256 številka. Ljubljana, petek 7. novembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI N&ROD. Uhaja vsak dan, izvzemši /ouedelike in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeinan za a v str o-ogor s k o dežele za celo leto \h tfld., za pol 1 ta H gl., ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. '^0 kr., za en mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na 4om ne rnčuna 10 kr. za mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tisku. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohuanovej hiši št. 3 „gledališka stolna". Opr a v n i št v o, na katero naj ae olagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodnej tiskarni" v Kohuanovej hiši. Gjvor slovenskega poslanca dr. J. Vušnjakd v adrcsnej debati državnega zbora dnč 30. oktobra. (Po stenografskem zapisniku.) nGo-] i'i ia moja ! Ktr je uže mnogo tako izvrstnih govornikov govorilo o predstojećem predmetu, mi je vsekako teško povedati kaj novega; samo ozir na vonlce, ki so me sem poslali, in nadeja, da vendar iz nova nekoliko osvetlim obe adresi, Bili me nekoliko btsedij »pregovoriti. „Ko se je leta 1873. prvi direktno voljeni državni zbor sešel v tej visokej hiši, so tudi zastopniki južno-slovanskega naroda prišli notri in se postavili na ustavna tla, nadeja-joči se, da se bodo določbe <5ue iste ustave, katero je bas većina one stranke ustvarila, v resnici tudi izve de. nAli akopram Jugosiovani v kompaktnej množini stanujejo od Mure in Drave do Jadranskega morja iu na njegovih obalib, ipak se je na njihove narodnostne potrebe — priznati in ura in — žaiibog malo ali celo nič oziralo. Niti v šoli, niti v uradu zadovoljilo ae je njihovej zahtevi glede materinega jezika in z njuni se je tako ravnalo, kakor da bi bili tu samo za to, da bi se jih germanizualo; za to pa bas jedcu odstavek v adresi večine radostno pozdravljajo ne samo Jugoslovani, nego vsi neneinski narodje avstrijski. To je 6ni odstavek, kt zahteva vestnega izvrševanja ter izvajanja državnih osnovnih zakonov v narodnostnem oziru. „Vestno izvrševanje državnih osnovnih zakonov poleg ravnopravnosti vseh narodovu, kakor pravom trdi auresa ve Čine, „ne bode samo jedno najgotovej.Mh sredstev, da se zagotovi ustavi jeduano radostim priznauje vseh narodov", duo je po mojem Pot v gornje strani. Izpisek iz listov Stanko Vraza gospe Drag. Stuudiiarki. roj. kiižiiiaiiičevej. (Fosloveuil Andrej Fr. F č konj a.) (Dalje.) Dno 3. t. m. poslovivši se s tovarišem našim J. M—čem krenila Bva iz Jurovega v Metliko, kder sva si najela voz za Novo mesto. Iz Metlike drži cesta navzgor. Tu sva se še jedeukrat ozna, da tem klaaiškim okolicam rečeva poslednji najin „ostani z Bogom". Pre-krasua dolina, katera se razprostira kakor pisana preproga po cesarskih tleh — po kla-siskej tej zemlji! i mej gora, katere dolajo okvir tej sliki, pritaka zelena Kolpa, vijoča se Binio tamo mej zelenimi livadami in njivami tako, da se večkrat zopet vrne skoro na ouo mesto, od koder je prišla, in zdi ue, da tudi preverjenji jedrna podloga, na katerej dospelim vsi do sprave in sporazumlieuja, in na katerej se more Avstrija uspešno razvijati. „Nehčem tuka) navajati rekriminpcij proti ustavovernej stranki, ker je v obče visoka zbornica vsled ostrih besedij z obeh strani) uže itak razdražena, ampak potruditi Be hočem kolikor mogoče objektivno želje in nazore tukaj naznaniti, kakor se mej jugoslovanskim prebivalstvom izražajo. gUstavovcroa stranka bila bi se gotovo v vtčjem broji v to visoko zbornico povrnila, ako ne bi bila ob času svojega gospodstva baš onega člena 19., katerega je sama ustvarita, čisto pozabila. Čleu 19 — to priznajem — je v resnici teoretično pr znanje narodnostnih prav.c, in dolžni smo zahvale u uivovtr nej stranki, da ga je ustvarita. Žahbog, da je ostal ta člen zmirom samo mrtvo pismo. Ntbčem soditi, da je ustavoverna stianka ta člen za to ustvarila, da ostane mrtva črka ; ampak jaz mislim, da je gleue praktične izpeljave izhajala iz napačnega mnenja, da bode njtu odličen položaj v carevim v nevarnosti, ako bi se dui < lun izvršil in bi se dala ne-uemskim narodom njihova narodna prava. V tem slučaji bi bil pristavek ustavoverne stranke popoluem neopravičen. Poudarjalo se je lite, da je uein-ka narodnost v tako odličnem položaji v državi in oa iej je tako mulo potreba za to položenje skrbtti, da bi jej v resnici nič ne btalo, ko bi dejansko uresničila člen 19. „Morebiti je to oviral še jeden oduošaj ; ne samo stranka, nego birokratstvo, ki se je \eJlo kot del ustavoverne strauke, ki pa ima koncem samoohranitev svoje birokratske vsemogočnosti pred očmi, tO oeje najbolj branilo čleu 10, izvršiti. ona čuti ar< soto te do.me ter polagoma teoe i n težko jo zapušča, kakor deva hišo materiuo, ki se čtsto joUajoča ozira, kadar jo mora zapustili. An mtiuda Kolpa delajoča mejnik mej Hrvatsko in K i a □ a ,.o, po.