v".
w®»
I.1S0T. . M»-žAs
ini 3» i, r°> v; j;
sW-
B»; ni "*• sta* ini O btfl-j, roj
6.19*
er;i
0.#
Mar
mori1
flj-*
o Pristal1
»rt
top«'-
, StsB-
Ut JJ Bo^ i> toper-2.191 joirf
staa
eitf
s-^
ona'
1.	^ top«1
,i»
ita^
ž
ra
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO
osvobooilme
FRONTE
SLOVENSKO PR«
Leto 111 .
ORJE
Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST četrtek, 4. septembra 1947
Poštmua plačana v gotovini Spdizlon- m abbon postale
Stev. 685
53 “ašem kulturnem pogorišču
n/® v davni dobi je bil zlo-zoper duha označen za tloH *zmed najstrahotnejših hiy»- Tak zločin zoper du-kri v za3rf^la italijanski inv-Hn.olZem in fa*'zem zoper slo-Prin	171 hrvatski narod na
lij	in v lsM- 13 ■ fa-
črka ■	■ ostal z ognjenimi
Cent?* zaP^a» v spominu slo-tega ljudstva v Trstu in
r,io? nmo!'skem- Takrat te k irhai Pohajajoča fašistična■ 3a jj vodstvom množične• in zločinca Giunte
V °Sr' i11 rnku3°
d,, n slovenske prosvete naj v^°lskem — požgala je
tem r°d»i dom v Trstu,. Po eni »m®*,
t?;vern na3efu so falistič-*rir< PS Z °9njem in batino, in: .nusom in nožem-, s puško kval- na<3<ltjevale svoj unija jjj4 Pohod zoper vse, kar s^}enske9a slovan-id v Trstu, na Primorskem »jeffa ' Uničili so do posled« Jp0rt Vsc naše prosvetne, Hi}acr %n 9°spodarske orga-bta/?’- zufrli so slovenski tn tali *	v	šoli,	zasledo-
iut i° 9a v domove, ruvali iz ilcv n ®rc tisočev in Hsočev *WeIi • °f r°h in ga končno »ih],, %z9anjati celo iz krajev-Hih Vsebnik imen, iz nagrob-“'Omenikov in iz cerkva,
,hvt>Hyiftno ie riilo trpljenje tega in hrvatskega bitnniaJ v Trstu, Istri in na polo J4 - Vpilo je in pozi-tn n,J Pt’ da vidi, da spozna biorp ta strahotni deto= Deo- 7* poizkus imperialistič-je m ?rca- Toda zapadni svet ftno 9luh in nem za bole-smrtni krik našega
bodjj. -!e nato v narodno-osvo-honf'4 borbi Osvobodilna rizon?0zva3a ljudstvo k upo-ci se okuPaloTja in zatiral= 'in4s(le sl°vensko in hrvatsko litri rf°. n\ Primorskem in v kot en moč ter tiar0J z orožjem v roki v vrste »e « n°m°svobodilne vojske ter kHuttav^° db stran njenih zaveznikov. Trdno je Uh n, > da bodo načela, ki so VJe Oglašali, tudi izpolnjena.
faistti - ^ imPerialističm in ^ zločinec uničil in po-' %]„’ 9° vzpostavljeno in po-p Ograjeno.
i« ie delitev v cono B °^#»t 00,10	hč-jer je ostala,
%j gv rokah ljudstva kot r tjene ■’ ®° bile krivice popravki ^ *? Uravnane. Toda v co-kflp 1 ZvU izpolnila tistega, ^hhij^,-nekoč tako glasno ob= hdu * veliki zavezniki na zrn-'<i We’ r?' je šlo za njihov biti heiiip j	kot dve leti so
Ja»ii ^Putacije za deputaci-Vtkih Predstavnikom zavez-Pi-osji	Kristi ter zahtevale in
hanie^mestilo za naš po-w* d°m> z<*> naše %ubn Za naie gledališče. Od $olga do dejanj je bila tako "knin da je še do danes ®e jn Prehodili, Imamo igral-'*i zirveHserje, imamo pevce vseh glasbil, ima« Je, tou? vnjake in profesor-inU) p strehe nad glavo, ki *’e nu. nekoč imeli, do ianes
ne® Pot dobUL ZVU 3e do da-®fci l!'°PaJa nasproti sloven-r°hok j14 s trdo mačehinsko Poiiio J1vedamo se, da imamo v&p t-av^co do nadomestila ^ti^j ,9to> kar nam je faši-uPiČil. rm po*9a~> poteptal in < "ali L' e Pavice m bomo ne-\h udarjati, saj je bilo v kih st^iednarodnih konvencu ■Jo e»i<jCn^€”0 *n potrjeno, da , Prvfh nalog po zmagi ^Ostn^ričnim napadalcem *tični vdev tistega, kar te fa-zavojevalec uničil.
^raJePrav °d teh svojih ,)l ne J zahtev ne smemo ^kr,:rcm° popustiti, mora j S’ vaša kultura, ki je
1.-1 rt___
^ cest’ Zrnerom kot Pepelka gin’ dobiti svojo streho i	®ri)vensko-hrvatska
Mi
t Pr°Sver» ----------------------------
^ Pal j, a zvesa si je zastavila
tl ^tOnr,	J
'Zn'1?’ da prevzame pobu-H5 slc,,Zgradriev novih zidov rdtum bnHkern in hrvatskem i? V K? Pogorišču* na STO-m sklican zbor
. Prosvetnih delavcev
K v^rn pogoriščuv na STO-Sl
V> r0rf nrosv
%-ja° tvbov iz vseh krajev .dbgr 'v , Izbere izmed sebe Povzel skrb za M 8rpjefWo akcijo nabira= > na 0 za zgraditev zir t°rišču	kulturnem	po-
n «Jcc'i^Pričani smo, da bo » Ir’ se obračala fdoijul^nske in slovanske hSnii'hr . rom sveta, na vse f' sTCll. škrate, ki jim je u jih _J*r®«nava krivic, ki /'dri . grešili fašistični za-"[rdela na širok od-^emo 'ž|1’- ^ wat» člankov m Mm"’ te,n tvesti/, prikli-
— posebno pa
- lo cnfcrat v L>. *Srn.’n/*1l,}’sega smo nekoč C? 0n ,t/' “« i«wM, in ko*
tlčnih* ^ilo uničenega po ih zatiralcih.
fi
Pred politično krizo v Franciji ?
