vzgojevalno na kmeta, marveč ga le begajo in vodijo za nos v posmeh drugim stanovom. Okoli 80 odstotkov našega naroda je razpršenih in varanih brez strokovnega vodstva. In taka država naj potem procvita In konkurira na svetovnem trgu? Poklicani faktori? in nravi jugoslovanski voditelji naj se zavedajo tega usodepolnega fakta, ako
jim je dobrobit in blagostanje države kaj na srcu.
Različne stranke imajo sicer vseskozi strokovno izobrazbo na papirju, v praksi pa ne. Edino odločujoči faktor naj bo pa naša narodna vlada, ki bo dala kmetu zadostno stanovsko iz-orazbo, in sicer — kakor je izobrazba v ljudski šoli in drugih strokovnih šolah obvezna, tako naj bo tudi kmečka stanovska izobrazba obvezna. Vsak kmečki sin, ki hoče postati gospodar, mora pokazati pred strokovno komisijo gospodarsko sposobnost, ako hoče postati samostojen kmetovalec, s tem, da po končanih 8 letih elementarnega pouka vstopi prej ali slej, vsekakor pred vojaščino, vsaj za eno leto v kmetijsko šolo, ki jo mora dovršiti s povoljnim uspehom. Nato naj mu nudi država še priložnost, da spozna druge dele širše svoje domovine s tem, da ga kot vojaka pošlje za časa vojaške službe v različne kraje naše velike in geografsko mnogolične države, kjer naj svoje teoretično znanje razširi in svoje učenje nadaljuje in se šele potem doma praktično izpopolni, da postane izobražen gospodar in dober Jugoslovan.
Seveda je ustanovitev zadostnih šol šele sčasoma mogoča, oziroma stane mnogo denarja in nimamo dovolj strokovnih moči takoj na razpolago. Zato naj se pritegnejo za sedaj poleg kmetijskih šol tudi boljša pod državnim nadzorstvom od diplomiranih strokovnjakov upravljana posestva, kjer bi naši mladeniči, bodoči gospodarji, prakticirali eno ali dve leti in obenem uživali praktični pouk od navedenih pravih strokovnitkov, ki bi naj imeli pravico, zaenkrat izdajati tudi poleg kmetijskih šol spričevala o usposobljenosti. Nikakor pa ne zadostuje polovičarski pouk, — rekel bi šušmarjenje v ljudskih šolah o kmetijstvu, kakor tudi ne zadostuje prireje-vanje 2, 8 do Mdnevnjh tečajev na kmetijskih Šolah samih. Ampak le temeljita strokovna izobrazba, ki naj b! trajala primeren čas, eno ali dve leti, na kmetijskih šolah, oziroma za enkrat tudi na državnih posestvih, bi imela pri tem uspeh.
Končno naj se upoštevajo v dosego tega cilja vse državne kmetijske naprave, kakor državni sadovnjaki, trtnice, kleti, mlekan?e, zemljišča in realitete kmetij, društev, zadrug itd. Da tudi na vzorne kmetovalce same se ne sme pozabi^. Dodatno moram še pripomniti, da bi državna posestva m institucije z uoorabo teh gojencev na vsak način bolje uspevale in res služile za vzgled vsej okolici, kar je tudi vendar njih pravi m prvotni namen.
Ivan Lapajne:
in
Domoljub, ki se zanima za razvitek slovenskega šolstva, z veseljem čita, da se osnujejo meščanske šole v Ljubljani, Ribnici (dolenjski), Tržiču, Žalcu, in da se poslovenijo nemške meščanske šole v Mariboru, Celju, Ptuju in Krškem. S tem osnovanjem bodo nekoliko poravnane krivice, ki smo jih Slovenci skozi 50 in več let trpeli na šolskem polju.
Že 46 let je star kranjski deželni zakon, sklenjen po narodnem deželnem zboru, ki veleva, da bi se na Kranjskem v slehernem šolskem okraju, katerih je z Ljubljano vred 12, vsaj ena meščanska šola morala ustanoviti. Namesto 12 šol je bila prejšnja vlada, ki ni nas čisto nič marala, pred 40. leti osnovala eno samo učilnico te vrste, pa še ta je nemška bila (v Krškern}. in pred 10. leti vendar eno slovensko (v Postojni). Na slovenskem Štajerju pa vlada niti ene slovenske meščanske on-dotnemu ukaželinemu ljudstvu ni privoščila do najnovejšega časa. ko so vendar Žalčanom tako učilnico naklonili.
Ko sem čital kraje, katerim je naš višji šolski svet naklonil slovenske meščanske šole, sem takoj z začudenjem opazil, da med temi kraji n i L j u t o-m e r a. Kako to? Saj ima Ljutomer prvenstvo med slovenskimi trgi.: Ljutomer z okolico se odlikuje že več kakor 50 let v vsakem oziru, ne samo po tem, kar mu je narava bogato naklonila, marveč tudi po tem, kar si je narod sam priboril Ljutomer se ne odli-
kuje samo po prvovrstnem vinu; najlepših konjih, marveč je zastavo nosil tudi v narodnem pogledu. V Ljutomeru je bil prvi slovenski tabor, ondi se je osnoval prvi denarni zavod z dobro pogojenim termimom »posojilnica«. Veliko še drugih narodno - gospodarskih pridobitev bi še lahko naštelL. s katerimi se je Ljutomer že zgodaj odlikoval, na pr. z daleč na okrog znanimi konjskimi dirkami, s prvim parnim mlinom, s parnimi mlatilnicami in drugimi podjetji, ki so bili v rokah narod-nh kmetovalcev. In Ljutomer Je imel že leta 1961. svojo meščansko šolo, ne nemško, marveč slovensko - nemško. O ustanovitvi te šole sem priobčil v šolskem poročilu v Ljutomeru leta 1876. sledeče zgodovinske podatke:
»V Ljutomeru je živel namreč pred 70. leti blag mož, velik dobrotnik našemu trgu in okolici. To je bil dr. Ivan G o 11 w e i s s, najemnik braneške graščine, prej gimnazijski profesor v Mariboru. Učeni človekoljub je posebno veliko storil za olepšanje ljutomerskega trga. V svoji oporoki od 16. novembra 1848. 1. (umrl je leta 1850.) postavil si je pa Še posebni stalni spomenik s tem, da je ustanovil v Ljutomeru bolnišnico in zapustil potreben denar (8000 gld. v srebru) za osnovanje m e-ščanske šole. Pod imenom meščanske šole mislil je slavni ustanovitelj nekako 4. razred prejšnjih glavnih šol, iz katerega so se bile pozneje nižje realke izcimile. 4. razred tukajšnje glavne šole se je bil pa že na drugi način osnoval, kajti obravnave med občino in c. kr. namestnijo za izvršitev ustanove dr. Gottweissi so iako dolgo tekle. Šele septembra leta 1860. je dalo sL naučno ministrstvo dovoljenje.da se sme na podlagi ustanove za šolsko leto 1861—1862 odpreti meščanska šob (seveda z enim samim razredom). Kakor bi bilo dandanes meščanske šole želeti, ko hrepeni ljudstvo bolj po večjem splošnem izobraževanju, kakršnega more ravno meščanska šola bolj dajati, nego drago učenje v srednjih šolah; tako pa v tistih časih meščanska šola ni ugajala, i to zato ne, ker se je že 4. razreda mladina le radi tega posluževala, da je mogla v srednje šole pristopati.
Občina si je torej Želela imeti nižjo realko mesto meščanske šole. V ta namen se je obrnila 3. septembra 1862 na si. ministrstvo, da bi se jej podelile takošne pravice, kakršne ima prvi letnik nižjih realk, to je. da bi se meščanska šola pretvorila v enorazredno nižjo realko s pravico javnosti. Občina se v svoji prošnji zavezuje za vsa potrebna sredstva pri realki skrbeti, in tudi drugi tečaj nižje realke odpreti, ako bi se za to pokazala potreba. Tudi to prošnjo je si. ministrstvo z odlokom od 19. marca 1863 uslišalo, kar je c. kr. okrajni urad 3. avgusta 1863 občinskemu predstojništvu naznanil. Enoraz-redna nižja realka ljutomerska je obstojala 54 let.«
Torej pred to realko, ki je zdaj tudi ni več, je bil en razred meščanske šole. Učitelj te bil F, Hafner, pozneje nadučitelj v Slovenigradcu in okrajni šolski nadzornik, ki ie dokaj mlad mrl. Nemškutar pa ni bil, kajti spisal je bil prvo slovensko stenografijo, kitere rokopis je bil izročil »Slovenski Matici«, ki ga pa ni bila priobčila.
Iz gorenjih zgodovinskih podatkov je razvidno, da je bila dolžnost štajerske vlade, da bi bila osnovala po želji ustanovnika v Ljutomeru kompletna n>*4-ščansko šolo, kakor jih je drugod Bo nemških in ponemčenih kraiih ustanovila. A vlada je vedela, da hoče narod imeti slovensko učilnico, zato pa ni nič storila. Kaj pa zdai. ko tudi realke n! več, ko ima slovenska ljudska šola komaj štiri razrede, ko nemške šole treba ni. ker je tudi nikoli ni bilo treba, ko nemških otrok nikoli v Ljutomeru bilo ni! Vprašamo: Kje je zdai Gottvveis-sova ustanova 16.000 K? Kje je velika rezerva ljutomerske posojilnice, ki se ie nabirala za stanovitev meščanske šole? Ali se je — kakor se je pred leti čHalo — res podarila, ali le posodila salezijanskerou zavodu v Vržeji? Ker Ljutomer z okolico, kjer ie v veliki bližini do 1000 otrok, od katerih bi jih 100—200 rado posečaJo meščansko šolo, te učilnice zlasti zato silno Dotrebu-je, ker ni realke več. ker nI v trgu niti 6., 7., 8. razreda ljudske šole, zato smo si dovolili opozoriti na te okoliščine vse merodajne Šolske faktorje,
53
Politične vesti.
Kriza. Včeraj se je po Ljubljani Izvedelo, da so radikalci začeli nova pogajanja z demokratsko zajednico. Vse se je izpraševalo, je-li se tudi to pot radikalskega cofa drže naši klerikalci.   Kdor pozna vladohlepnost klerikalcev,   temu  je   vnaprej bilo jasno, da bodo klerikalci na vso moč rinili, da pridejo skozi vrata k vladni mizi skupno z radikalci. Ti pa se to •pot niso hoteli   vezati na svoje pomočnike in so se pogajali sami. Kle-•rjkalci so bili vsled   tega prisiljeni ;omejiti se na stališče, da stoje in padejo z radikalci.   Vsled tega so tudi rirevzeli odpor   radikal cev proti agrarni reformi.   Politika dr. Korošca, ki je doslej zavlačevala izboljšanje vprašanja carine, ogroža sedaj tudi oni sad revolucije, kateri smo vsi smatrali,  da je ljudstvu že gotov, to je agrarno reformo. »Slovenec« s puhlimi napdi izbegava odgovor na naše očitke, da je politika dr. Korošca rešilni most za zastareli iradOrilski sistem,  da je ovira sprejetju volilnega reda za konstituanto 'm volitvam in da je obrnjena proti širokim ljudskim slojem, ki bi z olajšanjem carinskega   bremena mnogo pridobili. Sedaj pa bode isti list izbegava! odgovor  tudi  na očitek, da idr. Korošec s svojo politiko   jači   radikalsko borbo proti agrarni reformi. Demokratska zajednica se je zopet izkazala kot prava zastopnica ljudskih interesov, ko je izjavila, da v osebnih vprašnih lahko popušča, a v n a-č e 1 n e m   vprašanju agrarne reforme ne more opoziciji niti najmanj ugoditi.
Pogajanja z radikalci se razbila. Beograd, 31. avgusta. V soboto se vsled dogovora s strankami v Narodnem predstavništvu ni vršila razprava o računskem provizoriju, marveč se je seja Narodnega predstavništva odgodila na ponedeljek. Stranke so se istočasno dogovorile, da se vrše v nedeljo pogajanja o rekonstrukciji kabineta. Vsled tega je ministrski predsednik Davidovič povabil na razgovor voditelje vseh opozicijonalnih strank in jih pozval, naj predlože pogoje, pod katerimi bi bile voljne stopiti v kabinet. Danes opoldne so se vršila pogajanja z radikalci. Narodnim klubom in klerikalci Med tem časom se je jasno pokazalo, da gre v glavnem le za sodelovanje dveh glavnih strank, demokratov in radikalcev. Vsled tega so se vršila pogajanja le med tema dvema strankama. Protič je v imenu radikalne stranke izjavil, da stopi v kabinet pod pogojem ako se agrarna reforma po sedanih načelih in v sedanjem obsegu ne izvrši. Zlasti je zahteval, da ostanejo nedotaknjena ve-leposestva, ki ne temelje na fevdalni podlagi. V kolikor so stavili radikalci pogoje osebnega značaja, je ministrski predsednik Davidovič kot zastopnik Demokratske zajednice izjavil, da so demokrati voljni dati vse zahtevane koncesije v osebnem ozira, vendar pa ne morejo demokrati na noben način opustiti načelo agrarne reforme, ki je v naši poljedelski državi eno najvažnejših, ker smatra, da bi dovedlo do katastrofe, če se agrarna reforma ne izvrši in če ostane zemlja nakopičena v rokah agrarnega velekapitala, dočim ostanejo begunci, legijonarji, invalidi, ameriški izseljenci, ki so sedaj brez vsake zemlje, še nadalje brez nje, čeprav se žrve s poljedelstvom. Danes popoldne je imel Demokratski klub zopet plenarno sejo, ter je z vsemi glasovi vzel z odobravanjem na znanje poročilo svojih zastopnikov o poteku današnih pogajanj in je z vsemi glasovi zaključil, da ni mogoča rekonstrukcija kabineta brez agrarne reforme. Zlasti se je v poročilu o poteku pogajanj naglašalo, da je izjavil dr. Korošec v imenu Jugoslovanskega kluba, da je solidaren z radi-ialci. Po tem takem se je izjavil dr. Korošec tudi proti agrarni reformi. Jutri popoldne ob 4. se Orši seja Narodnega predstavništva, v kateri pride proračunski predlog na glasovanje. Še poprej se bodo pa predpoldne vršila pogajanja z Narodnim klubom.
Nova  netaktnost  dr. Korošca.
Beograd, 31. avgusta. V današnji »Pravdi« je dr. Korošec objavil pismo, da se ni njegova stranka in i$en glavni organ »Slovenec« nikdar zavzemal za Bolgare in da izvirajo te vesti samo iz obrekovanjev slovenskih članov Demokratske zajednice. — V zadnjem času se je namreč ysa srbska javnost začela živahno zanimati za stališče, ki ga zavzemamo Slovenci v odnošajih med Srbi in Bolgari. Beogradska »Tribuna« zakotno glasilo radikalcev je namreč obdolžila naš list »Slovensik Narod«, da je v številki 173 priobčil članek v katerem se zavzema za pristop Bolgarov k balkanski konfederaciji in wto»    bi se gaBtojJB dottgjr
odstopila Bolgarom, češ, da imajo oni pravico do tega. Ta vest »Tribune« je kakor razumljivo, vzbudila veliko pozrnost in razburjenje, zadeva se je pa kmalu pojasnila, ker se je tako v Demokratskem kluba, kakor v glasilu »Demokratija« dokazalo, da nikakor ni res, da bi bil »Slovenski Narod* prinesel kak članek v prilog Bolgariji, kamoli kakor ga navaja »Tribuna«, marveč da je »Slovensik Narod« zahteval, da mora Bolgarija nositi vojna bremena, ki odpadejo nanjo, nasprotno pa, da je organ Koroščeve stranke »Slovenec« opetovano branil Bolgare, zagovarjal zvezo z njimi in celo izjavljal, da je razlika v naziranju v bolgarskem vprašanju ena glavnih načelnih ž%prek, zakaj ni mogoče sodelovanje obeh strank. To pojasnilo je zbudilo v Beogradu veliko ogorčenje proti Koroščevi stranki in njegovim dvorrtiselnim izjavam.
