Štev, 6«._
Izlitja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulic« Sv. FranfiSk« Aiiikcn 5t 2®, L nad*r. — Vrf dopisi naj se poSljtJo urednUhru UaU. Nefrinkiraaa plana ae a« sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konaoffij lista .Edinost*. — Tiak tiskarne .Edinosti', vpisane zadrugej
ome i enim poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A»i5kefa ft. 20. Telefon uredništva in oprave Ha v. 11-67.
Naročnina znih: Za celo i eto.......K 24.—
Za pol leta .......................12.—
za trt mesece.................
zrt nedeljsko Izdaj« aa celo leto......• 5.3»
za pol leta..................
V Trata, v
a. marca Wii
Letnik XII.
fiiinezai številka .Edinoati* se prodajajo po 6 vlnarlev. . zastarele številke po 10 vfaarjev.
Oglasi ae rafun^o na milimetre v Srokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . , . ..mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, ooslanice, oglasi denarnih zavodov . . . ...........mm po 20 vla.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vaaka nadaljna vrsta................. . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*.
Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti«. Narotnfaf Id reklamacije se poSIIjajo upravi lista. Plačuje se Izključno U upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratai oddelek se nahajata v ulld Sv. FrfttH&a Aciikega It 20. - Poiinoiuanil nični račun St 841.852
Pregled najnovejših flosodkov.
Zapadno bojite. — Napadi manjših angleških oddelkov pri Vermellesu odbiti. V ozemlju Moze pričeli znova topovski boji. Večjih pehotnih bojev ni bilo. Nemci zavzeli z naskokom vas Fresnes v VVoevru.
Na ostalih bojiščih nobenih posebnih dogodkov.	___
Hemlbo uradno poročilo.
BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. marca 1916.
Zapadno bojišče. — Manjši angleški oddelki, ki so prodrli včeraj po močni topovski pripravi do naših jarkov severovzhodno Vermeliesa, so bili zopet pregnani z bajonetom. V Šara panji smo z nenadnim napadom vzhodno Maison de Champašne zopet pridobili postojanko, v kateri se je dne 11. februarja ustalil sovražnik. Ujeli smo Pri tem 2 oficirja in 150 mož. V ArgonIh smo severovzhodno La Chalade v zvezi z večjo razstrelbo pomaknili našo postojanko nekoliko oaprej. V ozemlju Moze se je vzhodno reke zopet pričel topovski ogenj. Vzhodno odtod Je bil srednje močen. Izvzemši spopadov naših poizvedovalnih čet s sovražnikom, ni prišlo do bojev iz bližine. V VVoevru smo danes zjutraj zavzeli z naskokom vas Fresnes. V posameznih hišah na zapadnem delu kraja se Francozi še <*rže. Eden naših zrakoplovov je ponoči Izdatno obmetal z bombami železniške naprave v Bar le
Ducu.	4
Vzhodno in balkansko bojišče. — Položaj je v splošnem nelzpre-
menien.
Vrhovno armadno vodstvo.
Položaj pri Verdunu.
. BERN, 6. (Kor.) Položaj pri Verdunu smatrajo francoski vojaški kritiki še vedno kot jako resen. Seveda se za po-inirjenje občinstva mnogo govori o dozdevnih velikanskih nemških izgubah in francoskih obrambnih napravah in protiukrepih. Pri tem navajajo listi deloma izvajanja nemških listov. Skoro vsi izražajo bojazen pred kakim novim presenečenjem in nadallnim razširjenjem bojne fronte. Brez pardona je storil to najbrže Clemenceau, kajti njegov list »L' Homme enehaine« je bil, kakor je razvidno iz zaplenjenega članka »La erise de Verdun«, zato prepovedan od cenzure.
Neresnične ves« o nemških izgubah pred Verdunom.
BERLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Haagu izhajajoči list »Hat Vader-land« je 29. februarja priobčil naslednjo vest iz Luxemburga: »Zaradi odpreme ranjencev iz bojev pri Verdunu je potniški romet na luxemburških železnicah usravljen za 24 ur.* Kakor se poroča na pristojnem mestu, je ta vest popolnoma neresnična. _
Naše uradno poročilo.
NAJ, 7. (Kot.) Uradno se objavlja: 7 .::«rca 191,6 opoldne.
Rusko bojišče. — Pri Karbilovki so vrgli oddelki armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda sovražnika iz nekega o-kopa in se tam utrdili. Severozapadno Tarnopola je en avstrijski poizvedovalni oddelek pregnal Ruse iz tisoč metrov dolgega jarka. Sovražna postojanka ie bila zasuta. Tako v tem ozemlju kakor tudi na besarabski meji in ob Dnjestru je bilo včeraj topovsko del'vanje na obeh straneh živahnejše.
Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijanska zbornica.
ZUER1CH, 7. (Kor.) Italijanska zbornica je razpravljala včeraj o vprašanjih in interpelacijah. Posl. Modici, ki je vprašal, ali r.na pridobiti vlada v inozemstvu pomenu italijanske vlade pravo veljavo, je dobil odgovor, da dela vlada v zveznih in nevtralnih državah z vsemi sredstvi na to, da kolikor mogoče razširi obstoječa dejstva in stališča. Na vprašanje posl. Ciccottija, ali se vporabljajo vojni ujetniki pri delih, posebno za javne interese, je odgovoril državni podtajnik za notranje zadeve, da dovoljuje vlada v principu vporabljanje vojnih ujetnikov pri javnih in zasebnih delih, v kolikor se jim da gotova odškodnina in ne konkurirajo z delavstvom. Večina delavcev zahteva sama delo in je komite ženevskega Rdečega križa izrazil italijanski vladi željo, da naj dobe ujetniki gotovo opravilo, kar se je deloma že zgodilo. Na interpelacije radi liedostajanja podpor rodbinam vojnikom je odgovoril vojni minister, da vlada v o-čigled pomanjkanju potrebnih sredstev ne more več storiti. Izdatki za podpore so že prekoračili 43 milijonov lir mesečno. Pvi nakazovanju podpor se pojavljajo v ofrčinskih svetih često zlorabe, radi ka-
