135. steuilba.
i, v poneđBljefa 17. junija 1911.
II. leto.
.Slovenski Narod« velja po pošti!
za Avstro-Ogrsko:
_elo leto skupaj naprej • K 40 —
pol leta     „ n   . .
četrt leta   „ m    . .
na mesec   . „    . • .
20 — 10 —
3-50
za Nemčijo: celo leto naprej  ....  K -15 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej   ....   K 50' —
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Bpravnlitvo (spodaj, dvorišče levo). Kncflova ulica &X 5, teleloa sL 85.
Izhaja Tiak dan z?a6er IzvisjUI nadalje lm pramlke.
Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po fl vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin.
Pri večjih insercMah po dogovoru.
Novi naročniki naj pošljejo naročnino reŠjai   9" P& nakaialcl. Ni samo pismene naročbe brez pjslatve dgaarja se oe moremo nikakor ozirati.
„Narodna tiskarna11 teleloa st. 85.
.Slovenski Narod" velja v Linbl|anJ
dostavljen na dom ali če se hodi ponj t
.... K 36-— I četrt leta .....18*— I na mesec
Posamezna Številka velja 20 vinarjev
celo leti iiprej pol leta
9*— 3*—
Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hnatlova ulica at 5 (v i. nadstr. levo), telefon št. 94
809
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. junija. (Kor. urad.)
Danes zjutraj se je v mnogih odsekih jugozapadne fronte stopnjeval topovski ogenj do velike sile. Na albanski fronti so se včeraj zopet ponesrečili novi francoski napadi, izvršeni z novimi rezervami severozapadno od Si-napremteja. — £ef generalnega štaba.
Dunaj, 16. junija. (Koresp. urad.) Včeraj zjutraj so napadle ob Piavi in na obeh straneh Brente naše armade po večurnem hudem artiljerij. ognju Italijane in njih zaveznike. Armadna skupina gim. Boroevića si je izsilila na številnih točkah prehod preko visoke Piave, Armadni zbori generalobersta v. \Vurma so zavzeli, ko so premagali ljuto obrambo pri San Doni di Piave in na obeh straneh železnice Oderzo-Tre-viso v široki fronti sovražne pozicije. Čete generalobersta nadvojvode Jožefa so se nenadno polastile obrambne naprave na vzhodnem robu Montella ter vdrle v te višinske pokrajine. General konjenice knez Schonburg je bil med prehodom svojega zbora od sra-nate ranjen. Število ob Piavi vjetih znaša 10.000, vplenjenih topov je do sedaj naštetih kakih 50. Tudi pni napad na obeh straneh Brente je imel uspeh. Lomeč močni sovražni odpor ter pre-magajoc vse ovire v skalnatem in gozdnatem gorovju, so sunile naše čete na mnogih točkah tja v tretjo sovražno črto. pri čemer smo vjeli 6000 Italijanov, Francozov in Angležev. .Tam dobljene uspehe pa smo mogli le deloma obdržati. Vzhodno od Brente snio morali goro Raniere zopet opustiti pred premočnimi sovražnimi protinapadi, podprtimi od stranskega topovskega ognja; Italijani pa so zaman napadali na severnem pobočju Monte Grappe naše bataljone, Vki so se bili tam v njegovi prvi črti zasidrali. V gorskih pokrajinah Sette Communi so zadeli naši polki na že prejšnje dni pripravljeno nasprotno napadalno skupino, fer stno pred njenim protisunkom zopet opustili del zavzetega ozemlja. Pri Rivi. v odseka majorja nadvojvode Maksimilijana, smo iztrgali Italijanom Dosso Alto. V pokrajini Adamella so zajurisale preizkušene gorske stotnije Corno di Cavento, pri čemer so vjele 100 mož in vplenile 3 sovražne tope.
V Albaniji smo dne 14. junija zopet zavrnili nov francoski napad v lini Devoli. — Sef general, štaba.
do-
POROČILO O OFENZIVI V ITALIJANSKEM. PARLAMENTU.
Cnrih, 15. junija. (Kor. urad.) V današnji seji je ministrski predsednik O r -1 a n d o ob splošni tišini polne zbornice naznanil, da je .sovražnik danes ponoči začel ofenzivo. Reči se more, da je vsa fronta zapletena v boj. Ob 3. zjutraj se je pričelo jako ljuto bombardiranje, kateremu je sledil ob 7. uri napad infanterije na vsej črti. Zadnja poročila sezajo do I. popoldne in pravijo, da so se italijanske čete sijajno branile. (Živahno, splošno, trajajoče odobravanje, katerega se je udeležila tudi tribuna. Vsi vstanejo in kličejo: Živela Italija! Živela armada!) Ministrski predsednik je nadaljeval: Resnost mogočne bitke ne pripušča nikakega bahaštva, ki ni primerno zmernemu in častitemu značaju italijanskega naroda. Zbornica bo sprejemala poročila s pravo resnostjo zbora, ki mu je čast, da zastopa tako velik narod, z ono resnostjo, ki se opira na zaupanje v naše poveljništvo (Pritrjevanje) in v naše vojake. Reči morem, da nisem nikdar dvomil o pogumu in zvestobi naših vojakov. (Ponovne navdušene manifestacije zbornice in tribune.) Poslanec C h i a r d i a iz Furlanlje je izjavil v svoiem in v imenu drugih oficirjev iz zasedenih provinc, da ne bo nikdar privolil takega miru, ki bi ne zadostil vsem pravičnim zahtevam. Končno je izrekel vsem italijanskim vojakom svoj pozdrav in svoje tople blagoslovne želje.
POROČILO ITALIJANSKEGA VRHOVNEGA POVELJNIKA. Rim, 16. junija. (Kor. urad.) Agenzia Štefani poroča: Poročilo italijanskega vrhovnega poveljnika do 8. zvečer podaja nastopno sliko: Bitka traja ljuto dalje. PritisK sovražnika je skoro na vseh točkah napadalne fronte, to je od asiaške visoke planote do morja, vedno enako močan. Odpor naših jako vrlih čet ne pripušča sovražniku, da bi prekoračil črto največjega odpora. Bitka se vrši na prvi črti z menjajočim se uspehom, ko so naše čete izvršile več pro-
tinapadov in se   je nekaterim
vzpostaviti prvotne pozicije.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO Z ITALIJANSKE FRONTE.
London, 15. junija. (Koresp. ur.) Reu-
ter poroča: Danes zjutraj se je pričelo avstrijsko bombardiranje na vsej fronti od morja do Adiže. Sledili so inianterijski napa Ji. ki so trajali ves dan. Angleško fronto so napadle štiri avstrijske divizije. Na desnem krilu se je ponesrečil napad popolnoma z jako težkimi izgubami i sovražnika, na levem krilu je vdrl sovražnik na fronti nekaj nad 2o00 yardov, globoko največ 1000 vardov, v našo frontno črto. Na tem delu smo ga potem držali trdno ves dan. Utrpel je težke izgube.
Ofenziva   proti   Italiji. Dva
meseca že je italijansko časopisje dan na dan napovedovalo veliko avstrijsko ofenzivo. Pa tudi z naše strani se je ponovno poudarjalo, da se pričakuje na italijanski fronti velikih dogodkov, kakor hitro bodo vremenske razmere ugodne za vojne operacije. Na naši kakor tudi na italijanski strani so se vršile zadnje čase velikanske priprave za bojna dejanja, katera so sedaj res izbruhnila. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča dne 15. junija zvečer: Naše armade so danes dopoldne na visoki planoti Sette
Cornuni,^kakor tudi preko Piave vdrle v sovražne črte. Do opoldne došla poročila naznanjajo, da je bilo vjetih okoli 10.000 Italijanov, Angležev in Francozov. Topovski plen je tudi precejšen. — Italijanski vojni poročevalci so te dni poročali iz italijanskega glavnega stana, da se prično velika odločilna bojna dejanja v najkrajšem času. Italijanski letalci so razvijali že dalje časa izredno živahno delovanje v našem zaledju, da bi motili dovoz čet in vojnega materijala. Zato na so se vršili transporti pogosto-ma ponoči ali prikriti, celo z umetno megTo, da so bili sovražni letalci prevarani. Italijanski vojni poročevalec Fraccaroli poroča, da vodi Boroevič operacije od hriba Grappe do morja.
Treviso zavzet. Glasom včeraj popoldne v Ljubljano dospele brzojavne vesti iz povsem zanesljivega vira, so naši zavzeli tudi že mesto Treviso, 18 km peš-pota severno od Mestre, kopnozemske^a predmestja Benetk. Treviso ob reki Sile je važno železniško vozlišče. V njem se križajo proge: iz Trsta preko Cerviniana in Portogruara, iz Gorice ter iz Čedada preko
Vidma (Udine). iz Trbiža - Pontebe oreko Vidma, iz Vittorio v beneškem predgorju preko Coneeliana, iz Picve di Cadore preko Relluna in Feltre. iz tirolskega Tridenta po Suganski dolini preko Passana, od Asiaga in Arsiera ter iz Lombardije preko Vicen-ze itd.
Snočno    poročilo    naznanja.    da je
Plava prekoračena na široki fronti, sovražne   pozicije so zavzete in zavojevane
so  višine  .Montella. Sa. tej fronti  je vjetih
okoli 10.000 sovražnikov in vplenjenih približno 50 topov. Tudi na obeh straneh Brente je potekel srečno prvi naval, toda tu se ni moglo obdržati vsega, kar se je vzelo s prvim naskokom. Vendar Da je napad na najmočnejšem mestu italijanske fronte dal 6000 vjetnikov. Se nikdar se ni pričakovalo nikake ofenzive, tako Diše >Grazer Montags Zeitung*. s takim hrepenenjem, kakor sedanjo, kajti odlašanje, o katerega vzrokih bi mogli dati pojasnila samo vojaški krogi, je provzroča-lo pri nas in v inozemstvu razna domnevanja in tako je na primer celo »Bttnd« v Bernu, to je list, ki nikakor ni nasproten centralnim državam, pred kratkim vprašal »Kje je ostala Avstrija?* Omenjeni list izvaja dalie, da za Avstrijce mora dati ofenziva ne le vojaško pridobitev, marveč mora učinkovati tudi na naše notranje politične razmere, da, reči se mora. ne da bi se pozabilo, da bo nas stala žrtve, katerim bi se bili rajši izognili, da je bila potrebna in neodložljiva. In končno sklepa navedeni li^t: Osmo vojno posojilo potrebuje to ofenzivo, kakor potrebuje suha zemlja oplod"jočeza dežja.
Iz voinoDoročevalskega stana 16. Junija: Včerai zjutraj se le pričel po večdnevni silni artiljerijski pripravi s strani italijanskega časopisja z vidno nervoznostio vedno in vedno napovedani In s strani italijanskega armadnega vodstva gotovo z istotako raDetostio pričakovani avstro - ogrski ofenzivni sunek na vsej J"go - zapadni fronti. Od izliva Piave do Ortlerja. v lagunah in v nižini. t>o!n» vinske trte. kakor tudi v divtem gorovju In med večr:~*T sneZniki so naše čete na mnogh kraiih vo*rle v pozicije sovražnika in so mu iztrgale jarek za iarkom v besnem borenju. Kljub vsled nalivov narasli Piavi, široki nad en kilometer, so si Izsilile čete generalnega polkovnika barona Wn-ma in nadvojvode Josipa na več kraiih orebM v varstvu »zborno učinkujoče artiljeriie. Čete generalnega polkovnika barona Wiirrna so se vstalile na široki fronti na zapadnem bregu Piave, čete generalnega
polkovnika nadvojvode Josipa so se polastile z nenadnim sunkom velikega dela golih, dominirajočih višin na dolgo raztegnjenega grebena Aionttlla. Krasno delovanje tehniških čet je pomagalo s silnim ognjem posameznih baterij naši infanteriji k prehodu in v zvezi s trenotkom nenadnega napada kljub težkemu ozemlju izpopolnilo uspeh. Tudi na tirolski visokogorski fronti sovražnik ni mogel vzdržati našega prvega silnega navala. Celo pritegnitev močnejših rezerv in hitra pomoč že pripravljenih napadalnih čet nista mogli zravnati uspeha dneva. Kljub besnim protinapadom Italijanov, Francozov in Angležev, se ni mogel soviažnik ustaviti našemu sunku, tako da je bilo na vzhodnem delu visoke planote Sette Comuni nad 2 kilometra prostora pridobljenega v težkem gorovju. Sledeči protinapadi združenih sovražnikov so se razbili ob neomajni obrambi. Tudi na odseku pri Rivi zavoievanje Dcssa Alta in v ozemlju Adamella osvojitev Corna di Cavento kadeta sijajen ofenzivni duh naših čet. Število 15.000 vjetnikov in številni vplenjeni topovi pričajo o končnem uspehu prvega bojnega dneva.
Ameriške čete na italijanski fronti? Nemški listi poročajo, da bo Ameirka poslala, oziroma je že poslala na italijansko fronto kontingente. Na italijanski fronti se tudi nahaja mnogo ameriških bolnišnic ter ogromne zaloge ameriškega vojnega materijala.
po ^sinili nifesirci]!.
(Od našega tržaškega dopisnika.)
13. junija. Praske slavnosti in manifestacija tržaških Slovencev ob obletnici majni-ške deklaracije so dale oovod za pre-zanimivo debato o eni' najvažnejših tečk jugoslovanskega vprašanja, o pripadnosti Trsta. Ton polemike je zelo oster, tupatam opominia celo na Čase najhujših narodnih bojev v Trstu, slišijo se najrazličnejša mnenia in karakteristično je, da nosijo vsi članki te polemike skoro brez izjeme podpis dotičnega pisca, nasprotja so velika, skoro bi rekel, nepremostljiva, ali kljub temu smemo to polemiko smatrati za začetek sporazuma obeh avtohtonih narodnosti ob Adriji. Praških slavnosti se je bil udeležil tudi tirolski klerikalni poslance Conci, ki je tam javno govoril v im;mi italijanskega naroda v Avstriji. Vsled tega je nastalo seveda hudo razburjenje med Nemci in to razburjenje je imelo svo.i odmev tudi v »Associazione nolitiea Adriatica« v Trstu. To politično (!) društvo se je ustanovilo med vojno pod avspicijami višjih faktorjev in hoče zastopati italijanski narod in njega interese, dasi nima za seboj nobenih pristašev. Edino njegovo delo je: Prečudcn poziv na poslanca Gasserja. naj odloži svoj mandat, in falitna vojna razstava. Protest patri-jotične »Associazione* so seveda z največjim veseljem ponatisnili nemški časopisi. Na Draško slavnost pa je bil povabljen tudi socijalistički poslanec Pitto-ni iz Trsta, ki pa se ni odzval temu vabilu in sicer načeloma, kakor trdi sam v svojem pojasnilu v »Lavoratoru«. »Ni-smo se mogli fltaL soc. demokratje namreč) udeležiti manifestacije češkega državnega prava, ki hoče požreti tri milijone Nemcev proti njih volji, še manj pa skupno s propagatorji Jugoslavije, ki hočejo imeti tudi Trst.« In dokaz za pravilnost njegovega mnenja mu je bilo dejstvo, da sta se znašla v boju proti njemu itaiiianski in slovenski »narodnjak«. Ali pisec italijanskega članka iz vrst socijalistov v »Edinosti« ga spominja pri tem na strahopetnega Don Ab-bondija, ki si ni mogel pojasniti čudne zveze med očitanji kardinala Friderika in onimi svoje Perpetue, ne da bi se zavedal, kako ta zveza govori proti njemu. Proti Pittoniju pa je govoril v »Lavoratoru« celo socijalist dr. Puecher. Po njegovem mnem'u bi se bil moral Pittoni udeležiti praških slavnosti, ki niso bile naperjene proti nemškemu narodu kot takemu, ampak proti dvojnemu državnemu sistemu (proti avstrijskemu in ogrskemu zase, in proti obema skupaj), ki onemogočata nenemškim narodom v Avstriji in na Ogrskem, da bi dosegli popolno osnovno narodnostno pravico, t. j. pravico svobodnega političnega življenja za se in za druge narodnosti.
Svoj članek konča z besedami: »Ta pretirana sramežljivost, to ostentativno politično devištvo, ki se hoče izogibati vsakemu kontaktu z onimi, ki imalo skupne cilje z nami (z Italijani), iz strahu, da ne bi nas zamenjali z njimi, ima tudi drugo plat: stavlja nas v vrsto z opimi, ki so v tem slučaju nasprotniki, s
»patrijoti« raznih narodnosti in s c. kr, vlado.
S to polemiko med Pittonijem in Puecher jem pa je označeno tudi razpoloženje v italijan. socijalnodemokratič-ni stranki: na eni strani Pittoni — potenciran dr. Turna, na drugi strani pa Puecher — cum grano salis socialistična Omladina pri Slovencih. Med tem pa ic bila obletnica majniške deklaracije v Trstu in ta je bila zopet olje na Pittoni-jev ogenj. Poslanec dr. \Vilfan je tam izjavil, da pripada Trst in vse Primorje materi Jugoslaviji: »Od izliva Soče do zadnjega dalmatinskega mesta je morje slovansko*. Dr. Korošec je naglašal, kako sta Trst in ReKa neobhodno potrebna za nas. »Misel celega naroda se obrača na ti dve mesti.« Na manifesta-cijskem zborovanju pa je govoril tudi gospod R. Golouh v imenu jugoslovanske socialnodemokratične stranke in izjavil, naj vedo Jugoslovani, da bodo tudi jugoslovanski socialisti Trsta podpirali svoje rojake v boju za svobodo in neodvisno domovino z vsemi svojimi močmi. »Lavoratore« je prinesel prevod popolnega poročila o slavnosti. kakor ga je objavila »Edinost«. Ost vse polemike je bila naperjena proti poslancu dr. Wil-lana. Zato je tudi dr. Wilfan izrecno izjavil: »Jugoslovani zahtevamo svojo edinstveno (konfiscirano). To zahtevo izčrpamo iz načela samoodločbe narodov, uresničiti pa jo hočemo potom sporazuma, ne z nasiljem, niti z diplo-matičnimi spletkami.« In ker gre za ustanovitev države, gre tudi za vprašanje, kod naj teče državna meja. Zato zahteva tudi od Italijanov vsaj to, ko odklanjajo že jugoslovansko zahtevo, naj jasno in določno iziavijo, do kam so jo pripravljeni priznati v smeri proti svojemu lastnemu ozemlju, kje naj bi bila z drugimi besedami meja na zapadu med »Jugoslavijo« in »Nejugoslavijo«.