Spor med Ramadierom in vodstvom socialistične stranke • Bamadier poslavlja vprašanje zupnice v zadevi premoga
Pariz, 3. — Danes je francoski parlament sklepal o predlogu vlade gledg nujnega razpravljanja o zakonskemu osnutku za dovolitev državnih podpor za proizvodnjo premoga in jekla. Vladu; predlog j? bil sprejet s 312 glasovi proti 90. Nato je predsednk Ramadier izjavil, da bo pri glasovanju o zakonskem predlogu samem postavit vprašanje zaupnice vladi.
Ramadier je na parlamentarni seji poudaril izredno težak gospodarski položaj Francija in dejal, da obstoji v Franciji neutešljiv pohlep po špekulaciji in dobičkih. Ce se bo to stanje nadaljevalo še nekaj tednov, tako je Ramadier nadaljeval, bosta gospodarstvo Francije, ki j s že sedaj v razsulu, in valuta, ki je uničena, popolnoma propadle. Ukinitev podpor za proizvodnjo premoga bi pomenilo dvig cen v vseh industrijah, kar bi dalo oporo onim, ki imajo vse koristi, če se cene dvignejo. Zlasti je treba po besedah Ramadiera uvesti že danes vso strogost glede cen poljskim pridelkom, k ra jutri bodo vsi ukrepi že prepozni.
Komunistični voditelj Buclos je napovedal, da bodo komunisti glasovali za subvčncije premogovr.i in-dtistriji in to samo iz razloga, da se prepreči povišanje cen premogu, ker bi to znalo dovesti do razvrednotenja franka in do nadaljnjega zmanjšanja kupne moči delavstva
Pariški tisk se bavi v glavnem z vprašanjem podpor za proizvodnjo premoga in z napovedjo Ramadiera, da bo stavil zbornici vprašanje zaupnice. Neodvisni «Fi-garo» piše, kako se je Ramadier še pred nekaj tedni z vso silo zavzel preti sistemu gospodarskih subvencij, to pot pa js naenkrat zahteval podpore za proizvodnjo premoga. Samo s podporo komunistov je vladi uspelo dobiti večino. Levičarski ^Liberation* zajedljivo ugotavlja, da vlada pač po potreb; uveljavlja politiko dirigira-r.fga in svobodnega gospodarstva, kar je s:vede zgrešeno. Isto tako je še negotovo, alj bo zadostovala podpora V znesku 4 milijard, da bo mogoče preprečiti povišanje cen premogu dn izogniti se splošnemu povišanju cen,
«Franc Tireur* piše, da je treba
za rešitev te krize najt; vlado, ki bo imela ne samo svoj program, tc-mveč ki bo tudi sposobna najti soglasje inžd delavci, gospodarja in proizvajalci in ki bo znala najti možnosti za obnovo Francije.
Tisk predvideva, da bo v pstek pri glasovanju o vprašanju podpor za produkcijo premoga glasovala stranka MRP proti podporam, vendar za zaupnico vladi. Nasprotno bodo komunisti glasovali za podpore in proti zauprdci, desnica pa ne bo dala vladi niti zaupnice, medtem ko se bo samostojna levičarska skupina vzdržala glasovanja. Glede na to pričakujejo poli-
tični krogi, da bo Ramadier dobil verjetno neznatno večino približno 30 glasov.
Francoski politični krogi posvečajo nocoj vso pozornost sej:, ki jo je sklical glavni odbor socialistične strar.ke, da preuči položaj, ki je nastal zaradi zadržanja predsednika Ramadiera po lionskem kongresu. Ze 24 ur namreč preti nevarnost popolnega razkola med socialistično stranko in Ramadie-rom.
Ce ne bo nocoj prišlo do sporazuma, izjavljajo politični krogi, da bo odbor sklical izrtdni narodni svet in zahteval sklicanje poseb-
nega kongresa stranke, na katerem bo obtožil socialistične ministre nediscipline. Nekateri so mnčnia, da bo Ramadier zapustil oblast. Dokončni odgovor pa bo možno imeti šele pozno v noč, ker se je seja začela ob 22. uri.
Konflikt je dosegel vrhunec sinoči, ko je Ramadier postavil vprašanje zaupnice gl:de subvencije premoga. Glavni cdbor je bil proti temu, da Ramadier postavlja vprašanje zaupnice, in je zahteval vrsto ukrepov, za katere ne bi bila potrebna vsčina zbornice. Mnogi se sprašujejo, ali bo Ramadier podal ostavko. Ramadier je namreč izjavil, da je sit «nepotrebnih ovir*, ki mu jih postavljajo.
V Parizu pričakujejo z velikim zanimanjem tudi razgovore, ki se bodo začeli 8. siptembra v Berlinu med ameriškimi, britansk:mi in francoskimi izvedenci glede dobave nemškega premoga Franciji in glede industrijske reorganizacije na anglo-ameriškčm področju.