terih nastajajo tožbe. Kljub temu, da sta podala zakladni minister in zastopnik ministrstva za notranje zadeve podobna pojasnila, so interpelanti izjavili, da deloma niso zadovoljni in so obnovili svoje pritožbe v obliki sklepčnega predloga, ki so ga socijalistični poslanci takoj formulirali. Ministrski predsednik je nato izjavil, da vlada ^ne more priznati sklepčnega predloga, ker so ministri povedali že vse k stvari, kar so imeli povedati in ker pomeni tak sklepčen predlog nezaupnico vladi. Zato prosi, da naj se predlog u-makne in izjavlja že vnaprej, da bi vlada v slučaju, ako bi se predlog ne umaknil, ne bila pripravljena, dovoliti kak termin za rešitev. Posl. Vigna je imenom predlagateljev odgovoril, da oni vztrajajo pri sklepčnem predlogu, nakar je ministrski predsednik stavil predlog, da naj se rešitev predloga odgodi za šest mesecev. Posl. Ciccotti je pripomnil, da bi bil čas, tla preneha zbornica s tem karnevalom. Vlada prihaja polagoma v neznosen položaj. Oči vidno je, da podpira vlado zbornica le na ta način, kakor vrv obešenca. Na ta način se uničuje vlado in sabotira vsekakor tudi vojno. Pri tem neprestanem zbadanju ne more imeti vlada nobene avtoritete in zbornica nobenega dostojanstva. Ako se misli, da vlada ni taka, kakor bi morala biti ob sedanjih razmerah, potem imajo oni, ki so to mislili, dolžnost, da sprejmejo sami odgovornost za vladanje. Sicer nima vse to postopanje nobenega namena in samo zmanjšuje spoštovanje naroda napram zbornici. Nato je zbornični predsednik naznanil, da mu je bil izročen predlog 14 poslancev, med njimi 12 socijalistov,. da naj se konstatira sklepčnost zbornice. Ministrski predsednik Salandra je podal nato pred navzočimi 150 poslanci sledečo izjavo: Posl. Ciccotti je posegel na nepričakovano polje. Ne soglašam z vsemi njegovimi trditvami, priznam pa deloma njihovo pravilnost. Ko je zahtevala vlada v preteklem decembru zaupnico od zbornice, je ponovno jasno prosila za odkrito glasovanje in obžalovala, da izkazujejo oni. ki ne smatrajo kabineta za kos njegovi nalogi, z glasovanjem iz tolerance ali iz sočutja ministrom in. deželi slabo čast. Nato je dobila vlada znano večino glasov in mi smo smeli upati, da nas podpira zbornica resno in pošteno. A danes vidimo, da se hoče odstraniti razprave, ki so se vršile logičnim potom poprej v okvirju proračuna. Vprašam sebe in zbornico, ali je to neprestano igranje s poimenskim glasovanjem dostojno. Soc. posl. Treves, Dugoni, Sciorati in drugi so klicali: Počakajte torej, zakaj bežite pred razpravo?
—	Posl. Brambolini: Mi odklanjamo nagobčnik, kakor ste ga nataknili narodu.
—	Ministrski predsednik nadaljujoč: Zdi se mi, da zbornica, ako pojde tako naprej, ne bi mogla več primerno služiti državi in jaz bi se čutil primoranega, predložiti kroni primerne predloge. — Posl. Treves: Vi pričenjate torej že z izsiljevanjem proti zbornici? — Posl. Brambolini: Diktator na papirju! — Posl. Turati, Treves. Dugoni, Brambolini in drugi: Ali grozite z razpustom zbornice, ker čutite, da je ne morete več rabiti? Hočete-li torej ostati z nasiljem na ministrskem mestu? Jef-li to vaš liberalizem in vaše spoštovanje do zbornice? Se-li ne sramujete, da prihajate s takimi grožnjami? — Posl. Monti Ouarnieri je pri nekem medklicu nastopil za Salandro, a je dobil od posl. Scioratija in Trevesa sledeči odgovor: Vi meščanski poslanci ste govorili v koridorjih, da obstoja zbornica iz idiotov in mrhovin in obžalujete istočasno, da ne dovoli vlada nobenih razpravljanj. Vi jezuiti! — Ministrski predsednik, nadaljujoč: Prosim šocijalistične poslance, da naj ne uprizarjajo slike, kakor da bi se spuščala dežela v lahkomiselna besedičenja in ne-plodonosne spopade, ki so za zbornico nedostojni in škodujejo končno deželi. Ta izjava, ki jo je podal ministrski predsednik v skrajno razburjenem tonu, je bila sprejeta z živahnim protestom, a tudi z odobravanjem. Socijalistični poslanec Dugoni se je oglasil^tato k besedi, da protestira proti temu, da sili vlada socijalistične poslance k molčanju. Ponovil je svoj predlog za konstatacijo sklepčnosti zbornice za poimensko glasovanje. Po živahnem prerekanju je predsednik konstatiraj da je zbornica nesklepčna, in je zaključil sejo. _
S MIh toJISč.
CARIGRAD, 6. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z raznih bojišč nI dospelo nobeno poročilo, ki U poročalo o kaki važni izpreaembi.
Rus! zavzeli Bitlls.
Rusko uradno poročilo, izdano 3. t. m., se glasi: Zapadna froota: V okolišu severno Czartorijskega je sovražnik poizkusil napasti, a ga je razpršil naš artiljerijski ogenj. — Kavkaska fronta: Naše čete porivajo sovražnika nazaj v smeri proti Bitlisu. Turki so jih poizkušali napasti pri Masri, 23 verst jugozapadno Bitlisa, a so bili odbiti. V tem ozemlju se nadaljuje boj ob posebno težavnih raz-
merah. Pota so zelo slaba, hud mraz je in debel sne*. Pravkar prihajajo vesti, da so naše čete to noč z naskokom vzele mesto Bitlis. Zajetih je bilo šest topov. Med turškimi ujetniki se nahaja 17 častnikov, med njim en polkov m poveljnik.
Tako rusko uradno poročilo. — Bitlis (Bedlis) je glavno mesto enakoimenskega vilajeta v turški Armeniji ter leži 15 km oddaljeno od jn^nnrapadnega vogala Vanskega jezera, ka'-;;.-s 1560 metrov visoko, ob cesti ki vodi \z Erzeruma v Mo-sul, ob rečici Bitlis-su, ki se izliva v Ti-gris. Mesto ima nekaj nad 5000 prebivalcev. Od Erzeruma je Bitlis oddaljen kakih 170 kilometrov v jugovzhodni smeri. Od Bitlisa do doline reke Tigrisa je še kakih 80 klometrov. Pripomniti pa je treba, da že mesto Bitlis samo leži v globoki gorski globeli in da vodi odtod pot do Tigrisa ob imenovani rečici po globokih gorskih presekah in tudi Tigris sam stopa šele kakih 80 km nižje, pri Džezire. iz kurdskega gorovja v mezopotamsko nižino. Jugozapadno od Bitlisa pa se nahaja v zračni razdalji kakili 160 km, ob uor-njem Tigrisu, že važna turška vojaška postojanka Diarbekr, ki brani Rusom pot do bagdadske železnice, ki se pri Nšebinu, jugovzhodno Diarbekra in jugozapadno Džezire približuje na 70 km Tigrisu in potem severno Mosula prihaja do desnega brega reke. Ali ie ta železnica že zgrajena ali no, se ne ve; vsekakor pa je, če je že zgrajena in služi turški armadi v Mezopotamiji kot glavna in takorekoč edina na dobavna črta. ogrožena po ruskem prodiranju proti jugu in mora biti glavna skrb Turkov, da si fo ohranijo nedotaknjeno. Pričakovati je torej hudega turškega odpora, če ne prej, pa vsaj ob izhodih iz kurdskega gorovja v mezopotamsko nižino.