In v isti številki »Edinosti« se oglaša tudi italijanski nacijonalist Trsta, spričo žalostnega položaja, ki ne dopušča Italijanom Trsta primernega glasila njihovega mnenja. Ali on vidi v tem le dobro znamenje za prihodnjost. Zanj je zahteva po nemški navtični šoli v Trstu (ki je med tem postala fakt. Prostori so že najeti in jutrišnji listi bodo prinesli natančen načrt šole) ogroženje nacijO-nalne posesti in gospodarskega življenja Italijanov ob Adriji. Ta nevarnost pa obstoja tudi za narodne in gospodarske interese Slovencev. Zato se Čudi tržaškemu »Lavoratoru«, ki ne vidi nemške nevarnosti, pač pa brani italijanstvo Trsta proti Jugoslaviji in to le radi neke fraze dr. Wilfana.
»Lavoratore« pa skuša raztolmačiti po svoje besede g. Golouha in povdarja »velikansko« razliko med zadnjimi resolucijami »Jugoslovanske socialnodemokratične stranke« v Ljubljani z dne 4. junija in med gospodi pri »Edinosti«. Ali »Lavoratore« pozablja pri tem, da je še večja in bistvena razlika med omenjenimi ljubljanskimi resolucijami in med izjavo italijanskih socijalistov v »Lavoratoru« z dne 7. junija. Fraza poleg fraze brez prave vsebine. Besedo -»samood-ločba narodov« omenjaio samo v onem odstavku, kjer jemljejo na znanje resolucije čeških socijalistov z dne 26. maja t. 1. v Pragi.
Menda bomo najbolje razumeli stališče italijanskih socijalistov, ako bomo navedli besede dr. Pueeherja, s katerimi je razlagal odsotnost nemških socijalistov od praške slavnosti: »Nemški narod v Avstriji ni med zatiranimi narodi; nasprotno: njemu ni treba torej protestirati.« In primerno velja to tudi za Italijane vsaj z ozirom na nas Slovence. Za nas je socijalen boj tudi naroden boj, in tega italijanski socijalisti ne razumejo ali ne marajo razumeti.
Razumeti pa ne more tega tudi dr. Turna, ki je objavil v današnjem »Lavoratoru« članek, ki meji že na zlobnost in smešnost. Zanj izvirata obe deklaraciji, češka in jugoslovanska iz londonskih konferenc v aprilu 1917, kjer so zastopnike entente skupno z zastopniki poljskih, čeških in jugoslovanskih nacionalistov izjavili za svobodno češko in poljsko državo po zgodovinskih mejah in za jugoslovansko državo na etnografič-ni podlagi. Niso pa pri tem razpravljali o meji med bodočo Veleitalijo in zedi-njeno Jugoslavijo, kakor tudi ne o avtonomiji samostojnega mesta Trst
»Usoda Trsta in Jugoslavije sta tako tesno spojeni, da se ne dasta ločiti.« »Svoboda narodov in harmonija narodov vsebujejo tudi vzajemno določanje mej med posameznimi narodi, zato pa more samo svoboden italijanski Trst določiti meje med seboj in
svobodnim slovenskim narodom. To Je pisal isti Turna, ki je pisal leta 1907.: »Krepko se bije boj za slovensko narodnost tudi v največjem in najmočnejšem italijanskem mestu v Trstu in samo vprašanje časa je in kar zlasti naglaSam, složnega nastopa slovenskega, hrvatskega in srbskega elementa v Trstu, da se to mesto preobrazi« in se je skliceval pri tem na izid tedanjih volitev v Trstu. »Italijanstvo v Trstu nosi kal smrti v jedru,« To je pisal leta 1907.
Sedaj pa smatra za »političen greh«, da se je Golouh udeležil majniške manifestacije, in da se Kristan in kranjski sodrugi udeležujejo »nacijonalističnih« zborovanj. Prepričan je, da ga ne bo pravilno razumela celo večina njegovih sodrugov in da ga bodo napadali nacionalistični Slovenci. Ali govoriti mora in pisati tudi in žalostno je, da nima niti enega prijatelja in somišljenika ob strani, ki bi mogel izvesti dr. Tavčarjev nasvet, objavljen pred nedavnim časom V »Slovenskem Narodu«.
i
__________________________________________— i,
Politični položaj.
Dunaj, 16. junija. V nekaterih političnih krogih se danes zatrjuje sledeče: Seidler bo padel. Sledil mu bo sedanji poljedelski minister grof Svlva Taro-ueca, ki skliče zbor še koncem tega meseca.
Praga. 16. junija. Češki listi poro-., čajo, da bo v slučaju Seidlerjevega pad-1 ca sledil uradniški kabinet bolj nevtral* nega značaja. Ni izključeno, da se parlament sestane še koncem tega meseca.
Dunaj. 16. junija. Predsedstvi Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba se zbereta v ponedeljek na Dunaju, da' se posvetujeta in sklepata o skupnem nastopu. _
NEMŠKA POROČILA O POLOŽAJU NA DUNAJU.
Nemški listi, ki so danes dospeli v Ljubljano, potrjujejo našo napoved, da se Seidler j u slabo godi, menijo pa, da bo po Seidlerjevem padcu postavljeno ministrstvo Seidler II. in sicer kot izrazito nemško - nacijo-nalno minstrstvo. Mi se danes; vzdržujemo vsake sodbe, le toliko se nam zdi, da so Nemci splezali že tako visoko, da lahko vsak hip doli padejo, S tejra vidika presojamo njihovo kričanje, da se bo začelo vladati popolnoma! po receptih volksratovcev.
Nemški listi torej pripovedujejo:
Kabinet Seidler II.?
i
V (nemških) parlamentaričnih krogih se zagotavlja, da bo večina članov' kabineta odstopila, ker so mnenja, da vlada ne sme zapustiti ustavne poti In vladati s pomočjo § 14 aH pa v stanju ex lexa. Vlada je dolžna, da ali odstopi, ali pa da razpusti parlament, če se ne posreči zagotoviti večine za državne potrebščine in za nadaljni obstoj vlade. r-Fremdenblatt« piše, da je ta sklep večine ministrov definitiven. V slučaja, da se kriza obrne v tej smeri, bo do* skusil ministrski predsednik svoj kabi-. net rekonstruirati ter bo, kakor se v parlamentaričnih krogih zatrjuje, ponudil vodilnim nemškim poslancem, da naj vstopijo v njegov kabinet ter ga rešijo. Imenujejo se že tudi imena. Zatrjuje se, da bo v tem slučaju imelo novo ministrstvo odločno (nem^ ško) političen značaj in da? bo na podlagi §14. uvedlo da« lekosežne in radikalne odredbe v narodnostnem oil-r u. Tudi se z veliko gotovostjo razširja vest, da je ministrski predsednik nemškim strankam obljubil, da bo še tekom tega meseca izšla odredba glede trutnavskega okrožnega sodišča.
Poljaki in Nemci.
Nemški parlamentarični krogi presojajo kljub sklicanju Poljskega kluba za prihodnji petek položaj še vedno zelo pesimistično. V nemških poslanskih krogih prevladuje vtisk, da Poljski klub kljub vsem prizadevanjem ne bo odneha! od svoje ostre opozicije napram Seidler j evemu kabinetu in" da ho primerna interpretacija krakovskih sklepov mogla samo omogočiti nova pogajanja z nemškimi strankami. Obiski poljskih parlamentarcev v Budimpešti zasledujejo v prvi vrsti namen, pridobiti madžarske politike za avstro-poljsko rešitev. Odposlanstvo, ki se !e včerai vrnilo, je dobilo vtisk. da smejo Poljaki popolnoma računati na pomoS
36
Sran 2.
>
.SLOVENSKI N<VROD\ dne 17. junija 1918.
135. Štev
Ogrske v tem vprašanju. V Budimpešti se je govorilo tudi o adirnnistrativni razdelitvi Galicije in poljski parlamentarci so mnenja, da je ogrska vlada in večina parlamentaričnih krogov popolnoma na njih strani.
Z druge strani zopet javljajo: Ker zahteva parlamentarične komisije Poljskega kluba po odstranitvi ministrstva Seidler ni našla v vseh nemških političnih krogih presoje, sloneče na njihovih temeljih, polagajo vodilni krogi Poljskega kluba važnost na to, da se konstatira, da je zlasti dvoumen nastop dr. Seidlerja napram rusinskim zahtevam ro razdelitvi Galicije provzročfl stališče Poljakov. Galicija tvori etnograf ično, kulturno in politično posest Poljakov. Priznanje tega dejstva z nemške strani je predpogoj za skupni nastop z nemškimi strankami. Zagotovitev državnih potrebščin in stabiliziranje parlamentaričnih odnošajev je odvisno od take kooperacije. Vodilni poljski politiki bi obžalovali, če bi sentimentalni osebni oziri ogrožali tako nemško - poljsko kooperacijo.
Gospodarska resolucija nemsko-naciio-nalnHi strank.
Kakor smo že poročali, je zveza nemško-nacijonalnih strank na svojem zborovanju 14. t. m. na Dunaju sprejela tudi gospodarsko resolucijo, ki pravi med drugim: Ker vstrajajo Čehi in Jugoslovani v sovraštvu proti državi, in ker zavzemajo poljski poslanci sedaj stališče, ki kaže, da zborovanje poslanske zbornice nima upanja na uspeh, ne more državni zbor storiti svoje dolžnosti napram ljudstvu. Z vsem naglasom je treba zahtevati od vlade, da izpolnjuje zavedajoč se svoje tem večje odgovornosti, zvesto svojo dolžnost in da stori nemudoma gospodarske korake. Resolucija zahteva v prvi vrsti ureditev prehrane ter pravi da, se mora v državi sami napraviti konec odporu Čehov. Resolucija zahteva nadalje pravično razdelitev živil in preprečenie navijanja cen, kakor tudi odstranitev central.
Klavern Uolkstag na Dunaju.
Dunaj, 16. junija.
Danes se je vršil na dunajskem ro-tovžu Volkstag celokupnega avstrijskega bojnega nemštva. Za ta Volkstag so delali že mnogo tednov velikansko reklamo po časopisih. Posamezni Volks-rati so organizirali cela romanja na Dunaj (denar je igral postransko vlogo), navzlic temu pa je prireditev bila nad vse klavema in v ogromnih rotovških dvoranah ter na prostranem dvorišču se je zbralo komaj 7000 do S000 ljudi. V večmilijonskem mestu torej Nemci niso mogli prirediti niti takega tabora, kakor jih prirejamo Slovenci brez reklame in brez agitacije po naših vaseh. Dunaj-čani so bili tudi popolnoma indiferentni in se niso brigali za razburjene zboro-valce, ki so obstojali v dobrem delu iz zlate nemške mladine. Pri zborovanju so govorili znani hujskači \Vdlf. \Vaber, ■\Vedra, Schiirff, VVeisskirchner, dr. Eger iz Ljubljane ter so v že znanem tonu grmeli proti češki in jugoslovanski politiki, proti ustanovitvi češkega gledališča na Dunaju, povdarjali svojo pogojno zvestobo državi in dinastiji in kar je še takih nemških reči bilo slišati v zadnjem času. Posebno hud je bil dr. Eger iz Ljubljane, ki je očital vladi nepojmljivo slabost napram jugoslovanskemu gibanju, nestrpno zahteval, da naj se vendar že enkrat pričnejo persekucije, povdar-jal, da Nemci Slovencem niti toliko pravic ne dajo. da bi privolili v narodnostna okrožja in se pritoževali, kako zatirano je nemštvo na Kranjskem in ostalem jugu sploh. Poslanec WoIf je zahteval takojšnjo uvedbo nemškega državnega jezika, razbitje češkega državnega prava ter tako ureditev države, da bo za vedno zasigurana nemška večina v državnem zboru.
Na shodu bi imel govoriti tudi znani vseučiliški profesor Maver iz Inomosta, ki je zlasti na Volkstagu v Gradcu huj-skil proti dinastiji. Vlada se je tega govornika vendar le ženirala ter mu je pod pretvezo, da je inozemec (profesor Maver), prepovedala nastopiti. Kot govornik je bil pripravljen tudi poslanec Malik, kateremu pa prireditelji niso dali primernega mesta, boječ se, da jim bo s preodkritosrčno besedo zmešal štreno (Malik je Vsenemec takozvane »brezobzirne smeri«). Globoko užaljen je Malik s protestom zapustil zborovanje.
Zanimivo je dejstvo, da so dunajski takozvani liberalni poslanci objavili protest proti temu, da se shod v rotovžu imenuje Volkstag, češ ta shod ni nič drugega nego zborovanje dveh strank, nemško-nacijonalne in krščansko socijalne in torej nima pravice govoriti v imenu nemškega naroda.
Proti 11. je bilo zborovanje končano. Zborovalci so zapeli »Die \Vacht am Rhein« in se razkropili. Na shodu je bila sprejeta sledeča resocujija:
Na nemškem strankarskem zboru na Dunaju zbrani nemški možje in žene iz vseh delov Avstrije pošiljajo bojevnikom za narod in domovino pozdrave in zahvalo. Nemški narod v Avstriji pričakuje z zaupanjem, da se bo vsled slavnih uspehov armad štirizveze vojna zmagovito končala. V trdnem zaupanju na te armade pričakuje skorajšnji častni mir. Nemški narod v Avstriji pošilja svoje pozdrave bratom v zavezniški Nemčiji. V neomajni zvestobi vstra-|a pri tako sijajno preizkušeni zvezi ter ; zahteva najožjo politično, vojaško in go- j ^podarsko izgradbo te zveze, v kateri j vidi najzanesljivejše jamstvo za trajnost do bodočega miru.
Enodušno odklanja nemški stran- 5 fcarski zbor od Čehov in Jugoslovanov
v izjavah z dne 30. maja 1917 v poslanski zbornici izražena stremljenja ustanoviti češko-slovaško in jugoslovansko državo ter zahteva posebno stališče za Galicijo. Nemški jezik se mora določiti za vso Avstrijo kot državni jezik. Tudi se morajo popolnoma in v najkrajšem času izpolniti zahteve Nemcev v sudet-skih deželah, zlasti na Češkem. Na jugu Avstrije se mora ohraniti prosta pot do Adrije za nemštvo ter se mora priklo-pitev Slovencev k jugoslovanski državi s tem končno preprečiti. Tirolska mora ostati nerazdeljena. Trst z avstrijskim plovstvom in južna Tirolska se ne smeta nikdar več izročiti italijanski iredenti. Nemško zborovanje na Dunaju zahteva za čisto nemške kronovine takojšnjo uzakonitev lex Kolisko (ki prepoveduje vsaki nenemški narodnosti uveljavlje-nie narodno-kulturnih zahtev) ter zahteva brezpogojno varstvo za nemške manjšine v nenemškem jezikovnem ozemlja.
V polnem soglasju s skleoi nemških kronovinskih zborovanj je tudi dunajski Volkstag trdno odločen postaviti v bodoče ljudske zahteve pred vse druge zahteve in boriti se proti vsaki vladi, ki ne bi hotela in se ne bi trudila izpolniti nemške belange.
V gospodarskem oziru zahteva nemški Volkstag dejansko in sinotreno povzdigo in pospešitev poljedelskega pridelovanja in enakomerno odvzemanje ter pravično razdelitev živi! in drugih potrebščin in pričukejo. da se bo tudi
v prehranjevalnem sistemu ustanovila enotna fronta zavezniških centralnih držav. Nemško zborovanje na Dunaju pozdravlja ozko spojitev nemških rojakov brez razlike stranke k skupnemu in uspešnemu zastopanju narodnih zahtev nemškega naroda v Avstriji in zahteva, da poslanci enako enodušno in odločno iiveliavjio na nemških zborovanjih označeno ljudsko politiko tudi v poslanski zbornici.
Drobne uesti iz Proge.
H. — V Pragi, 15, junija.
Iva pl. Vojnoviča je policija izgnala
iz Prage.
Veliko ogorčenje ie povzročil v češki javnosti slučaj poslanca Maštalke, ki se v kontrolni komisiji za držav, dolgove ni udeležil glasovanja. Aiaštalka se sicer sedaj izgovarja, da ni dobil povabila za sejo. da se torej ni mogel glasovanja udeležiti; ne reče oa. kako bi glasoval. Jasno pa je, da bi bil glasoval z a vlado, kakor je že dve leti popolnoma mirno podpisoval vojna posojila.
Mestni svet v Šluknem, v severnem Češkem, kateri po mišljenju avstrijskih nemških voditeljev pripada že pod Nemčijo, se je obrnil do nemškega cesarja z brzojavko in je prosil, da naj cesar Viljem vzame mesto pod svojo zaščito, ker drugače ne morejo z aprovizacijo izhajati; to je bilo ipak preveč za avstrijske oblasti in je sedaj uvedena preiskava. Nemci ne hujskajo zato na Šluk-novce, da so veleizdajalci, ampak na — Čehe, češ, da ne dajemo dovolj živil!
In kakšno je stanje aprovizacije v čeških krajih? Nobeno; ni instancije, katera bi se za nas brigala, razen rekvi-zicijskih organov, kateri vse pobirajo. Razen najbogatejših ljudi vse trpi strašno bedo in — vse molči! Skozi Češke dežele se izvažajo živila v Nemčijo in v nemško ozemlje, in nikdo se ne sme upati reči, da se rekvirira za češko delavstvo; v Turnovu je finančna oblast rekvirirala salamo, namenjeno nekemu židu v Libercu, ki so jo hoteli spraviti iz češkega ozemlja; salamo je mesto neobhodno rabilo, ker v tem času ni bilo ne moke ne kruha, ne krompirja, sploh nič, in je ljudstvo grozilo z nasiljem. In kaj se je zgodilo? Finančni uradnik je dobil globo in je moral plačati iz svojih dohodkov diferenco med ceno, diktirano od žida in maksimalno!