-i.u-... te čudne povesti ter jih z one strani pripoved* ? Ima na uebu in na zemlji inuogo stvarij, o katerih naša modrost uiti n sauja, pravi Shikespeare. Na potu prikažeta se uama dve osobi, kateri nama sta se zdeli, kakor da napovedujeta z z divno svojo obleko, ka prideva prtd vrata novega sveta. Suideva se z dvema Uskokinjama, kateri sta nekaj na glavi nosili. Prašajočima ju: „Kod ako B.ig da?" odgovoriti nama: „S trebuhom za kruhom !' Iu midva sva trkala uže zares na vrata novega sveta. Prišla sva u '..m, eč za trenotek v Hrast, vas, katera stoji dve uri voznega pota kraj ceste, držeče iz Metlike v Novo mesto. Vas ta razteza se s hišami svojimi na obeh straneh pota, in znamenita je po ljudstvu, katero tu prebiva. Z „Velika napaka ustavoverne s'ranke je bila tedaj, ker je bila proti slovenskim narodom Avstrije tako protivna, včasi celo sovražna. Nje ne inaujša napaka je bila, ker je ■Uušala z vsemi sredstvi na podlogi njej ugodnega volilnega reda pridobiti si v vseh deželnih zborih nemštto-liburalne večine. Osobito v kronovini Kranjskej, kjer vendar poleg 440.000 Slovencev biva bbuio 20.000 Kočevurjev in samo majheno število naseljenih nemških rodbin, osobito tam je bilo popolnem neopravdano početje, tudi tam narodno večino deželnega zbora potisniti v manjšino, kakor se je zgodilo to leta 1877. s znanimi čini pri volitvah, o katerih se je uže govorilo v tej visoke) hiši. „Adresa manjšine je nejasna baš v točki, ki govori o narodnostnej ravnopravnosti, da, odstavea" o narodnej ravnopravnosti ima toliko pristavkov, da se mora iz njega ra/vi-deti, ka onim možem, ki stoje za tO adreso manjšine, nikukor nij resno z izvajanjem narodnostne ravnopravnosti. Ta odstavek se glasi (čita): „Zbornica poslancev se niti nij obračala proč od neizogibnih terjatev državne potrebe, niti od opravičenih želja raznih naroduostij" itd; „Go.sj 6da moja! roko na Brce, ustavoverna stranka nij v min o lih letih hotela slišati teh opravičenih želja. Da bi bila 6na drugače ravnala in svojo lastno ustavo izvedla, dosegla bi bila ob volitvah drugačen izid, in možno da bi njeni kan-didatje ne bdi tako mnogoterno propali. „Mi gotovo nehčemo bo,a, ker Jugoslovani noinamo nikako agresivne tendencije zoper druge narodnosti, osobito pa ne zoper nemško narodnost Ali čutiti se hočemo kot ravno- ieve strani . t.i. u. jo sami prvoselci Kranjci, a z desne takozvani Uskoki kot najskrujneja /apadna predstraža ju n h teh naselnikov. Ko sva prišla v Hrast pred prvo krčmo od dobrega lica, skočivša z voza šla sva v sobo, da si naročiva obed. Tu nama takoj pristopita gospodar in gospodinja, v katerih po vzrasti iu obratu spoznum Uskoško krv, ter mi se začneta klanjati in zgrabita me za roko, da mi jo poljubita, kajti po br«di mojej in tujej obleki sodeč imeli so me ti blagi ljudje za Vladiko ali vsaj za k. ■ . Arhimandrita. Se le po tem, ko jima nijsem dovolil, da mi izkažeta toliko poštenje, nego v svetej ju nameri ustavim, odmaknila sta roke; stoprv tedaj jima so odprle se oči in priznala sta svojo zmoto. Ker je bila Še tolsta ura do polu dne, poprosiva gospodarja, ne bi li nama dal sinka svojega Marka, da nama pokaže pot v Drage. V Dragah poiščeva popa (duhovnika) da od njega izveva nekaj o življenji in običajih pravne državljane carevine; mi hočemo dobiti sredstev, da bs bodemo razvijali tako kakor druge narodnosti in sodelavali v skupno blagost državi. (Dobro! Dobro! na deBnej.) Žahbog, te možnosti nam dosI6 nijso dali. Uradni jezik je vseh pokrajinah, kjer prebivajo Slovenci, nemšk, tedaj prebivalcem na kmetih neumljiv. Celo v naših I j u 1 s k i h šolah ovirajo i z n a r o d o v a n j h k e tendencije doseže-nje pravega smotra ljudske šole. Naši učitelj i za ljudske šole od gojil jejo se na popolnem