»Pravda« o dr. Korošcu. LDU. Beograd, 29. avgusta. Sotrudnik ^Pravde« se je razgovarjal z dr. Korošcem in mu stavil več vprašanj. Na vprašanje: »Glasovali ste proti sedanji vladi, toda niste pojasnili, zakaj ste to storili. Prosim obvestila, kako naj tolmačimo vaše postopanje«, je dr. Korošec odgovoril: »Mi nismo podali izjave zbornici, ker smo svoje mnenje tekom krize opetovano izrazili in je to vsakemu znano«. Na časnikarjevo vprašanje: »Kako mnenje imate o vladi po glasovanju in kako stališče boste zevzemali sedai napram njej?« je dr. Korošec odvrnil: »Svojega stališča ne bomo me-i>ja!i«. Na vprašanje: »Vereujete li v možnost izpolnjteve sedanje vlade?« je odgovoril dr. Korošec: »Verujem v možnost izpolnitve in ako dobi naš klub konkreten predlog, ga bo resno proučil«. Na vprašanje: »Ali je bil z Vašo vednostjo stavljen predsedniku vlade • akt opozicije?« dr. Korošec ni odgovoril. — Ktemu oficijalnemu poročilu o intervtvu z dr. Korošcem nam poročajo privatno iz Beograda še nadalje: K razgovoru z dr. Korošcem dostavlja »Pravda«: Iz radikalnih krogov smo Izvedeli, da se je radikalni klub včeraj odločil propustiti v zbornici dvanajsti-ne. ker misli, da vlada kasneje odstopi. Tajne sile manjših poHtičnih skupin dr. Korošec. Trifkovič in dr. Laginja so radikalce s svojimi intrigami prisilili, da so pristopili k opoziciji. Obžalujemo, ker moramo konstatirati, da ostaja dr. Korošec v svojih izjavah tudi nadalje nejasen in nesmiseln in da tako izgublja svoj dobri glas. ki ga je užival doslej v beogradski javnosti. Dočim je ugodil enemu, se je zameril vsem drugim.
Narodno predstavništvo. LDU. Beograd, 31. avgusta. Zanimanje za včerajšnjo sejo Narodnega predstavništva je bilo izredno veliko. Galerije so bile že pred 4. uro nabito polne. Med občinstvom je bila opažati velika nervoznost, ki je naraščala, Čimdalj se je zavlačevala otvoritev seje. Seja je bila otvorjena namreč šele 3 ure po napovedanem začetku, ker so se ves ta čas nadaljevala pogajanja med vladnimi strankami in opozicijo. Pogajanja je vodil predsednik Narodnega predstavništva, udeleževali pa so se jih vsi ministri. Do vspeha vzlic temu ni prišlo, zato se je tudi seja preložila.
Deputacija Prekmurcev v Beogradu. Beograd, 31. avgusta. V petek 29. t. m. je dospela v Beograd deputacija Prekmurcev, da izposluje pri ministrstvu, da ostane civilna uprava Prekmurcev pri Slovencih. Vsled nesporazumljenja je nastala v tem oziru nejasnost. Deputacija se je oglasila najprvo v Demokratskem klubu, ki je vzel njene pritožbe na znanje in naročil poslancema Kukov-cu in prof. Voglarju, da predstavita deputacijo notranjemu ministru Sve-tozar Pribičeviću. Ta je deputacijo zelo priajzno sprejel in izjavil, da smatra tudi on kot samo ob sebi um-Ijlvo, da ostane v interesu gladkega poslovanja vsled želje celega prebivalstva civilna uprava Prekmurja v slovenskih rokah. Prosil je deputacijo, naj mu izroči svoje želje tudi pismeno in obljubil, da se bodo želje Prekmurcev po možnosti v celem obsegu upoštevale.
Dobroinformiran? »Hrvat« Zagreb, 1. septembra. »Hrvat« od sobote ima iz Beograda izmišljeno vest, ki je z dogodki že dementirana. Neki gospod, ki teži za paktom z radikalci, pripoveduje, da je Protič pokazal demokratom vrata, ker da noče z njimi paktirati. Pri tem se je dopisniku dogodila neprilika, da je poleg dr. Pavlovića (radikalni disident) omenil tudi radikalca dr. Ne-deljkoviča in ga tako napravil za demokrata, katerega naj bi bil Protič postavil pred vrata.
Mariborsko vprašanje.   Od 25.
avgusta naprej so Italijani oči vidno v zvezi z Nemci razširili po vsem svetu vest, da je za Maribor sklenjen plebiscit. Kdor je čita] dotične vesti, bodisi datirane iz Lugana, 2eneve, Berlina ali Dunaja, mogel je takoj razvidetl, da je stvar izmišljena. Eni
SO rasali  rja jfi Titinni nrx>A\acm\ nlfw
blatit v celem okrajnem glavarstvu Maribor, drugi da Je Tardieu stavil protipredlog naj se plebiscit vrši samo v sodnem okraju mariborskem, kar da so podpirali tudi Amerikanci in je bilo baje sprejeta Te vesti smo v Ljubljani imeli že 27. avgusta. »Le Temps od 29. piše, da je 28. bilo rešiti glede mirovnih pogojev z Avstrijo še sledeče točke: pristanišča, plovba po rekah, železnice, delavsko varstvo, zračna plovba, Razun tega tudi vprašanje plebiscita na štajerskem. V tem pogledu ta nam nikakor ne prijazni, a običajno dobro informirani list piše: »Prvotna pogodba predvideva plebiscit v celovškem okrožju. Na to so Avstrijci predlagali, naj se plebiscit izvrši tudi v okrajih Maribor in Radgona. Večina zavezniških in asociiranih sil se zdi, da se protivi temu razširjenju plebiscita,« Nam prijazni »Journal des De-bats« pa piše 30. avgusta: »Italijani — pristaši plebiscita. Italijanski časopisi poročajo iz Pariza, da je Tittoni v najvišjem svetu z ozirom na avstrijske ugovore glede mesta Maribor predlagal, naj bi se ta spor poravnal potom plebiscita. Poleg drugih razlogov italijanska delegacija svoj predlog utemeljuje z ugotovitvijo, katera, ker prihaja iz njenih ust, mora povzročiti prijetno presenečenje. Italijanska delegacija namreč pravi, da aranžma potom plebiscita je toliko bolj priporočljiv, ker je to najbolj primerna (liberal) rešitev teritorijalnih vprašanj. Ako je v tem iskreno priznanje od strani italijanske delegacije, potem smo upravičeni upati, da bode Italija upotrebila to pravično sredstvo tudi glede lastnih spornih vprašanj. Nikjer bi ne bil tako na mestu kakor v Jadranskem vprašanju, ki ob tež nje konferenco že mesece in ki zavira sporazum in iskreno prijateljstvo med vsemi zavezniki. Gotovo se g. Tittoni spominja, da več kakor SOO.000 Jugoslovanov z vstrajnosfo zahteva, da naj se jim vendar končno da prilika, da izrazijo potom pravičnega sredstva, kakršno je plebiscit, kateri državi se hočejo pridružiti, in tudi da je jugoslovanska delegacija že zdavnaj stavila tak predlog.« Ta članek zadosti dokazuje, da do 30. avgusta ni bil izvršen nam neprijazen sklep o mariborskem vprašanju. (LDU.)
Zahteve zagrebških listov o nagli rešitvi krize. Zagreb, 31. avgusta, »Jutami list« razpravlja v uvodniku o pogojih za rekonstrukcijo kabineta. List opisuje, kako stranka stranko izigrava, kako smatra opozicija pogajanja samo za vsestransko licitacijo brez vseh pravih zahtev. Med tem cincanjem in meše-tarjenjem, ko počivajo vsi državni posli, pa so naši sovražniki na delu, da si obdrže nove lepe kose naše do^ movine. Nemci streme za Mariborom, Romuni za Bačko, Baranjo in Banatom, Italijani pa upajo, da bodo našo slabost lahko porabili v to, da rešijo reško vprašanje v svojo korist. Vsega tega bi ne bilo, če bi bila naša država močna, konsolidirana in vojaško pripravljena. List roti poslanske kroge, na že vendar nehajo postavljati osebne in strankarske koristi pred državni interes. — V istem smislu pišejo tudi današnje »Novosti«, zlasti napadajo nekonsekventno postopanje hrvatskih avtonomistov, ti namreč v Beogradu vedno zatrjujejo, da so za narodno edinstvo in da se smatrajo za državotvorno stranko, v praksi pa, tako doma, kakor tudi v Narodnem predstavništvu nastopajo na tak način, da bi privedli državo v vedno večje krize, če bi bili do vel j močni za to.
Poraz Starčevičancev v Bosni in Hercegovini. Zagreb, 31. avgusta. Kakor poročajo iz Sarajeva, so doživeli StarČevičanci s svojim poskusom razdreti pod firmo enotne hrvatske politične organizacije v Bosni in Hercegovini politično klerikalno organizacijo velik fijasko. Razun v par manjših krajih se njihova nakana ni nikjer posrečila. Boj med hrvatsko zajednico, oziroma med novo ustanovljeno težačko stranko in med ljudsko stranko postaja zato vedno ostrejši.
Namesto poslaništev konzulati. LDU. Beograd. 31. avgusta. Vlada je sklenila, da opusti dosedanja diplomatična zastopstva na Španskem, Portugalskem, Švedskem in Danskem ter ustanovi mesto njih konzulate. Konzuli bodo lahko tudi podaniki dotičnih držav samih.
— Naš zapad. Pariška konferenca počiva, aH natančnejše rečeno, rešuje vprašanja, ki so ne samo kolikor toliko postranska za nas, ampak tudi več ali manj lahka. Najtežji problem, okoli katerega se Je sukala svetovna politika v zadnjih desetletjih, jadranski problem, ki Je bil nekako težišče in obtežilna pre-skušnja političnih zvez evropskega ravnovesja }n Je instinktivno pognal Italijo v evropsko voino, ta problem Je bil že večkrat načet, a vedno zopet odložen vsled svoje zamotanosti. Ta problem Je naklonil Francozom in Angležem zrnam
ob Marni, ker Je odpadlo vsled njega ne samo toliko in toliko italijanskih divizij, ki so že pripravljali za nje Nemci barake v AlzaciJi, ampak tudi orostff stottso-če francoskih čet, Id bi bile prikovane na italijanski meji, problem vsebuje nemški »Drang nach Ost en«, objemi je celo Jadransko in Sredozemsko morje in gre še dalje proti vzhodu. — In tu je nekaj čudnega. Dočim tvori za vse sile razen Italije ta problem bolj vprašanje svetovnega prestiža, je ves svet poln debat o tem vprašanju. Pri nas pa ne pomeni jadransko vprašanje kakih ambicij države kot velesile, ampak grabi narod in državo pri korenini življenja, pri na^, se zdi, smo se že vdali v usodo fn naravnost fataljstično pričakujemo odločitve. Kaj pomeni za obmorsko državo dejstvo, da je odrezana od morja, tega se danes v nenormalnih časih malokdo zaveda — a bo kmalu vsak občutil. Doživimo lahko usodo ribe, ki so jo vrgli na kraški kamen, da tam cepetajoča pričakuje konca. — Nič boljše ni v narodnem oziru. Slovenci smo danes mentaliteta, in če hočemo spraviti v novi državi svojo narodno dušo do veljave in vsega razmaha, mora priti pod državo cel narod, ne pa tako, da manjka najboljši del, glava. Martinčku se sicer lahko odbije kak ud — ampak nikakor ne glava, kvečjemu rep. Zato si mora biti slovenski narod na jasnem — če hoče res ostati narod — da ni s koncem mirovne konference rešeno tudi njegovo vprašanje, ampak da bo rešeno takrat, ko bo združen ves narod. — Tu pa ni pomagano niti s trenotnim navdušenjem niti s črnimi zastavami — kajti da nas konferenca ne bo združila, o tem dvomiti je dovoljeno samo otročajem. Vzemimo si za zgled Italijane same in na Srbe. Pa brez deklamiranja narodnih pesmi. Cel narod mora imeti zavest, da brez zapada ni narod in ne bo. Na konferenco je sploh najbolj, da se ne misli, kajti jadransko vprašanje se vsled svoje kompliciranosti najbrže niti rešilo ne bo — ampak razsekalo nalik gordijske-mu vozlu. Zato pa mora cel narod prijeti vsa vprašanja od vprašanja stanovanja navadnega Železničarja pa do naj-zamotanejšega političnega, Ampak treba začeti — da ne začnejo drugih — PP.
— Polažaj v Črni gori. Črnogorski
odposlanec in bivši ministrski predsednik Andrija Radovič je izjavil v »Jour-nalu d. D.« glede novic o laških spletkah po Črni gori: »ZaTIbog, prihajajo v poslednjih Časih manjše roparske tolpe iz Italije v Črno goro s pomočjo italijanske oblasti, da napravijo nered in omogočijo bivšemu kralju povrat To početje se je ojačilo zadnje dni. ker so se izkrcale čete, vsaka po več sto mož. Izpovedbe aretirancev in njih oprema potrjuje soudeležbo laških gosposk, kar se da takisto dokazati po zadržanju laških garnizij ob črnogorski meji, kakor po številnih spopadih med Lahi in Črnogorci. Naše ljudstvo je moralo seči po orožju ter se braniti zoper slednjo oboroženo silo. ki bi napadla njegovo domovino, kakor je v preteklosti odbijala in poražala turške vojske, močne do stotisoč mož. Nihče nam ne more več vsiliti nekdanjega kralja, ki se je vdal sovragu naše združitve, in nemiri, ki so krajevnega značaja, se bodo polegli. Italijani, ki bi radi videli Črno goro ločeno od države SHS, naj se domislijo, da sami nfso marali kraljestva Dveh SI-cilij, daleko bolj zmožnega za življenje nego Črna gora. In kakor oni sami niso hoteli ohraniti Ferdinanda, tako nočemo mi Nikole. Črnogorci bi bili hvaležni predsedniku Nittiju. ki se glasom svoje iziave ne želi vmešavati v notranje zadeve tujih držav, ako bi v prid medsebojnemu prijateljstvu Črnogorcev in Italijanov, ukazal laškim posadkam v Kotoru in Črni gori, naj se umaknejo in več ne podpirajo protizakonitih činov. Človek se resnično vprašuje, s katerim nepriznanim namenom se vzdržuje na naši granici tako brojna armada in sicer v trenotku, ko se povsod zahteva politika varčevanja, in razorožbe. Ako obstoja kak tozadeven naklep, je dolžnost Črnogorcev upreti se mu.« P. P.
— Konec revolucije. Državljan Ebert, prvi predsednik nemške Ljudo-vlade, je nedavno prisege! na ustavo. Po devetih mesecih samovoliščlne je stopila vlada v postavnost Nova kon-stituaciia je prožeta z demokracijo; vrhovni nje služabnik je bivši sedlarski pomočnik. Kakor doslej v nobeni veliki evropski državi odloča narod o vsem; o velikih državnih problemih ima ljudstvo zadnjo besedo potom referenduma. Nova država je enotna: saj prejšnji federativni značaj je temeljil na dinastič-nih ozirih. Monarhom Je bilo do samouprave. S prestoli pa se Je porušil tudi federalizem. Ustava je do skrajnosti izrabila staro germnasko geslo: R ei c h s-reeht bricht Landesrecht, in je zlasti uvedla celo vrsto neposrednih davkov. Kaka bo pa bodočnost? Francoska prekuciJa ni zadobila na mah svoje končne oblike. Jamstva niso v besedilu konstituacUe, ampak v ljudskem duhu. Ta duh pa Je globoko razburkan. — Poraz je dosegel v Nemčiji svoj uspeh, razdelitev. Vsaka misel nravne skupnosti je zatrta med Nemci, ki menjavajo svoje spomine kot izstrelke  in svoja
masm kot udace& &a objavlja svote
spomine. Med posledjimi so princ Maks Badenski, admiral Tirpjtz in general Lu-dendorff. Hvalivci in grajavci pa ob njih trgajo in mrcvarijo nemško zgodovino v svrho svoje polemike. Erzberger je vedno v sredi bitke. Kratokrak, a vselej na visokem sedežu; zaripel, debelih ustnic, trebušat; brljav, toda bistroumen; sla-vohlepen in podjeten, brez tenkovestho-srJ: tako se kaže v svojem mlahavem okolišu kot nalkrepkeja osebnost. Erzberger je odločen igrati vselej svojo vlogo. Začef je z ostrim napadom na kolonijalno opravo. Bil je pristaš Bethmann-Hollwega. Bil mož priklopitve in vse-nemštva, potem mož odpovedi. Mož nemške propagande in mirovnega predloga, papežev in Czenrinov pristaš. Kasneje defaitist in premiriaš.    Mož ver-sailleskega miru. V najhujših položajih se je znal zasukati. Kot finančni minister hoče danes pozvati Helffericha pred sodišče, Helfierich pa je bolj pristojen v denarstvenih zadevah, pozna vse nasprotnikove evolucije in se ne da pobiti. Niiju krik napolnjuje danes prostranstvo. — Sicer pa se prekljajo v vseh družbenih slojih. Misel na polom in pogrom zastruplja razmerje vseh posameznikov med seboj; vojna je ustvarila globoke prepade med ljudmi. Spartakovska nevarnost pojenjava, komunizem izgublja tal spričo ojačene vladne oblike. Nemiri v Zgornji Sleziji ne dokazujejo nir česar, ker se pojavljajo v narodno spornem ozemlju ter utegnejo biti le priprava za plebiscit. Toda s spartacizmom je tajno spojen pangermanizem, ki dviga glavo. Hmdenburg je bil pravkar imenovan doktor honoris causa hkrati po vseh nemških tehničnih šolah. Ta Istočasnost ih enodušnost ovajata organizacijo.   Konservativci rabijo preprosto, učinkovito geslo: »Nemčija se ni nravno sezula zbog poraza, temveč poraz je prišel vsled moralne zrušitve v zaledju.« Po tem takem ne izvira propast Germanije od vojnih pristašev in voditeljev, ampak od socijalistov, radikalcev, prekucuhov. ki niso marali dovolj krepko vojne. Konservativci imajo za vodnika Ludendorfta, M po razumu daleko nadkrfljuie svoje protivnike, ter postajajo zopet sila, s katero bo treba računiti. To je konec revolucije. PP.