Nekoliko ogromnih procesov je pokazalo, kako je sedaj na Češkem. Več kot 14 dni se peča praško kazensko sodišče z »buno« Čehov na Kladensku. Nemška kapitalistična podjetja so ustavila delo, tisoče delavcev je ostalo brez zaslužka in brez kruha. Hodili so okoli in prosili pri kmetih. Kmeti so dajali, dajati pa niso hoteli gospodje grofi — veleposestniki. Zgodilo se je marsikaj. Kaj vse je pod obtožbo, je razvideti iz dejstva, da se morajo zagovarjati tudi radi tega, ker so prisilili oskrbnika kneza Fiirstenberga, prijatelja nemškega cesarja, da jim — je prodal po par kil krompirja za maksimalno ceno! Gospod Fiirstenberg ni hotel prodajati tako poceni. Še do danes ie v teh krajih obsedno stanje, da ne bi trpel Fiirstenberg morda škodo!
Dogodki na zapadu.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, 15. junija. (Kor. rad.)
Zapadno bojišče. Skupina prest o 1 on as 1 e n. Ruprehta. Živahno tagjdno delovanje. Jugozapadno od Merrisa smo v jeli več sovražnikov. Zavrnili smo močne sovražne sunke ob Ancri. Boj artiljerije in minometov je zvečer na obeh straneh Som me oživel. Skupina nemškega cesarje-vi č a. Jugozapadno od Novona je ostalo infanterijsko delovanje omejeno na krajevne boje. Artiljerijski ogenj je na sili popustil. Južno od Aisne je ostal artiljerijski boj stopnjevan. Zavrnili smo več delnih napadov, ki jih je izvršil sovražnik prod našim črtani v gozdu pri Villers - Coteretsu. Število vjetih iz zadnjih bojev južno od Aisne se je zvišalo na 48 častnikov in nad 2000 mož. Poročnik Udet je dosegel svojo 30., poročnik Kirstein svojo 25. in 26. zmago v zraku.
Vzhod. Skupina E i c h h o r n. Uničili smo nekako 10.000 mož močne ruske tolpe.ki so prišle iz Jejsika ter so se izkrcale v zalivu Mius ob severni obali Azovskega morja in napadli Ta-ganrog. Dele sovražnika, ki so skušali na čolnih in Dlavih uiti. smo zbili na vodi. — von Ludendorff.
Berolin, 16. junija. (Koresp. urad.)
Zapadno bojišče. Skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Jugo - zapadno od Merrisa in severno od Rethuna smo v bližinskem boiu zavrnili angleške delne napade, pri katerih je sovražnik vdrl zapadno od Lo-cona v naše sprednje črte. Na ostali fronti je ostalo infanteri.isko delovanje omejeno na izvidne boje. Artiljerijski boj ie zvečer severno od Lyse, severno od Scarpe in na obeh straneh Somme zopet oživel. — Skupina nemškega prestolonaslednika. Južno od Aisne je trajalo zvišano boi-no delovanje. Zlomili smo močne francoske napade na Dommiers s protispn-kom na višine zapndno od Dommiersa. Enako se je z ve!:kimi izgubami zlorni! napad, naperjen na naše čete v crozdu pri Villers Cotterersu. Poročnik Wenk-Iioff je dosege! svoto 34. zmago v zraku. — v. Ludendorff.
Vas Merris le:?! ob   železnici Armen-
tieres - Hazebrouk - Calais. — Reka Ancre teče skozi mesto Albert in se vzhodno od jAmiensa izliva v Sommo. — Kraj Jeisjk lezi blizu zapadne^ra konca južnega obredja Taganroškega zaliva (Azovsko morje). Mi-
juški zaliv (ruski: Mijus Liman) ie jezeru podoben izliv od severa pritekajoče rečice Mijus zapadno od mesta Taganrog (tudi Tahanroh), ki leži na severnem obrežiu Taganroškega zaliva, torej ob severovzhodnem delu Azovskega morja.
Mesto Bethune ob železnici Arras - Dunkerque (Dunkirchen) je središče razsežnih tamošnjih   premogovnikov. Vas
Locon leži 4 km severno od teca mesta ob železnici v Estaires. — Vas Dommiers lexi nekako 9 km jugo - zapadno od Soissonsa.
Potterdam. 15. junija. (Koresp. urad.) »Nlenwe Rotterdam. Courant* poroča iz Londona: Časopisje je zadovoljno s koncem zadme nemške ofenzive, priznava pa. da je pričakovati še drugih udarcev in da nevarnost Še ni odstranjena.
Pariz. 15. juniia. (Koresp. ur.) Reuter poroča, da je bil Guilliamat, poveljnik ori-jentske armade, na mesto Dubaila imenovan za vojaškega gubernatorja Pariza.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
13. junija zvečer. Čez dan so rzvršili Nemci močan protinapad od Cour-cellesa do severno od Mervja. Napadajoče Čete v našem ognju niso mogle dospeti do naših pozicij ter so se morale umakniti na svoja izhodišča, ko so utrpele velike izgube. Med materijalom, ki smo ga vplcnili tekom naših napadov dne 11. junija, ie 10 topov, med njimi več težkih topov, in veliko število strojnih pušk. Med Oiso in Aisno je bil dan miren. Južno od Aisne je sovražnik zjutraj nadaljeval sunek med Aisno in gozdom pri Villers Cotteretsu. Na večini točk smo ga vrgli nazaj. Posrečilo se mu je ustaliti se v vasi Laversine. Vsi poskusi, prodreti iz Couvresa in nadaljevati napad zapadno od pristave Verte Feuille, so se popolnoma ponesrečili. Sovražnik tekom popoldneva svojih napadov ni obnovil. Severno od Crocvja smo vrgli sovražnika, ki je bil za trenutek vdrl v našexrte, nazaj. Popolnoma smo obnovili svoje pozicije pri Champlot la Pompellu. Na ostali fronti je bil dan miren.
Belgijsko uradno poročilo.
13. juniia. V noči na 12. junija nam ie patrnljski boi prinesel vjete v bližini Nieuporta. Dne 12. in 13. junija navadno artiljerijsko delovanje.
Z ostalih boiiši.
Turško poročilo iz Palestine. Carigrad. 14. junija. Obojestransko bojno delovanje je ostalo v zmernih mejah. Na naših pozicijah vzhodno od Jordana ležeči sovražni ogenj smo s svo-jami baterijami odgovarjali. Preprečili smo nov napad vstašev proti hedžarski železnici med Džurufom in Anezo.
Ob Azovskem morja.
Kijev. 14. junija. (Kor. urad.) Armad-na skupina Eichhorn objavlja danes brzojavko generalfeldmaršal v. Eichhor-nu: Poročam Vaši ekscelenci o uspehu podrejenih mi čet zapadno od Tagan-roga. Moji bataljoni, eskadron in baterije so skoraj uničili boljševiško rdečo gardo, ki stoji pod poveljništvom nekega češkega častnika ter je od 6. juniia sem. piihajajoč iz Jejsjka nekako 10.000 mož močna, dospela na tostransko obal Azovskega morja ter prešla v napad. Dosedaj smo našteli nad 3000 mrtvih iz boljševiške garde, onih, ki so poginili v vodi, niti šteti ne moremo. Naše izgube so majhne. — General Knorzir,
Turki zasedli Tebris. Carigrad, 14. junija. (Koresp. urad.) Vsled prodiranja Angležev v Perziji, smo se ustalili vzhodno od Urmijskega jezera ter zasedli Tebris. Sicer ničesar pomembnega.
Za nadaljevanje vojne.
London, 15. junija. (Kor. ur.) Ministrstvo za narodno službo je vpoklicalo moške od 49. do 51. leta.
Washington, 14. junija (Koresp. urad.) Odgovarjajoč na brzojavko Poincareja povodom prve obletnice izkrcanja prvih ameriških čet v Evropi, opozarja predsednik Zedinjenih držav \Vilson še enkrat na to, da namerava Amerika pošiljati tako dolgo moštvo in materijal na Francosko, da bo začasno neravnotežje bojnih sil popolnoma izenačeno. Samo zmaga more urediti svetovne zadeve na podlagi trajne pravičnosti in trajne pravice.
Ženeva, 15. junija. ^Homme Librc piše, da jf* Clemenccau sprejel zastopnike delavstev ter jim dal zagotovilo, da on ne bo nikdar na poti mirovnemu razgovoru s sovražnikom. Bil je vedno za politiko narodne časti, bil pa je tudi vedno za politiko političnih možnosti. Glasom lionskih poročil se je izrazil Clemenceati kratko o položaju na fronti in o potrebi, da sled! Francoska vzgledu sovražnika in da išče pod vsakim pogojem Še to leto odločitev z orožiem. »Journal des Debats« piše v do, da bi bilo treba pod vsakim pogoj .1 odgovoriti na nemške mirovne predloge, čc bi jih Nemčija stavila. .Niti Francoska, niti kateri drugi zaveznik nima interesa na tem zavrniti mirovno misel, odkoderkoli bi prišla. Ce pridejo sedaj centralne države s tem. kar imenujejo    mirovno ofenzivo, se
zavezniki ne smejo obotavljati, stopiti v po-gajania.
Ženeva, 15. juniia. »Homme Libre- zahteva v drngem članku z ozirom na mirovno vprašanje, dn na] Nemčija sporoči zaveznikom svoje mirovne pogoie. Francoska
ie pripravljena poslušati mirovne predloge Nemčije, ki bi mogli končati vojno. Socija-listični list »ffumauitc« izraža mnenje, da je Clemenccau sam pisal ta članek.
INTERVENCIJA  ENTENTE  V RUSIJI? Rerolin, 16. junija. Po poročilih iz Pe-
trograda jc navzlic vsem dementijem gotovo, da bodo Angina.  Amerika  in Japonska
intervenirale na Ruskem. Podrobnosti so baje že dogovorjene.
SPLOŠNI POLITIČNI ŠTRAJK NA RUSKEM? Stockholm. 16. junija. Zastopniki industrijskega delavstva v Petrogradu so sklenili proklamirati politični generalni štrajk proti sedanjemu vladnemu sistemu, katerega nosite!ii vzdržujejo svojo moc le 5e z
golim nasiljem. Delavstvo zahteva takojšnje
sklicanje konstituante kot nositeljice vse državne oblasti ter se izreka za boj za svobodo in samostojnost Rusije. Političnemu štrajku se nameravajo pridružiti tudi železničarji.
Vojno stanje v Moskvi.
Moskva, 14. junija. V zvezi s proglasitvijo vojnega stanja nad Moskvo so bili vsi listi meščanskih strank po naročilu ljudskega komisarja za vojno ustavljeni.
Delna mobilizacija na Ruskem.
Moskva, 14. junija. (Koresp. ur.) Sovjet ruskih komisarjev ie odredil delno mobilizacijo v Rusiji. V gubernijah Simblrsk, Saratov. Samara. Ufa. Orenburg, Jekaterin-burg. Tobolsk. Tomsk. Ektag, Altaj, Tur-gaj, Akmolinsk, Semipalatinsk in kozaških pokrajinah Sibirije in Orenburga so bili poklicani pod orožje vsi moški letnikov 1893. do 1896.. ki so delavci ali kmetovalci in niso zaposleni v kakšnem obratu kot dninarji ali sicer kot nastavljenci. Ljudski komisar vojne Trockij je dobil nalog, da izvrši to odredbo in da objavi podrobne določbe, ki so potrebne za mobilizacijo.
Nadaljna naredba razpttšča oddelek »Rusija« Češko - slovaškega narodnega sveta. Vse premoženje, arhivi in inventar tega oddelka preide v posest češko - slovaškega oddelka ljudskega komisarijata za narodnosti. Tej odredbi so bili dodani vzroki, ki so bili merodajni zanjo in vsebujejo v bistvu te - Ie točke: Oddelek »Rusija« češko - slovaškega narodnega sveta je pod prejšnjim režimom ob ustanavljanju narodnih češkoslovaških nolkov tako narasel, da je dosegel pod Kerienskim število celega arrnad-nega zbora. Med svojim delovanjem je oddelek neprestano nastopal protivno proti sovjetom, zlasti ko je bil oddelek preložen iz Petrograda v Kijev, kjer je podpiral češko - slovaški oddelek centralno Rado v boju nroti sovjetom in proti socijalistični republiki s pomočio svojega glasila ^Časopisa za Čehe in Slovake«. Zadnje leto je komisar tega oddelka prof. Maksa poveril češko - slovaškim polkom v Kiievu nalogo, da preprečijo proletarsko vstajo. Ko so Čehi in Slovaki odhajali iz Ukrajine, so voditelji armadnega zbora, zlasti pa prof. Maksa, z vsemi sredstvi skušali preprečiti sporazum z vlado ukrajinskih sovjetov. Prof. Maksa se jc branil pričeti s pogajanii, predno ne bi dobil dovoljenja, da sme vse češko - slovaške čete zbrati na enem kraju, na drugi strani pa se jc med voditelji češko - slovaškega armadnega zbora ustanovila stranka, ki jc zastopala nazivanje, da tvorijo češko - slovaške Čete enoto za organizirani boj v Rusiji in je mislila, da si sme v nasprotju z vsemi sedanjimi dogodki dovoliti vse. Češko - slovaški voiaki, ki ne poznajo pravega položaja, so bili zancljani od iiitrigantov in neodgovornih ljudi. Te voiake osvoboditi od vpliva teh ljudi in iz njih naoraviti zavedne državljane, je samo mogoče, če se odstrani organizacija, ki se temu upira, ter še dnnes med češko - slovaškimi vojnimi vjefniki agitira in nabira vojake za narodne polke. Zadnja vstaja v zvezi s protirevoluciionarno zaroto občutno ovira oreskrbo dežel** ter dokazuie novi odpor Čehov in Slovakov proti vladi sovjetov. kar popolnoma upravičuie razpust oddelka »Rusija« če^ko - slovaškega narodnega sveta.
Moskva, 2. juniia. (Koreso. ur.V (Zakasnelo.) Pred glavnim izvršilnim odsekom je poročal sodrug Zax, član izredne komisije za boj ^roti revoluciji, špekulaciu in sabotaži o »zidu preiskave, ki se je bila izvršila vsled raakrltia orotirevot'iciionar^ecca komplota. Olavni cilj zarote, katere SBb sam ie štel 120 čhnov, večinoma bivše lastnike stare armade, je bil ta. da strmoglavi sovjetsko vlado, da obnovi a*»sulu*'-stiČno oblast, da organizira dobro discipli-
nirano armado In da nadaljuje   boj proti
Nemčiji skupaj z zavezniki. Zadnji požar v Moskvi, eksplozijska katastrofa v Kalugi, revolta Čehov in Slovakov, upor generala Krasnova, so vsi v ozki zvezi z delovanjem moskovskega revolucionarnega centruma. Glava cele organizacije Je dobro znana politična oseba, katere ime se za enkrat Še ne pove. Zarotniki so energično zasledovali cilj, da se vsilijo vsem boljševiškim organizacijam ter so imeli svoje agente med Častniki Rdeče garde.
Moskva, 5 junija. (Koresp. ur.) (Zakasnelo.) Preiskava je posvetila v vse podrobnosti zarotniške organizacije. Pod Imenom »Liga za obrambo domovine in svobode« je zbirala organizacija vse reakcionarne elemente, počenši od minimalistov do monarhistov. Monarhisti so se zavzemali za pogodbo z Nemčijo, da se naj zopet ustvari v Rusiji monarhija, Levo krilo se je zavzemalo za obnovitev zveze z zapadnim! velesilami in za obnovitev vojne proti Nemci'!. Elementi največjega nazornega n:i-sprotstva so se združili na psevdo narodni podlagi in v skupnem stremljenju strmoglaviti vlado sovjetov. Osebe, ki so stale v središču zarote, so bile general Dovgert in šef operacijskega štaba Savinov, ki jc Izdelal načrt narodnostne vlade. Stratcgični načrt organizacije je šel za tem, da se od-režejo uralske pokrajine od ruskega centruma in da se prisili sovjet s pomanjkanjem h kaoitulaciji. Na vzhodu so bili organizaciji na razpolago kozaki in reakcionarne čete. Dan na dan prihajajo nove stvari
na svetlo.
Rusko - ukrajinsko premirje.
Kiiev. 15. junija. (Koresp. nrad.) Pogodba glede rusko - ukrajinskega premirja le bila objavljena. V včerajšnji seji mirovnih delegatov se je pričelo razpravljanje o vprašanju meje. Zastopstvo sovjetske vlade zahteva splošno svobodno ljudsko glasovanje samo v spornih izjemnih slučajih, v kolikor to ne ogroža interesov celotnega In državnega organizma. Do sporazuma trt prišlo.
Češko •s!ovs5ke tete na Ruskem.
Berolin, 16. junija. »Norddeutsche A11-gemcine Zeitung« poroča, da se nahaja na Ruskem 150.000 češko - slovaških čet.
London, 16. junija. Reuter Je Izvedel iz Pekinga dne 10. junija: Prihod večjih češko - slova'kih oddelkov v Sibirijo ie prinesel nov element v položaj. Po brest - litovskem miru jc bilo določeno, da naj odideta dve diviziji teh čet, ker so se jih hoteli maksimalisti iznebiti. zavezniki so lih
hoteli uporabiti v Evropi. TI dve diviziji sta prišli na poti v Vladivostok v konflikt z
boljševik! glede vprašanja razoroženja In se zdi. da imata zaseden del iz Trkutska protf zapadu zgrajenih železnic. BoljSevild zahtevajo, da se te čete nemudoma razorože.
Budlmnešta. 15. junija. ^Pester Llovđ" javlja:   Češke   čete v Rusiji   so osvojile
Omsk.
0 politični ofenzivi entente.
Nemško in naše časopisje obširno razpravlja o raznih razkosavalnih načrtih, s katerimi se bavijo ententni politiki tem bolj. čim jačji postaja vojaški pritisk centralnih držav. Kot izhodišče te Dolitične ofenzive smatraja listi »kongres tlačenih narodove, ki se jc vršil 8. aprila v Rimu. Madžarska smotra »Uj Nemzedek« je sedaj zbrala materijal, ki se sme v monarhiji objaviti, v pregledno kritično poročilo, ki bo mnoge naše čitatelje zanimalo. »Uj Nemzedek« piše: »*
Ona strašna propaganda, ki so Jo započeli naši neprijatelji, da razkosajo monarhijo, je prispela 8. aprila na važno postajo. To važnost preslišati ali omalovaževati, bi bila lahkomiselnost. Ta postaja je bil rimski kongres tlačenih narodov avstro - ogrske monarhije. Bila je ta konferenca prvi bistveni korak za uresničenje misli, da treba politična načela entente upravljati v smeri zahtev, da se razkosa avstro-ogr-ska monarhija. Da se oživotvorilo ideje, so se Italijani združili z narodnostnimi agitatorji, »bednimi Masaryki«, ki so iz monarhije pobegnili v inozemstvo. V tej zvezi znotraj entente, se ie izkristalizirala politična misel, ki ima za najvažnejši cilj te vojne uničenje monarhije.