AMERIŠKO NADZORSTVO NAD GRŠKIMI FINANCAMI
Ameriški uradniki pri glavnem državnem knjigovodstvu pripravljajo grški državni proračun - Tsaldaris hoče pr kriti ljudstvu pravi položaj in eventuelni prihod ameriških vojakov v Grčijo
ATENE, 3. — Radio grške demokratične vojske poroča, da se po vsej Grčiji nadaljuje delovanje de* mokrat.čne armade. Na področju Katerina so oddelki demokratične vojske zavzeli mesto Kundurioti. Skupina partizanov je izvedla uspešen-napad na železnico pri Xantu. Pr: Serezu so partizani sestrelili vladno letalo. V 50 vaseh na področju Komotina so se vsi mladeniči prostovoljno pridružili partizanom.
Bolgarska telegrafska agencija odločna zanikuje vesti, k: jih je objavila agencija Reuter, da so grški partizani prišli na področju Drame v Grčijo z bolgarskega ozemlja.
protestirajo prot; uvedb; koncentrar cijsklh taborišč. Izvršni odbor državnih uradnikov sporoča, da se bo jutri začela stavka, čeprav je vlada odredila civilno mobilizac jo teh u-radnlkov. Poročilo prav; med drugim- Rajši umremo na cesti, nego v uradih*.
Namestnik zunanjega ministra Robert Lovett je potrdil, da so v teku pogajanja z angleško vlado za morebitni umik britanskih čet iz G.čije. Radio demokratične armade poroča, da so po vestrh iz Aten Američan, prevzeli nadzorstvo nad grškim; financam;. Od včeraj so pri glavnem državnem knjigovodstvu baje nameščen; ameriški urad-n’ki In brez njihovega pristanka
Bolgarski delegat pred Varnostnim	K	„e	mdre	lzvrš;ti Mbeno plačilo,
svetom je poslal glavnemu tajniku	^	ura<iniki	pripravljajo tud: dr-
OZN p:smo, v katerem opozarja, da	^vn:	proračun. Grški finančni mi-
grške vojaške priprave cb bo^arski	je	f,a ^ pov;Sanj€
meji ogrožajo varnost Bo.garije. j k; ga zahtevajo javni uradni-Pol t.čm konfimranci na otroku j5ii podrejeno odobritvi Američanov.
začasno pomočjo, ki bi obstojala v obliki posojil pri Mednarodni banki in Export-Import banki odnosno v obliki dobav živeža ;n drugih potrebščin, ki primanjkujejo Evropi.
Končno je Lcvett izrazil mnenje, da je sedanjo gospodarsko in finančno krizo Evrope pripisati tud: posledicam angleške krize in okol-nosti, da »e je Evropa posvetila obnovi sredstev, ki »o potrebna za industrijo, namesto da bi se posvetila izdelavi dnevnih potrebščin, k! bi
tiranje držav,
Dr. Bebler potoval skozi Irst
TRST, 3. (ATI) — Skte; Trst je potoval jugoslovanski minister Aleš Bebler, ki potuje v ZDA, kjer bo vodi jugoslovansko delegacijo pred glavno skupščino Združenih narodov.
Bevin napoveduje carinsko unijo imperija
SOUTHPORT, 3. — Na kongresu «Trade Unions* je danes govoril angleški zunanji minster Bevin. Poudaril je, da govori kot zasebnik. Uvodoma je branil načelo nadzorstva delovne sile in n.ene pravilne uporabe. Bevin je dejal, da so Churchill in njegovi somišljeniki kritiziral; zaradi tega laburistično stranko, toda kdaj v zgodovini ni človeštvo vodilo uporabo delovne sile. Pri tem je Bev n dejal, da je bil Churchill morda dober voditelj tekem vojne toda nikoli priznan gospodarstvenik. Sicer pa je uboštvo tisti vzrok, iz katerega je izšla potreba po nadzorstvu delovne sile.
Nadalje je Bevin zatrjeval, da laburistična vlada želi ohraniti čim višj; življenjski standard angleškega ljudstva, kar pa bo težko doseči v prihodnjih dveh letih. Slaba letina po vsem svetu zaradi suše onemogoča gospodarska izboljšanja
Glede zunanje politike Je Bevin dejal, da. ga nasprotniki obtožujejo, da veže Anglijo vedno bolj na A-merlko. Pri te.n je poudaril, da si želi, da bi bila Anglija neodvisna od Vzhoda in Zapada ;n da ravno zato zahteva od delavstva, da v tovarnah izvojujejo neodvisnost, kajti če delavstvo ne bo ustvarilo zadostne proizvodnje, bo država izgubila svoj položaj. «Dajte mi orodje proizvodnje In menjal bom zunanjo politiko*, je vzkliknil Bevin.
V nadaljem je Bevin izrazil upanje, da se bodo kolon'je in dominlo-ni sporazumeli z Veliko Britanko
BAZOVICA
T * '* i
V SOBOTO 6. t. m.: Ob 9. uri dopoldne blagoslovitev
grobov štirih mučencev na pokopališču pri Sv. Ani; ob 20. uri komemoracija v eni izmed tržaških dvoran.
V NEDELJO 7. t. m.: Ob 9.30 pri spomeniku v Bazovi-
ci sv. maša, nato polaganje vencev, žalostinke in govori; ob 15.'uri v Bazovici veliko zborovanje z govori in množični pevski nastop.
Vabimo vse prebivalstvo, da se teh svečanosti — zlasti nedeljske — udeleži v čim večjem številu.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev.
Dr. Groza v Pragi
PRAGA, 3. —- Romunska vladna delegacija pod vodstvom dr. Groze je dav. prispela v Prago, kjer bo podpisala kulturni dogovor. Na postaj; so jo sprejeli češkoslovaški m'ulstrski predsednik Klement Gottwald, zunanji minister Masa-ryk in druge osebnosti, med katerim: poljski, jugoslovanski in bol-garšk; poslanik v Pragi.