nemških učiteljskih izobraževališčih (Čujte! Čuite! na desnej) kjer si ne pri d ob o niti potrebnega *n a n j a s vo j o g a materinega jezika, v katerem morajo potem detcov ljudskih šolah poučevati. (Klici na desnoj: Čujte! Čujte!) .Gospoda! Vi sami priznate, da nij preveč zahtevano, ako zahtevamo, da naj so vsaj narodno šolo pri tem pusti, v kar je prav za prav ustvarjena, da daje namreč narodu vifljo omiko in odgojeva šolsko mladino v moralnem in verskem oziru. Priznali boste, da nij ne opravičeno, ako zahtevamo, da se našemu jeziku da tudi v srednjih šolah potrebnega prostora. Kaiti, ako naši učenci, ki izstopijo iz ljudske šole z nezadostnim /na- je moglo kot uradnike ali učitelje porabiti v teh o 1 Avstrije zasedenih pokrajinah", na desnej.) (Konec prih.) (Dobro Ali je treba nemščine po kranjskih ljudskih šolah? (Popis t Dnlcnjskejra.) Iz časnikov nem zvedel, da je krmjnki deželni odbor v sedanjm kritičnih časih, ko se prebivalcem Krtnjske nič posebno dobro ne goli, (spominjam na živinsko kugo, na Rlabo letino na Notranjskem i. dr.), za koristno in menda čaau — primerno (!) Rpoznal, c. kr. deželnemu Šolskemu avetu nasvetovati, da bi on nemščino upeljal v vse kranjske (t. j. slovenske) večrazredne ljudske Sole. „Tagblatt" je toga koraka prav vesel, in pravi, da bode o njem uže šo spregovoril besedo, t. j. motiviral ga, da bi laglje prodrl na merodajnem mestu. — Ne vem, kako naj bi n;r*l o tem sklepu hI. kranjskega deželnega odbora v sedanjih časih, pri sedanjem političnem položaji, ne vem, ali bi smatral to izjavo avtonomno (!) korporacije kranjske deželo za — ironijo, ali za resno nagajanje, ali za koristno naredbo v pospeševanje kulture mej kranjsko mladino! Mogoče, da se s takim sklepom — živinska njem ah popjlnim neznanjem nemškega jezika, kuga iz dežele prežene, ka-li? Mogoče pa, da ob vstopu v prvi razred srednjih Šol na mah stojo čisto nemškemu pouku nasproti, tedaj gotovo ne morejo primemo napredovati iu srednja šobi ju kmet-skemu stanu deloma ali popolnem zaprta. „Mi nikakor ne zahtevami), da bi se nemški jem k iz takih slovenskih srednjih šol izključil; nasprotno! Ker živimo v vednej dotiki »n veduem občenji z Nemci, želimo, da 80 učenci na sredniih Solata popolnem priučo nemškega jezika. Ta naj bode početkom učni predmet, v višjih razredih učni jezik, tako, da bi bili učenci ob izstopu iz srednje flole popolnem zinožui nemškega jezika. „Se vo, da tudi želimo, da bi se nazaj poseglo po gimnazijskoj uredbi od leti 1851., da bi učenci srednjih šol imeli priliko, pri lastiti si srbsko-hrvatskega jezika, ker se bode vendar na pouk živih jezikov moralo polagati večjo važnost, nego ho je doslu zgodilo. Po zasedenji Hosne in Hercegovine imamo za naSo mladiuo široko polje, in največje koristi bilo bi zanjo, ako si srbsko-farvatskega jezika tolikanj prilasf, da bi se je odgovor na politiko sedanje vlade, ki hoče sporazumi jen je dognati mej strankami in naredi. Po tem takem imajo prav kranJHki pru-■of) i, da roko: Mi n^hčemo dati miru tukajšnjemu slovenskemu jeziku, umakne naj e kulturnemu jeziku nemškemu tuli v večraz-rednih ljudskih Šolah. Morebiti pa delam krivico vklepu imenovano korporacij". morebiti se nijso hoteli gospodje deželni odborniki niti Šaliti, niti ntgajatl Spravljivim možem, nego ra-čunili so morda tako: Kranjska dežela je precej rovna, da si po naravskib lastnostih precej obdarjena. Kovna jo le vsled velikih davkov in vsled premalega izobrnženja in pte-majliene moralne moči, kar je ravno materijalnoj in duševnoj revščini u/rik. Dolenjec na pr. ima neizmerno rodovitne grunte, ali tare ga nevednost v gospodarstvu, neHedljivost. silni duvki ti r lastna lahkomiSljenost. Kako torej t'.