Zanimiva je bila že zunanjost kongresa. Z italijanske strani so sodelovali: »Dante Allighieri«, Democrazia So-ziale Irredenta in vsa iredentistična društva, parlamentarna stranka Narodne Obrane, italijanska republikanska stranka, rimska zveza liberalnih in ustavnih društev itd. Seveda je prisostvovalo tudi kakih dvajset članov Češkega in jugoslovanskega komiteja, med njimi delegati čeških in jugoslovanskih legij ter odposlanstvo srbske skupštine. Francosko so zastopali minister Franklin - Bouillon, Albert Tho-mas, bivši minister in socijalistični poslanec, Fournal, tajnik parlamentarnega poverjenstva, Pierre da Ouizelle, publicist. Angleško sta zastopala Steed in Scotus Viator, Ameriko Nelson Qay, Prisotni so bili tudi najodličnejši zastopniki italjanskega tiska: Albertir.i, glavni urednik razširjene »Corriere della Sera«, senator itd„ Maraviglia, urednik Idea Nazionale, Amendola, rimski dopisnik »Corriere d. S.« Prišli so tudi ugledni italijanski parlamentarci, senarji Ruffini, Scialoia. della Torre, poslanci Arca, Barzilai, Colonna di Ce-saro, di Scalea, Martini. Andrea Torre i. t. d. Romune so zastopali senator Draghicesco, dr. Lupus in Mironesco. Za Poljake je med drugimi prišel bivši državni poslanec za tarnopoljski okraj Zamorski. Razen Ukrajincev in Slovakov ni manjkalo nobene avstrijske nr rodnosti. Predsednik kongresa ie b" senator Ruffini, tajnik novinar Amc dola. Priredili so kongres organizatn italijanskega komiteja tlačenih nar dov v Avstro - Ogrski.
Priznati ie treba, da je med 8. i 10. aprilom bil rimski Capitolio abir-
135. štev.
.6LOVfcNi)Kl NAKOD-, one 17. junija 1915.
Stran 3
lišče za monarhijo najbolj pogubeljnih ljudi. Dne 10. aprila so vsi ti pogibeljni agitatorji, ti »bedni Masarvki« sprejeli resolucijo, v kateri pravijo, da je monarhija samo sredstvo nemškega imperializma in končno naglašajo, da je proti skupnemu sovražniku treba skupne borbe, dokler vsi narodi ne dosežejo svoje popolne osvoboditve, splošno narodno zedinjenje in svojo politično svobodo. Na koncu so zopet svečano obnovili italijansko - jugoslovanski sporazum, ki sta ga nedavno v Londonu sklenila Andrea Torre in Trumbič. Kongres je zaključil italijanski ministrski predsednik Orlando z govorom, ki ni bil samo cvet latinske retorike, nego je obenem tudi dal garancijo za novi pra-vec italijanske zunanje politike.
Ententino časopisje je enodušno pripisovalo kongresu politični in narodni pomen. Italijansko časopisje je ponosno, da stoji na Čelu novi zvezi, angleško in francosko Časopisje pa že govori o neobstanku monarhije. Tisk večjega dela sveta pa je ves teden odmeval onih lepih besedi, ki so s Kapitoliia prešinile srca. Dragiscesco je govoril o martiriju Romunije in na grudih skupne matere Rome pozdravljal plemenito delo solidarnosti. BeneŠ in Trumbič sta •e bavila s Češkimi, odnosno jugoslovanskimi aspiracijami: o Poljakih je govoril Zamorski. Izjavil je med drugim, da je Avstro - Ogrska samo vazal Nemčije, ki ves srečen z nlžav gleda na supremacijo Nemške, ki je z zaseže-njem premoga v Poljski in z brezuspešen! em pogojev za gospodarski razvoj Poljske, tiščoč jo v imenu sile z železno roko. zaprek? zvezi s centralnimi državami. V političnem pogledu izjave tega časopisja naglašajo bistvo edinstvenega cilja zatiranih narodov, ali kakor piše Arthur Evans v »Manchester Guardianu*. te izjave prizadenejo smrtni udarec tajnemu dogovoru, sklenjenemu 1. 1915 med Italijo in en-tento. Na obzoriu se pojavlja nov londonski dogovor, Id bo kodificiraj zahteve posameznih narodov in razkosal monarhijo.
Politi?«© «*e?ti.
= Kako je moral grof Toggenburg zapustiti svoie mesto. »Slov. Narod« je že poročal, kako nepričakovano se je izvršila demisija grofa Toggenburga in poudarjal, da je notranji minister bil kar čez noč prisiljen odstopiti. Nemški listi so slikali stvar drugače. Naša informacija je bila pravilna in se sedaj potrjuje. »Neues Pester Journal« navaja za odstop grofa Toggenburga te - le vzroke: Zanimivo je, da je odstop grofa Toggenburga, kakor je sedaj znano, prišel zanj samega nepričakovano. Vedelo se je že dalj časa, da so mu dnevi šteti, ali tako hitre ločitve ni pričakoval nihče, niti on sam. Se včeraj je s svojim prezidijalistom, sekcijskim načelnikom dr. Aleksisem dajal dispozicije za današnje avdijen-ce. Kar izve proti 6. uri popoldne, da je vladar odredil njegov odpoklic. Ni imel niti več prilike priti pred cesarja, pred njegovim odpotova-njem. Vidi se, da se je vit Seidler že pretekli teden oziral po kakem nadomestilu za grofa Toggenburga in ko ga je našel v policijskem predsedniku Gaver-ju. je bila Toggenburgova usoda zapečatena. Zakaj da je izbe-ra padla baš na gosp. Gayerja, razlagajo s tem, da sta n o v i notranji minister kakor tudi novi prehranjevalni minister intimna prijatelja Seidlerjeve rodbine in da jih ministrski predsednik in njegova soproga jako cenita. Sedanji prezidijalist v notranjem ministrstvu, sekcijski načelnik Alexis, bo tudi demisijoniral, ker je njegov dosedanji neposredni podložnik sedaj postal njegov šef.
= O Čehih in Jugoslovanih. V češkem listu »Pondelnik« je izšel članek, ki karakterizuje čud Čehov in Jugoslovanov. Članek zasluži, da ga priobčimo, ker nam slika kaže pravo češko narodno dušo: Mi Čehi pogosto čujemo od svojih jugoslovanskih bratov, da nas na jugu smatrajo Čehe za najzreleji slovanski narod in da nam pripisujejo, da smo mi dobro vplivali na jugoslovansko narodno dušo — slišali smo dalje, da nam priznavajo neko praktičnost, ki so se jo oni naučili od nas in jo presadili na slovanski jug. Res je, da je nekaj razlike med češkim in jugoslovanskim značajem, ali ta razlika se razume popolnoma, ako pomislimo na krvavi boj, ki smo ga Čehi vodili z našimi narodnimi neprijatelji, kakrŠnh nimajo niti Rusi niti Jugoslovani. Mi Cehi bi bili popolnoma podvrženi nemškemu kapitalu, da se nismo pričeli zanimati za trgovino in industrijo. Boj za obstanek ni mogel ostati brez vpliva na naš narodni značaj. V tem boju je Čeh postal človek evropskega zapada. AH poleg vsega tega smo v srcu ostali Slo-«UL Mi ne bomo nikdar imeli trdega
značaja in sistematičnosti nemškega naroda: naša trdost ni trdost, ker nam je vseeno bližji ruski človek in raje po-| slušamo žalostne pesmi hercegovske, i Sedaj smo gotovo agilnejši nego smo bili preje, ali poleg vsega tega nismo niti od daleč zaslužili onega imena, ki so nam ga nadeli Bolgari zaradi nekih špekulacij, češ, da smo »slovanski Židovi«. Ali eno moramo zapomniti z ozi-rom na te žalostne dogodke, mi moramo z vsemi mogočnimi sredstvi zabraniti, da ne bi našega lepega razmerja proti našim jugoslovanskim bratom izkoristili oni ljudje, ki bi na lahek način radi obogateli.
= Seidier izganja slovenske begunce. Z Dunaja poroča korespondenčni urad, da so bili dne 15. t. m. dopoldne poslanci dr. \Valdner, dr. Sylvester, Ein-spmner in Marckhl pri ministrskem predsedniku. Zahtevali so od vlade- da odstrani nemudoma s Štajerske iz krogov beguncev one elemente, k i s p a n -
slavističnim hujskanjem _
ogrožajo javnost in da se posije ic begunci nemudoma zopet v domovino, ki je že dolgo osvobojena sovražnika. Ministrski predsednik dr. vitez seidler je vzel pritožbe poslancev na znanje ter odločno obljubil, da bo storil potrebne uradne korake.
= Zakaj se bijemo z Italijani. O
bitki na Beneškem piše današnja graška »Mootags - Zeitung«: Na Beneškem ne tolčemo samo Italijanov, hkrati tol-čemo tudi tiste Slovane (!) in Čehe, ki poizkušajo razbiti avstrijsko državo. Bije se ta bitka tudi za avstrijskega ministrskega predsednika, pa naj se imenuje dr. Seidler ali kakorkoli, zakaj smernice, ki so jih avstrijski Nemci nedavno zahtevali pred cesarjem, ki jih zahtevajo nemški ljudski tabori in ki so jih zahtevali predvčerajšnjim tudi nemško - nacijonalni poslanci, se nikdar ne smejo opustiti, če naj notranjepolitične zmede ne razrijejo države.
= Iz nemško - nacijonalne stranke. Poslanec Neunteufel je izstopil iz nemškega centnima ter pristopil nemški nacijonalni stranki, ki šteje 20 Članov.
= Italijanske občine v Primorju proti poslancu Conciju? Iz Primorja poročajo, da se dela po italijanskih občinskih zastopih na to. da bi se vse ita-i lijanske občine izrekle proti trident-skemu poslancu dr. Conciju, ker se je udeležil praških slavnosti in imel tam tudi govor, kakor je znano. Take izjave italijanskih občin v Primorju hoče ja imeti Nemci in vlada in jih izkoriščati proti Slovanom. Koliko italijanskih občin se vsede na nemško - vladne li-manice?
= »Nova Doba,« jugoslovanski dnevnik, ie pričel dne 9. t. m. izhajati v Splitu. Glavni urednik mu ie zaslužni hrvatski žurnalist Vinko Kisić. Novega sobojevnika za narodno stvar iskreno pozdravljamo.
= »Glas S. H, S.« v AvstrHi prepovedan. Z Dunaja nam poročajo: Vlada je odvzela zagrebškemu jugoslovanskemu dnevniku »Glasu S. H. S.« poštni de-bit za avstrijske dežele. To je oči vidno prvi čin novega policijskega, oziroma notranj. ministra v zadevi ureditve jugoslovanskega vprašanja.
— O jugoslovanskem vprašanju se ne sme pisati na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da je hrvatskemu Časopisju zabranjeno pisati o jugoslovanskem vprašanju in da ne sme prinašati niti poročil in člankov iz avstrijskih in ogrskih listov. Podrobnosti budimpeštanskih posvetovanj so bile strogo zaupne. Zanesljivega o njih ni prišlo nič v javnost. Brezdvomno oa je, da so predlogi dr. Wekerla taki, da zastopniki hrvatsko-srbske koalicije teli predlogov' niso mogli takoj sprejeti, marveč so si izprosili rok, da predelajo predloge v ekse-kutivnem odboru koalicije.
— Spor v srbsko-hrvatsM koal?c:ii. Nemški listi poročajo iz Zagreba, da bo »desnica« srbsko-hrvatske koalicije v kratkem oričela dvakrat na dan izdajati svoje glasilo (ker je »Hrvatska Riječ'- preracikalna!) in da se je očitno Dokazal soor v krogih koalici-jonašev. Spor se ie pričel pravzaprav že, ko je zasedel cesar Karel prestol, iz strankarske discipline pa se jc spor sc-dai prikrival.
= Pogajanja med Avstrijo in Nemčijo. Dunai, 15. junija. V soboto so se pričela v Berolinu pogajanja med zastopniki Nemčije in monarhije o ureditvi gospodarskih vprašani, ki pridejo v pošte v pri nameravani poglobitvi av-stro-nemške zveze. Ta teden prispejo v Bero'in delegati dunajskega zunanjega ministrstva, ki se bodo pogajali z zastopniki nemške vin de o ureditvi zadev, ki so v /vezi z buk "»reškim mirom in s paropiovho po Donavi.
= Nova pogajanfli v mednarodni socijalni demokraciji. Predsednik mednarodnega socialističnega komiteja Trolstra namerava poskusiti, ali bi se ne dali obnoviti stiki med ententno socijalno demokracijo :n socijalno demokracijo centralnih držav. r>ne 25. t. m. se vrši konferenca cntentr;h socijalistov, na kateri bi Trolstra rad poročal o razpoloženju med socijalnim! demokrati v centralnih državah. V to svrho ie novabil nv-striiske in nemške socijaJistične stranke na posebno oosvetovanie v Haagu. Avstrijska nemška socijalna demokracija ie poslala na ta razgovor poslanca S e i -t z a in E 11 e n b o g n a.
— Svarilo ored političnim? stranki na Nemškem. Iz Nurnberga poročnio: Socifalnodemokratična stranka in de-delavske strokovne organizacije objavljajo oklic na delavstvo, v katerem sva-riio pred nameravanim političnim štrai-kom. ki ga hoče delavstvo vprizortti po* Čenši s 17. junijem kot dVtnonsfrac'io proti znižanju krušne kvete in proti pruskim strankam, ki so pokopale uvedbo
splošne in enake volilne pravice na Pruskem.
== Tridesetletnica cesarovan»a nemškega cesarja. 16. t. m. je praznoval nemški cesar v nemškem velikem glavnem sranu .SOletnico nastopa vlade. Ob tej priliki so se pri slavnostnem dineju izpregovorili razni govori ter je nemški cesar sprejel od generalov kakor tudi od zavezniških vladarjev brzojavne čestitke.
= Nemške kolonije. Rotterdam, 15. junija. (Kor. urad.) »Morning Post« opozarja, da žele vse ob Tihem oceanu ležeče dežele, da bivše nemške kolonije na noben način ne pridejo več pod Nemčijo. Med avstralskim ministrskim predsednikom Hughesom in novozelandskim ministrskim predsednikom Mas-seyem je zavladalo nesoglasje v vprašanju, kaj naj se zgodi s kolonijami. Hughes bi ne imel ničesar proti temu, če bi prešle v posest te ali one pri-atelj-ske države, samo Nemčija naj jih ne dobi već. Alassev pa zahteva, da naj se priklonijo Angliji.
— Demisija bolgarskega kabineta. Sofija, Id. junija. (Kor. urad.) Ministrski predsednik dr. Radoslavov je včeraj zvečer podal kralju demisijo kabineta. Kralj je demisijo sprejel ter naročil ministrom, da vodijo posle do sestave novega kabineta naprej,
= Proces proti poljskim legijcnar-Jein. Iz Marmaroške ^ihoti poročajo v soboto, da so bili zaslišani legaeiiski praporščak Stanislav Kuzianowicz. c. in kr. nadporoenik Božidar Bogdanowicz ter legaeiiski praporščak Kari Sapickl. Vsi trije obtoženci zatrjujejo, da niso krivi ter pravijo, da niso imeli niti pojma, zakaj so svojčas poljske legije odkorakale. Pravijo, da so bili popolnoma v zm^ti o namenih legionariev.
= Litevci in vcrsaillski vojn? svet. Bern, 16. junija. (Kor. ur.) Glasom sporočila lausanskega litevskega poročevalskega urada je poslal litevski narodni svet, ki ima v Lausani svoj sedež, ministrskim predsednikom Francoske, Anglije in Italije to - le brzojavko: Zavezniški vojni svet v Versaillesu je storil dne 3. junija sklep, da naj se ustanovi lastna neodvisna poljska država s prostim dohodom do morja. Ker pa se ta program ne da uresničiti, ne da bi se litevsko ozemlje razkosalo in ker je vojni svet zamolčal obstoj Litev-ske, smatra litevski narodni svet kot zastopnik interesov Litve za svojo dolžnost, nastopiti energično proti temu sklepu, ki nasprotuje od entente večkrat priznam pravici samoodločbe narodov in vsaki ljudski pravičnosti. Obenem je storil litevski narodni svet pri poslaništvih zavezniških vlad v Bernu demaršo ter ie energično protestiral proti tej krivici.