Danes je delegacijo v spremstvu ministrskega predsednika Klemen-
pospešile izvoz in okrepile no- glede ustanovitve, carinske zveze O u Gottvvalda sprejel predsednik dr.
   nnmelrc.lM tineOfOMiii	dnini	dn
gospodarstvo posameznih
Pravi namen Trumanovega poovania
Ikarija so poslal; brzojavke političnim voditeljem, atenskim h s* on in 86 angleškim poslancem, s katerimi
caniemurvisRi Škot
o volitvah in o svobodi vere na Madžarskem
Budimpešta, 3. — Minister Boldi- tudi trlletn; načrt, ki daje velik zar »e na tiskovni komtrenci jno- doprinos k izboljšanju položaja v zetnak.m dop snikov uradno sporo- državi.
č.l izid volitev in od.ccno zan.kai j Glede nsčina volitev je škof izja-
Obrekovaine trditve, da je b-lo 11 vM, da je bil presenečen nad	-
milijon vo.ivcev izbrisan h iz voliv- skrbnostjo, s katero so jih' organi-	r	k°v^tt je	na	tiskovni	konfe-
zira!', da se zajamč; tajnost volitev ' l euc‘ ugotovil,	da	se	je gospodar-
in njihov reden potek. Med volit- s*ta ^riza v Evropi resnično poslabšala in da bodo ZDA verjetno pri-
Rio de Janeiro, 3. — Desničarski tisk je pczdrav;l prihod Trumana v Rio de Janeiro. Nasprotno piše levičarski /Tribuna Popular*, da V zvez: s sklepi obrambnega sve- I Truman s svojim prihodom v Brata, čigar seie sta se razen Tsaida- '	01 imel namena počastiti pa-
risa udeležila tudi voditelja ameri-1 uameriško konferenco, temveč so Ške ;n angleške komisije, o pripo ! 8® vlekli tja pomembnejši razleg: vedi objavljanja vesti o vojaških I 80 zvezani s sklenitvijo gospo
vojaških
operac'jah piše «Humanitč» med drugim: Z uvedbo cenzure skuša Tsalderis prikriti grškemu ljudstvu katast ofalni položaj ;n zakriti e-verrtuf/m prihod novih ameriških čet v Grčija
Amer ki ni vše?
obnova evropske industrije (razen nemške)
Washington, 3. — Ameriški m/.ni-
nih spiskov Izjavi, je, da 90 odstotna ude le ž Da m :zld volitev dokazujeta njihov pravim, po.ek. Tudi1 vami ni ugotovil nobenih nered-dejstvo, da sta dve opozicijski stran- j nosti-
ki, in sjoer Barankoviczeva in Pfe.f- v zvezi s trditvami, da na Mad-ferjeva doo.lj nad po.drug mil jon ža”Skem preganlajo cerkev, je dr. g.asov, dokazuje, da so valivc. svo- Johnson poudaril, da na Madžar-
bodno izražali svoje mnenje. Obžaloval je, da so nekateri Inozemski list, neugodno poročali q vo.jtvah. Izjav'1 je tudi, da je notranje ministrstvo odredilo preiskavo, da u-gotovi eventualne kršitve in strogo kaznuje krivce.
Glede Barankoviczeve, katoliške opozicijske stranke, ki je dobila 16% glasov, je izjav'1, da bodo nekatera poslanska mesta ostala prazna, ker stranka rima dovolj kaad'datov. Bold zar je dejal, da se
siljene priskočit; Evropi začasno na pomoč, dokler ameriški kongres ne izglasuje tozadevnih sklepov. Lovett je omenil tudi ameriško
skem država skrb; za cerkev, doč m ‘ r°diporo Grčiji jn Turčiji m izjavil,
v Veliki Britaniji ne dobiva ta od države nobene denarne pomoči. Pripomnil je, da je govoril z madžarski kard'nalom Mlndszentyjem, ki mu n; rekel niti besede o kakršnem koli preganjanju.
50.000 angleških rudarjev stavka
da je šlo predvsem za material, ki je ostal ameriški vojski, Turčiji so EDA dobavile opremo in stroje za popravila in gradnjo cest, železme, pristanišč in podobno.
Nadalje »e je Lovett dotaknil egiptskega vprašanja in dejal, da ameriško zunanje ministrstvo pričakuje, da bo Egipt povabil Ams-sijo. Z Nokraši pašo je Lovett razrije. Z nokraši pašo je Lovett raz-
ve'it vah
List «Szabadsag» je objavil izjavo cantenburyjslcrga škefa dr. Hf w leta Johnsona, ki Je imel priliko v Bud'npeštl prisostvovati vol'tyam. Iriavil je, da je govoril z raznimi opozlcliskim; voditelji ;n prisostvoval šteVlnim zborovanjem. Vs' opozicijski govornik- so lahko svobodno govorili. Napadali so vlado to
London, 3. — V Yc rkshireju stavka sedaj okoli v 50.000 rudarjev. Od m'av,jal 0 S°sp-darskih vprašanjih bo novi parlament sestal 15 dni P0jzačetka stavke do sedaj je Velika Eglpte ln zIasti ° vprašanju po-
Britanija zgubila 200.000 ton pr«- j mani^an3a dolarjev, moga računajo, da znaša dnevna j	vesti, da je ameriški mi
zguba sedaj 60 000 ton. V 46 rudni- aister ^ gospodarstvo WilTam
kih delo počiva, kar predstavlja	lagal	v	Washingtonu	j	škodnino	za	«netočne»	vesti
tretjno vseh rudnikov na tem po-	milijonov	dolarjev kot javlj 'ne v listu.
gospodarskih pogodb.