Zeppelinovski napad na Angleško.
LONDON, 6. (Kor.) Vojni urad sporoča, da so se, kakor se misli, trije zeppeti-i'ovci udeležili včerajšnjega napada na Angleško. Ko so prileteli preko obali, so krenili v različne smeri. Napadli so yorkshirsko, rutlandsko, huntingtousko, cambridgeshirsko, norfotško, esseško ir. kentsko ozemlje. Vrženih je bilo vsega skupaj 40 bomb. Kolikor je znanega, so bili ubiti 3 moški, 4 ženske in 5 otrt;k, 33 f>seb pa ranjenih. Razdejani ste bili dve hišni terasi in fesno poškodovan blok u-božniških hiš.
Amerikansko-nemški spor.
BERLIN, 6. (Kor.) Zastopnik Wolftove-sa urada poroča iz VVashingtona: Republikanski poslanec Mondell je v zastopniki zbornici napadal zunanjo politiko vla ie in nujno zahteval sprejetje svojega predloga, naj se Amerikanci svare j*red uporabo oboroženih trgovinskih ladij. U-teraeljeval je svoj predlog s tem, da oni, ki v sedanjem času, ob sedanjih razmerah potuje na ladji, ki je opremljena za bof in določena v področje vojne, ali izigrava politiko proti nacijonalni časti, ali pa ima namen, da zaplete državo v voj-o. — Zadnje nemško sporočilo o nod-vodniški vojni se je razpravljalo v kabinetni seji in posebnem razgovoru med vVilsonom in Lansingom, a se ni sklenilo nič, pač pa določilo, da se počakajo podatki o napadih na podvodnike, ki so na potu iz Londona in Berolina. — »Evening Post« poroča iz Washingtona: Kabinet je razpravljal o raznih možnostih, ki nastajajo po novi spomenici. Splošno mnenje je belo, da naj Zedinjene države vprašajo ua Angleškem, ali je res, da so angleške trgovinske ladje dobile tajna navodila, da naj orožje uporabljajo na ofenziven način proti podvodnikom, in ali se podatki o taki uporabi v slučajih, ki jih navaja Nemčija, strinjajo s tozadevnimi angleškimi sporočili. _
Žalovanje za romunsko kraljico-vdovo.
SOFIJA, 6. (Agence Tel. Bulg.) Povodom smrti romunske kraljice-vdove Elizabete je kralj odredil tritedensko dv orno žalovanje.
BUKAREŠT, 6. (Kor.) Truplo kraljice-vdove Elizabete je bilo včeraj pokopano v samostanu ArgeŠ poleg kralja Karla. Med obema krstama počivajo zemski o-stanki edinega otroka kraljeve dvojice, princezinje Marije. Po pogrebni svečanosti se je vršila v navzočnosti dvora, zastopnikov oblasti in zastopnikov armade služba božja, nakar se je dvor povrnil v Bukarešt.___
Novi ameriški-vojni tajnik.
WASHINGTON, 6. (Kor.) Newton O. Paker je bil imenovan za državnega tajnika za vojno. __
Iz Kitajske.
ŠANGAJ, 6. (Kor.) Kitajske vladne čete so zasedle zbirališče upornikov Suifu.	___
Cesarski orel v pečatu inženirskih zbornic.
DUNAJ, 7. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja: Cesar je dovolil, da smejo inženirske zbornice pri izdajanju listin v svojem delokrogu imeti v svojem pečatu cesarskega orla.
Črnogorska kraljevska rodbina pojde v Bordeaux.
BORDEAUX, 6. (Kor.) Črnogorska vladarska rodbina pride v sredo semkaj.
Hrvatski sabor.
ZAGREB, 6. (Kor.) Zakonski načrt proti oderuštvu je bil sprejet v tretjem branju in nato zakonski načrt o prisilni poravnavi po kratki razpravi v prvem in drugem branju. Nato je prišla na vrsto predloga o priznanju islama. Po zaključnem govoru poročevalca se je sprejela v prvem in drugem branju z nekaterimi stilističnimi Izprcmembami. Prihodnja seja jutri.
Petdesetletnica Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.
ZAGREB, 6. (Kor.) Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je 4. marca povodom petdesete obletnice svoje ustanovitve poslala Nj. Veličanstvu vdanostno brzojavko, na kar je iz kabinetne pisarne dospel odgovor, ki pravi, da Nj. Veličanstvo s posebnim zadovoljstvom jemlje na znanje po akademiji izražena čustva ljubezni in udanosti ter se najirilostneje zahvaljuje na njih.
Položaj pred Oerdunom,
V-včerajšnjem našem listu priobčeno nemško uradno poročilo je javljalo, da je bilo pred Verdunom v splošnem mirnejše kot dotlej. Vendar so pa nemške čete v manjših bojh ujele zadnja dneva okoli 1000 sovražnikov.
Francosko uradno poročilo, izdano 5. t. m. ob 3 popoldne, pa ie javljalo glede dogodkov pred Verdunom: V verdun-skeiu okolišu se razširja boj, ki je bil lokaliziran na vas Douaumont. Včeraj zvečer ub 6 je sovražnik po silovitem bombardiranju zelo živahno napadel naše črte od haudremontskega gozda do forta Douamonta, a je naš zaporni in pehotni ogenj odbil ta napad. Tekom noči je bilo obstreljevanje trajno zelo živahno na vsej naši fronti vzhodno Moze, zapadno Mor t flomma in kote Die. — Istega dne ob 11 ponoči izdano poročilo pa pravi: Severno Verduna zelo živahno bombardiranje, zlasti med haudremontskim gozdom in fortom Douaumont, vendar pa sovražnik v tem okolišu ni obnovil svojih napadov. Nav ad v gozdu vzhodno Va-cherauvilla. V NVoevri močno obstreljevanje v okolišu Fresnesa iz vzhodno Haudiomonta. Naša artiljerija je bila zelo delavna na vsej sovražni fronti, je obstreljevala kretajoče sovražne čete severno Vacherauvilla ter v gozdu, v jarkih hi ob dohodih v Louvement.