Uvoz hi izvoz preko demark. črte. LDU. Trst, 30. avgusta. Novi tržaški guverner Ciufelli je izdal naredbo, s katero se dovoljuje čez demarkacijsko črto uvoz in izvoz vseh vrst blaga, razen onega, ki je v Italiji prepovedano.
Potovalni predpis! v zasedenem ozemlju. LDU. Trst 27. avgusta. Listi pišejo: Glasom naredbe vrhovnega po-veljništva z dne 31. julija 1. T., ki jo je priobčil uradni »Osservatore Triesti-no* v svoji 178. številki z dne 18. t m. za prekoračenje demarkacijske črte nI več potrebna posebna prehodni ca (sal-vacondotto), marveč zadostuje potni list za inozemstvo, ki ga Izdajajo pristojne oblasti v smislu namestništvene naredbe z dne 23. julija 1916, št 895. — V Julrjski Benečiji izven občine navedega bviališča je potrebna kaka listina o Istovetnosti, kakor potni list za inozemstvo ali tuzemstvo, propustnica (salvacondot-to) ali pa posebno dovoljenje povdjni-štev. kraljevih karabinierjev, ki jim načel] ujejo častniki. — Potne Tiste za tuzemstvo izdajajo župani, vi dirati jih pa morajo civilni komisarji-
Tržaški izgredi Pred sodiščem. LDU. Trst, 27. avg. V kaz. obravnavi proti izgrednikom z dne 3. tn 4. t m. sta bila nadalje obtožena Nikolaj Ercegovac in Mirko Lorenčič, da sta kričala v Er-cegovčevj gostilni v ul5ci Udine, ko so šH mimo karabinjerji, naslednje besede: »Siroveži italijanski, izpremeniti moramo vlado; boste šli v petnajstih dneh odtod«. Sodišče je obsodilo Ercegovca na 3 mesece zapora, a Lorenčiča na 2 meseca.
»Dante Altghlerl«. LDU. Trst, 30. avgusta. Kakor se poroča iz Rima, bo društvo »Dante Alighieri« imelo letos svoj veliki tabor v Trstu in sicer od 28. septembra do 1. oktobra t. L Tabor se bo nato nadaljeval in sklenil v Tridentu.
Reško vprašanje. LDU. Lyon, 30. avgusta. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Razni listi so prinesli vest, da stoji reško vprašuje tik pred odločitvijo, češ ker sta se Francija in Italija sporazumeli in ker se more z gotovostjo računati s privoljenjem Zedinjenih držav in Velike Britanije. Glasom »Tempsa« se pa dosedaj ve samo toliko, da so se na željo Titto-nija začela zopet pogajanja o tem predmetu. Razpravlja se o raznih predlogih, toda dosedaj se še ni sklenilo nič posebnega. Pri prihodnji seji Italijanske poslanske zbornice dne 3. septembra Tittoni najbrže Še ne bo mogel podati nlkake izjave o Reki.
LDU. Reka, 30. avrusta. Tukajšnji Italijani hodijo po hišah in vabijo otroke z obleko, obutvijo, hrano in knjigami, starše pa skušajo z grožnjami pripraviti do tega, da bi niih otroci posečali italijanske šole. Kljub vsemu temu pa Italijani nimajo uspeha s svojimi vabili, ker. naSe
09
ljudstvo vpisuje svoje otroke v lastne šole.
LDU. Milan, 30. avgusta. (Brezžično.) Z Reke poročajo: Italijanske čete, ki so odpotovale z Reke, bodo nadomestili oddelki, katerih skupna jakost ne bo niti večja niti manjša, kakor angleški in francoski kontingenti skupaj.
LDU. Trst, 31. avgusta, »Corrie-re della Sera« poroča iz Pariza: Angleško in ameriško časopisje namiguje na nov načrt za rešitev reškega vprašanja, ki ga baje VVilson proučuje. Koristno bo, če se naglasa, da ni bil doslej predložen sploh nikakršen nov načrt, vsaj ne od italijanske strani, in da je skoraj izključeno, da bi se \Vilson, ki je tako zaposlen s senatovo razpravo o odobritvi mirovne pogodbe, da bi on sedaj proučeval jadransko vprašanje. Dobro informirani angleški krogi trde celo, da je zelo težavno obrniti predsednikovo pozornost na evropska vprašanja in dobiti morebitna navodila za njihovo rešitev. — Zapaža se pač iz-r :itejša tendenca s strani zaveznikov, ki gre za tem, da ureui reško vprašanje, ker bi tako pospešena rešitev imela prednost, da se izvrši istočasno z zaključki preiskovalne komisije o reških dogodkih. — Mogoče bo to vprašanje predmet Titto-nijevega dogovora z Llovdom Geor-geom v vili Claire Fontaine blizu Deauville, kamor odide angleški minister na počitnice; toda jasno je, da je izključena vsaka končnoveljavna odločitev brez ameriškega predsednika, ki je sedaj odsoten.
LDU. Trst, 30. avgusta. Tukajšnja »La Nazione« objavlja: Pariška izdaja »New York Heralda« priob-čuje danes zjutraj nekaj podrobnosti
0 načrtu rešitve reškega vprašanja, ki ga baje sedaj VVilson proučuje. Reka bi torej pripadla Italiji in tudi luka bi bila italijanska, toda dana bi bila v najem Zvezi narodov za dobo devetindevetdeset let, in sicer v interesu vseh držav, ki luko uporabljajo. Ves promet iz ozadja bi se vršil, kakor v minulosti v takozvani prosti in lesni luki Barros. Z odstopom s strani Italije teh dveh okrajev z njuno luko in z železniškimi olajšavami bi bila ta dva okraja ločena od mesta in bi postala popolnoma neodvisna. Ta ločitev bi ne bila težavna; obstojala je že pod bivšo madžarsko upravo. — Preostali del luke bi ostal Italiji kot državna luka in bi služil neposrednim interesom mesta, za njegovo lokalno trgovino in za osebni promet. Pomol »Maria Teresia« z občinskimi kopališči, z navtičnimi klubi ter skladiščem premoga bi ostal Italiji za obskrbljevanje mesta in lokalnih podjetij s premogom. Ouai Zichy bi služil prometu za morski progi v Benetke in Jakln. Zveza narodov bi razen tega prevzela upravo nad dvema deloma železniških prog, ki vozite v Zagreb in Št. Peter. — Z druge strani priobču-je »Chicago Tribune« vest, katero ima baje od nekega italijanskega delegata na mirovni konferenci po kateri ne pride do rešitve reškega in jadranskega vprašanja, preden ne odloči ameriški senat, če bodo Zedi-njene države aktivno sodelovale pri Zvezi narodov in če sprejmejo man-dat nad Turčijo.__
Slovanski ml
Tešinsko ozemlje. LDU. Praga, 30. avgusta. (CTU.) V včerajšnji seji praškega mestnega sveta je imel župan dr. Baxa govor, kjer je protestiral proti nameravani odcepitvi tešinskega ozemlja od Čehoslo-vaške republike. Mestni svet je sklenil v imenu mesta Prage poslati protest o tej stvari ne samo zastopniku čehoslovaške republike v Parizu, ampak tudi svetu desetorice, da še v zadnjem trenutku opomni entento na njene obveznosti napram čehoslova-škemu narodu.
LDU.   Moravska Ostrova, 30.
avgusta. »Glos Naroda« poroča iz Varšave, da se bo izdalo oficielno poročilo o rešitvi tešinjskega vprašanja že prihodnje dni. Poljska bo dobila mesto Tešinj z okrajem vred in razen tega še okraj Bjelice. V okraju Freistadt bo odločilo ljudsko glasovanje.
Tešinsko ozemlje. LDU. P a r i z, 20. (DKU. Brezžično). Govori se, da se je vprašanje tešinskega premogovnega ozemlja rešilo v splošnem ugodno za Poljsko. Izvoz premoga na Češkoslovaško je zajamčen.
Češki časopisi. Glasom sporočila ministrstva za notranje zadeve, je uvoz čeških časopisov brez razlike dovoljen. LDU.
Proti boljševikom.  LDU. Ber-
1 i n, 30. avgusta. (CTU.) Kakor javlja Agence Havas, se je začel koncentrični pohod zavezniških Čet proti Petrogradu in Moskvi. Boja se udeležuje v zvezi z protirevolucijo-narnimi četami okoli 350.000 mož.
LDU. Kodani, 29. avgusta. (CTU.)    Stockholmska »Dagens
Nvheter« doznava iz Helsingforsa: Letalci, ki so včeraj leteli preko Kronstadta naznanjajo, da se vrše na trgu provcati boji med oboroženimi in ljudstvom. Na trgu in po sosednjih uHcah leži polno mrličev. — Iz Viborga poročajo, da so v četrtek več ur slišali streljanje iz smeri cd Kronstadta, Iz tega se sklepa, da so angleške zračne in pomorske sile stopile v akcijo.
Nezadovoljnost z mirovno pogodbo z Avstrijo. LDU. C u r i h, 30. avgusta. (ČTU.) »Petit Parisien« opozarja na težkoče, ki so nastale vsled nezadovoljstva Romunov, če-hoslovakov in Jugoslovanov z nemško avstrijsko mirovno pogodbo. Preden bodo odpravljene te težkoče, bo še nekaj časa preteklo. Z gotovostjo se sme pričakovati, da Romunija ne bo podpisala mirovne pogodbe, pa tudi Čehoslovaki In Jugoslovani bodo dali svoj podpis le s protestom in pridržki.
LDU. Berlin, 30. avgusta. (ČTU.) »Deutsche AUgemeine Zeitung« poroča iz Haaga, da je izročitve pregledane in popravljene mirovne pogodbe Avstriji pričakovati v prihodnjih dneh.
Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške.
Habsburžanske spletke. LDU. Ženeva, 30. avgusta. (ČTU.) »Temps« doznava iz Londona, da so se vršila zadnje dni važna posvetovanja v Švico pobeglih članov bivše habsburške monarhije. Pri zadnjih sejah na gradu Frangin v okolici Lausanna so bili navzoči grof Berch-told, knez Windischgratz, knez Zdenko Lobko\vitz, baron Chlumec-ky in konzul Steiner. Namen teh mo-narhističnih razeovorov je za sedaj, ustvaritev podonavske zveze.
Italijanski parlament. LDU. R i m, 30. avgusta. Italijanski parlament bo okrog 3. septembra razpu-ščen. Nove volitve bodo razpisane tekom novembra. Vse stranke že sedaj razvijajo prav živahno agitacijo za bodoči volilni boj. Italijanska ljudska stranka ima že sestavljeno listo svojih kandidatov. Socialistična stranka je sklenila, da zahteva od vsakega zastopnika pismeno izjavo, s katero se obvezuje, da odloži mandat. Te izjave bodo brez navedbe dneva in si jih bo stranka ohranila za primer, ako se poslanec ne bi držal strankinega programa._
Sokolstvo.
Sokolska župa Ljubljana I. Šesta redna seja žup-nega predsedstva se vrši v sredo, dne 3. septembra ob 20. uri zvečer v »Narodnem domu«. — T a in i k.
Sokol v Spodnji Šiški vabi svoje člane in članice, da se zanesliivo udeleže izrednega občnega zbora, ki se vrši v sredo, dne 3. septembra ob 8. zvečer v sokolski telovadnici z dnevnim redom: volitve.
Pripravljalni odbor za žensko sokolsko organizacijo, ima v četrtek 4 .sept. točno ob 6. uri svofo sejo v Pisarni SSZ. v Narodnem domu, I. nadstr.
Velika sokolska slavnost v Ptuju — 50!etnlca Narodne čitalnice. Za zlet Mariborske župe dne 7. septembra t. 1. v Ptuju in za proslavo 50!etnjce čitalnice se vrše obsežne priprave. Zanimanje za slavnost je vsepovsod vel'ko. spored zelo raznovrsten. Veličasten mora biti obhod po mestu. Posebno pozornost bodo vsekakor vzbudili sokoli na konjih in kmetski jahači iz okraja. Naši vrli fantje nastopijo na čilih konjih v narodnih nošah. Vsem jezdecem naznanjamo že danes, da se imajo zbrati na seimišču v Ptuju dne 7. septembra t. 1. ob pol 11. uri dopoldne. Tam se priklopijo obhodu. — Iz Ljubljane prihaja vlak dopoldne ob 9. uri 53 minut, iz sosedne Hrvatske pride vlak zjutraj ob pol 8. uri in se vrača zvečer ob 11. uri. Za Maribor - Ptuj, se doseže najbrže posebni vlak, ki bode prišel v Ptuj okoli 8 ure zjutraj tako, da se pripeljejo v Ptuj ob istem času udeleženci v smeri od Čakovca kakor v smeri od Maribora; zvečer ob 9. uri 15. minut bo vozil na vsak način posebni vlak Ptuj - Pragersko, k večernemu vlaku Ljubljana - Maribor. Bratje sestre, rojaki. Vsi na svidenje dne 7. septembra v Ptuju.
Sokol {n Narodna čitalnica v Ptuja
vabita vse naše rojake k proslavi dne 7. septembra 1919. Mariborska sokolska župa napravi k nam izlet. Uverjeni smo, da bodo prišli Mariborčani pomoštevil-no. Mi spadamo k Vam, VI spadate k nam. Naš »Sokol« ima tam svojo župo, dramatično društvo svoje središče, krajevna naša organizacija JDS Ima pri Vas svojo okrožno organizacijo, isto naravno je torej, da pridete Mariborčani z sokolsko župo prav vsi, ki čutite narodna Ormožani, Središčani m Ijanarcar ,
ni ste naši sosedje. Posetili smo mi Vas v Ormožu in pri Barbari na sokolskih prireditvah, sedaj nam obisk vrnete, na vozovih, konjih, avtomobilih, vlakih. Prekmurci Vas sprejmejo vsi skupaj z odprtimi rokami kot novoodrešene mučenike. Celje, Ljubljana prihitita gotovo že na predvečer stavnosti radi ugodnejših zvez. Ptujski okraj je ves v lepakih. Fantje pridite na konjih, možje in ženske peš in na okinčanih vozovih. Pozdravljeni tisoči od vseh stranij.
Sokol v Šoštanju obhajal bode svojo desetletnico dne 7. septembra v Šoštanju. Celjska župa ima ta dan tja svoj župni zlet. Iz Celja in Dravograda vozita v dopoldanskih urah dva posebna vlaka, ki se zvečer vračata. Vsa društva celega celjskega okrožja so priglasila svojo udeležbo. Misfinjčani! »Poslužite se prilike in rridite k nam!« Ta dan naj bode na li praznik in za-
vedajmo se važii ernih postojank.
Čas odhoda vial pozneje.
Dne 7. septei . i. priredi (nepreklicno) Belokr. »Sokol« zlet ▼ Semič, spojeno z javno telovadbo. Spored: Ob pol 1. uri popoldne sprejem gostov ozir. bratskih društev na postaji Semič, do 1. ure obhod, pozdrav. Ob pol 2. uri skupni obed. Ob 3. uri javna telovadba in ljudska veselica na prostem. Pri sprejemu in pri veselici svira mestna godba iz Metlike. Preskrbljeno je da bodo udeleženci točno in ceno postrežem. Društva pa, ki reflektirajo na skupni obed, prosimo, da nam do 3. septembra javijo število oseb in obenem nakažejo denar na tajništvo. Obed bode stal 6 K za osebo. Pripomnimo, da se odbor trudi izposlovati za udeležence imenovanega zleta polovično vožnjo po železnici, v slučaju da se to doseže se pravočasno društva obvesti da se izdajo v to potrebne legitimacije. Torej 7. septembra vsi v Semič. Zdravo! Tajništvo.