Glavni namen Trumanovega potovanja v Rio de Janeiro je bil trgovinska pogodba, ki naj omogoči Amerik; izvesti popolno nadzorstvo nad brazilskim petrolejem, žilezom, manganom in nad drugimi zaloga, mi kcrvln. Skratka Trumanov obisk je služil, da poniža Brazilce do1 ljuds va, ki naj skrbi in naj se j vpreže samo za koristi gospoda Rockefellerja,
Neivjoršk; tisk komentira Trumanov govor, ki ga je imel v Rio de Janeiru. «Herald Tribune* piše, da je ameriška poliiika bolj negativna, kakor pozitiven prispevek za izbeljšanje obstoječih gospodarskih razmer v raznih državah. Ta politika se sklicuje na oboroženo silo, namesto da b! predlagala politične in gospodarske ukrepe, ki bi združili svet.
nemškem vprašanju je dejal, da Nemčije znatno obremenja angleško gospodaratvo. Zaradi tega skuša storiti Anglija vse, kar je mogoče, za izvršitev potdamskh sklepov.
Nato je izrazil »svoje zadovoljstvo nad sovjetsko ratifikacijo mirovni pogodb. Dejal je tudi, da bo vlada do koncem leta 1948 poslala domov vse vojne mobilizirance. Končno je Bevin o.nen'1 Varnostni svet in izjavil, da je ta organizacija Združenih narodov še na.manj zadostila nalogam, in trdil, da se uporablja preveč pravica veta in da, služi preveč propagandi. Bev n upa, da bo konferenca štirih zunanjih mtolstrov v novembru nudila morda zadnjo možnost za zagotovitev gospodarske enotnost; Nemčije to obnove Evrope-
Beneš.
Dober prid? le^ grozdja v Dafm3cijl
Split, 3. — Po vsej Dalmaciji se pripravljajo na trgatev. Pridelek bo leto« mnogo boljši od lanskega.
Delovanje tovarn sladkorja
v Hrvatski
Zagreb, 3. — Tovarne sladkorja v LR Hrvatski so dokončale pripravo za začetek pridelovanja sladkorja iz sladkorne peao. Tovarna «Partizan* v Osijeku je začela včeraj obratovati. Tovarna v Branji-rem vrhu bo začela delovati 5. septembra.
Dogovor o umiku čet iz Italije
Rim, 3. — Italijanska vlada je podpisala danes dogovor, sklenjen z ZDA o ureditvi umika ameriških čet iz Italije. Dogovor predvideva tudi privzčm uprave od strani italijanskih predstavnikov.
Avstralski Jugoslovani se 2e Ijo vrniti v domovino
Beograd, 3, — Glavni svet ljudske mladine Jugoslavije je prejel od mladilj sinov jugoslovanskih izseljencev v zapadni Avstraliji pismo, s katerim pošiljajo voščila mladim graditeljem proge. Jugoslovanski i2s:ljtnci v zapadni Avstraliji so organiziral; delovno brigado za mladinsko progo. Ta brigada pa ni mogla priti v Jugoslar vijo, ker ni dobila potnega lista. V pismu je tud; rečeno, da se želijo izseljenci čtovprej vrniti v domovino to prispevuti pri obnovi.
Stelnbeck bo obiskal Madžarsko
BUDIMPEŠTA, 3. — Znani ameriški pisatelj John Stelnbeck, Iti je že nekaj tednov v Sovjetski zvesi, je dobil od madžarske vlade vabilo, naj obišče Madžarsko. Steinbeck je sprejel vab' 10.
Zaganjanje reakcije ZDA
v naoredni t sk jugoslovanskih izseljencev
New York, 3. — V zadnjem času jo reakcija povečala svoje napore, da bi likvidirala napredni tisk jugoslovanskih izstljencev v ZDA. Začel; so močne napade proti naj-starejš :mu listu izseljencev «Ena-kopravnost*, ki izhaja v Clevelandu, Razen tega je reakcija uvedla proti listu kazšnsko postopanje in zahtevala 200.000 dolarjev kot od-
ob-
VATIKAN SE P0TE8UJE ZA RAINERJA
Ko so hitlerjevci morili milijone evropskih otrok, ni v Vatikanu nihče mislil na njihovo usodo
dročju.
začasno pomoč Evropi, dokler ne stopi v veljavo Marshallov načrt,
NEW YORK. — Voditelj ukra- 'n! botel Lovett podati nobene izja-jinske delegacije v OZN Manuil- v«- Potrdil je samo namen ameriški je prispel v ZDA.	I	ških	krogov,	podpirati Evropo z
300000COOOOOOOOOOOOOOOGOOCOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO .7COOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
IL
Ovadbo je vložil znani sovražnik nove Jugoslavije Franc. Gabrovšek, ki je bil pred vojno ravnatelj neke klerikalne zadruge, sedaj pa je duhovnik v Clevelandu.
Beograd, 3. — «Borba» je obja-v.la č.anek pod naslovom ((Usmiljenje Vatikana*, ki s<; nanaša na noto Vatikana jugoslovanskem,i predstavniku v Rimu, s katero zahteva pomlloščenje bivšega gauleiterja Rainerja, ki je bil obsojen na smrt pred ljubljanskim vojaškim sodiščem,
List poudarja, da je bil vojni zlo činec Rainer organizator pr slin,ga izseljevanja slovenskega prebivalstva, ma.ovnih streljanj rodo.jubov, obešanja talcev ter zažiganja živih ljud', in nadaljuje, da niso '.mel k ljubljanskemu procesu niti najbolj vneti zapadni zaščltn.ki nemških v(3jn‘h zločincev nič pripomniti. V not', ki jo je Vatikan poslal jugoslovanskemu predstavniku, prosi za pomlloščenje vojnega zločinca Rainerja v imenu njegovih sinov Toda med vojno n: Vatikan nit; enkrat izrab'! svoj'h tesnih stikov s hitlerjevskim rabljem Rainerjem, da b: rešil enega samega otroka v Sloveniji ali v Trstu pred usodo, k; je doleteka s'rote.