* in u v okom priti V »Poglejmo Bi Nemce", mislil si je morda deželni odbor, to R0 vam materijalno boljSe podstavljeno ljudstvo, to so bolj varčni gospodarji, mirnejši kimtovalci, iu vsled obilo nemških ljudskih in dru- gih šol tudi izobraženejSi. Dajmo torej — tako ro ri morebiti mislili — tudi naše šole nem Skim šolam vsaj prispodobiti, ker čisto po-nemčiti se ne dajo, dokler naš slovenski kmet le Blovenske otroke v šolo poSilja. V jedno-rnzredne šole nemščmo vpeliavati, to Be jim je Se neprimerno zdelo, tudi bi bili potem preveliko hvalo želi od ljubljanskega „Tag-blatta." Pa Raj je doat,* vePrazredmh Sol na Kranjskem uže, morebiti uže okoli 70—80; Raj je precej štirirazrednic, kjer ae nem^fimi uže toliko ur odločuje, knkor nobenemu drugemu predmetu. V nekaterih trirazrednicah pa Se nič nemščine nij in v dvorazrednicah tudi ne, torej akušajmo — tako so menda ugibali — da osrečimo slovensko mladino a tem, da se vsaj nemške Črke poznavati nnuči. Če ho tudi ubftgl kmetski otroci, ki po uro daleč v Šolo hodijo, po štiri, pet ali Sest ur na teden bavijo z nemSčino, to nič ne škodi. Težko se je Hie.er brati in pisati učiti tuiega jezika, posebno zabitim dečkom, ali kaj se hoče, vsak začetek je težak. Izmej Rto otrok se bode vsaj jeden v dvajsetih letih to'iko izuril, da bode gladko nemški govoril, in ta bode potlej še hvalil nemško kulturo in —■ našo dobo v deželnem odboru ! Ali pa ne bode to šolskemu napredku in izobraženju slovenskega kranjskega Iju Istva na škodo, da se pri učenji nemSčine in slovenski materinski jezik no bode moglo toliko ozirati V Ali ne bodo morda drugi predmet.ie v Soli vsled nemščine zanemarjeni V Kaj no bo za računstvo, za kmetijstvo premalo časa ostajalo? Ali ne bo za oigojevanje mladine učitelju časa primanjkovalo V Sedanji kranjski deželni odborniki so se ve da na vse to odgovarjali se samosvestno besedo: nel — kajti kranjski laži-lihernlci trobijo zdaj »pluli, ko se govori o sporazum-ljenji: ne, ne pa ne! Neb če jo torej miru in sprave, njih geslo je le boj! — Kdaj bode nam toliko let zatiranim Slovencem zmanjkalo p o t r p e -ž 1 j i v o h t i V i*oiitil*m razgled. I%oi rt«ii |«» dežel«, V L u ol t a ni (J. novembra. Kdaj se bodo ae*le detegg dal oči; no, nama se je odprla tudi duSa njegova, kaiti Imel« sva k temu 6 li zlati ključ, kateri jedini odpira srce m duto Slavjana, t. j. znala sva ž njun pogovarjati Be v narodnem njegovem jeziku. Ko je gospodinja s hčerjo obrisala mizo in klopi okolo nje in uljudno naji po- sadila za mizo, otide Angelija iz sobe, vrača |oča ho za trenotek s prtom, kateregu pogrne pred nama na mizo. In ko midva, slu teča kam to meri, začneva se izgovarjat', da sva naročila obed v Hrastu, začne naji gosjio-dinja prositi, da vzameva za dobro, s čemer le hiša bogata, a to na tak uljudni način, da moraš privoliti. A kaj hočeva midva V 11 ša vidiva, da je siromaSna, pa da jo midva še bolj olajšava? Nikakor. No, ko vidiš ftOpet /.nskrhno line gospodinja, kutera ho boji, da nama moreb ti mrzi njena siromašna miza, a z druge strani zopet iinjplemenit.eji izm i oogov staroslovenskih, kateri Ae tu vlada in kateri nama se moro maščevati, ako onečastiva živi njegov oltar! Evo zo|>et razlogov, kater so nama govorili: Privolita! Kai hoevuV A i di de, tu moreS otroke za troSek hiše obdariti. I u tako privoliva. Gos|>odiiiji se zo|»»t razvedri lice in začue naji z dovoljenjem ha na homerski način izpraSevati: O.I katerega sva mesta? O I katerega rola in kolena? Kod (»otuieva? iti. M dva jej začneva pripovedati, da sva od daleč potnika in da obhajava beli 8"et, da vidiva in izooziiHva dežele in narode, da |ireučavava jezike m običaje njibo e in razne načine živlienju; nad katerim (homer-skim) odgovorom se zopet i ona začudi. Mej tem odfire dveri Angehja, |irinese vilice, nože m hleba, a za trenutek posle na krožniku nekoliko mehko kubnnih jajc, katera na mizo pOBtavi; obed zares ubožen, a snažen in toliko srčno ponujen, no, iiuiua bode dražji od mi e, napolnjena z oaibogatejim in najizhranejim eiom sveta No komai ko mi Iva zukosiva, pride v sobo -•luga, katen naji poprosi v ime svojega go-•podarja popa, rta i leva k njemu ih obed. Sedaj da v diš gos ictdiiijn. kako se razsrdi ua h u40, kater |ej, r. kia jo, tira goste izpod sin he itd. No mi v t da ne razžal.va ni jedue ni druge btraui, poj va jajca, dava, dokler se sija dal«»e*cij da bode Se le meseca febru-vurjH 1880. Nekateri planovi zaznamljaio grofa f#o-hctiti'f't" za ministra n »Tanjih stvarii barona 11 el fer t a pa /a naučneea mimstra Dunajski .Vaterlnn I" niše o novem #/'«••-zakonu in drii'ih vladnih pred logah tikn-le: „Na desnei strani bo mnogotero neprijetno zadeti zaradi tega, ker ae hoče od nje ki velja ali bi vsaj morala veljati kot tiari M stranka, Hprejetja tnceira fi innčnega programa, kakršnega je v zadnjič razvijal finančnega ministerstva vodjn. Dvomljivo je da bi ne dobila ?a nove davknvske predloge