Z ozirom na ta poročila sodi vojaški kritik gražke >>Tagesposte«, da je pač zato pred Verdunom postalo nekoliko mirneje, ker se obe strani pripravljate za še večje napore: Francozi, da po načrtu zastavijo v zadnjem času prispela in še prihajajoča ojačenja za zopetno osvojitev izgubljenega kosa severne fronte, Nemci pa, da vzdrže pridobljena tia in še razširijo ono, kar so dosegli. Na Francoskem sjedaj precej pravilno presojajo položaj pri Verdunu. Boje se, da bi ta trdnjava, vogelnik in oporišče francoske vzhodne fronte, padla v nemške roke. če Lse ne posreči pregnati Nemcev iz Dou-aumonta in Hardoumonta.
Curiški »Tagesanzeigerc smatra tudi položaj pred \ crduiom za precej kritičen za Fsancoze. Pravi namreč, da se je topovski ogenj okoli Verduna, ker so Nemci še dalje v ospredje porinili svojo artiljerijo, razširil že tako daleč, da zavzema skoraj tri četrtine kroga. Verdunski posadi i da že preti nevarnost, da bi nemški topovski ogenj dosegel edino, od jugozapada prihajajočo železniško progo, in to pojasnjuje tudi nove obupne francoske protinapade.
Pariško časopisje priobčuje iz vojnega ministrstva prihajajoče pojasnilo o francoskih postojankah pri Douaumontu.^ V tem pojasnilu se priznava, da nemške čeie nikakor niso obkoljene v fortu Dou-aumontu, temveč da se francoske postojanke nahajajo sicer ob treh straneh forta, da so pa v fortu se nahajajoče nemške čete v nepretrgani zvezi s svojo glavno močjo.
Iz Lyona so 4. t. m. razposlali naslednje poročilo: Prizadevanje Nemcev, da osvoje Verdun za vsako ceno, jih je včeraj stalo zopet izredno visoke izgube. Časopisje ugotavlja, da samf priznavajo 75.000 mož izgub. Iz tega se da sklepati, koliko izgub imajo v resnici. Sovražni načrt, ki gre za razširjenjem severno Verduna napravljene vrzeli, da bi tamkaj mogle predreti zmagovite čete, se je zopet popolnoma izjalovil. 300 do 400 metrov začasno pridobljenega sveta je edini uspeh zadnjih dni verdunske bitke. »Petit Parisienf« je pisal: Dosedaj sovražnik še ni dosegel nobenega taktičnega uspeha. Boj se nadaljuje. Gre v resnici za veliko bitko, pri čemer pa smo zastavili šele slabejši del svojih rezerv. V »Matinu« pa je čitati naslednje razmatranje o bojih zadnjih dni: Predvsem smo vzdržali strahoviti ogenj, ki je bil naperjen proti našim utrdbam, ob menjajo-čem se prodiranju in umikanju, kakor je
navadno v takem srditem bojif. Vzdržali smo svoje Črte brez omahovanja in ne da bi bili pripustili sovražniku, da bi bil dosegel tudi le najmanjši uspeh. Dalje se ne da oporekati, da so Nemci imeli včeraj zopet znatno večje izgube k t pa mi. Na krvavih snežiščih douauinom.*>kih gričev je bila potolčena elita njihovih bataljonov. Na nekaterih krajih so se nahajali mrtveci tako tesno drug ob drugem, da ni bilo prostora, vda bi mogli zdrkniti na tla; tako so ostali stoječ pokoncu, tvorec grozno falango. VVolffov urad pripominja, da to poročilo nikakor ne odgovarja resnici, temveč da so se ravno 3. t. m. besni francoski napadi razbili ob najtežjih izgubah in da so Francozi ta dan' izgubili nad tisoč neranjenih ujetnikov, dočim pa da se Nemci po načrtu ta dan niso premekniii niti za korak in so osvojena tla vzdržali ob izgubah, ki so jih prenesli popolnoma lahko.
V soglasju s to pripombo VVolfrovega urada so tudi časuikarska poročila iz nemškega velikega glavnega stana, ki pravijo, da so Nemci pričeli napadati na deset kilometrov dolgi fronti in da so tekom dosedanjih bojev zajeli toliko topov in strojnih pušk. da bi samo teh zajetih topov in strojnih pušk prišel na vsakih 40 metrov povprečno po en top ali ena strojna puška. Francozi so imeli torej tu fronto takorekoč posejano s topovi in Strojnimi puškami in so jo zato smatrali za nezavzetno. Posebno se zdi, da deluje sedaj pri Douaumontu, najvažnejši točki, vsa verdunska artiljerija, kolikor je le bilo na razpolago, da uniči lastne francoske utrdbe in tako onemogoči nadaljnje vztrajanje nemških čet tamkaj. Tudi zadnji francoski naskoki niso izpre-menili položaja, vsled česar je zopet pričela delovati francoska težka artiljerija. Dosedanji pred Verdunom doseženi nemški uspeh je pač ta, da se je precej skrajšala nemška fronta na severu in vzhodu Verduna. Nemške čete so prodrle takorekoč do trdnjavske glasije. Trdno v rokah imajo dve sosednji fortni skupini, douaumontsko in hardaumontsko ter stoje tik ob francoski črti, neposredno pod topovi trdnjavskega pasu. Seveda pa tak položaj zahteva obsežnih novih del, ki jih je treba izvršiti ob obtežujo-eih okoliščinah. Tudi za nemško artiljerijo je sedaj odprto novo področje.
iz vseh teh obojestranskih poročil izhaja popolnoma jasno, da je položaj pred Verdunom skrajno resen za obe strani in da si zato tudi prizadevate obe strani, da z naporom vseh svoflh čet dosežete odločilen uspeh. Gotovo je, da imajo na obeh straneh zastavljene najboljše čete in to brez dvoma v takih masah, ki so neobhodno potrebne za predretje in za vzdržanje tako važnega dela fronte, kot je ravno oni v verdunskem okolišu. Če bi primerjali, kakor je poizkušal primerjati pred nekaterimi dnevi neki vojaški kritik, sedanje dogodke pred Verdunom z dogodki lanjskega meseca majnika pri Gor-licah, bi pač skoraj trdili, da se je motil oni kritik. Gotovo je verjetno, da so pred Verdunom zbrane ogromne mase pehote in artiljerije, toda prav tako resnično pa je tudi, da je bil predor pri Gorlicah uspeh enega dneva in da je bil odtlej v rusko fronto zabiti klin nezadržljiv v svojem nadaljnem prodiranju. Prvi mogočni udarec je odločilno stri nadaljni odpor. Pred Verdunom ne vidimo, da bi se ponavliale Gorlice,
_ Pričakovati pa je, da nemška težka artiljerija, o kateri poročajo vojni poročevalci in kritiki že več dni sem, da v kratkem poseže v te boje, doseže odločilne uspehe, ki bodo odločilno vplivali tudi na nadaljnji potek operacij pred Verdunom.
Položaj.
7. marca.