Vatikan je bil v tesnih stikih z
V takih pogojih se je na ozemlju sedanjega istrskega okrožja gradila ln utrjevala ljudska oblast v onem času, ko je v Trstu in coni A ZVU nasilno odpravljala drugega za drugim vse organe oblasti, ki si jih je postavilo ljudstvo v borbi proti jašizmu, za obrambo svojih interesov proti vsem zatiralcem in izkor ščcval-cem. Angloatneriške okupacijske oblasti so s tem prekršile devinski sporazum in izzvale ogorčenje in odpor demokratičnega primorskega ljudstva. V con B je VUJA pustila in podprla neovirani razvoj oblasti, ki je bila izraz ljudske volje in interesov.
Tukaj ni mesta za formalno demokracijo, ki naj služi za slep lo množicam. Demokracija se izvaja v praksi. Ljudstvo neposredno sodeluje pri lipravl potom svojih Izvoljenih odborov, zborov volivcev, skupščin itd. Ob taki najširši udeležbi ljudstva so se sprejemali zakoni in sklepi o ustanovitvi raznih organov na \>seh področjih družbenega ln ekonomskega življenja. Omenili bomo najvažnejše mod temi in poročali o njihovem delu
Med najvažnejše ukrepe spada brez dvoma odlok poverjeništva PNOO-ja od X.itJ9i6 o agrarni
JULIJ BhLI KAM
Dosedanji rezultati dela
ljudske oblasti v Kopršciei in Buj^eiei
reformi. Medtem ko se delovno Ljudstvo v drugih državah (Italija Francija itd J še danes bori za u-resničenje načela szemljo tistemu, ki j0 obdelujen in zaman zahteva od svojih predstavništev in vlad odloka o agrarni reformi, je bil pri nas ta odlok nujna in logična posledica prevzema oblasti s strani ljudstva samega kot bstvene pridobitve narodno - osvobodilne borbe. Za istrskega kolona ne bi bilo osvoboditve in zmage nad fašizmom, če se ne bi reš'l nevdri-nih posestnih odnosov, ki so kot ostanki fevdalizma pomagali fašizmu pri socialnem in nacionalnem zatiranju. Z agrarno reformo je bilo samo v koprskem okraju razveljavljenih nad leo prisilnih dražb, ki so imele izključni namen raznarodovati in gospodarsko uničiti slovenski živel) in ustvarjati veleposestniške odnose.
tako drage fašističnemu režimu. V bujskem okraju je število podobnih primerov še večje, kajti raznarodovanje Hrvatov je bilo še hujše.
O tem pričajo številke Iz ljudskega štetja v bujskem okraju leta 1945: od ea 30.000 prebivalcev je bilo nekaj nad 11.000 Hrvatov, 13.000 Italijanov in fi.000 neopredeljenih. To se pravi 6-000 Hrvatov, ki ne vedo, ali so Hrvati ali Italijani. Ne vem, če se je še kje na svetu vršilo kaj podobnega. To je višek nasilja in nacionalnega zatiranja
Toda kljub temu se zemlja ni delUa samo SUn:encem in Hrvatom, ampak je zemljo dobilo tudi veliko število italijanskih kolonov ln to celo takih, ki so bili sem priseljeni v dobi fašizma na
škodo slovanskih poljedelcev. Taka je torej resnica o protiitalijanskem značaju agrarne reforme, kakor jo skuša prikazati tržaški reakcionarni tisk.
Na razmeroma majhnem ozemlju, ki ga predstavlja naše okrožje, so b la razdeljena kolonom in odvzeta gospodarjem sledeča posestva:
v okraju Bnje je 322 veleposestnikov izgubilo posest nad 7311 hektarjev zemlje, ki je bila razdeljena 2369 kolonom. V koprskem okraju pa je bilo 625-im gospodarjem odvzeto 2290 ha in razdeljeno 1024 bivšim kolonom.
Vsem novim gospodarjem zemlje so bili izročeni dekreti o po. sesti, bivšim gospodarjem pa odloki o razlastitvi. S tem je'bilo izvršeno vel Jco delo, ki ga mora pozdravljati vsak demokratično
usmerjen človek, tako kot ga pozdravljajo novi kmetje.bivši koloni, ki so trdno pripravljeni čuvati to zemljo pred komer koli. Pa ne samo tisti, ki so zemljo dobili z agrarno reformo, vsi kmetje so pripravljeni boriti se ramo ob rami s koloni, zato da se odpravijo ostanki fevdalizma in nečloveškega zatiranja po vsem ozemlju S TO-j a.
Kako fUva novi kmet zemljo, označuje sledeči primer
Nekateri bivši gospodarji so ho-teli potom svojih advokatov izterjevati nekaj dajatev iz leta 1915-16. Bivši koloni-danes kmetje in gospodarji zemlje so se ~brali in soglasno sklenili, da ne bodo priznali nobenih dajatev bivšim lastnikom, kajti vse, kar gospodarji imajo, je plod truda nji-hov h kolonov. Slo je v tem primeru za starega socialista, ki je imel kot social st St kolonov. Čuden socialist, ki ljubi fevdalni red in srednjeveške razmere, kadar gre za njegove osebne koristi. Naj-veVčastne.ši dokaz, kako se bivši koloni zavedajo pomena agrarne reforme, pa sta bili v obeh centrih okrajev Koper in Buje zborovanji bivših kolonov, ki so ob tej prili-ki prejeli dokumente o lastništvu.