kakšna večma. Na drugej strfini je pa zopet dvomltivo, je li da hode zavolj tega nastalo kabinetno vpraSanje. Drugačna pak je stvar iz atališča parlamentarnih strank. Te itn»io pred vsem pred očmi vprašanje glede bnuii-beneura zakona in odvisen je sprejem dotičmh predlog od tega, kako da se bodo mini-b t e r s t. v o dopolnilo. O lt'egerjevem govoru pravi v f*#*«f/» izba njnč.a rPdtik": nGovor U erjerjev je naredil velik vtis in upljiv tega vtisa kaže ho vidno v politiškem svetu Slaba volja „ustavo-vercet" in njih silno kričanie dokazuje ZHdosti. da je dr K'eger dobro zadel al-tbost.i nasprotnikove, da je spoznal njih Ahilovo peto in brez pomisleka odkril njih tart f-irije." (Jledo utrjevanja na iumem 1V#-o#-Mkvti* ki He zdai neprenehoma vrši, piše „IVster l/tvl": „Meia jnžne Tirolske se nW\ utrjuje BČ 16 manjšimi in veČini1 dobro i li oroženimi tvrdniavirami. Zidnja, ki jo bila vršena, je pri Sardnru, ki zapira dolino, (t >• neralinajor vitez Kedl vodi na dveh krajih utrjevanjska dela, in s"cer na M »rite lfi'ione mej Torbolo-jem in It vo, in v dolini Priti.of. ki ima svojo važnost Be radi prehodov na Beoetsko, Delegitfje avstrijsko bodo za ta utrjevanju moralo dovoliti posebne troftko*e. Dne" 4 t. m. zvečer je imela v Pesti fcr-nttsK«-ogrska regn'kolurna deputacija štin uro trajajočo s-io. NiV/.očni BO bili Tis'.a, Szu piiy, Bedekovfd in ban hrvatski; dogovarjali so se o kvoti, a nijso se mogli zjediniti. Itdeželni budgot za I. 1HH0 kaže dohodkov 7 milijonov, troškov pak (5 milijonov, tedaj ostaje 1 milijon goldinarjev. Mej troškovi natinjcio se troški za u >ravo, pusto, telegraf in za upelianje katastra, za kateri je oOO.OOO gld. nastavljenih. V n »t i-t«» i>n» preko berbnskeora dogovora in •lariSk" p^ndbe ne more izvršiti. .<'#»" n i m fci korteHi ro s« znppt. rpSH. Kralj iim ie naznanil, da se bode oženil. F-nsn^ni npniufor pa ie zahteval r posebnim 7»-Vonnm dTiOnOO tolarjev za rivilno listo kra-HV.i 2T>0 000 letnih dohodkov pa za slučaj, če postane kraljica vdova. Dopisi. iH ftiorire 3. novembru, flzv. dop.] Dno" 25. m m ie obhajalo tukaišnis društvo „Soneta di Ginnnst/ea*1 svoio desetletnico. Tri tej priliki ie društveni predsednik, odvetnik dr. Nardini, imel nekak slavnostni govor, katerega ie priobČ'1 najprej tukajšnji dopisnik „1/ Ionzn", in koi za njim tržaški „1/ Indi-pondente" alina „L' Impertinen te", a zadnji ga |e tako iasno raztolmačil, da nij bil BSttlt) list zaradi tega konficiran, ampak da je namtsMdlfcVO za dobro spoznalo, razpustiti društvo, koie ho vspenia no vse drugačnih namenih, nego so mu odkn-zani po društvenih pravilih. NamcRtniSt ena n uredba io sin>ln kakor strela II jasnega v tukajšnje 1'ibonsko-irredentarske kroga, ki so vs'ed tega strašno poparjeni. Včerai popoudne oh enej uri jo dn'o glavarstvo goriško vročiti dekret preilsedrnku in ob enem zapreti in zn-peči-ti'i društvene prostore. S c-t pa ie društvo nčividno h ir a 1 o, ker je iti vila ulov od leta do leta poemalo. v Ittel meri pa ho mu ra?ll dolgovi, koii bi je bili najbrže itak v kratkom zadubili. Sploh so so začela onej stranki, katere kolovodje so ne koliko let zvonec nosili v mestu, bodisi kot gospodarji v mestnem zastopu, bodisi kot vzdrževatelji ,.< J nnastike" , tla pod nogami umikati — na veliko radost lojalnim Goriča-Dom, in teh je hvala Dogu zdatna večina. Letolnjo dopolnilne volitve bo jasno pokazale, da so se nie>čani naveličali vrt.oglnvncga gospodarstva te oholo svojati; v ^ClinnaHt'ki" se je bilo Število udov od ustanovitve do razpusta skrčilo od obilih (iOO do 356 in „1/ Donzo". slaboglasno glasilo te stranke, je, kakor zanesljivo vemo. v tolkih revah, da ne more ni živeti ni umreti. Sic transit gloria mundi! Lepo Gorico zovejo sicer ^avstrijsko Nizzo" a njeno podnebje se vendar nič kaj ne prilega takim ekflotičnim rastlinam, kakršno je irre-d e n t a r i z e m. Vsi sveti so nam prinesli mokre prešce-Oba priznika in tudi denes je do večera neprenehoma lilo; Soča in vse druge vode so strašno narasle. Z laj pa je burja zmagala nndl ingom, sneg je zopet pobelil vse vrhe okolo Gorice, vedri se in mrzla zdrava sapa briie. Da bi tudi v vladnih krogih začela pihiti zdrava, če tudi nekoliko ostra sapa, bi pri nas in v VHeh inžuo-mejnih deželah za vselej} ra7gn«la ono kugo, katera He ie vsled nepravičnosti, nevednosti