= Tardieu o vlogi Amerike. Podržavljena vojna agitacija. Bernski »Bund« prinaša ta - le članek iz Amerike. Problem vojne je po mnenju mnogih mogoče formulirati tako - le: Ako hoče Nemčija uspeti, mora poraziti svoje nasprotnike prej, predno Amerika vrže vso svojo silo na bojišče. Nemški napori gredo nesumno za tem, da izkoristijo ugodni položaj, ki je nastal z izločeniem Rusije. Angleži in Francozi pa bodo skušali upirati se nemškemu navalu, dokler ne pride na kontinent zadostna ameriška vojska. Poglavitno gre sedaj za to, da Zedinjene države izkoristijo dobro čas. Vpogled v to žurenje Amerike nam pa daje razgovor z Andrejem Tardieuom, vrhovnim komisarjem francoske republike nri ameriški vladi ki jc te dni dospel v Pariz. On posreduje med obema vladama za vse, kar je potrebno za vojno. Dosegel da je že mnogo uspeha. V Ameriki je sedaj država vzela vse v roke. Ne samo s tiskom, tudi z govorjeno besedo se dela propaganda. Tardieu sam ie v zvezi z neštetimi ljudskimi govorniki, ki noiasnujejo narodu smisel in vzrok vojne po vseh krajih države. Pravi, da so dosegli uspehe, o katerih da evropski človek nima nitt pojma. Na veliko vorasanje, ali bo Amerika dogradila zadosti ladij za brzi prevoz čet in materijala, je odgovoril Llovd Georgc v Edinburgu, ko ie rekel, da podmorska vojna znači samo še prebujo. ne predstavlja pa več nevarnosti. Iz dobrih virov ie znano, da sc je letošnjega aprila dogradilo prvikrat več Iadilskega prostora, kakor je pa bilo potopil enega. 7cdiniene države razpolagajo danes s štiri in nol milijona tonami ladttskega orostnra. L^ta 1914. so zirradile 133.000, leta 19^6. 190O00 f-M Do dofvmo p^iem o pospešeni1: građbe lađii. navajamo, dn so prve št?ri mesece letos zgradili 600.000 ton, a od innlfa do oktobra bo gotovih rad dva mili;ona ton. od začetka fetos*-nie?a leta ie oa mesečno proizvedlo oknh* -00 000 ton. 7 a tra^sn:-.rf moštva, materijala in živeža torei ni vej skrbi, Pnjocr vse°ra tesca o avendar ne verne ni'i?:r. da bo letos prišlo na bofišče 7~dosti ameri^"''1 čet Te pred nekoliko tedni snv* čt*ff. da strni oreko tW rm_ jii-pm pmeri^lnh 'ct na francoski front'. G. Tardien trdi. da bo še pred koncem teg2 leta dva milfiona Amerikancev na evropskem kr^H^en4"*. Do^edal fztrie-r'h ^e pre^n 3500 r;Wov. katerih ie že mnogo v Evfe*»f.   ^d nričetVa n^-n?1- ->
r)T(*-nrU'(*, pri   31. Tn^rc?*.   s* ie nrcvoz
am^rKVih c.^f noopf^ori!. 9»danii mesečni orevoz :>t% Sefrfkrat večli od l^nV Am<*rika se ^-rri fcoHk*** n^ne. dn ^tnri s svoie <:t»""int v«^ A"* ^'^^f wmv*ft,
^'nf, ur ^ fn-'cn^rt rrrn''l rtrnr»H?tr;V» li-cfpT jo  -^r'il--*  12    Jr|  IO   p^h  y rnn-
frat**i O^or;  \r Vrv Vnffrn ^t-o-nT^rMe
ft ti • V    O   f r:.'/»tat|rtir .-^-^,,^1-1- f <-»_
"n~^~*«* ca V- —----' ~1~~L" — r--":
tega« ker so nadle prvi* orožni« *^r^*i zvezni vladi v tem zmisln namreč, da •
bodo irski volilci pri bodočih volitvah stopili v opozicijo in volili vsekakor samo kongresovceriii so bodo zavzemali za želje Ircev. Zborovanje je sprejelo peticijo na predsednika in ia kongres, ki naglasa neomajno prijateljsstvo Irske napram Zedinicnim drŽavam ter zahteva priznanje Ameriki storjenih dragocenih uslug Ircev. Končno nravi resolucija: Prosimo, da sc uveljavi od predsednika \Vilsona proglašena pravica vsakega naroda do samovlade in samoodločbe sedaj tudi na Irsko, pri čemur trdno zaupamo, da bo uneriška državniška umetnost našla pot doseči ta rezultat na način, ki bo oiačila stvar, za katero s.e bojine Amerika. Prosimo vlado, da uporabi vsak legitimni prijateljski vpliv v prilog samoodločbi irskega naroda.
toli iz piHnn im\.
Umrl je v Trslu, Bi r 93 tet, Fran K o v a e i e . posestnik iz Korana.
Poročii *e ie včeraj v Trstu dr. Josip K e r n e v z gospodično Vero P o -n i k v a r i e v o.
Posta v Dalmaciji. Kakor javljajo dalmatinski listi postajajo ooštno razmere v Dalmaeiii vedno boli obupne. Tako ie bil ureiekli teden .Split največje dalmatinsko mesto, 4 dni brez vsake poštne zveze.
Aprovlzaoiia na Reki. Ta teden da-ie aprovizaeiia na Reki 2*30 ks koruzne moke po 00 vinarjev, <xetrt kilograma slndkoria, četrt kilograma bele moke, četrt belosa zdroba in 21 dg SpeJia po 15 K kilogrr.m.
nevne vas U
— Vojno odlikovanje.   B srebrnim zaslužnim križem s krono na traku I brostne svetinje te odlikovan or stražmoistor Fran J a z b a r v Vinici.
— Vojaški zaslužni križec- vrste z vojno dekoraciio in z meči ie dobil c. kr. stotnik v neki pehotni diviziji učitelj Ivan Glinšek.
— ČJast tajnega svetnika je podeljena generalu« pehote Antonu Lip o -ščaku, vojaškemu generalnemu go-vernerju na Polj-kem
— Diploma sežanske občine za njenega castnejrn člana generala Tjo-roeviča je raz.-tavliena pri Scliwent-nerju v Prešernovi ulici. Okusno delo mojstra Gasparija. Kreoak mladenič na kontu ie zabodel zmaia. brhko dek!.^ vihti našo trobojnico. spodaj pogled na Sežano. Oprema prijetna. V besedilo pa se ie sežanskemu županstvu vrinila pomota. Sklep starešinstva ima najbrže datum 2. grudna 1917. kajti 2. grudna 1918.. ki se čita na diplomi, še nismo doživeli.
— Jugoslovanska Omladina zagrebške univerze ie predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca za njegov god telegrafski pozdravila.
— Naši gorski strelci odhaiajo iz Ljubljane. Kakor nam poročajo, je kader 2. gorskega strelskega polka, ki je nedavne temu bil premeščen iz Adraon-ta v domačo Ljubljano. «nova prestavljen in sicer v E n n s na Gornjem Avstrijskem.
— Glediska sezona v Ljubljani. Upravni odbor Slovenskega glediškega konzorcija v Ljubljani je prejel sledeči odlok: Rešujoč Vašo vlogo z dne 25. aprila t. 1. se obveščate, da je deželni odbor pritrdil temu. da traja glediska sezona od 15. septembra do 15. maja. Istotnfco je deželni odbor prevzel plačevanje zavarovalnine za celo gledisko sezono. Od deželnega odbora kraniske-ga. v Ljubljani dne 11. iunija 1918. Za deželnega glavarja: Dr. Lampe. 1. r. — Glediska sezona 1918/19 se otvori torej dne 15. septembra t. 1. ter bo trajala do 15. maja 1919.
— Za Slovensko narodno gledis?c v Ljubljani. Na poziv Slovenskega gle-diškega konzorcija, naj bi se zabelo nabirati poleg podpisov glediskih deležev tudi prostovolne darove za pokritje velikih ustanovnih stroškov, se ie prvi odzval >Idrijski krajevni odbore, ki je priredil dne 29. maja gledisko veselico in dne 30. maja še posebno zlu ran je ter doposlal skupne vsote 865 K 73 v. Iz laškega Vidma so poslali na^i fantie in naša dekleta mainiški dar v zne?ku 1000 K. iz štajerskega Lebringa so nam poslali Slovenci 200 K. odlični borilci za domovino (Vojna pošta 136) so darovali 910 K. — Sijajno se je izkazala Hrvatska eskomptmi banka v Zagrebu: poslala ie 5500 K. posebna predstava zagrebškega zemalt. kazališta ie prišla -?>r,;>9 K. padalini darovnici so 1 i '
Že izkazani med darovi v »Slovenskem Narodne omeniamo pa nov ginliiv do-kr;z dejanske slovanske vzajemnosti, ki so ga podali praški realci petofiolcl Vrli mladi gospodje so nabrali med sa-boi po deseticah in grosih dar 60 K. {efi, da hočejo s tem dokazati svojo »ne-.-' Mf-r.o ljubezen do bratov iugoslovan-skihc. Tu vidimo zopet, kako živo se zrnima celo češka mladina za kulturno gibanje med Slovenci ter tim skuša po svojih močeh podpirati. Iz Radovljice poročajo, da ?e ie nabralo na Jesenicah, na Bledu, v Bt Jakobu, v Božu, na Koroškem in druuod deležev že nad 4": kron ter da se darove zbira še posebej. Upamo torej, da bodo tudi ostali krajevni odbori posnemali te lepe vzglede in n..brali kolikor možno naiveč deležev in pa darov za naše narodno gledišče ljubljansko.
— Dramatično društvo v Ljubljani. Pod tem naslovom je bila v >Slov. Narodu" pred kratkim objavljena notica, da ie Drama tirno društvo v Ljubljani poverilo g. Cerar Danilu, da naj iztirja društvom izven Ljubljane izposoieno garderobo itd., kar sem potem preklical kot neresnično. Resnici na ilubo konstatiram, da g. Cerar - Danilo pri tem ne zadene n o b en a k r i v d a , ker ga je res g. S. prosil in mu dal v imenu Dramatičnega društva celo pismeno pooblastilo, da nai iztirja izposojeno garderobo, katero pooblastilo pa ni veljavno (cesar g. Danilo ni mogel vedeti V ker bi ga bi! moral odbor Dram. društva v soji odobriti. — Tajnik Dramatičnega dru-tva v Ljubljani.
— Spored II. iavne prodnkciie go-iencev Glasbene Matice v torek. 18. junija ob pol osmi uri zvečer: 1. a) Emil Adamič: Spominski list. op. 2. št
4. b) Srečko Albini: Arlekinada I. Klavir gdč. Marija Gabru-, Vi. razred. 2. a) Fran Gerbič: Mazurka, op. 42. št. 1 Ed. Schfttt: Roooooo, op. 17, št. 8. Kla-vir gd<\ l'ozariic. Sker>inee, VI. 3. Fran
5. Vilhar: O, zakaj sj m mi \dala. Pesem. Poje g. Pavel Debeveo, I. 4. Ch. Dancla: Petite Andante et Kondeau. Gosli gd,\ Flora Zamik. V. .">. Anton Dvorak: Dva valčka. Klavir gdč. Marija Jurman. VI. o. Verdi: Sptv iz opere >Traviaui«. Poje gdč. Marija Pirb. IV. 7. Zdenko Fibich: Sonet ina. Gosli gdč. Emilija Poženel, VI 8.. a) Edvard Grieg: Primula veris. 1») Fr.u Gerbić: Pojdem mi preio. Pestui poie g. Pavel Debevec. I. 9. Meyerbeer: Spev paža iz opere vHugenotic. VoW gdr. Marija Pirh, IV. 10. Anton Dvorak: Slovanski ples. Četveroročno igrata gdč. Helena Potočnik, Vi. in g. Franc Potočnik, VI ll. C. M. Weber: Dvoapev iz opere >Čarostrelec<. Pojeta gde. Mila Počivalnik, VI. in gdč, Marija Pirh, IV. — Šola pod točko 1. gde. Marte Dolejieve; pod točko 2. gdč. Klotilde Praprot ni Love: pod točko 4. g. Josipa Vedrala: pod točko 7. gde. Stanislave Hajkove: pod točko 5. gdč. Jare Chlumecke; pod
i• !:o 10. g. Jo>ipa Pavčiča; pod točko 3., 6., S., 9. in 11. g. Ma'cja Hub
— I. Javna produkcija goicnccv »Glasbene Matice«, ki se ie vršila v soboto 15. i. m. pokazala nam je zopet kot vsako leto več novih talentov na glasbenem polju. Klavirske točke, proizva-iane od g. Vladinurja Cerkveniča in gdč. Pavle Keil — šola gdč. Silve Obre-k^i- — ep v vsakem oziru kar na t' uspele. Posebno nam je ugajal Griegov Berceuse b čustvom prednasan od g. i •;[. Bnako sta agajali gdč. Mafenka Munda i« g. Pavla Lišič, šola gdč. Chlnmeeke, s preciznim prednalaniem. Gdč. Verena Josin — šola gde\ Dane Koblar — ie zaigrala >Uro potovania<
— in >V težkih mislihc s finim ume njem in ie od kar smo to zadnjič sii: ili pridobila mnogo na tehniki. G. Ivan E noni nam ie podal na ROalib motiv iz »Fanstac jako sigurne, kliuh^ temu. da je šele začetnik. G. Dušan Franko
— šola g. Vedrala — nam ie znan lanskoira leta. »Uspavanka« tako dovršeno igrana nam ie gotovo doka/, d.i postane izboren goslar. — Naravnost iznenadila nas ie gdč. Maruša pl. Trn-kotsv — šola g. ravnatelja Hubada. — Nien mezzo - sopran je dramatičen, temen in zveneč, in bo pri pridnem študi-] :iu gotovo dosegel lepo višino. Enako smo bili zadovoljni zgd<". Zoro Hu-dovernikovo. Razpolaga z ljubkim sopranom, ki ugaja posebno v višjih legah. Sopran g. Olge Berze — šola gdč. Medved ie ia':o prikupili? in mehak v nastavku. Občinstvo ie bilo zadovoljno s prednašanjem raznih pevskih in muzikalnih točk in ni štedilo s priznanjem, ki ni veljalo, le izvrstnim izvajanjem Matičnih gojencev, temveč ie izražalo hvaležno priznanje tudi našemu izbornomu glasbeno - učnemu zavodu in njega neumornemu z ravnateljem Hubadom na čelu tako uspešno delujočemu učiteljstvu. — M.
— Oprostitev zaposlencev pri parnih in motornih oralih. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo, da vojaške
LŠbe oproščeni zaposlenci pri pa rn in motornih oralih ostanejo do 31. julija 1918 na svojih mestih    Prošnje za podaljšanje oprostitve čez ta rok je do 20. juniia vložiti pri političnih oblastih.
— Imenovania v poštni službi. Imenovani so v območju poštnega in brzojavnega ravnatelj-tva v Trstu: poštna upravitelja Fran Pagnacco v Kopru in Aifonz Ravnikar v Novem mestu in bata kontrolorja Ivan Sehwagerl in Ferdinand Rupreht v Trstu za višje poštnef unravitelje; nadalje ad perso-nam v VIII. (inovni razred uvrščeni poštni kontrolorji Peter Spacapan ▼ Gorici in Viktor Klinar v Trstu, nadalje ad porsonom v VIII. činovpi razred uvrščeni poš:m višji oficljal II. razreda Anton Susmel v Gorici, nadalje poštni upravitelj Mihael vitez Vucetich-Bielitz. potem poštni kontrolorji Anton Dieta v Gorici. Franc Schmutz v Trstu, Ferdinand Scarpa. Josip Holc v Ljubil a ni. Josip Petrič v Ljubljani, Alojzi i Gregorič v Puliu. Emil Ankerst v Opati ii. siivii Sehesehek v Trstu, Anton AVolf v Ljubljani. Josip Vrtovec t Ljubljani, Julij Erschen v Trstu, Ivan Sirnik, Dominik Brencich, Viktor We-b^r. Marij Fabro, vsi v Trstu in Ivan Velepič v Opatiji, končno poštni višji ofieijali II. razreda, Alojzij Wernig, Edvard Burian. Ivan Podgornik vsi v Ljubljani, Ivan Mermolja in Izidor Ti 11 v v Gorici, Leopold Ilamperl, Fran ^emrov, Jakob Kobe in Karel Lassba-cher, vsi v Ljubljani, za višje poštne kontrolorje.
— Iz državne veterinarske službe. Državni veterinarski inšpektor Aloizii Pavlin v Ljubljani ie imenovan za državnega veterinarskega višjega inšpektorja.
— Podpolkovnika Leitnerja so odpeljali v petek po nooi z eskorto v zapore diviziiskega sodišča v Gradec.
— Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Na novo pristo-pivše članice vabimo k pevski vaji danes v ponedeljek ob 24 8. uri, člane ob % 9. uri zvečer. — Odbor.
— Seja Narodopisnega odseka -Slovenske Matice« bo v torek, dne 18. t. m. ob šesti uri v društvenih prostorih.
— Umrl ie v neki poljski bolnici na tirol-ki fronti vsled ran zadobljonih po sovražni letalski bombi g. Edvard Zolli iz Spodnje Šiške, nadporočnik pp. št. 27 in imeiitelj več vojnih odlikovani. Padlemu junaku časten, spomin!
— Odvetniško pisarno pokojnega dr. Frančiška Pavlerida 1e prevzel vsled sklepa odvetniške zbornice in želje pokojnikove rodbine odvetnik dr. Dragotin T r e o v Izubijani, Dalmatinova ulica št. 7, (pisarniški prostori dr. K. Trillerja).
— Lotovičarji. ki nameravalo priti na letovišče v Ljubljano se opozarjajo, da ne dobe za časa svojega bivanja v Ljubljani nobenih živil od ljubljanske aprovizacije in tudi ne izkaznic za živila. Kdor hoče   priti na   letovišče v Ljubljano, naj prinese živila seboj, a u pa naj prejema še v naprej   živila * svojem   prejšnjem   stalnem bivali ter se tih da pošiljati v Ljubliano. B pomanjkanja živil mestna aprovi?a«
ne more sprejeti nikakih letovišcar M prehrano. To se sporoča intere t      v smislu razpisa c. kr. urada
st. 42.206.
Stran 4.
.^LOVbiMoivl NAtvUiT, unc 17. junija i«Mo.
135 Stev
— Poroka. Gospod Fran L1 p a r iz Brežic, narednik, se ie poročil 12. t. m. v Ljubljani z gospodično Marilo B r a t o k.
— Umrl ie včerai v Ljubljani po kratki bolezni gospod Janež V a k a i a, o. kr. poštni nadkontrolor v pokolu, star 74 let. Rajnki ie služboval v Pulju, Trstu. Ljubljani in na Dunaju. Bil ie vzor vestnega, mirnega, nad. vse Hubez-njivega uradnika, ter svoii družini skrbnega soproga in očeta. Naj počiva v miru! Preostalim naše srčno so-žalje!
— Umrla je v Ljubljani na Opekarski cesti Frančiška Frank, delav^ ka v tobačni tovarni. Zapustila ie 7 otrok, med temi štiri nepreskrbljene. Soprog ie na fronti. Rajnka ie bila vedno med onimi delavkami i >bačne tovarne, ki so veliko dobrega storile ranjenim in invalidnim vojakom ter drugim potrebnim. Naj bi se vračalo njenim zapuščenem otrokom' P. v m!