(Se nadaljuje)
Rainerjem po tržaškem škofu San- Wahace je imel v Detro'tu govor,
tinu .n ljubljanskem škofu Rožmanu. Obadva cerkvena dostojanstvenika sta bila med vojno najtesnejša Ratoerjeva Sodelavca.
Santin je n. pr. uporabil ves svoj
v katerem je med drugim dejal: «Ce se demokratična stranka ne bo p» kazala res kot stranka m:ru in napredka, bomo m; ustanovili novo stranko. V nekaterih gospodarskih
vpliv pr: mobll zaciji tržaškega pre- Področjih se že opaža popuščanje, blvalstva za graditev nacističnih Ce b* uporabili polov'co sredstev, bunkerjev okoli Trsta, Rožman pa ki se uporabijo za borbo proti So-se je bavil z organiziranjem oboro- vjetski zvezi, za izboljšanje življenj-žfnih tolp v Slovenij', katerih čla- !sk h pogojev ljudstva in drugo poni so pomorili mnogo žena in otrok. I lovlco za zvišanje pro zvodnih sred-
ic tistem času n; v Vatikanu nihče mislil na usodo milijonov evrop-sk'h otrok, ki so jih hitlerjevci moril: ;n jih izpostavljal, gladu. Niti danes, ko Franco, ki je pod zaščito Vatikana, obsoja tisoče otrok na glad ta revščino, preganja :n mori njtoove starše nihče v Vatikanu ne misli nato. da b' rešil otrobe španskih delavcev in kmetov. Vatikan se poslužuje a-gumenta o otrocih, samo ko gre zato. da bi nac'stične zločince, katerih okrvavljene roke se niso tresle pred nedolžnostjo no-voroienčkov, rešil pred zasluženo kazni'a
L‘St zaključuje, da je demokratična javnost že razpravljala o ((usmiljenju* Vatikana s katerim je ta _ skušal zakriti svoj peklenski načrt reš'tve fašizma. To pot odkriva Vatikan sam ves svoj cinizem in vso zahrbnost tega «usmilje-nja*.
stev, bi bil mir zajamčen to možnost nove vojne bi bla za vedno Odpravljena*
Pogodbo z Jaoonsko
morate pripraviti 4 veles'le
Nanking, 3. — Radio ljudske vojska je protestiral proti sklicanju konference 11 držav, za pripravo mirovne pogodbe z Japonsko in zahteval, naj pogodbo pripravijo samo štiri velesile. Zahteval je tudi pravico onega dela Kitajske, ki je pod nadzorstvom ljudske vojske, do udeležbe na konferenci. Radio je zaključil, da kitajsko ljudstvo ne to nikoli priznalo pogodbe, ki bi jo podpisala Cang-kajškova vlada.
Borba ameriških delavcev proti zatiralcem
NEW YORK, 3 (Tanjug) — Ob , prilik; praznovanja «Labour day» j dvigal toliko prahu. V poudarjajo vs; amririšk. list. veli- dneh so jih izpustili
Sojih že izpustili« fašiste namreč...
Trst, 3. — Poročevalski urad Julijske krajine poroča:
»Glavni stan sil srednjega Sredozemlja uradno javlja, da je zaradi čiščenja, ki ga je izvedla zavezniška varnostna policija v prvih urah 27. avgusta 1947., bilo aretiranih »edem oseb ter pridržan nih, da b; bile zaslišane z ozirom na proglas štv. 1 Zavezniške vojaške uprave člen 8. odstavek 2.
»Zaradi predhodnega zaslišanja so bile dne 28. avgmsta pridržane druge tri osebe. Vse pridržane osebe so bile osumljene d rektnega ii» indirektnega sodelovanja pri neredih, ki so se nedavno pripetili v Trstu.
»Sporočamo imena pridržanih oseb: Privileggi G'no, De Sili« Co-stantino, Maggi Giuseppe, Lobianoo Paolo, Margherito Bnzo, Sangalli Renzo, Cafagna Agostino, Guardia ni Vasco, Quattrocchi Carmelo, Ju-lich Antonio.
«Od teh so Privileggija in Cafa-gno predali policiji v stanju obtožbe. Vsi ostali so bili sedaj izpuščeni, ker so se zaslišanja izkazala za zadovoljiva*.
Tako se glasi službeno poročilo o aretiranih tržaških Sovi-nistih, zaradi katerih je njihova <unija svobode* kvalunkvi-s to v in liberalcev toliko prote» stirala in ves reakcionarni tisk
nekaj
kega borb.nega duha ameriških delavcev prot; Taft-Harileyevemu zakonu. Predsednik AFL, Green to
Vprašamo ZVU in vse vrste njem policije: Ze nekaj mesecev je preteklo, odkar so Mii
predsednik CIO, Murrapr sra na I aretirnni naši tovariši dr. Milič.
Stanič in Pohar in nobenega glasu ni o niih.
Kje sol
Kako dolgo še, gospod polk. Car nest
zborovanjih pozvala svoje član*-, uaj zastav’jo vse sile. da ne bodo Pri predsedniških volitvah izvoljeni tisti. ki so volili za Taft-HartieFeV zakhn
Bivši podpredsednik ZDA Hmry
l’lUMUtibh.1 L>i\ h V i\ IK
4. septembra 1H4L
Tržaški misije n in duhovniki
V zvezi na misijon, ki ga je napovedal ikof msgr. San* tin, smo se interesirali za stališče, ki ga zavzemajo tržaški duhovniki do tega misijona.