in popustljivosti prejšnjih vlad tukaj zagnjezdila — na veliko škodo in krivico državi zvestega prebivalstva in slednjič tudi na škodo in sramoto državi. Wj I>iiiiie1tl, 80, oktobra, flzv. doniš.] Predvčeraniem ie imela „Rloveniia" zborovanje in na dnevnem redu je bila tudi volitev predsednika in odbora za zimsko poluletje. Prejšnji odbor jo natanko razložil družabnikom živenje in stanje na3<>ga društva v preteklem poletnem tečaji. Krepko je poudarjal predsednik g. Zavadlal B*ptl3QSJ0& kunilični stol, kako svrho ima društvo ,Slovenija" in kako jej je delovati, da doseže svoj namen. Polagal je gnrko slovensk;m vspu^iliščnikora na srce, naj podpirajo to važno dru-tvo z vsemi močmi, da bode ono v resme/t ognjišče, okolo katerega se zbira slovenska inteFgenei dunajskega me*tl aebi in predragoj domovini na korist. Priporočal jo, da naj goji slovenska odra-s'a ml&de! vedno vzajemnost z drugimi slovenskimi dijaki, ter gladi tako pot približavanju in slogi mej slovenskimi narodi, ki so do z In j še jako mrzli jeden proti druiemu. Za novega predsednika se jo izvolil po velikej večini g. lUdoRhiv Pukeli. mož ki »ma vse lastnosti, katerih je neogibno potr.'ha voditelju udom đrultva „Slovenije-. Za podpredsednika je izvoljen znani s'iknr g Ivan Sublc; za tajnika jurist g. M. Dren ce; za blagajnika jurist g. J. GregoriČ; za arhivarja iuriut g. G. Gregorin; za odbornika pa g J &kofič ing. 1) Maj ar on. Prepričani smo, da bodemo Udje „Slovenije" zadovoljni popolnoma z delovanjem novega odbora in osolvto z novim predsednikom, o katerem upamo, da bodo »Slovenijo" krepko vodil ter jej častno ime, katero jo uživala do sedaj v dijaških in druzih krogih, ne lo ohranil, temveč še utrdil in razširil. V tem semestru napravi nušo društvo i svečanost slavnemu našemu Kopitarju na i čast. V soboto vseh svetnikov d nO* ponese, je gospodiuia prepirala b popovim tdugo, otrikom skrivaj nekohko srebrnih novČičev in posloviva se od gospodinje, Angelije In cele b ie. Treh hišo nujdeva starci snlu-ga in bolnega, kateii naji poprosi v slabej in niš iui za mi lo riuo, pripovedu|oč nama o mnogobrojnih bitkah, v kater h je on krvavel za cesarja svojega, kar nama je raigalivfil vrat in prsi dokazal mnogimi bratgotinami (snamenjl od ran). 1).inačica in Angeit|a ne razumevs, kaj on govori, mirno sta poslušali, a ko midva odprt va motaj i in njemu podava dar, da ti je B daj zopet videti ženo, kaka ti zaleti so na »ironmka starca, psu|oča ga in rekoča, da se se pristoji napadati potniku, katera potrebujeta denarjev po Bvetu, v tujih krajih, kder nij nikigar od njvjuega roda iu kolena. Kotu vdiin m tujem, razigra mi se sice, zažene krv v glavo, iu nuhoio padajo mi od mila SJlze niz obriz. Mi i narod (pomislim), kako ni ti čist, Ijubomjiv, božanstev v Bvojej pri- rodnost: ! Tako krasnega sUaril te je Bog, a svet te na/.ivljo barbara, čim si juizadeva, da ti zataie prirojeno dostojuost in obleče '.uio obleko, katera se zvuna) blišči, a pod aeboj tiu|e srce in goji kače, /dobo strasti m hudobije — i/glajeuo barbarstvo, (lesa ti več treba k sreči, nego da pozntš sebe in narode, kateri so oko o tebe! ■— Tako so seboj razmišljaj« č zapustiva družino Daiiijunovir^o. D » go j^e stala jo gos|»odiu|ii z otroki pred h;šo kl-č.oča z nama: „Z Pogoni hodita, draga potnika! Povsod hil Bog in sreča z vmiia!' in ko jej o zdraviva poslednji „ostanite z Bogom*1, • n krenova za hišo popovo, Bdelo uu seje, da sem zapustil poslednji krat rojstveno hišo, vno zaradi tega treba v BtranbKega poduka in neizmeruo bedasto je tl>b> n čevo gobe,dn nje, češ, sa| nij tako hudo, pa to vse nij nič, kakor gospodsae sitnosti itd. Mnogo pa je na tem hžeče, da se Ltirod poučuje na j. ravi način, zvlasti v jeziku naro tu umevnem. Z uaibol.