Napetost med Severno Ameriko in Nemčijo traja dalje in- se zopet oglašajo glasovi, ki hočejo vedeti, da je pričakovati prekinjenja diplomatičnih odnoša-jev. Seveda ni tu še govora o gotovem dejstvu, ali podkrepljeno je mnenje, ki smo mu že večkrat dali izraza, da Amerika manevrira diplomatično v glavnem v ta namen, da moralno vzpodbuja en-tento v smislu tiste znane tržaške prislo-vice: piu che la pende, piu la rende. Ali po naše: čim dalje, tem več bo dorrašalo. Seveda je spričo vsega tega krvava ironija, ako trde Zedinjene drž., da slede po litiki stroge nevtralnosti. Vražja nevtralnost to! V ilustracijo ameriške nevtralnosti služi vest, ki so je te dni prinesli dunajski listi, da hočejo namreč ameriški lastniki ladij ustanoviti društvo, ki bo olajševalo dovoz živil — ententi. To seveda ne pomenja še — tako naglašajo rečeni listi — da hoče Amerika aktivno poseči v vojno, hoče marveč čakati, kako se razvije po Nemčiji napovedana pod-morniška vojna proti oboroženim — trgovskim ladjam. Potem pride — napoved vojne, mislite morda! Ne, zopet kaka nota, kake grožnje, ki bodo zopet netivo
8 (rta IX.
•EDINOST« Star. 68.
▼ Trst« đno &	1916
za gorečo grmado. In tako dalje z gracijo — vse v blagor amerikanskih žepov. K vsemu temu donašajo še »Dresdener Nachrichten« senzacijonelno vest, da le med Anglijo in Ameriko skenjen tajen dogovor, ki obvezuje obe stranki v vza jemno difrfomatlčno in eventuelno milita rlčno pomoč, ako bi eni ali drugi pretila resna nevarnost. Res je sicer, da se ekzi-stenca takega dogovora ne le ni nikdar uradno priznala, marveč se Jej Je oporekalo. Nu, spričo dogodkov, ki jih gleda ves svet, ie to precej irelevantno, ali ob stoji formalno tak dogovor ali ne, ko se ipak že izvaja via facti. Milrtarično sicer ne, tem temeljiteje pa diplomatično, kakor smo gori označili.
Celo v Švico, ki je doslej vedno toli ljubosumno Čuvala svojo nevtralnost in soglasnost med vsem svoiim prebivalstvom brez razlike narodnosti — Švica fma namreč Nemcev, Francozov in ItaJi-janov — so znali agentje entente zanesti Iskro razdora in propagando četverospo-razumu v prilog. To se je pokazalo po sodni razpravi proti onima 2 švicarskima polkovnikoma, ki sta bila obdolžena, da sta kršila nevtralnost na škodo entente. Polkovnika je sodišče oprostilo, a posledica je bila, da so se v vsem romanskem delu Švice vršile protinemške demonstracije
Vidimo torej, kako deluje ves dipk>ma-tični, ogleduški in a^itatorični aparat entente, da se s takimi uspehi odškoduje za neuspehe na bojiščih.
Seje italijanskega-parlamenta sicer nočejo prinesti tega, kar bi ententa v prvi vrsti hotela — vojne napovedi Nemčiji, vendar pa drugih zanimivih momentov, ki so značilni ali za mreže, ki jih plete četverosporazum, ali pa za položaj v Italiji sami.
Tako je n. pr. Salandra z ozirom na tozadevno prijavljene interpelacije odločno odklonil vsako razpravljanje v stvari cenzure in o kočljivih vprašanjih sploh. S tem je priznal implicite, da se boji kakih razprav, da ne zaupa razpoloženju, ki vlada sedaj po Italiji, pred vsem pa, da se boji, da bi javnost potom časopisov doznala vso resnico, oziroma, da bi — v kolikor jo pozna — vlado klicala na odgo-\or. Zbornica je sicer z ogromno večino odklonila predlog, da bi prišla vsaj nujna vprašanja ekonomične naravi na dnevni red — pri tem seveda sosebno tudi vprašanje dobavljanja olja, kjer se kaže vsa odijoznost angleškega postopanja — in se je torej kamora uklonila volji Salan-dre. Toda, to je razumljivo. Voz je zavožen in nikdo noče križati vladnih poti ter s tem riskirati, da bi potem nanj valili krivdo za polom ki — pride. Zato so Sa-landri na uslugo in ga puščajo, naj dalje kuha svojo juho, ki yo bo moral srebati, ko pride dan obračuna.
Tem čudneje se bo zdelo, da je kamora v prejšnji seji vendar razpravljala o interpelacijah, ki so se nanašale na dogodke med entento In Grško, torej na vprašanje, ki je gotovo zelo delikatno. Čudno bi se zdelo to, a vendar ni. Stvar Je gotovo taka, da je bil Salandra dogovorjen z in-terpelanti, ker mu je bilo prav, da more dati odgovor na vprašanje, kaj se je storilo, da se Grška ukloni zahtevan* četve-resporazuma?! Odgovarjal je državni podtajnik Borfarelli, ki je prijemal Grško z glace-rokavicami, da bi je le ne bolelo. Zagotavljal je, da se Grška ne protivi postopanju Četverosporazuma, da ni delala nikakih o\ ir zasedenju Soluna, da hoče vztrajati v svoji — nevtralnosti. Govornik je sicer izjavil, da je žalive besede., ki so padle v grški zbornici proti Italiji, obžalovati najstrožje obsojati, ali dostavil je hitro, da se italijanska vlada trudi, da ohranja dobre odnošaje do Grške. To je hotel Salandra poslati v svet in zato je dopustil one interpelacije. Izjave vladnega funkcijonarja iztekajo v priznanje, da ententa z vso silo pritiska na Grško in da mora ta delati prijazen obraz k tej hudobni igri.
Z rus!iO-az:jskega bojišča je važna vest ta, da so Rusi zasedli mesto Bitiis.
Z zapadnoga bojišča ne javljajo o posebnih dogodkih, pač pa naglasa neko stro-kovnjaško poročilo v »Tagesposti«, da se pri Verdunu obe strani pripravljate za še večje napore: Francozi, da bi zopet pridobili izgubljeno ozemlje, ker sicer pade Verdun in žnjim glavna opora francoske vzhodne fronte, Nemci pa, da bi pridobljeno obdržali v svojih rokah.
do Urmije in dalje do glavnega mesta Te brisa, in na turško hi rusko mejo, zapadno in Južno do Mosula in Bagiftida.