— Eksplozija na JnŽnI železnici. Du-na1. 15. juniia. (K. n.) Une 14. t. m. ob 9.15 minut zvečer }e pričel goreti v postaji Schlogelmuhl c. kr. priv. južne železnice neki vagon municijskega transporta. Ogenj le segel na tri nadaljne vagone ter je povzročU eksplozlcijo vsebine. Takojšnjemu energičnemu nastopu transportnega poveljnika se je zahvaliti, da se je preprečilo razširjenje nezgode In da ni bilo izgubljeno nobeno človeško življenje, niti n! bil nobeden ranjen. Poškodovana prosa se bo tekom noči zopet popravila. Poizvedbe o vzrokih nezgode so v teku. Dosedaj pa se je dognalo samo, da je treba prosto ležeče o5.tre naboje razstreliti, da se prepreči S oda, ki bi lahko nastala vsled nadali nega transporta.
—Posvojilo, dano posestnikom bar-sk'li zemljišč za osuševalna dela, se začne letos vračaii. kakor predpisuje *» 3. zakona z dne 1. avgusta 1005. dež. Kak. št. 16. Tozadevni v smislu ? 4. navedenega zakona od glavnega odbora za obdelovanje barja ustavljeni raz-delbeni izkazi so v smislu § 3. tega zakona osem dni pri županstvu na javni vpogled razgrnjeni. Morebiti pritožbe proti vpisu v razdelbeni izkaz ali proti visokost] odmerjenih doneskov je podati deželnemu odboru v 14 dneh preseku prei označenega opemdnevnesM roka Pritožbe vložiti ie pri mestnem magistratu.
— Poštna s!užba v zasedenem italijanskem ozemlju. V zasedenem itall-janskem ozemlju 3e je otvorit postni promet za civilne stvari, to pa v naslednjih okrajih, mandamer.<t: Latisa-na. ' anova, S. Pietro al "Natisono. Hi/Ve. • '.iir.t. ' odroipo. Snilimber-go S. Daniele del Friuli, Gemona, Tar-ic^'o, Moggio - Tdinese. Tolmezzo, Ampezzo, Maniago, I.ongarone. Pieve
Čadom, Auronzo. Prometu dopustne po doi^nice. odprta pisma, tiskovine (časopisi), vzorci brez vrednosti in vrednostna pisma V slednjih pa morejo biti samo vrednostne listine.ali dokumenti, in morajo biti ooremliena 8 pe-čatom vojaške oblastni ie Vrednostne
ine se zamoreio odpošiljati samo z dovolj en jem c. in kr. armadnega četnega poveli <=tva (Heeressrruppenkom-mando), Poštni promet
i?e more vrsi i: L med prebivalstvom gori Imenovanih okrajev. 2. med prebivalstvom onih okreiev in avstro-ogr-ske monarhije zasedenega ozemlja Poljskega. Srbile. Crne gore in Albini ie. 3. med prebivalstvom eoreniib okrajev in voinimi vjetniki in interniranimi v zalediti in v zssedenem ozemlju samo z dopisnico Rdečega križa. Vse po--ti jat ve se morajo oddati odprte, morajo imeti označen naslov odpošiljatelja in «o podvržene cenzuri. Pisava mor.* biti či-ljiva. Prepovedano je vrste križam nadnisovati. posluževati se kake dogovorne pisave v Šifrah stenografije ali židovske pisave. Pristojbine: Dopisnice z natisnjeno znamko 8 v, druge dopisnice 10 v. pisma do 20 g. 15 v. tiskovine za vsakih 50 g. 3 v. (najvišja teža "2 kg) vzorci brez vrednosti za vsakih 50 g. 5 v (naivisja teža 500 g. najnižja pristojbina 10 v). Vrednostna pisma: za priporočena pisma iste teže predpisana noš nina, poleg te 10 vin. za vsakih 300 K napovedane vrednosti ali deine zneske i&'e (najnižja pristojbina 60 vin.)
— Poštni promcf med Avstrijo. Li-vonskim in Estonskim. Rr.vzeo krajev, ki so bili že naznanjeni so se ustanovili po.-tni uradi v kr&r iih Baltischporr. Hapsal, Lemsal, Narwa, Pernau Weis.«ensiein (Estonsko). "vVerro in VVesenberg (Estonsko). — Ti uradi posredujejo postni promet tudi z Avstrijo.
— Omejitev v brzojav nem prometu. T'radno ?e poroča, d? se porablja brzo-iav v taki meri. da se ne more zadesi iti vsem zahtevam. Zato se nasvetuie, nai se opuščaio čestitke in izražanje eoža-lja po brzoiavu s poroT-ili. ki lahko do-spo še po pošti, ter drugačne neobhodno potrebne brzojavke, ker sicer bi uprava morala odrediti delno ustavitev privatnega brzojavnega prom^'a
— Normalni železniški promet Gradec - Dunai. Vsled eksplozijske ka-i..-rofe v Schldglmfihlu pri Gloggni-tzu prel:in1eni železniški promet ie zopet vzpostavljen v polnem obsegu.
— Licitacija koni ki je bila napovedana z* 24. junij v Kranju se. kakor nam snprpr-s poveljstvo tamkajšnje konjske bolnice, ne bo vršila.
— O&kladanje smeti in drugih odpadkov ob nnbrežiih Ljnblianiee. Občinstvo -o opozarja, da na Sv. Petra in na Poljanskem nasipu ob LjubljaniČi-
nih brezinih ne odklada smeti, pepeli in raznih drugih odpadkov, ker to ovira regulacijo brežin. Tudi ie nakupiče-vanje takih predmetov ob nabrežjih tako iz e=tetičnih. kakor tudi iz sanitarnih ozirov nedopustno. Prestopki te ■ oovedi se kaznujejo po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1S54. drž. zak. št. 96. z denarno kaznijo do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
Začasnu opustitev dnveiiih referatov c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju in v Litiji.  S privolitvijo c. kr. fi-
nan-nega^ ministrstva ie predsedstvo c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko preneslo od 1. julija 1918 c 1 uradni sedež in pisarno davčnega referata c. kr. okr^ineia. glavarstva v Cr-rioraljii začasno v Rudolfovo, davčnega u feral . *. Litiji nc v LjubljanOi Od tega časa dalje bo oskrboval davčni referat v Rudolfovem posle davčnega refe-ESf* v Črnomlju, davčni referat za 1 iuh> l anonimna lisnsko okolico-nft noaift dav^^^*^ ******   cmmi no
rata v Litiji. Na to se občinstvo opozarja s pristavkom, da nai pošilja od 1. julija 1918 dalje vse za davčni referat v Črnomlju oziroma v Litiji namenjene spise, poštne pošiliatve itd. neposredno davčnemu referatu c. kr. okrajnega glavarstva v Rudolfovem oziroma v Ljubljani za okolico Vihutega se ie določil kot vložišče za poštne, pošiliatve, neposredne vloge in za sestavljanje zapisnikov za davčni referat v CrnomHu oziroma v Lrrrji, davčni urad v Črnomlju oziroma v Litiji, če se stranke nočejo obrniti naravnost v Rudolfovo oziroma v Ljubljano.
Požar v Višnji gori. Iz Višnje gore nam poročajo 15. t. m. Ob 4. uri popol-dnenastal je pri trgovcu F. Škrabarju v Višnji gori pod streho požar. Edino okolnosti, da je streha hiše krita z železno ploščevino, se ima Višnja gora zahvaliti, da ni uničena. Plamen ni mogel izbruhniti iz streho in ostal ie požar lokaliziran na podstrešje. Nevarnosti bila radi hude sape velika Ne varavo je pridno gabilo. Iz St. Vida ie prihitela t»ro-vovoljna požarna branja na pomoč. — Nadalje nam še pišejo: Hud zapadni veter povzročal je še večjo nevarnost in edino železna ploščrvi-nasta streha, katera ie tudi vsej vročini klubovala, ubranila ie razširjenje požara: plamen ni zadobil duška in ob 7. uri je požar bil pogršen. Jako mučen prizor se je nudil vsem, ko ie prva mestna brizgalna dosla na lice mesta. Stala ie tikom potoka — a ni hotela d vode. ker se nikdo ni razumel na vpo« rabo. Opozarjamo mestno županstvo, naj vsak mesec redno pusti preuledati brizgr ne in naj >no bobnu« skliče vaje, vsak prebivalec naj že v naprej vč in zna, kaj mu je storiti v sili, ker ravno pri nas je grozna nevarnost radi požara. Vrli prostovoljni požarni hrambi in c. kr. orožništvo iz Bt. Vida in Grosupljega so na telefonični poziv železniške postaje hitro prihiteli na pomoč. Hvala vsem! škoda ie vsekako pri na-žih časih občutna; kako ie požar na stal? Menda stara pesem: po otrocih.
Iz Gabria pri Coliu. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Gabrie in okolico priredi v nedeljo 7. julija veliko vrtno veselico z zelo lepim in bogatim sporedom na vrtu Sokolskoga doma v Gabrjah. Natančneje bodemo še poročali.
Kako se vzgajajo   slovenski jani-
čarji. Prijatelj nam piše iz Maribora: N -:. berlinovci so v zadnjem času izredno delavni. Lotili so se najnežneie mladine, o;rok iz prvih razredov ljudskih sol. Zahteva se od niih. da se na zunaj pozna pristno narodno aiislje-nje s tem, da nosijo na pokrivalih daleč vidne znake frankfurtaric. To se po-qo opaža ob nedeliah pri šolskih :•' lah in sploh ob priliki šolskih slav« nostib. Ko v nedeljo kar zaporedoma srečam več takih pristnih Germar.čkov. vpraš un enega s pristno slovenskim obrazu:.1, b m gre. Poba se dela vzalje-nega in kakor bi me ne razumel. Ponovim vprašanje. Tedai mi drzno odgovori, da ne razume slovenski. To me je še bolj zanimalo in hočem isti poizkus napraviti pri naslednjem dečku. Kar nrileti oni deček za menoj, pn mevpra-- .. čemu sem ga ogovoril. Dragi moj. ker pr viš, da ne razumeš nič slovenski, ti na tvofe vprašanle ne morem ničesar odgovorit4. >No i a, par besedi že še razumel, ee bi bilo treba.-c >A ta ko, torej vendar nisi čistokrvni Nemec?« >0 ne, moj oče je Slovenec, pa ga, ni doma, je pri vojakih, jaz pa sem pri >Grosspapa<. ta-m govorijo tudi samo slovenski.< >No vidiš, ti praviš, da si Nemec, nosiš nemški znak. zakaj nočeš biti Slovenec ?< — >K e r tako zahtevajo v šoli in moji kamer a-d i !< To je mali slučaj velike žalostne zgodovine o postanku naših janicarjev.
Koncert v Mariboru. Dramatično društvo v Mariboru naznanja, da vpri-zori prvi koncert v letošnji sezoni v nedeljo, dne 2B\ t. m., točno ob 3^5. uri po-r-oldne v gostilniških prostorih Narodnega doma. Med koncertom bodo mize odstranjene in v vestibulu bodo pn sedeži po 3 K. v veliki eostilniski sobi deloma, drucri sedoži y>o 2 K. deloma sto-fisča no 1 K. Nns!o:-il bode novi 70 oseh tnesan zbor, nas priljubljeni kvartet in ženski solo - duet Res umetniški značaj pa bo dal koncertu mojster na gosli g. Fr. Serajnik. ki je prevzel precejšnji del programa.
Iz Mnribora nam poroča dopisnik: Krb'°č -lučaj, keVo ?:n pro^i gotovim neljubim osebam ruje, da bi sc podkovalo njih ugled, ki ga imajo v javnosti in z.TUpnnje. knže nov >slu<'\aj< dr. Lajn-sič - ualan, ki ga ie spravila, v svet Carl Rahi'-^beva ^Unterst. Volksztg.c Dr. Lnjnšič je vr^<-'-eunik, oziroma vladni VodSa okraineca prehranjevalnega urada. Kot takemu sinu gre skrb v prvi vrsti Beveda za okoliške, po ogromni večini slovenska občine. Ker je — »uradnik na svojom mestu«: in se zna tudi energično, kadar treba, za interese svojih potegniti, ie postal r našim raznobarvnim Nemcem. Gonja proti njemu se je pričela že 1910. leta. Sedaj mu očita neka trojica, seveda: anonimna, v onem listu, da ie v zvezi z nekim prožnim mojstrom Celanom iz Pragerskega, kateri se je te dni bahat, da dobi. če hoče. od dr. Lajusiča. kolikor zahteva transportnih listov. To mu omogočuje, da je pri njem doma od spona, masti, slanine i. dr na tisoče kilogramov. Tudi kmetie in ogrski žolezni-čarji mu donašaio. on na — prodaja v Trst in v Gorico. Dr. Lajušič zahteva za to uslugo 10 do 20%. ki jih mora Ce-lan ^njemu< prepustiti.Lani je dobil^toliko tovornih listov, da je s rrženiem repe zaslužil »samo« 26.000 K . . . Ona trojica se le v vsem hotela bliže prepričati, za kar je sklenila s Čelanom navidez kupčijo. Predno pa se ie tu kaj skuhalo, ie Čelan izvedel, za kai gre. — Vse to je tako debelo, da bi človek z rokami lahko pograbil. Da je dobival Celan transportne liste, ie labko mogoče in pri njegovi znani crobezd*ivo :: tudi mogoče, da je govoril oslarije v gori navedenem smislu. Transportne li;
ste je, kolikor smo dognali, dobil zgolj samo z nalogom, da poskrbi živeža za okraj. Vse drugo ie laž izmišljena od one troaec ononimnih ali pa od Čelana. Kar je delal čelan v svojo dobro, ie delal na lastno pesi in, če je za,pleiel druge v svoje nečedne posle, bode rudi odgovor dajal. Tako ie tudi izmišlien ve3 šopek ostalih trditev, ki iih navaja anonimna trojica. Celan ie premnoi dih. ™«y»ir»«i»/^i>>>
mca in i metni ca firme ie njeeova žena. on sam menda pod oskrbo. Malokatera kupčija, ki jo on sklene, se tudi od njegove osebe pošteno zaključi; največkrat kuni, proda, odplača pa 100 K, za ostalo se pravda. Če zgubi, kdo mu kaj more? In radi takega človeka naj bi se čast jemalo poštenemu uradniku!
V štajerski nemški vasi ubit Rus. Josip PrUckler. 15 let star, po poklicu Čevljar v vasi Gedt pri Feldbachu. vleče včasih harmoniko v gostilni. Tako ie bilo tudi 18. februarja t. 1. Kar naenkrat dobi poročilo, bilo ie zvečer, da se nahaja v bližini niegove hiše neki Rus. Hitro pokliče svoiega nečaka Rudolfa Trumerja in vzela sta Pruckler lopato, Truraer pa kol ter sta šla vsa divja nad Rusa. Ko sta ga dobila, sta začela mahati s kolom ir lopoto po njem toliko ča3a, da se ie onesvestil in obležal kakor mrtev. Potem sta ga pa vlekla nekam v stran. Nato sta se brezskrbno vrnila v gostilno in Priickler ie zagodel n navzoči so peli: An Sinn und a GmOai hamnur d' steiris^h'n Leut'! Priickler je obsojen na 15 mesecev, Trumer na 10 mesecev težke ieče.
Ponesrečil se ie v Zagrebu znani hrvarski kemik vseučiliški profesor dr. Julije Domač. Pade' ie v Četrtek z dir-jajočega tramvaja in se je težko ranil na glavi.
Naipriliublieneiši filmski umetnik Gunar Tolnas nastopi jutri v torek, v četrtek in v petek v >Kino Centralu« v • ijajnem Nordisk igrokazu »Sled prve ljubezni«. — Ni za mladino.
Kino Ideal. Danes zadnja prilika, da si osrledate krasni orientalski film: »Zagonetka Bangalorja«. Napetozani-mivo dejanje se vrsi v 3 delih sveta. Indijske palače se menjavajj z japonskimi ledenimi stavbami in ameriškimi hoteli. Zlasti zanimiv je tretji del tega filma, ki mu ie pozorišče čaiarnica z njenimi geishami in ki ga zaključi velikanski požar Voshi\vara Jutri, v torek IS. juniia učinkovita šaloigra v 3 dejanjih: »Kavalir — saukar« ter trode-jr.nski filmski igrokaz: »Mož s krinko«. Kino Ideal.
Ortopedična delavnica. G. Stanislav Ponikvar je otvoril na Sv. Petra cesti 7 delavnico za izvrševanje ortopedi čni h aparatov. Priporočamo ga slav. občinstvu. Več današnji inserat.
Zlato brošo ie izgubila neka gospa včeraj dopoldne od Franca Jožefa ceste do Prešernove ulice in nazaj. Odda naj se proti nagradi na Franca Jožefa cesti j:, 10._
t Prodajalci moke se vabijo, da se zglase zanesljivo v torek 18. t. m. ob 9. uri v mestno posvetovalnico radi nakazila blaga.
t Petrolej za zavode, urade in oblastva. Zavodi, uradi in oblastva, ki so dosedaj dobivali petrolej na mestnem magistratu na prejemnice, se vabijo, da se takoj zglase v mestni posvetovalnici, ker se bode sicer na-daljno nakazovanje petroleja do 31. avgusta ustavilo.
-f- Petrolej za obrt itd. Obrtniki in dri;ga podjetja, ki imajo do 31. avgusta še pravico do petroleja, se poživljajo, da takoj pridejo v mestno posvetovalnico po vprašalne pole za petrolej, ker je treba pravilno izpolnjeno in potrjeno vprašalno polo predložiti v mestni posvetovalnici najkasneje do 25. junija 1918. Na poznejše vložene vprašalne pole se bode oziralo le v toliko, če bi preostalo še kaj petroleja v zalogi. Na nepravilno ali nepopolno izpolnjene vprašalne pole se sploh ne bodo oziralo. Kdo mora prosilcu za petrolej potrditi vprašalno polo in kdo je sploh upravičen še do petroleja do 31. avgusta, je razvidno iz razglasa, ki je objavljen v tukajšnjih listih dne 15. junija 191$. Pripomni se, da petrolej za junij Še ni do-Šel. — Zasebne stranke nimajo do 31. avgusta sploh nikake pravice več do petroleja. Izvzete so le one stranke, ki so navedene v razglasu.
f Znižanje krušne racije. Z Dunaja nam javljajo: V najbližnjih dneh izide, kakor se zatrjuje, nova naredba, ki bo znižala dosedanjo dnevno množino kruha za 50 odstotkov. V okolici Dunaja že 8 dni ne delijo moke ne kruha. Pri vladi izjavljajo, da so zaloge sedaj povsem izčrpane, da pa je skoro računati s prvimi zalogami letošnje letine in da se bodo prehranjevalne razmere kmalu izboljšale.