šiun Lemškimi oglasi torej nij opravljeno na Slo>ensaem, razen tega pa je treba stvar razlagati po domače, ne pa v okornem birokratskeu Btogu. Za blagest našega ljudstva tako iskreno za v/.»ti državni posiauec gospod Viljem Pfei-fer, ob jednem župau na Krškem je po na geni mnenji res vzgieden tak razglas pr obnl svojim občinarjem. Ker želimo, da bi drugi na-i župaui posnemali blagega rotol,uba, ob-javimu tu omenjeni razglas krškega županstva, ter priporočamo občinskim načelnikom in narodnjakom sploh, naj skušajo razširiti ga ko hkor muči, da bode lju stvo dobilo pravi pojem O nevarnosti, ki mu žuga in o dolžnostih, ki jih ima tej nevarnosti v oči. Razglas se glasi: „Strašna nesreča zadela je zopet uboge Dolenjce: v sosednih okrajih prikazala se je živinska kuga, in žalibog tudi v našej ohčim na Lomnem. Leta 1710. Be je prvič pritepla ta kuga iz Azije v Evropo in je od tega čaBa ne le v na-trn cesarstvu, ampak tudi na Nemškem, na Francoskem iu po druzih deželah več sto milijonov goveje živine podavila; pred šestimi leti razsajala je tudi na Kranjskem, kamor se je bila zanesla b Turškega in Hrvatskega. Strah iu groza je gospodarja, kadar se bliža goveja kuga — proti tej bolezni mj no-be mega zdravila. Hujša je tu bolezen, kakor slaba letiua. Goveja živina je steber, na katerega se naslanja gospodarstvo in kmetija; ako se steber poruši in pogine ži.ina, propade kmetija ter pride na ka it. Kolikor je dosedaj znano, ta kuga v naših krajih nikoli ne nastane prvotno ali sama od sebe, Ona se lo po dotiki natrosi. Zato mora vsak gospodar skrbeti, da živina te bolezni no naleze« Te bolezni ne za-trosi samo goved, ki je prišla v dotiko z okuženo živino; raznašajo jo tudi druge domače živali: mačke, psi, kuretiua itd., če pridejo iz okuženega hleva ah pa v dotiko z okuženo živino Tudi vse drugo, kar je od bolne Ži vine: dlaka, koža, drob, parklji itd., potem slama, seno in ljudje, ki so bili v dotiki z bolno živino, raznašajo to bolezen. Zato je prvi in jedin pripomoček proti tej groznej bolezni, da gospodar vsako nalez-Ijivost zavraČuje o i svoje govedi, da ima svoj hlev skrbno zaprt, da zabrani tako vh< d v hlev vsem tujim l.udem, ki imaju z živino opraviti, kakor živinskim beretavcem in jeaua-kiin ljudem; alje naj ne zahaja ui guspooar, nt njegova diUžina v okužene kraje u nuj tudi iz tu.viii krajev ne kupu,« m slame, ni .sena, m gnoja. Kedor bo svojo živiuo zvesto obvaroval pred vsako doti ko s k užn.nu, tega hlev bo gotovo kuge obvarovan. Vsak gospodar naj pa tudi natanko izpolnjuje vse ukaze in naredbe ce&arske gospodske in župaustva ter naj taku pripomnit, da te grozua bolezen ne lazsin. Ker nij neheonega zuravila proti kugi, se pobije vsako ckuzeuo živinće, pa iuui vsako drugo še zuravo, če je prišlo v dotiku z boluiiu; postava uuločuje, da mora vsak gospodar ob času kužne bolezni nemudoinu naznaniti g o s p o d s k i, če mu Sivina zou i, gospodska pregleda piecej živiuč«. iu če je kuga dokazana, da boluu guved in v. o drugu guvtu iz tisttga ah sustdujiga hltva puh.ti, iu eiCtl zaradi tega, ker proti kugi nij uubeducg« zdravila, iu zato, da ne bi se boiezeu daij*. ra/.ua.-aLi po morebiti so zdravoj živim, ki t*c je kužuiue uaiezla. JPostava (likaj .h kriti po očetovski za vas; gospodarju pobiti* i. i* i u«- so iz cosarsko kaso izplača odškodnina v gotovem denarji, ! će Je o pravem času bolezosi naznanil gospodski; če jo pa to naznanilo opustil, 110 dobi siobcncga odškodovanja. Će pa kedo ne bi spolnjeval ukazov iu naredeb gosposkinih, ga zadene ostra kazen • mesečnega zapora ali pa do 500 goldinarjev v dcuarjili. To vam županstvo daje na zuauje in v poduk, da boste obvarovani vsake škode. Županstvo Krško, 5. novembra 1670." Podano, i Dne 16 septembra som pri Novej Štifti prevzet 13 pestij visečega, B«/t lota starega douia iz.ejeuega zrebca da ga popravnu ali kastriram iu sicer z garancijo, da za I6t0 duij plaćam 100 gi. odškodnine, če žrebec pogine za kastriranjem. Kor jo bil ta Zlobec zelo oster in hudomušen, sta ga Uva mojih pomočnikov tistega duo morala peljati od Novo S.ilio v Sodražico in drug dau potem je bd pri uioui popravljen. Tretji dan, ko so je pri žroboi prikazov...o ujedanje aH kolika, sum Lil primoran na tem ga takoj zdraviti. Kmalu som spoznal, da so ali take tujo reči v črovib prouzročile zapretje blata, ali pa da so so aavosljala čreva. Ker sem po gotovih vi nh zvedel, da je žrebec o prepoijavaiiji v SodraftiOu vznak na križ pal i" »o hudo pretresel, sem sumi. da ro čreva zavuzljaria. Ko sesti dau potem so aio nij prišlo od žrebca uiu ujedanje nij ponehalo, sem I reverjen bil, da bod« vse moje prizadevanje brez Uspeha, ltes jo tudi žrebec po hudih muka. poginil m. dau po kaatriraiiji. CJc bi mi trebam opravičevati se na časti in premoženji, poklical soui okrajna zdravnika gosp. Z al« ka rja 1» V ulik.h Lase m gosp. Bobka iz Rlboiee, da