Kurdi so prebivalci vsega predela z
obeh strani perzijske melne linije vse tja gori do Kavkaza. Kurdi niso na posebno dobrem glasu, ali ta grdi glas menda ni vsikdar opravičen. Po izjavi patrijarha Nestorijancev, vrhovne duhovščine, glave Kurdov, obstoji njihova narav v tem, da ne gledajo ne na desno, ne na levo, da ne popuščajo, pa niti ne za en mal prst od svojih pravic in od svojih zgodovinskih izročil. Od tod njihovi pogosti spori z oblastmi, od tod borbe s sosedi, največ pa z Armenci Treba imeti na umu, da pri njih obstoji takozvana »krvna osveta,« katero se oni grozno maščujejo za vsako žaljenje, storjeno bodi poedincu, bodi vsemu plemenu.
Zato imajo Rusi s Kurdi grenkega opravila.
Mi.
Za Sauč-Bulak, ki ga često omenjajo sedanja ruska poročila o bojih Perzijcev proti Rusom, so se že začetkom tega stoletja često hudo borili na mejah Turki in Perzijci. In kdor pozna posebni položaj tega mesta, se ne bo čudil, da se niso samo najbližji sosedje prepirali za posest tega mesta, marveč da so si tudi Rusi prizadevali, da bi razširili svoj vpliv na jug dalje od jezera Urmija.
Od Mosula vodi razmeroma dobra cesta ob Zab-el-Alu, pritoku reke Tigris, vzhodno od perzijske meje, ki v prvem svojem delu do Rovandija leži v mezo-potainski ravnini ter se dviga do iOGO metrov visoko, ter dosega končno perzijsko visoko planoto z neštevilniini svojimi klanci in strminami. Tu leži sredi velike rava.ii Sauč-Bulak, komaj 4U kilometrov od južnega konc.i jezera Urmija, čegar srebrnasta površina se pokazuje tam pa tam na daijuein obzorju 1200 metrov nad morsko površino in nad 100 metrov nad ozemljem, ki se razprostira severno in zapadno od njega. Od tu vodijo poti na vse strani: proti vzhodu do Hamadana v notranjosti perzijske planete, proti severu
Osemdesetletnico Josipa Stritarju.
V svojem zatišju pri Dunaju praznuje danes Josip Stritar osemdesetletnico svojega rojstva. V metežu svtovnega viharja nam je spomin na sivolasega starčka, katerega življenje je bilo za razvoj našega naroda tako neprecenljivega pomena, posebno mil in drag. V grozoti vojne, ki podira s svojo strašno silo, kar si je človeštvo v dolgih dobah miru pridobilo na materijalnem blagostanju in kultimiem blagobitju, je nam Slovencem usoda ohra-nila~moža, ki }e bil v življenju našega naroda ustvarjajoča sila prvega reda, Stritarja, »od BogaTiam poslanega zvonarja«, pesnika*. estetika, kritika, ki je odprl slo-vensKemVnarodu vrata v s«** zapadne kuljjire, katerega »Zvon« je oznanjal in spremljal noya-4obo naše literature, in s tem našeJnilture. Z dosedaj nedoseženo univerzalnostjo je bil Stritar kulturni bojevnik, stvaritelj in učitelj. Podrl je v neprestanem boju ozkosrčne, nepristne, trnjeve ograje, s katerimi je bila obdala doba po Prešernu našo kulturo, zaprši jo zopet v beraško kočo, kazal nam je pot nazaj k Prešernu in razsvetljeval je z žarki svojega z zapadno kulturo nasičenega duha novo cesto bogatega razvoja. S silo lastnega ustvarjajočega duha pa je postal ustanovitelj slovenskega klasicizma in magister elegantiae našega jezika.
Slovenski narod se je vedno zavedal, koliko hvale je dolžan svojemu velikemu sinu. Ko je slavil Josip Stritar'pred 10. leti svojo sedemdesetletnico, je naše ljudstvo tekmovalo, da mu izkaže svojo ljubezen in hvaležnost. Slovenska prestolnica ga je izvolila za svojega častnega meščana in velika Stritarjeva slavnost v Ljubljani je dostojno počastila moža, ki je »hodil pred Prešernom, dasi je bil ta že davno mrtev.«
Mož, ki je za vedno tako tesno spojen z razvojem, z zgodovino našega naroda, katerega duša je bila globoko vkorerinje-na v domačih tleh, je živel .po, rekli bi skoro, tragičnem naključju usode skoro vse svoje življenje izven neposrednega realnega stika s slovenskim ljudstvom in slovensko zemljo. Rojen v Podsmreki pri Velikih Laščah, je odšel po končanih gimnazijskih študijah na dunajsko vseučilišče, kot siromašen dijak si je moral služiti kruh s poučevanjem in tako ga je usoda že kot mladeniča odtrgala od domovine. Kar mu je vzela z eno roko, to inu je vrnila stotero z drugo. Stritar je postal domaČi učitelj v odlični rodbini, s katero je prepotoval evropske dežele. Ta doba njegovega življenja je bila visoka šola njegovega poznejšega literarnega delovanja. Po končanih študijah je ostal Stritar na Dunaju, tam je ustanovil 1. 1870. svoj »Zvon«, tam je zbiral okrog sebe krog nadarjenih učencev, od tam je zavladal suverenno na polju slovenske literature. Tam je tudi ostal, ko je delo njegovega življenja obrodilo tisočeren sad in ko je duh slovenskega genija, ki ga je on podžgal k novemu poletu, začel izbirati zopet nova pota ...
Pred desetimi leti je prišel Stritar med nas. K sedemdesetletnici smo mu povedali: »Ti naš, mi Tvoji.« Danes, ko se klanja njegova Častitljiva glava teži osmih desetletij, pojavljamo pevcu svobode, bratoljubja in človečanstva, kar mu je povedal pokojni Medved na slavnostni akademiji: »Solnce Tvojega imena nikdar Slovencem ne zatone!«
Po »SI. Narodu«.
so nam celo, da smo se pokazali vredne tistega pruskega učitelja, ki je največ pripomogel k zmagi pri Metzu in Sedanu. . .
Tako sodijo o nas naši najvišji poglavarji na gosposkem Dunaju.
Avstrijski narodi so že pokazali pred vsem svetom, da v ničemur ne zaostajajo za svojimi nasprotniki. Tako hočejo biti sodobni tudi v vprašanju vzgoje, v šolstvu. Kajti, ako bi zanemarili vzgojo dece naših hrabrih junakov, bi ti — ko se povrnejo k svojim ognjiščem — po pravici rekli: »Mi smo prelivali kri za domovino, a vi ste jej izpodkopali temelj in jo rušili!« In proklinjali bi nas . . .!
Ali pa more priti do tega? — Da vidimo!