Prosveta.
— Osemdesetletnico slavi 23. t. m. slavni slavist prof. Vatroslav J a g i ć
na Dunaju.
■ — /Matica Hrvatska« je zvišala honorarje: 1. za izvirne beletr. spise v verzih pola 140 K: 2. beletr. proza 120 kron; 3. za izvirne znanstvene spise 120 K; 4. za prevode v stihih 100 K: 5. za beletr. in poučne prevode 80 K. Na nobeu način pa ne sme honorar za izvirno delo biti manjši od 1000 K, če delo ni pod 6 polarni (izvzemal dramo in eoos. ki sta lahko tudi manjši). — V Varaždinu ie bilo lansko zimo 50 ljudskih predavani; ostalo ie 3000 K dobička za kub urne svrhe.
— Zagrebška opera v Trsta. Pucci-nijeva >Tosca« v petek je bila sijajna. Gledališče razprodano, aplavz ogromen, zlasti te veljal tenoristu R i i a v -c u, o katerem ie bila le ena sodba, da je Cavaradossi doslej najboljša Rijav-čeva vloga. Ljubavni spev v tretjem dejanju je pel s takim občutkom in s tako glasovno razpoloženostjo. da je narast-lo priznanje do viška. Vlogo »Tosce« je izvršila gospodična Ogrodzka umetniško popolno. VuŠkoviću se ie poznala neka nerazpoloženost, dasi je bil sicer povsem dober. V soboto se je >Tosca< ponovila. V nedeljo se je igrala Zajčeva opera >N ikola Šu-b i č Z r i n i s k i«.
— > Ženski Svijet«, št. 5. in 6. (Izdaje in urejuje Zofka K veder - Dem^-trovič. Zagreb, Pantovčak. 1/b. Na leto 20 K). Iskreno moramo reči: Vredno ie. da vzameš ta list v roko. Bodisi ženska ali moški, vsakega bo zainteresirala bogata njegova vsebina.. Globlja i nego je običajno v sličnih revijah. Članki so po veliki večini aktualni, t. i., se tičejo težkih današnjih razmer. Urednica sama poudarja v uvodniku >Narod sebi« krasno delo, ki g i ie storila banovina s tem. da ie sprejela dosle 15.000 otrok iz teže prizadetih jugoslovanskih krajev (zlasti iz Primorja) a kaže obenem na namero Madžarov, da pošljejo v isto Primorje 20.000 svojih otrok z živili vred za njih. V apostolskem tonu govori o isti stvari Splićanin Vukić: >Jezus napram de-ci«. Bedo. ki prinaša tatvino, nam prikazuje Ks. Meško v beletristični črtici >V izkušnjavi« V kako življenje so zabredle ženske, ko so se odzvale vojaškemu oglasu: »30.000 žensk se sprejme v vojaških pisarnih«. nam opisuje po lastni izkušnji neka Hrvatica, ki je služila v okupirani Srbiii. Prav pestra slika današnjega časa se razgrinia pred nami, ko čitamo v Listku izvadke iz dopisov, ki prihajajo urednici (tudi s slov. srtanH. Naravno, da se »Ženski Svijet« spominja tudi Prage. Vso toplino čuvstev. ki smo jih imeli vsi posestniki praških slavnosti, začutiš iznova, ko čitaš lepo poročilo o njih: »S puta u zlatni Prag« (M. S.). Urednica sama ie češkemu divadlu posvetila zgodovinski članek. Dobro je povedala Dalmatinska Nevenka de Grisogogno onim damam, ki smatrajo rodoljubie za šport vseučiliškim dijakom in mislilo, da bi njim ta šport vzel ali kvaril dra-žest in nobleso »dame< ali »devojke-c Da končamo: po širini obzorja in realističnosti razpravljanja nadkriliuie H< daleko yse. kar smo tem oolju dosle imeli. Vidi se. kaj Jugoslovani zmoremo, če svoie kulturne sile zbiramo in zberemo iz vseh iugoslovansikh dežel, in to izvršuje »Ženski Svijet«, ki reprezentira Hrvate, Srbe in Slovence. Naj bi ne bilo izobražene slovenske žene, ki bi ne bila. naročnica »Ženskega Svijeta«.
Mim stvari
* Ruski čas. Odredba ruske vlade določa, da se morajo v Moskvi in Veliki Rusiji postaviti ure za dve uri naprej.
* Grof   Czernin   prihaja   ponoči na
svoje posestvo. Praški listi naznanjajo, da je prišel bivSi - :nanji minister grof Czernin incofcnito ponoči na svoje posestvo v Vino-su na Češkem.
* Uničeni kulturni zavedi ▼ Rusiji. »Novaja 2izn« poroča, da je bilo v vojnem času, zlasti ob revoluciji, uničenih 17 muzejev. 36 galerij slik, 146 javnih in 378 privatnih knjižnic. 13 gledališč in 860 čitalnic.
* Demonstracije železniških strojnih kurjačev na Dunaja. Pred nekaj dnevi se je zbralo prei poslopjem železniškega ministrstva na Dunaju nad 1000 lokomotivnlh strojnikov in strojnih kurlačev z raznih železnic. Poslali so deputacijo k železniškemu ministru ter zahtevali, da se takoj izboljša prehrana, sicer da bodo storili druge kora-
5TS
Ti
na katerem dobi človeštvo zopet sreče in miru. Za poslednje napore podpisujte
CJELO
ke. Minister ie obljubil, da bo ie tekom tega tedna storil vse potrebno. Po demonstraciji so imeli strojniki zborovanje, na katerem so sklepali o nadaljnlh korakih.
• Pravica do begunske podpore. Upravni sodni dvor Je dne 8. t m. principijelno razsodil o vprašanju, ali je pri pravici do državne begunske podpore odločilno premoženje ali dohodek begunca. Nekega begunca iz rlorodenke so namreč bili prijeli na Dunaju, ko je hotel tja odpotovati s par kilogrami masla. Ko so ga preiskali, so našli pri njem tudi 10.500 K gotovine. Bil je obtožen radi navijanja cen, pa oproščen, ali okrajno glavarstvo je odreklo njemu in njegovi družini begunsko podporo, Češ. da je pri njem najdeni denar njegova lastnina in mu daje vzdrževalno zmožnost. Vsa stvar je prišla končno pred upravno sodnijo, ki je razsodila, da po § 6. begunskega zakona prihaja za priznanje begunske podpore v poštev dohodek beguncev in ne premoženje, in sicer more pravico do begunske podpore omejiti samo tak stranski dohodek, katerega se more smatrati za stalni dohodek.
Dariia.
Za oslepele vojake. Obitelj Verbajs namesto venca na grob Jankota Vaga-ia. c. kr. nohtnega nadkontroloria v Ljubljani 30 K.
3testo venca na krsto g. Alb. Kette je darovala gospa Uršula Souvan iz Ljubljane 20 K za blejske reveže.
Za slovensko Šolo v Maribora ob priliki Jugoslovanskega tabora se ie nabralo v Metliki oziroma lepi Hrvatski na Brodu 719 K. Živeli!
Za »Družbo sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani je nabrala g. Lojzka Celestinova v Črnomlju 50 K v veseli družbi »pri Brezah'. — V isti namen Je nabrala g. Julčl Vintarjeva iz Straže pri Rudolfovem lepo svoto 104 K. — Gdč. J, Zupančičeva, nčit. v Šmarjah pri Jelšah Je nabrala ob priliki majniškega izleta Smarčanov, Ponkovlja-nov in št JurČanov 22 K. — Begunsko bralno in pevsko društvo v Kammerhofu na N. Avstrijskem je nakazalo naši šolski družbi 100 K. — Oosp. F. Zore mL je nabral v Kamniški Bistrici za C. M. D. 27 K. Bog živi vrle Slovence!
UpravniŠtvu našega lista so poslali:
Za »pogorelko Marjeto Pavlic v Loki 63 pri Mengšu« Franc Berlec Iz Kandije pri Novem mestu 1 K 10 v.
Za »Ciril - Metodovo družbo« Lojr in Lojzka Domicelj iz Zagorja pri St. Petru na Krasu 30 K, mesto cvetja na krsti ge. Mariji Cešnik iz Knežaka in ge. Lojzke dr. Brnčičeve, Marija Oset iz Tolstega vrha 15 K. nabrala ob obletnici deklaracije na predlog g. Seničarja v gostilni »Tolstovrške slatine«, Jos. Sottler,* poročnik iz bojišča 2?0 K, nabrano med češkimi in Jugoslovanskimi častniki poučnega tečaja v vojnem naskakovanju 11. armade, moštvo T. storn. stroj, pušk c. kr. čmovoj. pp. št. 27 iz bojišča 84 K. zbrali Jugoslovani in Čehi in Jos. Zarnik. posestnik iz Krtine 35 K. zbral od štirih prijateljev, ki so se po štirih vojnih letih zonet sešli v lopi Janeza Capudra. Skupa i 384 kron.
Za »Slovensko MaHco« Marija Oset Iz Tolsteea vrha 10 K, nabrala ob obletnic! deklaracije na predlog g. Senfčarja v gostiln! »Tolstovrške slatine« in moštvo T. stotnlje stroj. puSk c. kr. ČrnovoJ. pp. §t. 77 iz bojišča S4 K. zbrali Jugoslovani In Čehi. Skupaj 04 kron.
Za »goriške begunce« Marila Oset Iz Tolstega vrha 14 K. nabrala rib obletnici deklaracije na nredlog g. Seničarja v gostiln! »ToJstovrsTce slatine«.
Za »oslepele slovenske vojake« KaH-na Ouštinova iz Metlike 132 K 10 v. nabral g. Fi^žgar na belokranjskem taboru.
Za »poIIHČne oreganlance« rodbina Josip Lavrenčič" \r Postojne mesto venca na krsto ge. Bmčič - Kraigberove 80 K In družba Jugoslovanov 5 K 20 vin. SlcupaJ 35 K 20 vin.
Za »narodno jrledallšče« Oustav Dolin šek, stotnik - avditor Ir Krakova 301 K 20 vin. nabral v slovanski družb! v Krakovu v OallclJl (največ sta darovala gg. Moška! !n Buhela).
Za »slovensko Solo v Maribora« Tofe Žnfdaršlč*. fin. kom. Iz Sarajeva 600 kron, zbirki sarajevskih Slovencev.
Za »dl***ko podnomo društvo Domovina« Anton ^tr^kelj 20 kron v spomin umrle ge. Marjete Trrrk.
Za »osloele slovenske vojake v OdT-Henhelmu v Gradcu« družba Jugoslovanov 18 kron.
Srčna hvala!
Umrli so v Liubliani:
Dne 10. juniia: Antonija Škerl žena trgovskega sotrudnika, 27 let Opekarska cesta 43. — Marija Rupnik, čevljarjeva vdova, 71 let, Japljeva ulica 2. — Apolonl-ja Večaj, žena umir. strojevodje, 70 let Veliki stradon 9.
Dne 11. junija: Marjan Strnad, sin xa-sebn. uradnika. 10 mesecev. Kolodvorska ulica 22. — Sestra Elizabeta Schneider, usmiljenka. 66 let, Radeckega cesta 9. — Stanislava KržlŠnik. tesarjeva hči. 2 meseca. Streliška ulica 15. — Olga Rebec, hči železn. revidenta, 11 mesecev, Marije Terezije cesta 13.
Dne 12. junija: Avgust Floming. krojač, 61 let, Radeckega cesta 9. — Avguštin Stare, pekovski pomočnik, 47 let Sv. Petra cesta 78. — Marjeta Turk, posestnlca, 62 let. Sv. Petra cesta 76. — Andrej Merlak, hiralec, 69 let. Radeckega cesta 9. — Anton Bobnar, novorojenec, 5 minut Gledališka ulica 2.
Dne 14. junija: Andrej Pavšlč. občinski tajnik. 75 let, Radeckega cesta 9. — Leopold Červ, bivši postrešček, 77 let, Japljeva ulica 2.
V   deželni bolnišnici:
Dne 7. junija: Anton Roje, delavec, 73 let.
Dne 8. junija: Anton Kocjančlč, orožn. stražmojster v p., 68 let. — Pranja Bedenlk, služkinja, 25 let.
Dne 10. Junija: Marija Altmann, bivša babica. 65 let. — Marija Pokora, postrež-nlca, 57 let. — Janez Skerjanc, dninar, 51 let. — Fran Zalar, deSHnt nadoficijal v p. — Fran Cerar, hlapec. 25 let.
Dne 11. juniia: Leopold Jamnik, že-Ie7n. snrpvodnik, 52 let. — Katarina Lebar. deUa. 20 let.
!7'J3?ate!i In odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tfekgfBI««
\
135. šicv.
SLOVENSKI NAROD*' dne 17. junija 1918
Stran 5.
1
Brez posebnega obvctHli.
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je po sklepu Vsega-mogočnega nad nami naš predobri, iskrenoljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod
O
g_
c. kr. postni nadkcntrolor v pokoju,
včeraj zjutra? ob pol 9. uri, povsem vdan v bo2jo voljo, previden s tolažili sv. vere, po kratki mučni bolezni, v starosti 74. let, zapustil sedanji pretužni svet.
Pogreb nenadomestljivega ranjkega se vrši jutri v torek dne 18. junija t I. popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti na Res-Ijevi cesti Št. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih ceikvah.
Bodi mu ohranjen blag spomin! 2^39
V Lfabltaci, dne 17. junija 1918.
Astonij* V-cafa ro:. VerbaTs, soproga. —  Janez, Anion, STrarc, EUzabeia in Karija, otroci. — Franc Vi**ra»a. župnik brat. — Vsi ostali sorodniki.
Zahvala.
Vaem, ki so spremili k zadnjemu počitku našo preljubo, dobro mater, gospo
m fliyHUi.iuj.bo.&g^fliilU
c. kr. pošiarlco in peseslnlco
ki so poklonili krasne cvetlice in vence, kakor tudi prost, gasilnemu društvu iz Vidma n domačim učencem meščanske Sole, se najjrčneje zahvaljujemo.
Videm, 14 junija 1918. 2983
■v
Žalujoči otroci.
Naznanjamo žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
P Z
'J iS
m
nadporočnik pp. št. 27 in imltelj vel! vojnih odlikovanj
dne 11. t. m. v neki poljski bolnici na tirolski fronti vsled ran, zadobljenih po sovražni letalski bombi, mirno izdihnil svojo blago, zlato dušo. Zemlja tuja, bodi mu lahka!
Spodnja Šiška - Ljubljana.
Žai&sjoti ostali.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja med dolp/o boleznijo in ob smrti naše nepozabne matere oz. stare matere, gospe
MS ■
-
Ini
kakor tudi za časteče spremstvo na poslednjem potu izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. 2967
V Školji Loki, 15. junija 1918.
Žalujoči ostali.
jOh se m s nisi
v Ljubljani ali na deželi ob glavni cesti. Vzame se tudi na račun Cenjene ponudbe   pod: »Gostilna 2980" na upravništvo »Slov. Naroda«.
3sr Prodal se tel! e konfl In 2 prašiča.
Poljanska cesta 55. 2951
Brc: posebr.sga cbresii!a.
89    • mm m±
rjavcev ^pramov) za težko vožnjo, 4 in 5 let stara, visoka 15\2 pesti; ogledati jih je v hotelu Framar, Logatec 2965
Franc Adamič naznanja v svojem in v imenu svojega sina Rfharda vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njuna predraga soproga,
oziroma predobra mati, gospa
Pil lii! loj. lini. pi. Hud
danes ob petih popoldne, po dolgem trpljenju, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 72. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki predrage pokojnice se prepeljejo v torek, dne 18. t. m. ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Elizabetna c. 8, k Sv. Križu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 16. junija 1918.
£3 učenko 8. razreda se Išče JJ!35   za jesen
mu* 1
m
mm
pri boljši rodbini. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 2934
m I m
s*rsže In snize se dobi nekaj kilogr. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 2971
■ ■ ■ -
... ->■■
Vsem, ki so v bolezni, o smrti pri pogrebu in osmrtnici našega preb^gega in nepozabnega soproga oz. očeta
BašvCeSJu
IJIže "^585 2938
mmmm
— oziroma žensko aioč-
z daljšo prakso, vojaSčine prost, vešč
slov., nem., hrv. ter italijanske kores-
pondence, knjigovodstva, stenografije (slov. in nem.) ter strojepisja, želi primernega mesta za tuko] ali pozneje, Cenj. ponudbe na upravniStvo Sloven. Naroda« pod , Kor* orr'rt 250 2970".
Dr.
rancisKa vm
odvetnika itd.
sca
ca
Izkazali z besedo in dejanjem sočutje, se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno pa velja naša hvalcžnot knezu in nadškofu goriškemu, ki se je osebno udeležil dogreba, kakor tudi gg. od namestništva, od okrajnega glavarstva goriškega, gg. od državnega pravdništva, sodnije in drugih uradov, poveljstvu rezervne bolnice, ravnateljstvu In primariju bolnice usmiljenih bratov, I. t. d., zlasti pa prečnstiti dnhovščini svetni in regularni.
ižćem. za svoj oddelek drobnega blaga
in trafiko. Imeti mora letna izpričevala, položiti majhno kavcijo. Hrana in stanovanje v hiši. Stalno mesto. Ponudbe na JuHns HahrHfjer. Post Zettlisig, Thalerhol nftchsl f^raz. 2985
Išče se šivilj?
na dom za take}. Kdo. pove upravn. »Slovenskega Naroda«. 2987
PRODAJALKA
manufakturne stroke se išče za takojšnji nastop. Ponudbe v nemškem jeziku na: Alojzij & Kari BRATJSE, Belfak (ViUach). 2978
V trgovsko hišo v Liubljanž
se sprejme
ki se razume na urejava-) nje perila, ki zna Šivati in ima ljubezen do otrok. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 29S2
hišn
Pr^da se 14 kar. 13 U dolg?
zlata verižica.