Okrožni zlet posavskih sokolskih društev »Celjske župe« v Radečah pri Zid. mostu. Dan 17. avgusta je bil za ljubki trg Radeče najlepši narodni praznik. Vršil se je sokolski zlet, ki je nad vse častno uspel. Došli so bratje Srbi in Hrvatje iz Zagreba v lepem številu, čeprav so imeli doma isti dan župni zlet, Dolnji-Gornji Posavcl in Sa-vinjčani. Po prisrčnem sprejemu se je vršila javna telovadba. Nastopi so vrlo dobro izpadli. Srbi in Hrvati so izvajali dovršeno praške proste vaje. Srbkinje so s svojimi naravnost občudovanja vrednimi vajam} žele obilo priznanja. Sokoljči iz Radeč in Trbovlja pa so pokazali, da hočejo postati vrli sokoli. Dobro je uspela tudi orodna telovadba, predvsem se je odlikovala vzorna vrsta Celjske župe. Po telovadbi se je vršila ljudska veselica. Ob zvokih srbske fanfare se je tudi plesalo »kolo«, kateri narodni ples je vsem domačinom ugajal. Prijena dolžnost nam je, da se zahvalimo bratski Krajiški in Fonovi ž. iz Zagreba, Celjski ž.. Gornje in DolnjePosav. cem in Saviničanom. kateri so se v tako lepem številu odzvali. Hvala tudi vsem bratom in sestram, posebno onim v šotorih, kateri so veliko pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela, — Zdravo!
Sokol Polje je priredil v nedeljo 24. avg. na okusno okrašenem vrtu brata Kuharja na Vevčah svojo prvo veselico, katera je uspela nad vse pričakovanje in donesla jako lepo vsoto čistega dobička. Udeležba je bila od strani domačega občinstva izvanredno velika na atero je napravila lepo dovršena telovadba naraščaja pod vodstvom načelnika brata Trošta zelo dober utjs. Pevski odsek, moški in ženski pa je pri izvajanju pevskih točk žel mnogo hvale. Prireditev so posetile tudi deputacije bratskih društev Sokola L, Štepanja vas, Moste in Šmartno pri Litiji.
Poročilo o javni telovadbi ljubljanskega Sokola priobčimo radi pomanjkanja prostora v prihodnjih dneh.
lavna telovadba Sokola v Mosta* se je vršila v nedelio dne 31. avgusta na prostoru pred Leoniščem. Klub temu, da e priredil tudi ljubljanski Sokol svoio javno telovadbo privrelo je nad 2000 zavednega občinstva na to javno telovadbo, kar naj služi moščanskernu Sokolu v podkrepitev in vspodbudo, ker se je s tem pokazalo, da ve občinstvo ceniti tudi delo v manjših društvih. Telovadba je vseskoz uspela. Nastopile so kot prve gojenke. 31 po številu, ki so izvajale 4 proste vaje pod vodstvom brata Elznerja. Sledile so proste vaje Šolskega naraščaja, katerega je nastopilo 41 s 4 prostimi vajami pod vodstvom brata Edv. Heuffelna. 24 dečkov obrtnega naraščaja je izvajalo 4 skupine pod vodstvom pod-načelnika brata Vrh ovca. 4 proste vaje je izvajalo 27 članov pod vodstvom brata Viranta in konečrio Je nastopilo 15 članic s 4 prostimi vajami pod vodstvom brata Jarca. Sledila je orodna telovadba članstva in sicer so nastopile 4 vrste na drogu, bradlji, konju in s skokom na višino. Konečno so nastopile gojenke in šolski naraščaj s sktmnimi nrostimi vajami. Izborno uspelo telovadbo, izmed katere so najbolj ugajale skup-
ne proste vaje gojenk m šolskega naraščaja, kakor tudi ljubko In precizno izvajanje vaj gojenk in šolskega naraščaja in tudi članic in članov, je zaključila lepa skupina, pri kateri Je sodelovalo okrog 140 oseb. če se vpošteva dejstvo, da je bil na telovadnem prostoru teren zelo slab in ne popolnoma suh, to le še poviša uspeh javnega nastopa. Načelnik br. Virant je imel na zbrano občinstvo in v goste prihitela sokolska društva kratek nagovor, na kar Je bil telovadni spored izčrpan. Po javni telovadbi se je razvila animirana in neprisiljena zabava, pri kateri je sodelovala domžalska godba. Mlademu, agilne-mu okoliškemu društvu čestitamo na njegovem uspehu in želimo, da si steče tudi v bodoče še več sličnih, — Zdravo!
Sokolski zlet ▼ Znojmo, LDU. Lyon, 30. avgusta. (Brezžično). Iz Prage poročajo: General Pelle, ki je prisostvoval sokolskemu zletu v Znoj-mu, je imel pri tej priliki govor, v katerem se je zahvalil Sokolom za brzo in izdatno pomoč v zadnjih bojih na Slovaškem. Dalje se je kot Francoz zahvalil Sokolom zato, da so po njihovi zaslugi Francozi spoznali češki narod. General je končal svoj govor, nazdravljajoč Sokolom v imenu Francije.
Dnevne vesti.
Vojni minister general Hadžič t LJubljani Včeraj ob 13. uri 45 minut je dospel v Ljubljano na pregledovanje čet naš vojni minister general H a d -ž ič v spremstvu večjega števila višjih častnikov. Na kolodvoru je ministra čakala častna stotnija z godbo in častniškim zborom, generala S m i 1 j a n i č in Majster in polkovnik V u k a s o-v i č. Deželno vlado je zastopal dr. 2 e r j a v z zastopniki posameznih oddelkov, mestno občino ljubljansko pa podžupan dr. T r i 11 e r. Po pozdravih, med katerimi je vojni rninister posebno prisrčno pozdravil generala Maj-stra, se je odpeljal minister na inspekcijo vojaštva. Popoldne se je general Hadžič s spremstvom udeležil telovadbe Ljubljanskega Sokola, kjer je občinstvo priredilo vojnemu ministru navdušene ovacije. Ljubljanski SokoJ in vsi sodelujoči telovadci in telovadke ter naraščaj so po končani telovadbi defilirali pred ministrom, ki se je izrazil zelo laskavo o nastopu Sokola. Minister ostane v Ljubljani dva do tri dni. Kakor Izvemo, je njegov poset v Ljubljani tudi v zvezi z vprašanjem našega vseučilišča. Gre namreč za to, da se pripravijo prostori za vseučilišče v domobranski vojašnici. Kolikor nam je znano, se bo to vprašanje ugodno rešilo.
Vseučilišče v Ljubljani. Nova vlada je začela energične korake, da se pospeši otvoritev vseučilišča v Ljubljani. Vseučiliščni zakon je od regenta podpisan in objavljen. V soboto pa se je izvršilo imenovanje prvih profesorjev, ki imajo nalog, nemudoma sestaviti predloge glede nadaljnih imenovanj in ki prevzamejo avtonomno gospodarstvo vseučilišča, Vsled opetovanih intervencij ministra dr. Kramerja je končno dospelo v odločilni stadij tudi vprašanje prostorov za naše vseučilišče. Minis^ej za vojsko hi mornarico gosp. Stevan Hadžič se je včeraj, prišedši v Ljubljana v razgovoru s podpredsednikom deželne vlade dr. Žerjavom izjavil, da je o naših željah po svojem tovarišu dr. Kramerju povsem poučen in da upa, da jih bode mogel končno rešiti že ob priliki svojega bivanja v Ljubljani.
Zemljišča dobrovoljcem. Izšla je naredba vojnega ministrstva, glasom katere se imajo zbrati podatki dobro-voljcev srbske vojske, katerim se imajo podeliti obljubljena zemljišča. Z ozirom na to, da je mnogo dobrovolj-cev že odpuščenih iz vojske, naj vpo-šljejo vsi oni, kateri niso vposlali Še potrebnih podatkov že za časa službovanja v vojski, osebne sezname Brambnemu odseku Dravske divizijske oblasti s sledečimi podatki: čin in stan, ime in priimek, odkod je (kraj, okraj), poslednja komanda v stanju katere se ie vodii, rojstno leta služba v kadru, koliko in kje, je - li pismen, s čim se ie pečal v civilu, je - li borec ali ne-borec in spremembe v teku službovanja.
VzHc večkrat razglašenim navodnom o oprem! pisem, ki so namenjena v inozemstvo, se dogajajo posebno v zadnjem času, ko se je razširil pisemski promet z inozemstvom, pogo-stoma slučaji, da odpošiba občinstvo pisma v inozemstvo zaprta in ne da bi bil naveden pošiljatelj, zaradi česar jih cenzurni uradi ne odpravljajo, ampak dosledno vračajo. Da se izognemo nepotrebnim pritožbam občinstva In da ne povečamo cenzurnim in sprejemnim poštnim uradom že itak obilega dela, opozarjamo občinstvo ponovna naj ne zapira v inozemstvo namenjenih pisem In naj vsikdar označi na nahrbt-ni strani pisemskega ovoja natančno pošil j atelj a.
Praktična naredba. Poroča se nam; Od 1. septembra t. 1. dalje bodo imeli v Ljubljani Izhajajoči in po pošti razposlani časopisi dnevniki v tuzemskem prometu na pasicah označbo »pavšalni franko«, a nikakih časopisnih znamk. Tgko označeni časopisi se bodo neovirano izročali naslovnikom;  ker bodo
upravolštva poštnino v gotovini plačevala.
Hitra pošta. Dne 26. avgusta ob 14. uri je bila oddana nujna brzojavka na glavni pošti v Ljubljani za Konjice, katera je srečno dne 28. avgusta 1919 ob 11. uri bila dostavljena naslovi jen-cu. Brzojavka je torej rabila samo 45 ur, da je priromala iz Ljubljane v Konjice. Zakaj sprejema poŠta nujne brzojave ako jih točno ne dostavlja.
Kolkovanje vlog. Občinstvo se opozarja, da vse vloge na poštno ravnateljstva ki se morajo kolkovati tudi pravilno kolkuje. Posledice omalovaževanja te dolžnosti si naj vlagalec sam pripiše, ker se bodo vsi pogreški v kolkovanju, če se bodo take vloge sploh stvarno obravnavale, naznanjali finančni oblasti.
Pozor pri menjavi italijanskih lir! E»oznaIo se je, da so se v Trstu fabricirali ponarejeni bankovci po 5 ital. lir, ki so bili utlhotapljeni tudi v Jugoslavijo. Tukajšnjim poL agentom se je posrečilo nekatere prekupčevalce takih lir izslediti In aretovati, pri katerih se je našlo Še veliko število fabriciranih bankovcev. Ker ni izključeno, da so bili tudi v Ljubljani in okolici poprodani, se poživljajo dotične stranke, da se vnjih interesu zglasijo pri policijski ekspozituri Glavni kolodvor in prinesejo kupljene lire v vpogled.
Ameriški rojaki za našo deco. Karolinška »Slovenska katoliška jednota v Zedinjenih državah« je poslala deželni vladi za Slovenijo dopis od 31. julija 1919, kateremu je priložen ček za 10.000 kron v pomoč bedni in hirajoči slovenski ded.
Selitveni stroški upokojenih gažl-stov bivše avstro-ogrske vojske Likvi-dojuče ministrstvo za domobranstvo na Dunaju je sporočilo z naredbo Odd. X.. št. 4931 z dne 5. julija 1919, da lahko zaračunaju voj. gažisti bivšega domobranstva, ki so bili upokojeni povodom prevrata, selitvene stroške po določbah 5 67 službene knjige K-4, del, III. poglavje, na račun skupne likvidačne mase.
Ravnateljstvo   državnfli železnic
bo, kakor čujemo, zapustilo prostore dekliškega liceja v Ljubljani ter se bo poslopje vrnilo prvotnemu svojemu namenu. S tem bo dana tudi možnost, zopet otvoriti internat Mladike.
Evakuirane! južne železnice se vabijo na važen sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 4. septembra ob 19. uri ▼ gostilni pri Mikužu, Kolodvorska ulica št 3. V interesu vseh je, da se tega sestanka plnoštevilno udeleže. Proea na! pošlje vsaj delegate s pooblastili
Dijaški transport v Prago poide tekom tega tedna, najkasneje dne 5. septembra. Kdor se hoče udeležit! transporta, naj se takoj javi na naslov gdč. Milena Pirčcva. LJubljana« Ciga let ova ulica 1, tzvzemŠ! onih, ki so že javtB tov. O. Zupardču. Javiti morajo: kne, kaj študirajo In kam se peljejo. Kdor hoče vretil ŽMlaT seboj (največ 20 k? vsega skupaj), naj tudi javi, da se mu preskrbi trvoznfca. Ker bo treba vožnjo plačati naj slabo situirani prilože srošnjo hi ubožni list za polovični vozni listek. Za potne nate bo skrbljeno. — Dr. R. Ve.
Visokošoici, ki hočejo študira« trgovsko visoko šolo in ki so že vložili prošnje, naj se udeleže sestanka, ki bo 2. t. m. pri Mraku ob 7. zvečer. V pošte v pride.io le oni, kf se nočejo posvetiti po končanih študijah drfavni službi. (Učiteljem na trgovskih Šolah ali pa službam v območju trgovskega referata. — Ana Schiffrerjeva.
Jugoslovanska menza akad. v Pragi prosi prostovoljnih prispevkov za Izboljšanje njenega slabega materijalne-« ga stanja- Obstojanje menze je omogočilo veliki večini dijakov študij Izven domovine s tem, da je dajala Čez 700 dijakom hrano po zelo nizki ceni in 200 dijakom celo brezplačna Ker bi ji v prihodnjem letu lastna sredstva ne zadostovala, vršiti svoje dolžnosti. Je primorana tem potom apelirati na vse domoljubne sloje, da to akcijo kar naj-izdatneje podpro. Darovi naj se pošiljajo na »Prvo hrvatsko štedionico« v Zagrebu na konto jugoslov. menze akademične v Pragi.
Na živinozdravniškl visoki šoli v Lvovu se bo sprejelo 40 visokošolcev iz jugoslovanskih krajev. Reflektantf naj se obrnejo na poljski kozulat v Zagrebu.
Visokošolcem! Dne 30. avgusta t. !. je bila pri narodni vladi (g. dr. 2erjav in dr. Druškovič) deputacija (gdč. Schif-frer, g. Klinar in g. Resman) v imenu slovenskih akademikov, ki hočejo študirati v Švici in je predložila naslednjo rezolucijo naslovljeno na kr. ministrstvo notranjih zadev v Beogradu. 1.) Od pokrajinske vlade za Slovenijo smo izvedeli, da so od švicarske vlade jugoslovanskim dijakom dovoljena mesta v Zlirichu, Skt Gallemu in Bernu že zasedena in da se more študirati le Še v francoskem delu Švice. Ker podpisani ne znajo dovolj francoskega, prosijo kr. ministrstvo notranjih del, da izposluje od švicarskega konzulata še za podpisane dovoljenje za bivanje v dotičnih univerzitetnih mestih nemške Švice, ka-etra so dotičniki navedli v svojih prošnjah. 2.) Ker prično predavanja v istih mestih začetkom oktobra in se prošnje za sprejem v dotične šole morajo vložiti 51 dni pred začetkom šolskega leta prosimo sj. kr. ministrstvo notranjih zadev, da to stvar reši z čim večjo hitnoetjo*
Strna 4.
„SLOVENSKI NAROD-, one 2. septembra 191».
204 štev.
tako da bomo pravočasno obveščeni. 3.) V ta namen prilagamo takoj vsi pro-nje in potrebne priloge. 4.) Vložitelji prošenj reflektirajo na zadostno državno podporo, ki jim bo omogočila bivanje in studiranje v Švici. Ker manjka enakih šol v kraljevini, so primorani študirati v inozemstvu. 5.) Podpisani upajo v tej stvari na podporo in razumevanje od strani kr. ministrstva za notranje zadeve posebno za tot ker kolikor nam je znano, iz SloVenije še nikdo ni dobil takega dovoljenja, Čeprav nas jc prosilo zadosti takoj v začetku. (Sledi 42 podpisov, večinoma eksportnih akademikov). Pri vladi ie našla deputacija razumevanje in zanimanje za našo stvar. Gospodje so obljubili, da bodejo prošnje podpirali in priporočali. G. Vladimir Škerl ponese v prihodnjih dneh osebno prošnje, rezolucijo m priporočilna pisma kr. ministrstvu za notranje zadeve v Beograd. Ker gre v interesu nas vseh, mu moramo povrniti stroške. Vsted tega naj pošlje, oziroma prinese vsakdo, kj je vložil prošnjo 10 K na naslov F. Schifirer, Ljubljana. Kongresni trg 6. Ljubljančani do torka opoldne, akademik: iz provincije pa do petku, če ne se prošnje dotičnih ,ki ne pošljejo pravočasno denarja ne bodo odposlale.