Učitelj je šola! Stanje učiteljev v Istri je bilo že pred vojno neugodno. Da je sedaj hujše, o tem ni treba niti govoriti. Dohodki so isti, izdatki pa mnogo večji. Kako se to dovaja v sklad? Svoje potrebe smo jako — jako skrčili, a razliko najdete v »knjigi dolžnikov« pri trgovcih. Vsi tožijo, celo tudi tisti, ki jim vojna »donaša,« učitelji pa večinoma molče in se nadejajo . . . Potožujejo se včasih drug drugemu. Ko ne morejo dalje, prosijo, klanjajo se občinskim tajnikom, ki često od gori doli gledajo na njih; učitelji klanjajo tilnik pred kmetom, pred vsakomur, ker želodec, mraz in svet ne prizanašajo. Da, tudi na tisto malo, kar jim pripada, morajo čakati celo tudi preko leto dni} — v teh Časih! Pak dočakajo le — en del!
Tako vam je, gospoda, z ljudskimi učitelji v Istri! A učitelj le^ola!
No, vendar morete mirne duše polagati najbolje nade v to učiteljstvo!
A vi bratje in tovariši — ne klonite! Bodite vredni tovariši tistega pruskega Šolnika, ki se mu v prvi vrsti pripisuje zmaga pri Metzu in Sedanu! Žrtvujte vse, pak tudi sebe, za cesarja in za to drago domovino.	Učitelj iz Istre.
OOfeUstvo In vojna.
Tu mislim specijelno na učiteljstvo ljudskih šol v Istri, ki mu tudi — sam pripadam.
Krvava borba, ki jo bijejo narodi Evrope. je pretresla ves svet, je omajala temelje mnogim državam in deželam, uničila neštevilo rodbin in- poedincev. Tudi učiteljstvo Istre občuti — kakor ne bolj noben drug stan — pretežko breme, ki mu je je naložila ta nesrečna doba na šibke rame. Kraj vsega tega hoče to učiteljstvo nadalje storiti vse in tudi sebe žrtvovati za cesarja in domovino. S ponosom omenjam, kako se je z najvišjih me^t priznala učiteljstvu velika požrtvovalnost v borbi za pravično stvar. Rekli
Rožne politične vesti
Rusija — po vojni bi nje pomen za mir
Evrope. Dunajska »Arbeiter Zeitung« reflektira na včeraj na tem mestu citirano izjavo predsednika ruske dume g. Rod-zianka: da po tej vojnf bo v Rusiji svo-boda govora, da ne bo nikakega tlačenja več, da ne bo nikake revolucije, da je stari konservatizem ubit za vedno, da se po vojni Rusija reformira... »Arbeiter Zeitung« pravi, da je le želeti ruskemu narodu da se te nade predsednika dume uresničijo. To ne le zato, ker je vsakemu narodu privoščati svobode k razvoju, ampak tudi zato, ker bo Rusija, ki se pripravlja da premaga ogromno obilico svojih potreb, stala kmalu v svoji notranjosti pred tako silnimi problemi, da bo morala opuščati vsako misel na osvajanja. Rusija postane polagoma vse druga Rusija, nego je bila ona, v kateri sta se stari in novi imperijadizem — stari avtokratstva in novi poželjivih plasti buržoazije — združevala v silno In nasitno tendenco. In to bo velikega pomena za mir Evrope.
Na to nafflaša dunajskf Ust, da tega, kar želi predsednik dume Rusiji, pričakuje na zapadu ljudstvo vseh vojskujočih se držav: da sflno delo, ki je fe izvršil vsak narod v tej vojni, dobi priznanje in plačilo v tem smislu, da mogočneži odnehajo od svojega starega ukoreninjenega predsodka, kakor am bi svoboda naroda ogrožala to, kar Inenui^jo oni trdnost države
—	in v drugo, da ne bodo ovirali prirojenega nagona ljudstva po demokratičnem razvoju. Med dejstvi v notranji zavesti narodov, da morajo v tej vojni vzdržati, je ta nada do svobode In pravičnosti vrhna. Vidimo, kako v tej vojni žive in umirajo za domovino tisti, ki doslej niso šteli, kako vztrajajo in premagujejo nevarnosti, ki stavljajo nezaslišane zahteve do njih telesne in duševne sile, kako raz vi jak) vrline in sile, ki presenečajo tiste, ki so videli dosJej v ljudstvu le objekt svoje moči in gospodstva. Ali ni po vsem tem samo po sebi razumljivo, ako to ljudstvo pričakuje, da se mu ne bodo več kratile njegove pravice ter da se bo po tej zgodovinski izkušnji dajalo narodu, kar je narodovega?! Političnega, duševnega socijalnega razvoja, — razvoja k svobodi in demokraciji — pričakuje vsak narod od te vojn s, ki je voditeljem držav razkrila popoln pomen ljudske sile. Res je sicer, da se svoboda ne podarja, da jo treba pridobiti In priboriti. Ali, oni, ki vladajo, morejo skrajšati to borbo, morejo boje navesti v duševne regije, kjer ugaša nemi odpor proti temu, kar je potrebno. Neizmerno delo bo imela skupnost po tej vojni, ki Je najkruteji ru-šilec. Po bremenu, samozatajevanju, ponižanju, ki nam jih naložita potreba vojne, bo moralo človeštvo dihati vase izduh svobode, da ga ne premaga obup.__
Donat« vest!.
Razpis službe za invalidnega podčastnika. V smodniški tovarni v Trofajah (Gornje Štajersko) je oddati mesto vodovodnega paznika. Zato mesto prihajajo v prvi vrsti v poštev invalidni podčastniki.
—	Plača: za podčastnike normalne pristojbine, ki odgovarjajo šarži. Pogoji: ljudskošolska izobrazba, znanje nemščine v besedi in pisavi, dober pešec, dober sluh in vid, prosta uporaba desnice. —
vendar pa imajo prednost instalaterji, ključavničarji ali strojniki. — Lastnoročne prošnje prosilcev je do 10. marca 1916. vlagati na omenjeno smodniško tovarno potom pristojnih nadomestnih poveljništev, ki imajo priložiti personalne dokumente in superarbitracijsko izpričevalo.
- Trst In Gorica v LJubljani. Iz Ljubljane: V Ljubljani imamo sedaj toliko tujcev, da se šteje ta lahko že med velika mesta, kajti tu živi sedaj poleg Ljubljančanov, vojaštva, tudi mnogo Goričanov in Trža-čanov. O tem priča že dejstvo, da slišiš na ulici že skoro da polovico govorice italijansko, kakor da se je laški Trst preselil v Ljubljano. In črfdno, da so ravno Lahi tako pritisnili v Ljubljano. Mari nočejo čakati — odrešenja? Ali pa vedo, da ga sploh ne učakajo! Razmere vsaj kažejo tako. Tu govore »da so GoriČanje in Tržačani prišli učit se slovenskega jezika«. Pa šalo v stran! Resnica je, da marsikateri Lah zna sedaj slovensko. Časi se pač izpreminjajo. Veseli nas pa, da Lahi sedaj hvalijo Ljubljančane kot dober in kulturen narod. Ljubljančani so prišli vendar Ie v poštev tudi pri tujcih in to je za njih v veliko zadoščenje.	V. K.