ireboa pregledata. *) Za plačane inaerato priobčene pod tem naslovom ne odgovarja uredništvo. Gospoda! Akoravno vama je znano, da se pri preiskavah mora postopati previđao, nevtralno m vestno, sem vama ipak prej dejal, da bodem poslal ah pu deželnega ah po črnomaljskega okr. živino-zuravmka, će bi vidva iz o »u bn i h razlogov ne hotela udeleževati se preiskave, /, o/.iroui na vaj.ne razmere z lastnikom pogmolega Žrebca. Meni jo bilo> lo ta p. steno m pravimo preiskavo, da se pa ta nij piaviino višda, pojasnil hndcin v kratkem. Ko J<> k -nj.ic zaćui kadaver razteh-savati in ko prereže irebiišuu mreno, so takoj pruažeji tanka in debeia čreva, ni jaz sem zapazi, da so tanka čreva zavoAjan.. bila na levej straui ua.l trebušno mreno. Na to sem tudi takoj « puiuu.1 rekoč: Poglejta go-*i "zl|ana?M Vi gosp. Zalokar ste odgovorili: Jut. scui videl, da so ae čreva ram skupaj sprijela, p«tu je bilo od vnetja crev, saj se nama oo.tdva smilrtu, vi in lastnik, naredita mej so boj kar hočeta, pa čo so bosta z lepa .memla, Oudciu jaz prav tua.o raćuual; če se bosta pa tulila, potem ...."* Kaj mi je po takem mislili o vajinem preiska-vaujiV Vprašam: Sta-li preiskavala rejzo, uiušujo, lihgak iu semensko vrviceV dia-u preiskavala vnetje črev, u^rok vnetja in njega uasiedke? Dejali ste g. Zaiukar, da so se ćreva zaradi tega skupaj apnjela, ker so bila vneta. Nij-h tu velika pomota od vas v Jaz uiisiim da selo čreva morejo vneti od zavozljauja, no pa laVulIjatl so od vnetja 1 Ali nij ste razumeli ie reči, ah je nijste hoteli razumeti ? Pa zakaj so vam siuihvajaz in lastnik žr.bcaV Usmiljenja sva s.cor res vredna in lastnik naj se vam sam zalivali, a.i kaj to pomeni zame? Ali pripuštate s tem, da jo vaše proiskavanje zamo žalostno? Pravica n« treba usumjeiija, če sta pre-ittkava.a pravično, čemu sovam smihui? Nadalje me jo močno raaialllo, da sto mi vi, g. Zalokar, očitali da no znam bolnega blaga preiskavati. Zakaj da ueuj popravlja, buinega žrebca, klkaj nijsem zdravil vnetja črev ! li. Zalokar, tu Bte spet preveč zinili! Zunioui sem pripravljen drugim gospodom, kakor ste pa vi, dokazati, kako se prciaktije bolna živina, kako zdravlja vnetje črev. Pripravljen sem postupiti se preskusnje, leoritično m praktično in zdravljenji vnaiijih m notranjih boU-znij. Na prvo vprašanje odgovarjam: živina zna včasi dva in več dnij uže bolezen v sebi vcepljeno imeti, bodisi na ta ali drug način, ne da bi so kakšna znamenja bolezni kazala. Iz tega je lebko sprevidetl, čo ima človek količkaj pojma o zdravilstvu, da jo včasi prav mogoče prezreti bo.ezou; na drugo vpraaanie pa dostavim: g.edo vnetja črev pri imenovanem žrebci sem so do-„ti irudd in vse storil, kar jo biio v zdravuiskej moči še poiein, ko sem sprevidel, da je vso mojo prizadevanje zaHtouj. To pa mora vsak zkuseni zdravnik ptipozuati, da vnetje zavojjanih črev nij lebko zdravili, Uiugaco tam kjer jo moč po kiruigičuem potu kaj storiti, kakor se to v tacih slučajih pri goveji živini večkrat doseže, po lom še le pomorejo uiuga zdravila m dijeta. Vsako zavozljanje črev pa napravi Zaprctje biata in vnerj«', to oboje pa — smrt. Po iak m jo bilo tukaj mogočo konstatirati samo nesrečno naključje, namreč: zavotljanje črev in toga naravno iiaaiedke, nikakor pa nij šlo trditi, da jo bno kastriranje turok vnetju črev. Za naprej vama, gospoda, svetujem, da se, čeravno sta oba spoštovana zdravnika, nikdar no ude-lež.ta živiiiozdravjiiških preiskav, posebno v pravdnih zadevali ne, za to ker sem sprevidel, da so vidva sramujeta tacih preiskav ; če so pa kdo bodisi ,.di\»vnik ali obrtnik sramuje svojega posla, mu nij lebko moč pravimo izpeljati naloga, ki mu je izročen, iu baš tu čo je treoa, doaalum sodnijsko, da so gori imenovana preiskava nij vršila pravilno. Vama ostanem v vudnej prijaznosti .1 - l_>i-ol>ni :hšu M tisti iz Gradca. — Brukner iz Ini-naja. — Ai.k.-.n iz Kranja. — Dolenoc iz Mapa. Pri fiaiMit Peterka iz Dunaja. — Kchmekles iz Kočevja. — Globufinlk h Železnikov. —Berck, Polil i/ DuiiHJa. Pri bavarNkem dvoru* Cadero iz Trsta. Franoesohi iz Slaka. — Ku- bn iz iiolenjskega. l/.aateij in uiedmk Makuo ArmiC. Prodaja skupne zaloge blaga. Iz konkursne mase firma Fran Zottmann in Gril v Ljubljani sc bode cela Ijl^p* /;iloi;;i hr.-nnai >Uii»:i 1 > 1 «• i <► ; i. "^^J ki je na -iis5 k«>i