-   Učiteljski svet za Koroško. Na
podlagi sklepa koroških okrajnih učiteljskih društev, se je dne 15. avgusta 1919 v SinČi vasi konstituiral iz odbornikov treh društev Učiteljski svet za Koroško, avtonomen stanovski organ koroškega ljudskošolskega in mešcan-skošoLskegu učiteljstva. Za začasnega načelnika ie bil izvoljen tovariš Peter Močnik v Piiberku. Izvršujoč sklepe teh društev, prevzame »Učiteljski svet« zastopstvo vseh onih stanovskih interesov, ki se tičejo poseebj koroškega učiteljstva in so vsemu temu učitelj-stvu skupni. . „
Y smislu tega poverila je sklenil Tčiteljski svet pri prvi svoji seji dne 15. avgusta sledeče:
I. Učiteljski svet se smatra kot edino poklicanega, da izvršuje učitelj-stvn pravno zajamčene in faktično priznane pravice sood ločevanj a pri vseh usrepih šolskih oblasti, v kolikor se tičejo Koroške, ako niso te pravice izrecno pridržane učitebstvu posamesrrih okrajev. Posebej poudarja Učiteljski svet pravico do tega soodločevania pri nameščen j u učiteljstva. okrajnih in višjih šolskih nadzornikov.
II. Učiteljski svet je edino upravičen, nastopati v javnosti v imenu celokupnega koroškega učiteljstva in za-stbpafi njegove interese napram vsem činitp';em   javnega življenia v državi.
III. Pokrajinske in državne stanovske organizacije, ki iim pripada koroško učiteljstva so dolžne ori vseh zadevah, ki se posebej tiče i o koroškega učiteljstva m šolstva, u važe vati sklepe UčiteHskeea sveta.
IV. Ukrepov, ki se ivrše preko njega, ako posegajo v posebne interese koroškega učiteljstva. ne priznava.
V. Učiteljski svet smatra kot patri-?otično dolžnost vsega koroškega nflL teb'stva, da isto vztraja v letošnjih počitnicah na svojih mestih ter posveti vse svoje sile narodno - propagandnemu delu.
Povratek naših vojnih vjetnikov ?z Marchtrenka. LDU. Maribor. 30. av-Stista. Danes popoldne se je v Spiljah oziroma v Mariboru izvršil oficijalnj sprejem jugoslovanskih ujetnikov s koroške fronte, došlih iz nemškega taborišča v Marchtrenku pri Linzu. Obenem se Je v Spjljah izvršila oddaja nemških ujetnikov, tudi s koroške fronte, ki so prišli :z Smedereva. Vlak s 302 nemškima ujetnikoma je ob pol 15. dospel iz Celja, kjer so bili vjetniki nastanjeni do 21. t. m., v Maribor. Ujetniki so bili dobro rejeni. a slabo oblečeni. Ob pol 16. se je vlak odpeljal iz Maribora v Spilje; tu je že stal dolg vlak 45 voz z našimi ujetniki. Ves ta vlak je bil okrašen z zelenjem in zastavicami, ki so jih naši fantje že takoj pri odhodu iz Marchtren-ka sami napravili na belem papirju z modro-rdečim svinčnikom. Z njimi so že istotam okrasili ves vlak kljub protestom Nemcev. Vsak voz je imel polno napisov, med dmgjmi: Živela Jugoslavija! Živel kralj Peter! Živel regent Aleksander! Živel general Smiljanič! živel general Majster! Vrnitev iz ujetništva dne 28. avgusta! Vesela domovina! Živela Jugoslavija! Konjiški fantje. Ljubljanski fantje. Brežiški fantje, itd. itd. — Izročitev nemških ujetnikov se ie izvršila popolnoma oficijalno vpričo tamošnjega vojaškega poveljnika majorja Poglediča in poveljnika transporta praporščaka Gorjanca od celjskega peš-polka v roke zastopnika danskega rdečega, križa dr. Axel-Wahl-Baua. Nemški vlak se je takoj nato odpeljal proti Gradcu. — Vlak z jtigc^lovanskura" ujetniki je odšel iz taborišča v Marchtrenku dne 38. t. m. Prišla je ponje srbska misija, ki je dan poprej spremna že javljeni transport ostankov Mačkensenove ax> made iz Srbije. Poveljnik transporta Je bil major Branislav Milosavljevič. Ko so naši ujetniki zagledali rešitelje Srbe, sta zavladala med njimi nepopisno navdušenje in radost Fantje pripovedn-jejo, da so mnogi srbski vojaki jokali, ko so videli naše ujetnike v tako strašnem položaju. Na vseh 900 ujetnikih ni bik) niti kosa perila. Iz taborišča se ie odpeljalo 749 mož hi 8 častnikov. Pota*m ito te AftdrnžUo s Ljxm & 3?
mož in 1 častnik, ki so bili tam v bolnici. Na Dunaju se jim je priklopa tudi transport srbskih vjetnikov (Banačanov) ki so bili ujeti v Rusiji in ki so po petmesečnem potovanju srečno dospeli is Rusije preko Krakova, Bflo jih Je 78. Na Dunaju je sprejela transport ondotna srbska misija z generalom Marinkovi-čem na čelu. Dunajčani so z začudenjem gledali z zastavicami okrašeni vlak, vendar pa so ostali mirni. Pač pa so protestiral! Nemci v Gradcu in zlasti v Lipnici, kjer so skušali zadržati ves transporta. Sele potem, ko so jim naši fantje pojasnili, da je vlak, s katerimi so bili odpravljeni nemški vjetnlki iz Srbije v domovino, sedaj na povratku v Jugoslavijo, so dovolili nadaljevati vožnjo. Okoli 15. ure 30 minut je dospel vfak v Spilje. Došlece je pozdravil vojaški poveljnik major Pogledič. Med pogošča-njem so pripovedovali povratniki o pre-stalem trpljenju v vjetnlštvu. Marchtrenk je taborišče za 70.000 ljudi. Naši vojaki so moraH ležat! na golih tleh. Dobivali so po 7 g moke rn po 400 g kruha na dan in moža, vsak drugi dan pa 120 kg mesa na 800 mož, od avgusta naprej pa le polovico tega, tako da so živeli skoro edino le ob juhi in moki. Sele zadnje dni so dobivali tudi nekoliko krompirja. Iz taborišča so jih odpustili s x/4 kg črnega kruha na moža. Denarja nfso dobivali ves čas. V taborišču so jih pretepali in prt vsakem poizkusu pobega so streljali na vse taborišče ter je bilo o takih prilikah več ranjenih. Kljub temu se je čez 200 možem in raznim častnikom posrečilo pobegniti na Ceho-Slovaško. Vje-ti so bili večinoma od 29. aprila do 2. majnika t. 1. pri Velikovcu, Labudu in Podroščfci. Nemci so ravnali grozovito z ljudmi, potolkli mnogo vjetnikov in pri raznih oddelkih ustrelili vsakega drugega moža. Vjetniki, zlasti častniki. Imajo dnevnike z natančnimi podatki, ki bodo še marsikaj nejasnega s koroške fronte razodeli. Med vjetniki je tuđi precej Mariborčanov, ki prej nikakor niso bul posebno vneti za Jugoslavijo, ki pa sedaj pripovedujejo, kako kruto so z njimi ravnali Nemci. Ob 18. se je vlak odpeljal proti Mariboru. Naše prebivalstvo ga je na vsem potu živahno pozdravljalo. V Maribor je dospel vlak ob 19., kjer so ga pričakovale vojaške oblasti z vojaško godbo In mnogobrojno občinstvo. Došlece je pozdravil poveljnik mesta podpolkovnik Zwirn, nakar so bili tudi tukaj pogoščeni. Pripadniki mariborskega polka so tukaj izstopni. Ob 22. uri se je vlak pričel pomikati proti Celju in Ljubljani. Povratniki pripadajo 45., 46. in 37. (ljubljanskemu) pehotnemu polku.
V Ljubljano je dospel vlak včeraj zjutraj ob 7. uri 50 minut Kljub neprestanemu poizvedovanju ni bilo mogoče nffl približno izvedeti ure prihoda vlaka, zaio je izostal na našem kolodvoru vsak oficijel. sprejem s strani oblasti, pa tudi žensk! odbor ni mogel stopiti v akcija kakor je to storilo žensko društvo v Mariboru pod vodstvom soproge in tašče odvetnika dr. Lipoida. Na kolodvoru pa je pozdravil vrnivše se vojake major Krušič ter so vojaki odkorakali od tam k zajutreku in k svojhn nadomestnim oddelkom kjer so bili po kratkih formalnostih odpuščeni aH pa poslani na dvame-sečni dopust.
Napačno postopanje. V zadnjem Času so začeli nekateri naši župani kaj Čudno uradovati. Vedno pogosteje prihajajo na mestni magistrat različni ljudje, ženske z otroci in moški z Dolenjskega in Gorenjskega, z občinskimi ubožnimi listinami in priporočili ter zahtevajo obleke ali denarja. Toda bolj, ko se jim zabičava, da magistrat nima z rrjfm nič opraviti, ampak edino le njihovi župani, bolj sifijo v pisarniško osobie ter tarnajo, da jim župani nočejo ničesar dajati, marveč jih samo pošiljalo s priporočilnimi listinami v Ljubljano. Mestna občina ljubtianska menda ne bode podpirala siromakov iz cele dežele, (saj ima še svojih preveč), ko je to vendar zakonita dolžnost vsakega županstva posebej. Tujim, potrebnim siromakom mestni magistrat izjemoma pač nakaže primerne podpore, a te le na račun njihovih domovnih občin. Menda bi županstvo ne bilo kaj posebno zadovoljno, ako bi magistrat takemu siromaku nakazal za obleko par sto kron ter poslal račun s priporočilom občini, katerega bi ta poravnati morala. Ce bi se pa to od gotovih občin le želelo in na ta načm na magistrat pritiskalo, se pa slednjič tudi lahko zgodi.
Naši volni vjetniki v Tomsku. Sibirija. »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani je prejel Iz Tomska imenik vjetnikov, ki se nahajajo v L jugoslovanskem polku v Tomsku in onih, ki se nahajajo v taborišča v Tomsku. Pri I. jugoslovanskem polku v Tomsku se nahajalo: Dre-mec Cfril, 1895, Tolmin; Puš Josip, J 892, št. Vid, Lftfla; Ovsenek Franc, 1885, Tržič; Pušar Jakob. Kranj; Hladnik Matija, 1888, Vipava, Križna gora; Colja AloizS, 1894, Oortca; NJemec Josip, 1893, Gorica^ Omahne Franc, 1884, Zagorje; Ferjan Anton, 1888, Moste, Rado v; Sribar Alojzij, 1893, M. Mraševo, Krško; Mencin Martin, 1889, Skocjan; Kravalič Anton, 1891, Sv. Peter, Sv. Oorica; Koprfvnfr Ivan, 1892, V. Vas, Krško; Lukašič Avgust 1885, M. Nedelja,
LJubljana; Artač Tine, 1890, Brezovfca, Ljubljana; Modic Ivan, 1892, Kočevje; Mohanja Anton, 1888, Stranje, Postojna; Dekleva Franc 1880, Kastelnovo; Erat Josip, 1893, Marija ZH1, Beljak; Feritne Doto, 1891, Pola; Suligoj Ivan, 1874, Lohovec, Oorica; Košanc Vinko, 1896» Trst; Tratnik Kazimir, 1894, Ljubflana; Mjrtek Jernej, 1894, Novo mesto; škole Josip, Tolmin; Melhorčič Karol, 1887, Postojna, Slavna; Kraje Ivan, 1893, Lož, Logatec; Anderlič Anton, 1890, Sv. He-ma pri Jelšah; Jesenko Rado, 1883, Poljane; Stojui Franc, 1892, Dubava, Krško; šepec, 1895, Kapele, Brežice; Just Fridrih, 1887, Borovlje, Celovec; Vidrin Franc, 1886, Podraga, Postojna; Zavnik Anton, 1891, Ljubljana; Godec Ivan, 1886, Griže; Melik Anton, 1892, Lhibljana; Abram Josip, 1894, Štanjel, Sežana; SuŠter Ivan, 1883, Ljubljana; Valenčič Franc, 18S9, Postojna; Poklu-kar Franc 1885. Gorje, Radovljica; Zoreč Franc, 1S02, Stepama vas, Ljubljana; Skoda Josip. 1SS6, Novo mesto; Zuželj Josip, 18Q5, Celje; Ramuš Lovrenc 1&80, Poliane, Kranj; OsvaldiČ Franc, 1894, Maribor. Selo; Pekle Gašper, 1889, Vič, Ljubljana; Saksida Fr., 1894, Renče, Gorica; Prinčjč Josip, 1886, Gorica; Hadulin Valentin, 1881, Tolmin; Kikel Rihard, 1890, Tolmin; Kostajnšek Karol, 1894. Brežice; Sancin Ivan, 1889, Pfavlje, Podmile. Istra; šmid Ivan, 1893, Kranj; Ličan Aleksander. 1872, Ilirska Bistrica; Ovniček Josip, 1894, Novo mesto; Kmetec Alojzij, 1894, Ptuj; Miklaučič Miha, 1894, Ose-Ilca, Štajersko; Seško Franc, 1892, Im-klošter, Celje; Voh Ivan, št. To?evo, Breze, Koroško; Cebular ATojzij, 1S98, Škofije, Litija; Ilešlč Franc, 18S6, Vitu-mach, Ptuj; Pajnfer Jakob, 1S92, Srži-šče, Primorje; Kim Ivan, 1889, Zagorje, Postojna: Globočnrk, 1894, TrŽiČ, Kranjsko; Mihajl Slavko, 1894, Brodna/K., Delnice, Hrvatsko; Obljubek Ciril. 1888, Gorica; Rozman Jakob, 1896, Fužine, Radovljica; Legan Ivan, 1897, Gradec, Novo mesto; Iršič Anton. 1882, Ljubljana; Rogelj Josip, 1885, Pristava, Kamnik; Pavlin Ivan, 1878, Dobro polje, Kočevje; Grah Franc, 1894, Selo, Krško; Mikula Ivan, 1888, Sv. Jakob, Beljak; Gruden Ivan, 1890, Vitovlje, Gorica; Pe-flč Sebastjan. Dobrniče; Fabjan Ivan, 1884, Richenberg, Gorica; Hafner Josip, 1891, Škofja Loka: Majer Franc, 1886, Ljubbana; Žakel Franc, 1894, Vrhnika; Tkalčič Ivan, 1891, M, Brjud, Vo-loska; LfodK Ivan, 1893, Krško; Cizelj Ivan, 1889, Artiče, Brežice; Plestničar I., 1893, Solkan; Savič Miha, 1895,Šmarja; Ortar Andrej, 1886, Tolmin; Iržič Josip, 1896, Maribor; Dobovšek Franc,
1889, Brda. Kranjsko; Pečnik MihajTo, 1894, Kinberg. Volfsberg, Koroško: Sever Ivan, 1887, Dekani, Koper; Puše-njak Ferdinand, 1889, Šteinberg, Ljutomer; Borštnik Jakob, 1886, Vrhnika; Satler Martin, 1896, Celje: Curel Anton, 1894, Potok, Kočevje; Petrič Ljubo, 1893, Stojnice, Novo mesto; Kralj Ivan,
1890, Logatec; Mere Franc, 1894, Lokve, Sežana; Tavčar Matija, 1894, Celje. (Dalje prih.)
Trgovska šola v Novem mestu dovoljena. Poverjeništvo za uk in bogo-častje v Ljubljani je gremiju trgovcev za Novo mesto in novomeški politični okraj dovolilo ustanovitev mešane dvo-razredne trgovske šole v Novem mestu, pričenši takoj z novim šolskim letom 1919/20. Letos s 1. oktobrom se otvori-ta pripravljalni razred in I. letnik. V pripravljalni razred se bodo sprejeli učenci in učenke brez vsake skušnje, ki so spolnili 13. leto ali je bodo spolnili saj do 31. decembra t. 1. ter imajo ugodno spričevalo dovršene ljudske šole. V prvi letnik se bodo sprejeli brez vsake skušnje učenci, ki so saj z zadostnim uspehom dokončali četrti razred kake srednje šole ali popolno meščansko šolo in so stari 14 let, ali bodo isto spolnili do 31. decembra t. 1. — V I. letnik se sprejmejo tudi učenci in učenke, ki še niso popolnoma absolvirali spodnje srednje ali meščanske šole. pa so že stari 14 let: toda le- ti imajo uspešno prestati sprejemni izpit. Sprejemni Izpit obstoji iz slovenskega in nemškega jezika, računstva, goemetrije. prirodopisja, zemlje-pisja in prirodoslovja. Pri izskušnji se zahteva toliko znanja iz imenovanih predmetov, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. V II. letnik, ki se odpre šele prihodnje šolsko leto, se bodo sprejeli učenci hi učenke, ki bodo j izvršili vsaj z zadovoljnim uspehom i I. letnik. Vpisnina v pripravljalni tečaj kakor tudi v I. letnik znaša 20 K. Šol-nina je mesečno 30 kron za osebo in se ] mora plačati vedno za mesec naprej. Z ozirom na velike stroške za vzdržava-nje šole, kf jih mora kriti po večini trgovski gremfl sam, šomina gotovo ni pretirana za takšno strokovno šolo v današmlh razmerah. Na večkratna vprašanja odgovarjamo, da morajo starši ali varuhi preskrbeti stanovanje hi hrano za svojega otroka. Gremo nikakor ne more prevzeti takšnih preskrbo-vanj. Ker se pričakuje, da se bo oglasilo za sprejem nadpotrebno število učencev, pripoTočamo, da vsi oni, Id imajo spričevala deponirana pri gremiju aR v knjigarni g. Urb. Horvata, čimpreje osebno priglasijo svoj vstop v trgovsko ga. do ja septembra t. 1*
oziroma, da vzamejo spričevala zopet nazaj, če so se iz enega ali drugega vzroka premislili to šolo obiskovati. Ce želi kdo kakšnih pojasnil, Jih dobi P«1 trgovskem gremiju v Novem mestu pri načelniku g. Karoiu Barboriču ali pa pri tajniku knjigarju g. Urb. Horvatu.