Včerajšnja ponovitev prireditve ženske podružnice CMD je uspela moralno še veliko lepše, nego prva. Pevanje je bilo še eksaktneje in so otroci nastopali s presenetljivo sigurnostjo. Otroško petje bi se težko moglo povspeti na večjo višino. Za gospoda pevovodjo Mahkota je bila
:: HALI OGLASI .-s		
□□ □□	s« rainnajo po 4 »to t. besedo. Uutao tiskane betede se ra4a- najo enkrat reč. — Kajnaajia : pristojbina zoua 40 atotink. ,	
Ha prodaj Služkinja
Edinosti.
so 3 mladi bernarski psi. Flica dellTstria 14, trgovina.	119
veSfia hiSnih del se sprejme pri malj družini. — Naslov pove lnser odd.
116
Osla
Učiteljica
z ali brez vozička ku; i se takoj. Ifarđtf, Sv. Ana St. 2 (nasproti pokopališča). 11V
podučuje v italijanskem in nemškem jeziku. Ulica Barriera lt I. 118
tla debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne sretiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krila, krema za brado, žlice, razna rezila, robca, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, nstnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19.	«2
K H milom imkU® vsake VT9te- Jakob Margon-
EVnpUJClll nI. Solitario H. 21 pri mestni bolnišnici)	23
Zlatarnica
MICHELE NOR8A, Trat, Corso št. 37. Knpnje, prodaja ter Omenjava zlato, srebro, platin in brfljante po n^jvišjO*' cenah.	feg
Fotograf
štev. 10.
Anton Jer kič posluje zopet v svojetft ateljeju v Trstu, Via Melle Poste
24*4

včerajšnja prireditev" pravi triumf, ki ga i t I IftlAftli 7AhlA * l je sankcijoniralo občinstvo z entuzijastič- ♦ V1HVUII ^VFRJJV' J[
m vidno l 7. tobrttftDflrtl,zhteffroneInobrtbk! \\
VILJEM TUSCHER
konces. zobo tehnik
TRST, uL Caserma šf. 13, H. n
priznanje za. njegov trud. Poklonjen mu t je bil primeren lep dar z nagovorom de-'! klice, ki mu je izrekla zahvalo za njegovo! # požrtvovalnost ter izrekla prošnjo, da bi J nadaijeval s tem vzgojevalnim kulturnim ♦ delom. Tudi obisk je bil dober. Računa- S Jv J, ; 7Jf , i.? « mo, da ste obe prireditvi prinesli kakih ♦ °rd,n,ra od 9	do 6
800 K za podružnico oziroma revne otro-čiče, kar daja — če uvažujemo .nizko vstopnino — tudi našemu občinstvu najlepše izpričevalo požrtvovalnosti in lepega smisla za narodno delo na polju kulture.
Na tramvajski progi Boschetto-Campo Marzio se v nekaterih dneh, kakor nam sporoča ravnateljstvo tramvajske družbe, otvori zopet električni promet. Za vožnjo po tej progi bodo potem veljale naslednje cene: Boschetto-Campo Marzio (ali o-bratno) 32 vin. (všteta sta že 2 vin. občinskega davka); Boschetto-piazza Giu-seppina (ali obratno), Kandler-Campo Marzio (ali obratno) 22 vin., Boschetto-Chiozza, Kandler-piazza della Borsa, Chiozza-piazza Giuseppina, piazza della Borsa-Campo Marzio (ali ob ramo) 18 vin. Do 8 zjutraj, izvzemši nedelje in praznike, velja enotna cena 12 vin.
AprovizocUske stvari
Cent vina.
Aprovizacijska komisija je določila belemu in črnemu vinu naslednje cene za mesec marec:
V užltnlnskem področju :
Cfiifl	u toM« za krfBVjt ii gostilničarje
„	. h a toniti poiabs
^	„ » a vin v totiljkab
„	v timtufib
h	v gostilnah ii irfnab zs domačo paralo
„	za gosti
„	f Melib in rcsfsvTac^ah
Izven užitninskega področja :
Cm p pstibučarje n komarje	H 1*44 liter
Te cene so se določile na podlagi ugotovitve 10s/4 stopinj za črno in 11 stopin z belo vino.
I	118	liter
II	1*28 „ 1 1*32	„ « 1-4«
K 1-40	„
r
1*60
iimm

Rlunione Atiriatieu di Slcurta v Trstu
(Lastna palača) ustanovljena leta la^s. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po og^ju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitje. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljata v na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 3f. decembra 1914 K 190.678.102-63
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
1DU) K 553.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v v-eh branflah izplačano na škodah K 844.121.187 60.
Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In va2» nejših krajih Avstro-Ogrske monarhijo.
^ ZOBOZDRAVNIK ^
Dr.J.Čermak
se le preselil In ordinira sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
izdirasje zo&ovta MzM Mraiije.
UMETNI ZOBJE.
^EŠKO - B UDJE VISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici della Poste štev. 14. vhod v ulici Gior^io Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni lisfi.
■^HSII^llllll
ORVAT
TRST,
SptciiaM nm KOŽNU In SPOLNS DOLfcZN j fctBKOST in NERVO£NOS1 mm BOLfiZNl v NOOAH in SKLEPIH. Spr«j«nM td 10-1 pop* in 4-1 svat«/ ob nednljab od 10»1.
Velik prihod
Španskih smokev (fig) v košarah, 200 žakljev čebule, dateljev v zabojih, mandeljnov, pinjolov, suhega grozdja „Sultanina", olupljenih orehov, belega in zelenega mila ter 100 zabojev čokolade.
S. A. DiiiILLA - Trst
ulica Valdiravo štv. 13 in ulica Vienna štv. 4.

realka posojilnica In hranilnica1
r«glstruv3M zadruga a •majanlra poroštvom TRST - Piaz/a della Castrmi itv. 9« I. nad. - TRST lasistl p*, t a ti) vhod po glavnih stopnjlcah.
POSOJILA DAJE
ta vknjižbo 51/,0/, oa menice po 6*/, na zastave in amortizacijo ta daMfto dobo po ttefOUMi ESKOMPTUJE ~
Ve$e stalne vloge In vloge na tek. rstoa po dogovoru.
PoStno-hranilnifni račun 16 004.	TEGEFON *fc. £»2
y—■ varnostne calico (safe đeposits) za ahrabo vrednostnih listin, dokumeotov in raznih drug h vrednot, popolnoma varno poti oloi*u in pokara, nrejeno po najnovejšroa natiaa ter jo oddaja itrank&m v najem po nnJnlSJIh conah* STANJE VLOa P*D tO MURNOV KRON. Inja i: d 9 a U iiii h	»
iir