Ista ie na ogled pri g. Deriajny Marije Terezije cesta št. 6. — Tam se
poizve tudi cena.
!983
Mirca stranka brez otrok išie avgust ali november lepo
za
obstoječe iz 4—^ sob in vseh pritiklin. Ponudbe pod „Iti. B. 372 2384" na
upravništvo »Slovenskega Naroda«.
n neira
dODif kdor preskrbi meščanski stranki treh oseb stanovale: 1 sobo in kuhinjo za takoj ali 1. novembrs. — Ponudbe na upravo »Sloven Naroda« pod .,100 kron nagrade 2933".
SSse se "HS
PRODAJALKA
mešane stroke. Plača po dogovoru. Ponudbe na Hristtfan SSarkl, trgovina v Sevnici ob Savi. 29«
W Proda so lep in nov
loteg?afSčal aparat
z vso opremo.  ŠelenburgDva nliea ste*. 5 L 2968
B*" DEKLICA ^Pl
stara 14 let, dovršila 7 razredov, 2eli mesta učenke v trgovini v mestu ali na dežel!. — Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 2966
topli oiii. upio
sprejmem v svojo pisarno. Oglasiti se je osebno pri dr. PBAWU KOVAČU, odvetniku v Ljubljani. 2946
Q
'*'•'»--'* f*'■••^SV. MS SB B^.
ki zna kuhati in onraviiati vse h:'r.Q posle so spr3;zne 'ob dobri plači. — Pismene ponudbe na 2. K. Pijan, trgovce, Zagreb. 5001
seđBlm vrt
nekaj njivami in travniki na Kranjskem ali Sp. Štajerskem. Cena 20.(XX).— K do 3U.Oro — K. Posredovalci dobe nagrado. Ponudbe na uprav. .Slov. Naroda« pod: »Posestvo 1918 2994".
Sprejmem hlapca
zn navadna dola. 2993
Ivan Sonsž.
Stavb, inženir
2eli vstopiti v službo. VojaSčine prost; vešč jezikov. Ponudbe pod ini. A. O* Središče, Štajersko. 3000
Prešernove slike
piaiiaja in tsSlia po postim po?zetji Iv. Bona^ y Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
T&T Kot vcgoMteliica se^sprelme
prednost imajo vrtnarice k dvema dečkoma v starosti 3 in 4 leta. Hrana in stano-vanje v hiši, piača po dogovoru. Ponudbe na naslov Antonija Cnćeli, veletrgovina z vinom, Ptnj, Štajersko.
gospodična,
Vzcmem na račun ""98
OSTILNO,
dobro idočo, v prometnem kraju. Naslov se izve v upr. »Slov. Nar.« 2999
zdravniško eriporočena Varuje pred oti§ča-njem, dobro vsesava, nije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Komplet, na garnitura S 12'— 18'—, na leta trpečna K 24«— 30, najfinejša pa S 38.— in K 42'— Porto 95 vinarjev. 7 varstvo Žensk izmivalni aparat 40'—, 45"— K. Po-šiljatev diskretna. — Hi^ijen. blac:a trgovina SI. Potokv DtsrfaJ, VI. Sticgenq£3£8 !5. 1199
cenj. naročnikom, da vsled bolezni v družini ne morem zaupanih mi naročil hitro izvršiti, in tudi do preklica ne sprejeti drugih. 2998
FRANC SSJOVIC
Irevlj. mojster,
Ljubljana, Hotel pri Kalifu
mm
i!ii!ii::i!!iiiin
i:; i -: 11111111 f. 11
I
p   trg»m2 z DgOTfnim papirjarc^aiSa 2 omejeno z<&oo S^rjrbuschJb^lfUft.
X —
IHMMIIIIIIIU
•^^^^^^^ J^^^^^^^^' j^^^^ ^^^J^
ileblva se vseh proćijclnah!
Hočete se li   Ma.,^^docels oprostiti? svojega      c ^"    ^CT*S*STlSi   Tisoči Se ozdravljeni.
Bolečine v udih in sklepih, zatekli udi, pohabljene noge in roke, trganje in bodenje v različnih delih telesa, celo oslabelost oči so često vzrok revmatičnih in protinskih bolečin. II j dim Vam naravno srodstvo za ozdravljenje.
Nobena  univerzalra medicina,  temveč  zdravilo,   ki je  daje dobra mati narava bolnemu Človeštvu.
Vsakenn breznlačno polzknsnfol
2997
Pišite mi takoj in pošljem Vam zdravilo s poučnim navodilom. Postanete moj hvaležen privrženec.
Ekspedicija: Opern* ApotheHe, Budimpešta vi., oddelek 244.
m
m
IL
l
•te 2 Ži i se s]sre!3io
ki
Katero premijo plačam
K............................-.........
na.
..... letno za vojnoposojilno zavarovanje
— letno dobo ali z enkratno premijo?
lestd'obT^uTe! WT se kupijo
za okoli 3 hI goste sode. Ponudbe v nemš. jeziku na
pranih
ffiita ii
mm
Rojen(a) sem dne
Ime: ................................
Poklic:____........------
Naslov:__________............
Bos. Samac
29^0
Šffi3i!sc pri Gorici
(Izrežite in pošljite na spodastoječi naslov!)
Brezplačna in neobvezha pojasnila o vseh vrstah zavarovanja daje ustmeno,
na želju tudi samo pismeno 2974
Dunajska zavsroualnica na življenje in rente.
Generalno zastopstvo v Gradcu, Radetzkystr.lO, II. nadst.
QJ
45^51
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD" dne 17. junija 1918.
135. štev.
Prijave za
TRIJSKO VOJNO
sprejema po originajnih pogojih ter daje tozadevna pojasniJa
niča c. kr, avstrijskega kreditnega zavoda sa trgovino in obrt v Ljubljani.
Uferses
za sedlarsko obrt se sprejme takoj. Oskrba v hiši. — FRANC MAJCEN, Postojna. 2949
Iščem službo
občinskega talnlka
v večji občini. Izvežban v vseh posebno vojaških poslih. — Ponudbe na upravo pod „Obćinskl tajnik 2936".
slovenskega in nemškega jezika, samostojna, z večletno prakso, dobi stalno mesto v Ljubljani. — Spreime se tudi Izurjena biagajničarks. Naslov pove
upravništvo »Sloven. Naroda". — 29S1
lišem poŠte??©
(3 delavne moči) za manjše posestvo na Gorenjskem. Kje, pove upravn
»Slovenskega Naroda«. 2S75
BCupi se enarsiSa
trgovsk
na dobrem prostoru, z nekaj rose-stvom. Ponudbe z natančnimi Dodatki na naslov: Filip Iziaksr, Št. 11} aod Turjakom, posta Mlsiinja. — 2915
Prazne ureca
vsake vrste in suhe goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovska firma J. Kullan, Kranj, Gor. Isto-tam se sprejme trgovski učenec.
Najnovejše umetniške ::
razglednice
In pismeni papir v 10/10 mapah dobavlja najceneje založba 2730
Miroslav Eisenmenger, Dunaj V.
ScMabjittraerstrasse 48. Cenovniki zastonj.
M„ enonadstropna, s trgoval skimi prozori in prosti ITI đajalniško opravo,zgra-M Jn jena pred neka i leti, v Yk ffll jako dobrem stanju, se »h S pr0l*a v Višnji gori. iBII B P°''eg biše vrt za zele-|s?Bfl njavo, z obširnim sadovnjakom in lastnim vodovodom ter druga poslopja za rejo 2ivino. — Plačilni pogoji zelo ugodni. — Pojasnila daje tvrdka: A. Snšlan, Ljubljana, Karlovska cesta št. 15.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in Živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczv v Ljubljani, zraven rotovža. 1718
Sprejme se takef pod ugodnimi pogoji
skladiščnik
mešane stroke. Ravnotam se sprejme tudi dobro izurjena
KONTORISTONJA
proti primerni plači.  —   Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Veletrgovina 2979".
KUPIftl GOZDNATO POSESTVO
najraje blizu železnice do četrt milijona vrednosti, tudi priženim se na tako posestvo. V tem slučaju želi znanstva mlad, inteligenten posestnik prikupljive zunajnosti z 20—30 letno gospodično ali mlado vdovo enakih lastnosti. Dama iz ugledne rodbine, neomadeževane preteklosti in mirne nravi z veseljem do gospodinjstva naj izvoli staviti ponudbo pod šifro: „Trgovina-iadastrlja" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. — Tajnost častna zadeva. — 2 08
Večje tovarniško poslopje,
5 minut oddaljeno od železniške postaje, je pod ugodnimi pog>i na predaj. — Natančneje se poizve pri Jos. Adamiču, vrrartis.
Domžale pri Ljubli>s£. ?Q3s
St. 5617.
© uravrsa?/? porabe petroleja za čas do 3H. avgusta 1918 v ljubljan. mestnem okrožju.
Izvršujoč ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 12. acrila 1918., dež. zak. št 13, odreja mestni magistrat v smislu § 13 cit.
sledeče:
A. I. Petrolej za razsvetljavo pri mesečni potrebščini pod 20 litrov je zahtevati pri magistratnem petrolejskem oddelku v mestni posvetovalnici magistrata v LjUDljani.
Upravičenci do petroleja so izključno le v § 1 cit. navedeni zavodi ter osebe in sicer:
1. ) industrijska in obrtna podjetja, ki delaio za potrebo vojakov,
2. ) industrijska in obrtna podietja, ki iz obratno tehničnih vzrokov ne morejo dela prekiniti in ki so vsled tega nevezana na ponočno delo;
3. ) rudarska in topilniška podjetja;
4. ) javni uradi in zavodi;
5. ) kmetijski obrati in sicer le za neobhodno potrebo razsvetljavanja hlevov, shramb za mleko in sir i dr.;
6. ) rokodelci in delavci, ki delajo na domu. in ki potrebuiejo petrolej-sko razsvetljavo v svojih obrtovališčih, da si zaslužijo svoj živež;
7. ) delavci in uslužbenci rudarskih, topilniških in municijskih obratov ter javnemu prometu služečih železnic, ki dokazano ponoči nastopajo ali dokončujejo službo;
8) bolnišnice, hiralnice, tabori za ujetnike in internirance, barake za
delavce.
Za drugo uporabo se petro'ej nikakor ne bode nakazoval, osobito ne za razsvetljavo stanovanj in stopnjic, izvzemši sile n. pr. v slučaju bolezni itd II.     Prosilec za petrolej mora v to svrho izpolniti posebno vprašalno polo, katero je dobiti brezplačno v mestni posvetovalnici na magistratu, ter v kateri je najtočnejše odgovoriti na vsa ondi stavljena vprašanja. HI.    Pravilnost navedb v prašalni poli mora potrditi in sicer:
1 ) za industrijska in obrtna podjetja, ki delajo za potrebo vojakov, c. in kr. uprave vojske;
2. ) za industrijska in obrtna podjetja, ki iz obratno tehničkih vzrokov ne morejo dela prekiniti in ki so vsled tega navezena na ponočno delo, c. kr. obrtno nsdzorniitvo v Ljubljani;
3. ) za javne urade in zavode, predstojnik urada aH zavoda ;
4. ) za kmetijske obrate, mestni gospodarski urad v Ljubljani;
5. ) za rokodelce in delavce, ki delajo na domu in ki potrebujejo pe-trolejsko razsvetljavo v svojih obrtovališčih da si zaslužijo svoj živež, sa* druga prosilca ali tistega delodajalca, sa katerega dela prosilec;
6. ) za vse druge prostlce, tisto mesto« ki se bode sporoSMo prosilcu ustmeno v mestni posvetovalnici pri oddaji vprašainc pole;
7. ) Razventega je v vsakem slučaju doprinesti tudi potrdilo mestne plinarne in elektrarne, da se v prostorih, v katerih se rabi petrolej, ne nahaja ne plinova in ne električna luč
IV. O istinitosti navedb v prašalni poli vršile se bodo pred nakazilom petroleja posebne uradne poizvedbe, od kojih vspeha bode odvisno nakazilo.
B. Prošnje za petrolej v druge svrhe kakor za razsvetljavo, ali za razsvetljavo pri mesečni potrebščini nad 20 litrov, morajo biti sestavljene natančno po določilih § 2 cit ukaza ter jih je vladati pri petrolejski centrali na Dunaju, Wipplingersttasse 29. Te prošnje se morajo preje predložiti v potrditev magistratnemu petrolejskemu oddelku v mestni posvetovalnici. Potrdila se izdajajo le proti predhodnim poizvedbom glede potrebščine in istinitosti navedb.
Tudi ti prosilci morajo izpolniti gori omenjeno vprašalno polo za petrolej ter io vložiti v mestni posvetovalnici zajedno z zgoraj omenjeno vlogo na petrolejsko centralo.
C. 1.) Ta odredba stopa takoj v veljavo.
2.) Napačne napovedbe v prašalnih polah in prošnjah ter sploh prestopki spočetka citiranega ukaza se bodo   najstrožje kazensko zasledovali.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. junija 1918.
2953
rbečico, hrasto
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano ,,S IA3A-FORM"- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3— velki K 5'—, porcija za rodbino K. 12—.
= Dr. E. Fiesch's Kronen-Apotheke ffifm% °sab Ogrsko.--
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „pri 2la!em Jeienu",
Liubl;ana, Marijin trg. 880
Pozor na varstveno znamko „SKABArORM"
6 V V
irajie zs-^cas
Sveža in posušena zelišča kupuje po najboljših cenah v vseh jf
množinah 2975
flodnin-HOraulon-Fdirit Tli. mm%
Gradec, Prankargasse 24. H
Rabite domače zaklade! Zahtevajte seznam zelišč.
-   - '
0
9
a
Za živinorejsko in poljeclelstv neke lesne industrije v Bssis
se išče ekocom, tudi invalid, ki je dovršil poljedelsko šolo in ima daljšo prakso pri živinoreji in poljedelstvu. — Vstop takoj. — Pogofi: znanje enega jugoslovanskih jezikov, treznost, nepogojna zaupnost, energija. — Prednost imajo oženjeni, katerih žena bi tudi pomagala pri gospodarstvu in dobi žena tudi mesečno doklado. Ponudbe z navedbo plače na Industrijsko in trgovsko deln. dr. „BOSNA", Begovhan v B^sni, nošta Žešće. "5JUJ 2977
efKutoal€llWI§" nadomestilo
»MIL
„MiUCA-SOPUltE*" snešno beli lug „MILKfl" Kristal vansiirc-siaci&or „MILKA" prašek za peko.
Diftave. goessr, paprikn, cimet čist? nar., piment, MinČM, Janei, kocke za Juho in golaž, ruski caii, milo za brijenje, toaletno m:8o( keksi in vsa druga koloniiaina roba dobi se edino po najnižjih dnevnih cenah pr: soiidni in znani tvrdki
nar gjo&gjs vucicovic *9i
Prva zagrebika Importna in eksportna agenturno komisijonalna trgovina ist tovarna „M!LKA" proizvodov s skladiščem na debelo
-==  ZAGREB, Nikoliceva 9. ——=-
Zahtevajte cenike! 1161 Dokler je zsloga!
■■iiffiiiiiitTiiffiiiiiiiiiiffiiiiiiitiiiitiiiiiifiiiiiiiiiitrfiiifiiiiiirifiiiiifiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiii*
NE ZANETUJT
Ne kvarite oblek z raznimi vojnimi banrami!
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obSeke „Interrtacional"
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah: črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre.
gHT* Na zafctevo slovensko navodilo. "^H
100 zavojev ....				
500 zavojev ....	. . . po	K	45.-	za ICO zev.
	... po	K	40.-	za 100 zav.
Poštnine prosto pošilja 2984
Rudolf Cotič, Vrhnika.
- Za vsakega trgovca velik zaslužek!
■s
u SMcerinovo olje
vsaka tudi najmanjša množina se kupi za vsako ceno ali pa zamenja. — Kje, pove uprav. »Slov. Nar.« 2955
SOHE GOBE
kakor tudi druge zaplembi ne podvr» žene deželne in gozdne pridelke (maline, jaeode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RAlfT, Krmni- 2693
spreten, izkušen delavec, ki se razume na ravnanje s steklenicam in opravljanje strojnega motorja se proti dobri plači in hrani tako* sprejme. Lahko
je tudi krepak invalid — Kje, pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 2937
Sukancev
*€VI£*IOV) nadomestek ::
v 50 metrskih zvitkih, it. 10, 12 in 10 v žesieronltnl debelosti tuc. K12 50 noši1;a po povzetiu ADOLF KLEIN, Hnđiznoesta, VI.,    cinkacsy-nt. 28.
krepak, priden, slovenski
t
se sprejme. 2976 JS31Č, kovaški mclsier, GRADEC, Leonhardstr. 108.
-^32? oženjen molki. voH^ine IveK&ift prost, zmožen slovenskega, hrvaškega in nekoliko nemSkega jezika, želi službo
Hišnika, vratarja ali elentroinitalateria
za stalno pri kaki tovarni ali večjem podjetju ali družbi. Ponudbe je pošiljati na uprav. »Slov. Nar.« pod šifro: „Slektrolnitalater 2944".
Kopalen* umetno
zobovje
in splošno vse, kar je starinsko.
Posredujem pri prodaji posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškan.ka ulic. 10. 1458
in papiron
iv—ii8i en gros
papiron zlepljen meter a K 4.20 Umnate vi o tke,  Ser gos la surovo platno.
Rudolf Bodenmiiller,
Ljubljana, Stari trg It 8.
Prima rosicki
oddaja takoj obrtnikom tvrdka'
F. & A. UHER
W premog na debelo ~WI
Ljubljana.
Se!enburgova ulica it. 4.
Dovoljenje glede dobave in množine preskrbi tvrdka sama. 2973
Podružnica Ljubljana. lADRAN^KA RANKA Podružnica Ljubljana.
Delniška glavnica: K20.000.000. ^-"*^*X/nl^CFl\r^     M^rmilA\r^ Rezerve: okrog K 312,000,000.-.
Vloge na knftiiee in jih obrestuje po čistih 4%-Vloge na tekočI In ilro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c kr. razredne loterije. _
Dvbrovnlk Dunaj Kotor Metković
Centrala:
Trat.
Podružnice :
Opatija Spljet Šibenik Zader
E8K0NTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: £eke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. ■ PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
Telefon št. 257.
26
39111^81
44004
520^8574