Imenik glavnih in nadomestnih porotnikov, ki so poklicani sodelovati pri glavnih razpravah III- porotnega zasedanja v letu 1919 ki se prično dne 22-septembra 1919- A. Glavni porotniki: Petelin Andrej, posestnik, Kamnik 50, Vrhnika; Sušnik Lovro, posestnik, Škofja Loka mesto 123; šusteršič Fran, posestnik in gostilničar, Zapuže 13, Ljubljana; Cvajnar Andrej, posestnik, Preska 13, Ljubljana; Breceljnik Ivan, posestnik, Ljubljana, Vel- čolnarska ulica 21; Čepon Anton, posestnik, Horjul 23, Vrhnika; Fajdiga Ivan, mokar, Ljubljana, Vegova ulica 12; Černe Miha, posestnik in hotelir, Mlino 42. Radovi ji ca, Tschura Emil, trgovec, Ljubljana, Sv- Petra nasip 8; Kune Teodor, krojač, Ljubljana, Prešernova ulica 5; Škof Ivan, posestnik in gostilničar, Za-klanec 14, Vrhnika; Furlan Fran- posestnik, Verd 23, Vrhnika; Deeman Anton, tovarnar in posestnik, Ljubljana, Ambrožev trg 10; Birola Ivan, posestnik, Toplicel35, Litija; Brejc Ivan, posestnik. Novavas 3. Radovljica; Drel-se Avgust, tovarnar in posestnik, Ljubljana. Lončarska steza 2; Vinko Ogore-lec ml«, posestnik, Škofljica 10, Ljubljana; Koschier Ivan, trgovec, Kamnik mesto; GloboČnik Josip, veleposestnik, Železniki, Škofja Loka; Tomšič Ivan. posestnik, Vrhnika 52; Umnik Josip, posestnik, Suha, Škofja Loka; Ažman Peter, posestnik in gostilničar, Bistrica 8, Kranj; Sedej Pavel, mlinar, Ja-vornik 7, Kranjska gora; Kristan Ivan, posestnik in gostilničar, Javornik 8, Kranj-, Firinger Fran, posestnik. Breg 13, Kranj; Hribar Jernej, posestnik, Zg« Tuhinj 22, Kamnik; Gregorin Fran, posestnik, Podgora 21, Ljubljana; Aljan-čič Ivan, posestnik, Kovor28, Tržič; Bergant Ivan, posestnik, Kras če 4, Brdo; Debelak Ivan, klobučar, Škofja Loka 52, mesto; Vidic Ivan, trgovec, Ljubno 19, Radovljica; Mohorčič Ignacij, davčni upravitelj v p-, Ljubljana, Wolfova ulica 4; Sterzelba Josip, posestnik, Ljubljana, Resljeva cesta 9; Stenoveo Robert, posestnik, Ljubljana, Slomškova ulica 7; Grad Franc, posestnik, Zg. Kašelj 19, Ljubljana; Danic Anton, posestnik, Velesovo 29, Kranj- B- Namestniki porotnikov- Čer-nič Ivan, posestnik, Ljubljana, Hrvatski trg 4; Steiner Ludvik, posestnik, Ljubljana, Kladezna ulica 18; SokliČ Matej, trgovec, gostilničar in posestnik. Ljubljana, Jeranova ulica 2; Cuzuar Andrej, posestnik, Ljubljana, Siberto-va ulica 227; škof Anton, trgovec, Ljubljana, Dunajska cesta 8; Breme Fran, ključavničar in posestnik, Ljubljana, Cegnarjeva ulica 12; Orehek Fran, posestnik, Ljubljana, Nova ulica št- 247; Trink Alojzij, mizar in posestnik, Ljubljana. Linhartova ulica 8; Frankovič Ivan, posestnik, Ljubljana, Cegnarjeva ulica (>
Slovencem In Slovenkam pošiljajo z laškega vjetništva prisrčne pozdrave: Žerovnik Alojzij, desetnik iz Zapuž pri Ljubljani, Ludvik Marhizetfl, topničar, Jesenice - Fužine; Frane Kerstein, lovec, Jesenice.
Posnemajte! Za invalide m potrebne svojce padlih junakov naše koroško-štajerske fronte darovali so:: občina Ribnica na Bohorju 50 K, občina Šoštanj 100 K. Zadruga za gostilničarje v Ptuju 100, učitelj £ Ceh pri Sv. Duhu v Halozah 5 K, župnija Sv. Križ 50 K, občine Črešnjevci 56 K 40 vin., Ključa-rovci 10 K, Kristanci 35 K 52 vin., županstvo mesta Kranj 681 kron in županstvo Sv. Jošt 100 K. V imenu invaR-dov se toplo zahvaljuje Brambni odsek Dravske divizijske oblasti«.
Iz celjskega okraja. Ker se o celjskem okraj. Šol. svetu že toliko piše, sprejmite, prosim, tudi od mene nekaj vrstic o njem! — Prav je da je vlada dodala vodju okraj zastopa sosvet, piav *ii da je razpustila odločno narode* o\r. šolski svet ter zaukazala temu začasnemu sosvetu, da voli definiiiven okr. šol. svet. — Celjski okr. šol. svet je ura-.foval z malimi spremembam' od 1. 1893. V tem času |e storil za šolstvo in učiteljstvo tega okraja vdasi ga Je dež. $c:. svet v Gradcu na vse mogoče načine oviral) toliko, da j'; celjski šolski okraj menda najboljši na slovenskem Štajerskem. Delovali so v nJem med drugimi: dr. Dečko, kateremu v hvaležno priznanje je mestna občina imenovala lepi trg v mestu; dr. Gregorec, eden prvoborl-teljev na Slovenskem; Brezovnik, izvrsten poznavatelj šolstva in učiteljstva na Štajerskem. Na njegovo inicijativo osnoval se Je sedaj praktični učiteljski tečaj v Ljubljani i« katerega bo dobila Slovenija letos okoli 140 mladih navdušenih aposto-lov-učiteljev. Da je sedaj obča nevolja po okraju, kriva je vlada sama, posebno pa prejšni naš okr. glavar dr. Lukan. V celi šestmesečni dobi svojega delovanja v Celju je sklical sejo okr. šoL sveta le  enkrat in
sicer meseca decembra m. L, ako-ravno zakon veleva, da se morajo vršiti redne seje okr. šol. sveta v s a k m e s e c. Do 20. febr. t. L je bilo v okraju razpisanih več učiteljskih in važnih nadučiteljskih služb. Krajni šol. sveti so storili svojo dolž>. nost ter pravočasno vposlali svoje ternopredloge, a dr. Lukan, namesto tako hitro konec, šolstvo trpi, učU teljstvo pa stiska pesti. V kratkem se začne novo šolsko leto, a rešena ni nijedna zadeva, stavljen ni nijeden ternopredlog na višji šolski svet; vse počiva in spi kakor v zakletem gradu. Ker je od sosveta voljen okr. šol. svet razpuščen in ne kaže novih zakonitih volitev za ta kratek čas, kar še bodo delovale šolske oblasti v tej zastareli sestavi, bilo bi menda najprimernejše, ako vlada takoj skliče stari šol. svet k seji, da uredi stvari in spravi od vlade zavoženi voz zopet na pravi tir.
Prevalje. Pred kratkim je kupil g. Alojzij Rozman, znan zaveden narodnjak, hišo g. Henrika Filipovskega, kjer namerava otvoriti prvo jugoslovansko gostilno v Možiški dolini. Z veseljem pozdravljamo Slovenci to podjetje, ker smo uvedeni, da bodo našli pod to gostoliubno streho varno zavetje bodoča čitalnica in $lruga narodna društva, ki se bodo morala začeti snovati v korist in napreek narodne zavesti. Ker je ta hiša zelo prostorna, poskrbljeno bo seveda za prenočišča in prepričani srna da se bo Rozman na vse moči potrudil, oostreči svojim gostom z okusnimi jedili in pristno kapljico rujnega vinca, seveda po zmernih cenah. Ker so Prevalje same ob sebi že zelo velike in vrh tejja še središče cele Možiške doline, sedaj pa glavno mesto koroškega dela Jugoslavije, je tako velika, modema in vrh tega še narodna gostilna popolnoma umestna. Torej pogumno na delo!
Tragičen     konec   divjega lovca.
Pred štirinajstimi dnevi so našli v Petkovi njivi pod Dedcem v bližini Koro-šice v Kamniških planinah mrtvega Josipa Krivca, p. d: Pečovskega iz Solčave. Bil je divji lovec, njegova svinčenka je podrla že marsikatero divjo kozo. Z doma je odšel pred kakimi 10 tedni in se nI več vrnIL Vsa poizvedovanja so bila brezuspešna, dokler ga niso pred kakimi 14 dnevi našli — mrtvega. Mrtvo truplo je ležalo sklonjeno k tlom. Ob strani je ležala puška, pred njim klobuk, na katerem je bila še nabita patrona. Vsi znaki so kazali na to, da je mož umrl nasilne smrti. Poizvedbom se je ugotovilo, da sta>bi!a v kritičnem času ▼ istem revirju še dva druga lovca in da sta le- ta z Dedca streljala na Krivca. Po eni verziji sta oddala 9 strelov, po drugi pa tri. Iz tega dejstva se zakljtv čuje, da je bil Krtvec ustreljen. Preteklo nedeljo je bila na licu mesta sodna komisija pod vodstvom sodnega svetnika dr. Frana Goršiča iz Kammka. Sodna komisija je ugotovila, da leži mrtvec ne na teritoriju obč. Županje njive, kakor se Je prvotno domnevalo, marveč na ozemlju občine Luče. Vsled tega je tudi izostal transport mrtveca v Kamniško Bistrico, kjer je bila zanj že pripravljena krsta. Mrtvega lovca morajo prenesti v Luče na štajersko plat Ker je truplo že napol strohnjeno in razširja -- mož Je mrtev že najmanj osem tednov — strahovit, neznosen smrad — bo ta transport nadvse težaven. Iz sanitarnih ozi-rov bi bilo sploh priporočati, da bi zdravstvena oblast prepovedala ta ne-zrrrrsemi transport v dolino in odredila, da se kadaver pokoplje na licu mesta ali kje v bližini. Lovcema, ki imata navesti zločin, so baje že na sledu. Tudi ta dva sta baje divja lovca. Zdi se torej, da je iz neznanega vzroka prišlo do krvavega spopada med divjimi lovci samimi. Zafoigra se je doigrala v lovišču ljubljanskega knezoškofa.
Umor v Godenincib prt Središču. Prejeli smo: O umoru v Godenincih pri Središču dne 29. decembra 1918 vam pošiljam sledeče podrobne podatke: Takoj po umoru tesarja Ivana Luci v Godeiiincih, je orožništvo iz Središča aretiralo umora osumljeno hčer Jožef o Luci in jo oddalo okrajnemu sodišču v Ormožu, ki jo je do nekaj dnevih izpustilo iz preiskjovalnega za.pora- Orožništvo pa je tozadevne poizvedbe nadaljevalo. Truplo se je izkopalo šele na podlagi ovadbe orožnikov. Komisija pod vodstvom gospoda Krajnca je izvršila raztelešeni e in ugotovila, da je bil Ivan Luci umorjen. Dne 19. avgusta 1919 je prišel gospod dr. Kramer s sodnijskim zaupnikom gosp. Jeričem na lice mesta v spremstvu pod straž-mojstrov Franca Krumpaka in Franca Kaniča ter poskusnega orožnika Franca Goričana, da se po možnosti izslede morilci. Dospevši na lice mesta, so Heleno Luci in njeni hčeri Jožef o Branda in Terezijo Luci izsledili omenjeni trije orožniki. Naiprej je zaslišal rx)dstražmojster Fj^nc Krumpak o zadevi v prisotnosti gosp. Jeriča Jožefo Luci, omoženo Branda, ki pa je šele po enournem izpraševanju Krumpaku dejanje (očetomor) priznala. Navedene tri storilke so bile od podstražmoj-strov Krumpaka in Kaniča aretirane In so Helena in njena hči Terezija Luci Kaniču grozodejstvo priznale. Nato se je na orožniški postali cela zadeva popisala in so hudodelke gospodu dr. Kramerju pri zapisniku isto izpovedale, kakor poprej omenjenima orožnikoma. Celo preiskavo sta v resnici voditt
sfev. zor.
.SLOVENSKI NAROD* dne E. septcmPra TStB.
stran s, .
—---j
podstražmojstra Krumpak bi Kanlč, ki sta z intenzivnim delovanjem razkrila
skrivnostni umor.
Ali je premalo policije, da se more zgoditi, da se petnajstletni paglavci v družbi žensk po noči med 10. in pol 11. uro pretepavajo celo tik pred policijsko stražnico v Spodnji Šiški. Morda takrat niso uradne ure? Pa tudi čez dan se v Spodnji Šiški na vseh koncih in krajih dela škoda posestnikom, da bi bilo res potrebno, da policija tudi tu malo bolj energično poseže vmes.
Konja ukradli. V noči od Četrtka na petek so ukradli posestniku Antonu Čadežu v Srednji vasi pri Poljanah iz hleva belega konja. O tatovih doslej še ni nobenega sledu. V Poljanah so slišali okrog polnoči nekateri ob cesti stanujoči in zbujeni stanovalci nekoga jahati po cesti proti Loki. Najbrže Je bil to tat z ukradenim konjem. Konj, bele barve — šimel — ni bil ravno prve vrste, a par tisoč kron po sedanji ceni !e vreden. Ker smo tu v dolini tako blizu demarkacijske Črte in se klati po okolici raznih sumljivih konterbantar-jev ali tihotapcev, bi svetovali 'ljudem, da shrambe, hiše, kakor tudi hleve ponoči zaklepajo. Do zdaj so navadno imeli hleve nezakljenjene, kar Da. kakor kažejo ta in tudi že prejšnji slučaji, jih je treba ne samo zapirati, ampak tudi zakleniti.
Umrl je trgovcu gosp. Ivanu Ravnikarju pri Dev. Mariji v Polju sinček Niko v starosti dveh let. Pogreb se vrši v torek ob no! 6. popoldne na domače pokopališče. Prizadetim naše sožalie.
Umrl Je g. Adolf Plaper. tapetnik in sedlar v Novem mestu, v 73. letu starosti, dne 22. avgusta ob pol 5. uri zjutraj po zelo hudem trpljenju. Pogreb je bil dne 23. avgusta ob 18. uri na novomeškem pokopališču. Blagopokojni je bil eden iz najstarejših uglednih novomeških družin. Njegova mati je bila rojena Luser. Bog mu daj večni mir in pokoj! Bridko prizadetim naše sožalje.!
Umrla fe v Ljubljani ravnatelju J. Maziju hčerka Nada v nežni starosti. — V Jelendolu pri Ribnici je umrl rodbini Sutej sinček Mirko. Prizadetim rodbinam naše sožalie.
Kultura.
Gg. abonente sezije 1919/20 vabi se
vljudno, naj blagovolijo predbiležene vstopnice dvigniti v pisarni tajništva opernega gledališča od 3. septembra od 10. do 12. ure dopoldne ter od 4. do 6. ure popoldne. Prosimo, da se vstopnice zanesljivo dvignejo, ker sezija v dramskem gledališču začne okoli 6. septembra ter kdor nove v*stopnice ne bi imel, ne more prisostvovati predstavi.
Cenjenim gledališkim gg. abonentom. Ker ie uprava Narodnega gledališča za to sezijo umetniški personal kakor tudi orkester vpopolnila, ter angaževala številnejše osobje, se je zaključilo na seji odbora Slovenskega gledališkega konzorcija, da se morajo vsled večjih gaž in stroškov cene za abonement sezije 1919/20 za 20% na vseh sedežih zvišati, kar gg. abonenti blagovolijo vzeti blagohotno na znanje.
Iz gledališke pisarne. Ravnateljstvo Narodne opere potrebuje za otroške zbore in sodelovanje pri večjih operah in baletu nekaj otrok, ki bi sodelovali, ka-
kor lansko leto pri vprizoritvah. Vabi se vljudno, naj se zglase otroci v dobi od 8. do 12. leta, veselega značaja, v svrho izobrazbe v gledališki pisarni opernega gledališča od 10.—12. dopoldne vsaki dan pri gospodu šefrežfserju Bučarju.
Gospodarstvo.
Izdajanja Izvoznic za živila. Ker
dohajajo stranke v vedno večjem številu po izvoznice k odseku za prehrano in onemogočajo imenovanemu uradu drugo delo, se opozarja občinstvo, da izdajajo odslej izvoznice za Živila le okrajna politična oblastva (okrajna glavarstva in mestni magistrati). Odsek za prehrano ne izdaja neposredno strankam nikakih izvoznic več.
Lesna industrija. Naši lesni produ^ centi in industrijci so že pred meseci spoznali, da se morajo združiti v tesne in krepke organizacije, koje jim naj zajam-čijo, da bodo svoje blago v primernih prilikah spraviti v promet. Pri tem so si bili v svesti, da mora tako združenje obvarovati našo deželo pred zloglasnim prekupčevanjem in verjžarstvom, vzcvetelim za časa vojne. Niti se ne sme pozabiti preteče nevarnosti židovske invazije iz sosednjih pokrajin, ki jih preveč tepe hebrejska šiba. — Meseca maja se je osnovalo v Ljubljani pod egido »Zveze industnjcev na slovenskem ozemlju kraljestva SHS« strokovno društvo, kojega namen je vsestransko zastopati skupne interese lesne produkcije in industrije. Dne 23. avgusta 1.1. se je društvo ki je že od početka sem delovalo z vidnim uspehom, na novo in tesneje konstituiralo pod imenom »P a n n o n i a« društvo lestnih industnjcev v Ljubljani. Obnovljeno društvo noče delati bojevite konkurence solidni domači lesni trgovini, nasprotno je ves čas v prijaznih od-nošajih s sličnimi organizacijami lesnih trgovcev in postopa z njimi povsod solidarno, kjer gre za skupne stanovske težnje in za koristi te važne panoge v našem gospodarstvu. Vendar pa se je dejanski izkazala potreba vpoštevati različnost produkcijskih in trgovskih prilik naše industrije in dejstvo, da združuje »Pannonia« že izdatno število velikih podjetij v svojem delokrogu, dokazuje prav jasno, da se je društvo osnovalo povsem na stvarni podlagi, na temelju zdrave gospodarske politike. — Društvo ima svojo pisarno v Selenburgovj ulici št. 7/II., nad Jadransko banko in naj interesenti tam zahtevajo informacij. Dasi obsega »Pannonia« že precejšen del slovenske lesne produkcije, vendar vabi zlasti večja domača podjetja ter sorodne zadruge, v kolikor niso že vezane v drugih zvezah, da pristopajo k »Pannoniji« in si tako zagotovijo uspešno razpečava-nje svojega blaga doma in neposredno na inozemske odjemalce. Obenem pa more društvo svetovati in podpirati svoje člane v vseh vprašanjih in težnjah lesne industrije in trgovine.
Permanentna Izložba strojeva u Za-bgru. Saznajemo, da je ovdješna stro-jevno - tehnička gradjevna poslovnica Franje Kiseljaka odlučila u Zagrebu držati parmanentnu izložbu svih vrsti poljoprivrednih i industrijalnih strojeva. Strojevi su većim dijelom i prispjeli, no radi se sada jedino o lokalu, u koji bi se ta izložba smjestila. Kako bi ovakova
izložba bila od zamašne koristi za grad Zagreb, a 1 za cijeM naš narod, upomo-rujemo odlučujuće faktore, da s obzirom na lokal za smještjenje ove izložbe, rečenoj tvrdki idu na ruka, da do te izložbe kraj općenite nestašice strojeva, što prije dodje.
Bamcin in adaaralaa stja. V kratkem dospe iz Poljske drogi transport bencina in drugih mineralnih olj. Re-flektanti naj javijo pismeno svoje potrebščine odseku sa prehrano v Ljubljani najkasneje do 31* avgusta t« 1*
NainovejSa poročila.
PLEBI9CIT NA ŠTAJERSKEM
POKOPAN. LDU. Dunaj, 30. avgusta. (ĆTU.) »Neue Freie Presse« javlja iz St Germaina: Kakor je izvedel naš dopisnik, se je sklenil glede južno - Štajerskega vprašanja kompromis. Način ljudskega glasovanja, kakor ga je predlagal Tardieu in oni zastopniki velesil v vrhovnem svetu, ki so Jugoslovanom naklonjeni, je bil za Nemško Avstrijo tako neugoden, da so se Tittoni in oni člani vrhovnega sveta, ki žele Nemški Avstriji koristiti, da ne bi bilo vse izgubljeno, odločili rešiti vsaj Radgono in levi breg Mure za Nemško Avstrijo. Ljudsko glasovanje bi tedaj popolnoma odpadlo.
Opomba Ljubljanskega dopisnega urada: Kakor se vidi iz nekaterih glasov zadnjih dni, ki so govorili o nekem dozdevnem sklepu vrhovnega sveta v Parizu glede plebiscita za Maribor so se zopet enkrat izjalovile pobožne želje Italijanov in njih »velikodušne obzirnosti« napram Nemcem. Svoj umik bi sedaj radi pokrili z »rešitvijo vsaj Radgone in levega brega Mure za Nemško Avstrijo.« •
POGOJI ZA BOLGARIJO.
LDU. Lvon, 31. avgusta. (Brezžično.) Vrhovni svet zaveznikov, ki v nedeljo ni zboroval, bo sklican k seji v ponedeljek zjutraj. Bavil se bo z mirovnimi pogoji za Bolgarijo, kakor tudi z odgovorom na prošnjo ogrske vlade. Načela in smernice, na katerih bo temeljila mirovna pogodba z Bolgarijo, so določile in proučile razne komisije, toda najresnejše vprašanje, komu naj pripade Traci-ja, oziroma naj li dobi Bolgarija izhodišče na Egejsko morje, je še vedno neodločeno, ker amerikanski delegati Še niso prejeli tozadevnih navodil od svoje vlade.
AVSTRIJA SE NE BO MOGLA ZDRUŽITI Z NEMČIJO.
LDU. St Germain, 31. avgusta. (DKU.) »Matin« piše: Komisija za obnovo in odškodnino bo morala strogo nadzorovati Nemčijo, da ta ne bo prikrajšala zaveznikov. Glede Nemške Avstrije bo pa skozi več let imela popolnoma drugačno nalogo. Paziti bo morala na to, da bo mala republika imela vse pogoje za obstoj. Največja težkoča bo obstajala v tem, da se prepreči, da bi Nemška     Avstrija    postala od-
visna od kateregasibodi svojih sosedov. Kakor poročajo listi, so končno vendarle sprejeli v mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo klavzulo, po kateri bo tej državi nemogoče, združiti se z Nemčijo._
Društvene vesti iit prireditve.
Abstinenca] sestanek je dne 2. septembra ob 6. zvečer v Ljudskem domu IL nadstropje. Važno — n/idite vsi!
Uredništvo vseh denarnih zavodov ljubljanskih se obvešča tem potom, da se radi nepričakovanih ovir vrši na torek dne 2. t. m. sklicani sestanek strokovne skupine denarnih zavodov društva zasebnih uradnikov Slovenije v petek dne 5. septembra 1919 ob 18. uri v Mestnem domu.
niateiistični klub za Slovenijo vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši v sredo dne 3. septembra ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela »Union«, soba »v rož-cah«. Člani smejo pripeljati seboj tudi goste.
Sv. Rupert pri Gomllskem. Radi veselice v Latkovi vasi se vrši vrtna veselica v Sv. Rupertu namesto 14. pa 21.
septembra.
Zbor odposlancev spodnještajerskjh okrajnih zastopov, občin, hranilnic In
poročevalcev javne uprave se vrši dne 11. in 12. septembra 1919 v Narodnem
domu v Celju z začetkom ob 9. uri vsakega dne. Dnevni red: 1 Poročilo predsednika likvidacijske komisije SHS za Štajersko o stanju likvidacije. 2. Delokrog deželne vlade za Slovenijo in pasameznih poverjeni-štev v upravi Slovenske Štajerske. Poročajo od deželne vlade in posameznih poverjenikov odločeni poročevalci. 3. Poročilo o stanju občinske upra-v e. Predlogi o zložitvi občin. Nasveti o dobi in načinu občinskih volitev. 4. Stanje avtonomnih mestnih o b-č i n Maribor, Celje, Ptuj. Nasveti o pre-osnovi volilnega reda in uprave v teh mestih. 5. Okrajni zastopi doslej in v prihodnjosti. 6. Poročilo o podpisovanju vojnih p os o j i 1 dežele okrajnih zastopov in občin in posvetovanje o daljnem postopku z ozirom na ta posojila. 7. Poročilo o stanju o b či n s k i h in okrajnih posojilnic, o njih obremenitvi z vojnimi posojili ter posvetovanje o sanaciji istih. 8. Uporaba deželnih doklad. Poročilo odposlanca finančne uprave. 9. Poročilo o stanju bivših deželnih kopališč ter posvetovanje o lastništvu glede istih po izvršeni likvidaciji. 10. Poročilo o stanju bivših deželnih železnic in udeležbi likvidacijske mase na glavnici zasebnih železnic. 11. Poročilo o kmet-tijskem šolstvu in posebej o vinogradništva z ozirom na udeležbo prejšnje deželne uprave. 12. Uloga bivše deželne uprave in sedanje deželne vlade glede zdravstva na Štajerskem. 13. Preuredba Šolstva in vzdrževanja istega. 14. Volitve članov v likvidacijsko komisijo in morebitnih odsekov za reforme. Predsednik likvidacijske komisije za štajersko.
Društvo državnih pisarniških uradnikov. Ustanovni občni zbor se vrši dne 7. septembra 1919 ob 16. uri v prostorih odpravništva deželne vlade na Bleiweisovi cesti v Ljubljani. —
Vabimo vse Člane, da se istega po možnosti pomoštevilno udeleže. —* Pripravljalni odbor.
Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze".
Aproviiaciia-
-f Ameriška živila za revne otroke.
Stranke, ki imajo zelene izkaznice za' ameriška živila, po katera pa še niso pri»j šle meseca avgusta — naj se takoj zgla-, se v aprovizačnem skladišču pri Muhi-' elsnu na Dunajski cesti, ker se pozneje^ živila za avgust ne bodo več razdeljevala. .
Poizvedbe.
Češi! Prosim, ty češki rodirrv, kterč se budou vracet do Čech, by mi laskave na tuto adreso dali vedet, Radko Kolar' učetni poddnst. topniško poveljstvo Celje.
Pes se je zate&el >Bernhsxdineo<f rjave barve-   Ako kdo izve za,   njega,; prosi   se,   da   naznani pri   g« Josipa*
Bergmanu, Poljanska cesta 87-
Pri včerajšnji prireditvi Ljubljanskega Sokola se ie izgubila na telova-dišču pri državnem kolodvoru črna usnjata denarnica z manjšo vsoto de-' narja in voznim listkom St Vid - Ljubljana. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi v upravništvu »SlovetH1 skega Naroda«.
Izgubilo se je nekaj uradnih listin, rojstni In krstni list, zakonski hst na ime Gart (Hart) Zapot kap in sicer pisano v ruskem jeziku. Najditelja se prosi, da jih odda na policiji ali pa Za-noškar Josipu. Poljanska cesta 49.
Izgubila se je včeraj na telovadT-Šču pred državnim kolodvorom do končani telovadbi denarnica s 400 do 450 kronami, z bilježnico in vojaško listino. Naslov je razviden na vojaški listini. Pošten najditelj naj blagovoli Izročiti prt uredništvu »Slovenskega Nada« ali pa osebno izgubitelju proti dobri nagradi.
Kdo bi kaj vedel, kje se nahaja vojak prostak Anton Vovk Iz Slovenjega gradca? Zadnji čas je služIl pri II. polku in se je nahajal na italijanski fronti. Pogreša se že čez eno leto. Naznanila nje- j govi materi Antoniji Kodrič, Cesta v mestni log 15. Ljubljana.
Ušel je dne 31. avgusta dopoldne kanarček v Spodnn Šiški 91. Zormanova hiša. Kdor ga je našel, se prosi, ga oddati na navedeni naslov.
Išče se od doma pobegla Dfrn-platz Ednard. star 13 let Oblečen Je v bele hbče. črn suknjič, modro športno čepico in belo srajco z razgaljenim ovratnikom. Seboj nosi črn ročni kovček. Deček je za svojo starost bolj majhne sicer pa zelo krepke rasti, okroglega zdravega Rca, kostanjevih las m sivkasto - modrih očij. Oddati M ga bilo pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani.
Izdaja cei] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in đak »Narodne tiskarn*«.
v Gradcu, 2amenjam z večjo v Mariboru, Liubljani ali v Zagrebu Ponudbe: J. Ta?car. „Union'* Ljubljana
8533
Trgovska bila metnem kralu na Spod.
Štajerskem se kuol Pojasnila da >z prijaznosti L Scbnster, Ljnblf&na. Resi'"sva cesta 12. 8522
2 a?toi8bita. v Mariboru Hotel „Me-
ran". vprašati pri hotelirju; 1 Puch 30 H P pri V. Brezovnik, Obrtna šola v Ljubljani, na prodaj. 8532
starejšo   moč, Izveži ,   bano    tu v modni trgovini, išče' tvrdka A. Sinkovic nasl. Ponudbe   naj  se pošljeje na naslov-A. Sedlar, Celje. Cankarjeva cesta. 8436
Hnriiftbn (kitničarsko radnico) prvovr-HUMilnU stna moč išče prvorazredni modni salon damskih klobukov v Zagrebu. Plača jako dobra, nastop takoj. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 8494
Korespondenca. SSKS-iS
službi, 9 činovnega razreda, želi v svrho ženitve vsled pomanjkanja znanja korespondirati s premožno gospico ali vdovo brez otrok. Dopisi pod „Lepa bodočnost 85344' na upravništvo Slovenskega Naroda-, 8534
Mflriictitt delavka Ia moč katera se mUuldlnfJ, tudi temu primemo plača, se sprejme v trajno delo. — Ker odpotujem prve dni septembra na Dunaj nakupovat modele, se je zglasiti takoj. Modni salon Bosi Fah&ić, Rimska cesta 6. 8499
Spalne in jedilne sobe, 0P«!£j£
štetje, spodnje in vrbne modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa priporočata Brate Sever, salona pohištva In tapetniška delavnica Llnhliana, Hollsej. Vabimo na ogled!
za svojega sina , 12 letnega nemSkega gimnazijca, stanovanje s hrano vred v dobri družini. Ponudbe se naj pošljejo na Wrrntscbnr, velepo-sestnlea v Marbekn, Štajersko. 8587
Rebiovano sobo yr&&2*ć$
ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod ,S hrano ali brez nje 8576'. 8556
Traverze kupim
profila in dolžine na stavbno podjetje Jakob Accetto, Ljnbljani, Tabor št 2.
8568
klvs trnnvcka nnmnfnii/a ve?ča tudi
Uiti UljUland IlUluilllllliti kot  vodi a trgovine z mešanim blagom iščeta, službe bodisi v mestu ali  na deželi Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Trgovska pomoćnika 8563".
KhrinvVi tainit v ve'J* občini zasede-UUlIlleRl lujlllR nega ozemlja, poslujoč že nad 20 let, išče enakega mesta najraje v Medmurju, obmejni štaireski ali Kcroški. Ponudbe naj se pošljejo pod .Zasedeno ozemlje/8509* na uprav. Slovenskega Naroda. 8509
liro tO dobro ohranjena vporabljiva 151" Sw železna blagajna s sledečimi notranjimi dimenzijami: 900mm višine, 600 mm širine in 400 mm globočine. Ponudbe pod .Blagajna 8540" na upr. Slovenskega Naroda. 8540
Tennitti upravitelj %L£
slaviji. Mora biti sposoban, energičan i samostalan te upućen u električni pogon te pogon zračne željeznice. Kompetentl sa tehničkom naobrazbom i daljom praksom neka of eri raju uz naznaku beriva Hrvatskoj Zemaljskoj banci, d. d. podružnica Zagreb. 8543
hhfilh Primeroma za en železniški JflllUIKL voz jabolk bode podpisan« oskrbništvo prodalo na svojem posestvu Gomila - Kompolje, pri gozdarski in deželni cesti Boštanj-Radeče ležeči drevesnici, dne 7. septembra t L ob 2. ari pop. potom dražbe na licu mesta proti takojšnjemu plačilo« Kupec mora jabolka sam obrati z dreves. — Orasoina Šoštanj prt Sevalo! ob Savi 8557
M se parna im.
pes1 v Ljubljani.
Ponudbe poslat' na družbo , »m-8514
ffnni on P31" £*° kilogramov surovega MU\ M loja. Ponudbe: Stritarjeva ulica 7, dvorišče lavo. 6507
H[3Qini sodiv<*
I. nadstrools.
prodajo. Sodna nllca 11
8515
lc?0 fO sPre*na modistinja, lahko za-\mX 5l četnica. Kje, pove upravništvo .Slovenskega Naroda". 8519
Trgovski jmUL ?%FSE%
pogoji sprejme Kje, pove upravništvo „Slovenskera Naroda«'. 8381
Drnuiamniti razn* boljša zastopstva nCUUuiClD za   Slovenijo. Ponudbe pod „Uoeljan" poštno ležeče, Maribor. 8528
RroiaSipoiniSl fč&ŠŠŠŠŠ
novanie  in hrana pri mojstru. Ivan Ambrož, Sline* it. 151, pri Ljub Usni. 8572
1 Ure stanovanie z dobro bran.
Ponudbe pod ,DIJak/8M6* na upravništvo Slovenskega Naroda. 8546
Vrnit ffB dobro ohranjena pisalna miza. Mil'! SE Ponudbe : Stritarjeva ulic st. 7, dvorišče, levo. 8503
20 zelenib, ofcroolib oostilniftib iz
nekoliko stolov, ena gugainica in štiri vrtne svetilke se prodajo. Naslov v uptavništvu „Slov. Naroda". 8595
Samostojen sedlar SUSa^S
kraju blizu Ljubljane. Stanovanje na razrolago, Ponudbe pod ^Sedlar"/85W na upravništvo „Slov. Na.oda". 8d98
Stanovanje v Ijinlj. Hribi S
za stanovanje (3—4 sobe) v Ljubljani. Ponudbe pod wLfnbljana/859»^ na upr. ..Slovenskega Naroda". 8599
Majhno stanovanje ,ns^em °."a
majhni družini, ki bi romagata na vrtu in pri domaČem delu, poceni v najem. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 8594
nsklirs st*ra 14 Iet> poštenih staršev Ucliili, ki ima veselje do trgovine, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom, najrajši na deželi. Cenjeni dopisi se prosijo pod „aceaka'4 na upr. »Slovenskega Naroda". 8577
BavMtel| Josip Mul in soproga naznanjava, da je naša ljubljenka
po hudem trpljenju za vedno zatisnfla svoje do zadnjega diha opapolne oči.
¥ LjBbljmBl, dne 31. avgusta 1911
Donfflinn samo gostilničarjem in tr-rUUvUtul govcem slivovko, rum, brin-jevec, pristni konjak v najboljši kakovosti. Viljem Spitzer, LJubljana. Koliiej.
4ftnH za Jedilnico p železna postelja iitlli s slamnico, kompL umivalnik, kuhinjska miza, zasilna postelja (feld-bett), okviri za slike na prodaj. 8601
Drnda M skoro nov namizni telefon rlUafJ It ski aparat, tehtnica, ki potegne 5 kg, tudi še malo rabljena. Reči se lahko ogledajo vsak dan popoldne od 2. ure naprej na Karlovški cesti št. 30, pritličje, desno, v trgovini
Svarilo!
Kdor raznaša o moji osebi katerekoli neresnične govorice, svarim, da bodem v tem slučaju napram vsakomur brez razlike sodnijsko postopal. Ta razlog je dobro znan tistim, katerih se vsebina tiče.
Feliks JanoSU, sto*, min. vodja. 8*00
Koncerne pjsii zs?&£rss
godna. tU nadstr.
Knpi se inaiben literVoSri^
Barbsrlć, Mastni trg 6 I. 8502
Praiaa 2 raza (ŠŠŽfiŠVŠS
gi za lOoseb, tudi več. Na ogled sta v Kočevju. Janin Kajfet, pnttnr v t. v Ita-vffc aelih. 8576
VflHtnvirtitil popolnoma veščo slo-t AUniUllillUjU, venske in nemške stenografije, strojepisja ter dovršeno ra-Čunarico, sprejme za takojšnji nastop lesna industrija. Prednost imajo one, ki so perfektna v laščini ali franco« sčini ter so v lesni stroki že delovale. Pismene ali osebne ponudbe na .-Pas-nonia". drnštva lesaib iadsstrijcev. LJubljana, Šelenbnrgova nllca 7/II. sad Jadransko banko ds li. septembra. Plača po do-
858S
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin oz. brat
20. t. m. po kratki in mučni bolezni mirno in vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega sinčića se vrši v nedeljo 31. t m. ob 17. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Grčaricah.
pri ttmutfd, dne 30. avg. 1919.
90715
82
Naroda.
naprodaj. Kje, pove upravništvo Slov.
8545
» tenka puška Kr,laNuaf>
slov pove upr. Slov. Naroda. 8559
lm Mina omara
cesta 9/111. levo.
(kredenca) na prodaj. Franca Jožefa 8610
trgovino z mešanim blagom takoj sprej
se takoj sprejme pri tvrdki Jo sip Langeršek v Marbregu. 8603
Mjn9r se *PreJme maiben umeten BUljU mlin pri Florjanu GajŠek v Loki pri Žusmu, Sp. Štajersko. Hrana in stanovanje v tim, placa po dogovoru. 8604
ali niso •Slov. Naroda«
bolj s na
pod „*tev. 72««.
sredini
Vaniai v*10 ali ne° DOli v
Itlflul mesta. Ponudbe na upravništvo
8421
v dobrem stanju je naprodaj. Naslov v uprav, slovenskega Naroda". 8513
loško kolo
Kupi se vsaka
bukovih in hrastovih drv.
Množina in cene naj se v ponudbah vznacijo. Maleašek M. Maribor. Posredovalci dobe provizijo. 8034
Komisijska trgovina
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska c,7 priporoča svojo bogato zalogo manu-rakturnega blaga: cefirja, tiskovine, barhenta, klota, hlačevlne. nogavic, robcev, sukanca, svile /a šivanje, bombaža za pletenje nogavic, gumbov, pritiskačev, rinčic za čevl;e in drugih zdelkov čeških tvornic. katere zastopa.
Adolf Fieglmuller Štefka Fieglmiiller roj. Kralj I poročena |
Brežice, 28. avgusta 1919.
DSftfil liMte W6t 1005 h?ktoHtrovkvi-na se vzame v najem. Pismene ponudbe: Postni predal 27, LJubljana.
8567
Vosi ffl 200 m2 strešne lepenke, even-UPI R tuelno  .Eternita*. Ponudbe naPrtp. odbor deln. ( Smarri, pošta Kamnik
družbe »Triglav* v
8605
600 nRkDvih dre? e s na bloda
blizu ceste in kolodvora je na prodaj. Ponudbe na naslov: A. Kokalj na Mli-no 70, pošta Bled II. S606
Spretn igralec na klavir, ^.ir^i
za kavarno nekje zunaj. Ponudbe pod ..Igralec na klavir/8539«' na upravništvo »Slovenskega Naroda". 8539
do 120 metrskih stotov jezic. Ponudbe z navedbo cene na Jakob Pančič. trgovec z deželnimi pridelki. Noto mesto. 8496
Rila motni ovojni napir ŠŠŠS.
vioČe se oddaja v svTho izpraznitve aak>g pri odjemi večjih množin znatno pod tovarniško ceno. Bombaževa predilnica in tkalnica Tržič, Gorenjsko. 8445
Proda®
ali zamenja za sladkor več sto kilogramov skupaj ali na drobno pravega solitra (Salpeter) in prave sode. Naslov pove upravn. ^Slovenskega Naroda". 8502
let tisti
različnih praznih steklenic, večjo množino praznih zabojev, praznih sodov in praznih vreč ter zamagkov odda tvrdka Jos. Zidar, LJubljana, Dunajska cesta 31. 8501
Ksntoristka.
vešča stenografije in stro jepisja, se takoj sprejme. Znanje hrvaščine in drugih jezikov daje prednost Oglasiti se je pri gozdni ind. d. d. „Croatta" Marije Tareslfe cesta 2, popoldne od 3. do 4. ure. 8396
Enonadstropna hiša z vrtom
v sredini mesta, za zasebno ali gostilno se proda. Prevzame s« lahko takoi. Kje, se izve v gostilni pri .Ribiču* na Dolenjski cesti. 8597
•  • 111VJMJ    1U    I NIVUIII1    IlUliVllIf  e •
mestna stavbenika in sodno sapr. cenilca, Ljubljana, Trnovski pristan 14.
prevzemata in izvršujeta vsa stavbena dela, kakor tudi vsakovrstna4projektiranja in napravo načrtov in visoke stavbe, cerkve, javne šole, nadalje cenitve, tehnična mnenja i. t. d. — Ob jedntm imata tudi oblastveno dovoljeno zasebno posredovalnico zu nakup in prodajo posestev, kakor hiš, zemljišč, gozdov i. t. d. 930
Plačila
v inozemstvu do vsake viline brez  stroškov, nakup, prodaja posestev, premoženjske zadeve
dr. Ivan Čeme
gospod, pisarna, Ljubljana Miklošičeva c 6, telefon 37.
Lesene škatljice
nove, okrogle, za kemično industrijo i. s. za: mast za usnje, loščilo za čevlie (Diks), nočne luči i. t d., pošilja iz čehoslovaške postaje J ULI AN EAHN.
Dunaj (Wien) VI., Hirschengasse 1.
Več vagonov suhife, zdravih, bukovih
ffaročlte si in berite
kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Pohlin Najzabavnejše berilo za samske in po ročene! Cena s poštino  K 450. Na roča se v
Narodni knjigarni
v Ljubi;.
Naznanilo.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Sp. Šiške v Ljubljano, Frančiškanska ulica št. 10/1.
Obenem se priporočam za izdelovanje fotografij vsakih vrst v najboljši izvršitvi.
Zunanja naročila izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Slike za legitimacije v 24 urah.       Z odličnim spoštovanjem
Anton UrSit, fotograf.
Na prodaj je
most"
Vsake vrste
••o
• 00
z lepo enonadstropno hišo z ledenico tik postaje Dravograd. V hiši je trgovina in gostilna s šestimi sobami za tujce. Lokali se lahko v porabijo za vsako drugo obrt. K hiši pripada tudi nekaj njiv in travnkov. Cena 240.000 K. Reflektanti naj se obrnejo pismeno ali osebno na Trško občino Dravograd. Reflektira se na dobre narodnjake. Prednost imajo prvi tenoristi.
Trika občina Dravograd,
se takoj kupi. Ponudbe z navedbo cene franko vagon nakladne postaje na GOSPODARSKO ZVEZO v Ljubljani.
Gospodinja ki rabi
(4 štedi s perilom, časom, trudom in d -narjem.   Poiskusni zavoji  a 4% kg vsebine. IGNAC  FOCX, tvornica mila in sode, Kranj.
i!, mm si
i
Preuzimam nabavu svih sistema injektora, mazalnih sisaljki (Schmier-pumpi) i lutc katora. — Poiedini dielovi kao cjeli aparati na skladištu. — Sirojevao-tehnlćka poslovnica
Franjo Kiseljak, Zagreb, Preradovićeva ul. 9.
Popravci se preusimain. Brzofavi: ,Strof Zagrab". Telf. 18.
Odvetnika
500 kron nagrade mti^n^
otrok stanovanje 2 ali več sob v mesta aH bližini mesta za takoj ali za november. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8424
Koijd smrekov let šfcSŠ
si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048
RHhflftai Je dobro idoča gostilna na UuPlinluJ Dolenjskem, moderno urejena z iedenico in vsem gospodarskim poslopjem. H gostilni spada tudi vinograd in dobra zidanica z lepim razgledom, oddaljena komaj 10 minut od vasi. Ozira se le na resne in napredne reflektante, Ceaa ^OO.OC'0 K. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 8536
kakor tudi načrte in proračune po najnižjih cenah prevzame spoštovanjem in priporočilom 8586
Gregor Prosen
oblastveno izprašani zidarski mojster za mesto in deželo, Lesce, Gorenjsko.
Došla Je velika množina mannlaktnre. Prodaja fo samo na debelo v trgovini
Li ubila na, Dunajska cesta štev« 6
Vljudno se priporoča
Filip Pečenko.
it.
naznanjata, da sta otvorila u Mapita, Marijino ui. št. 10. skupno odvetniško pisano. Tsif. 112.
Strojevno-tehnička gradjevna poslovnica I trgovina
Franjo Kiseljak, Zagreb
Preradovičeva ulica br. 9.
Telefon br. 18.
Preuzima naručbe i dobavlja iz inozemstva sve vrsti strojeva i tehničkog pribora za cijelokupnu industriju i obrt u najkračjem roku.
r
tt
zavarovalna zadruga
i
TfjtfH M korespondentkinja za jedno 11(311 n veliko industrijalno poduzeće u Hrvatskoj, vje§ta hrvatskom, slovenskom i njemačkom dopisivanju, strojopisu te hrvatskoj i njemačkoj stenografiji kao i svim ostalim uredskim poslovima. Nastup službe odmah. Ponude slati na upravu lista pod .broj 8538«.
Inteligenten in simpatičen gospod srednje starosti, kateri je bil poslovodja v krojaški obrti. zeli znanja v svrho
cenitve z gospodično ali mlado vdovo v starosti od 20 — 30 let, katera bi imela že svoj lokal ali dobro vpeljano delavnico v Ljubljani ali v Zagrebu. Cen j. ponudbe pod »Srečna bodočnost 8486 na upravo Usta. 8486
Kil bi pomagal1 remu oženjenemu
kmetskemu sinu, ki razume kmetijstvo, izučen žagar in mlinar s tem, da mu da v najem posestvo ali pa mu poveri oskrbovanj« večjega posestva. Vojna in Štiriletno ujetništvo v Rusiji, mu je prekrižalo njegov gospodarski položaj. Ponudbe sprejme kjerkoli v na-Si kraljevini. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .Delo in pridnost/8548"
ustanovilenn od mestne občine Zagreba leta 1884.
sprejema
v elemeciaraem !n ±lv-Ijenskem oddelka
vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
pras^akte
katere pošilja in daje vsa potrebna  pismena in ustmena pojasnila
Glavno zastopstvo za Slovenijo
= Ljubljana, =
Stari trg štev. 11.
Sprejemamo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nndi prilika velikega zaslužka.
Zavod za
niškim    nadzorstvom raznovrstne
skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet,
neenake rame, neenaka ledja i. t. d.
je v Stritarjevi ulici štev. 7/1. nadstr.
£% lir \
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih
od 3. do 4. ure popoldan istotam.
Pfannhauser & Co
mehanična kultura zemlje
Dražba z o. L Đasal (Wieo) IX. Scbwarz-?anierstrasse lir. 15.
Brzojavi: Pflugmaschlne. Dobavlja:
parne in motorne
porabe točno ali na kratek dobavilni rok.
pluge
Novo!
Novo! 44
,.CYKLON
mlin za čiščenje žila
s propelerjem prekosi vse znane konstrukcije, velikanski prihranek teže in moči.
,... as semeni SEVER & Komp Ljubljana Wolfova nI. 12.'
Prosimo ponudbe z naredbo mnoZine in cene. 8070
Jadransko HotelsKo in kupališna dlan. Mm
Sulak-Reka* Zvonimirova ulica štev. 102.
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev: -^ej
Hotel Pension „SPERAMZA" IMPERIA*'< Opatija.
Sanatorij in veliko morsko kopališče „TERAPIJA" Crikvenica.
Palače-Hotel „BUBAMARE" Crikvenica Telefon iiterarb. 11.
Hotel-Pension in morsko kopališče JiDRlT Snhk-Reki
Telefon -nterurb. 2-14.
Hotel-Pension in morsko kopališče .JADRAN" Bakar.
Vsi hoteli in sanatoriji *o najmoderneje z vsem konfortom urejeni. - Okrba izvrstna. — Otvor-
jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje   pojasnila   za  Crikvenico:   uprava hotela
.Miramare' v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Marino" v Novom: za Sušak; Središnji ured društva, Sušak-Reka. — Naslov za brzojave: Jadran centrala Susak-Rekv, hfeiuriaa telefon Stev. 9-3-9.
Hotel-^ension „SAN-HARIlfO" Ilovi Vlaedolski Tel- i&ientr. 5.
Hotel - Pension in veliko
morsko kopališče .LIS AN J* Novi Vinodolski
In I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
-"       '     = .......-   ■---- ssssssT*   CtritArifeVa  Ulita  ŠteVo  2e MT Peaernl fondi 4.000.000.. kron. 1W
Delniška glavnica 15,000,000.« kron.
Podružnice v Splitu,
■er Sprejema —
vloge na knjižice in teko« račun
------- T     i^otiMflodnemu obrestovanju
Stritarjeva ulica štev. 2. Celovcu, Trstu, Saraievu, Gorici, Celiu in Mariboru.
Kupuje in prodaje vse vrste vednostnih papirjev, valut
vsakovrstne KREPITE ^Ef
PF
11
8718
85
63