Msgr. Santin je napovedal in ukazal, da se bo vršil misijon tudi na javnih trgih in mm-cah, kakor je to navada v Siciliji. Pri nas te navade ni bilo. Tržaški italijanski duhovniki so se pri tem razdelili. Manjšina, ki jo tvorijo nacionalistični, fašistični elementi, so za Santinov načrt. Večina pa ga nazivajo «Circo Santin».
Kar pa se tiče slovenskih duhovnikov v mestu, je miho-vo stališče še bolj zanimivo. Pred nekaj tedni so se Sestali v Marijinem domu, kjer so razpravljali o misijonu. Najprej so prečitali škofov ukaz o misijonih. Ko so čitali stavek o misijonu na trgih m ulicah, so se močno zakrohotali. Razen dveh navzočih (dr. G. in dr. Sk.) so bili vsi zoper take vrste misijon, kakršni so na Siciliji in v Kalabriji.
Nato je škqf msgr. Santin umaknil ukaz o slovenskem misijonu na trgih in ulicah.
Večina duhovnikov pa je spoznala, da ima škof z misijonom politične cilje: okrepiti demokristjansko stranko pri bodočih volitvah v STO-ju in okrepiti svoje osebno stališče v Rimu, kjer so začeli dvomiti, da je msgr. Santin še vedno na pravem mestu.
Kako se bodo obnašali slovenski duhovniki v praksi? Škofova odredba je ukaz. TJ-kaze pa treba izvajati. Večina ostane nevtralna, ker noče Santina podpirati pri njegovih političnih ciljih. Manjšina je spet razdeljena: nekateri bodo agitirali za Santinov misijon. To so Santinovi hlapci. Z njim so držali vedno in bodo. Med njimi so begunci s Kranjskega, ki so zbežali pred na-rodno-osvobodilno vojsko in se čutijo v Trstu bolj varne. Med njimi so tudi belogardisti.
Doklej še...?
V nedeljo 31. avgusta s6 se mirno sprehajali člani posadke parnika »Prozor« Kopovič Jakov, Ver-šič Ivan, Bašič Viktor, Jeromel Vik. tor In Honovič Ante po trgu Pon-terosso. Naproti Jim j« prišla skupina ljudi ter jih pozdravila z »Zdravo«. Mornarji, nič hudega sluteč, so jim odzdravili. Ustavili so se in na vprašanja, če je na njihovi zastavi rdeča zvezda in če so Titovi, so mornarji pritrdili. Nemalo so bili presenečeni, ko so pričeli na njihov miren odgovor padati udarci s pestmi. Vendar so kmalu spoznali, za kaj gre, in da ne bi prišlo do resnejšega incidenta, so se mornarji raje umaknili.
Naslednji dan so mornarji ta napad osebno sporočili na Port Se-curity. Toda tam so prejeli kratek, a značilen odgovor: O tem ne vemo nič in nas tudi ne zanima.
Tako torej. Danes so napadeni Tržačani, jutri Angleži, pojutrt-šnjem pripadniki drugih narodnosti, ki ne trobijo v rog italijanskega šovinizma in mednarodne reakcije in počasi bo v Trstu zavladal zakon džungle. Al! je to vaš namen, čuvarji reda in varnosti?
TRŽAŠKI DNEVNIK
TIJDI SLOVENCI
tmrajo so dočatl o vprašan nledalis a »Verdi"
V zadnjem času so začeli nekateri tržaški listi obravnavati vprašanje tržaškega občinskega gledališča «Verd'».
V našem časopisju smo že '-večkrat načelno obravnavali naše*sta-J.šče v pogledu tržaškega gledališča Verdi, le da je vselej naletelo na gluha ušesa od Strani ZVU, da o tržaških šovinistih in stališčih nekaterih političnih strank nit', ne govorimo <cG’omale di Trleste« je v svojem članku «Dare una Sovrin-tendenza al Teatro Comunaie Verdi«, obravnaval vprašanje gledališča z izključno italijanskega vidika. V svoji šovinistični zaslepljenosti gre celo tako daleč, da dokazuje, da je Trst navezan gospodarsko in kulturno na Italijo (kljub temu, da Je bil ob prihodu češkega avtovla/-ka v Trst drugačnega mnenja). V resnici je «žalostna» ugotovitev, da bo postalo tržaško gledališče brez italijanskih ravnateljev, pevcev, režiserjev in celo brez italijanskih garderoberjev suha veja, pravo ((skladišče smrti«. Zato svetuje, da bi bilo treba postavit; takšnega su-perlntendenta, ki bo dobro poznal italijansko umetniško žvljenje ln bo lahko dvignil nivo tržaškega gledališča na primerno višino.
Poponoma jasno je, da »Giorna-
le di TriCete« in vsem političnim krogom, ki stoje za njim, sedanji super intendant Cesare Barison v tličamer ne ustreza, ker po njihovem mnenju premalo favorizira italijanske šoviniste na račun demokratičnih množic. Na njegovo mesto bi hoteli postaviti verzira-nega italijanskega šovinista
Iz vsega je razvidno, da skušajo reševati nekatiri tržaški krogi vprašanje gledališča Verdi na popolnoma svoj način. In vendar prav vsi z demokratičnimi frazami dopovedujejo svojim bralcem, da so demokrati, čeprav je resnica popolnoma drugačna. Nihče pa se od vseh teh ni spomnil dejstva, da živi v Trstu veliko število Slovencev, ki imajo že po Statutu zagotovljene vse nacionalne pravice, ki imajo pravico izživljanja na gospodarskem, političnin in kulturnem polju in ki imajo kot tržaški občani tudi pravico do gledališča «Verdi» najmanj dvakrat na teden.
Le tako, če bodo postavili italijanski krogi enakopravnost slovenske kulture z italijansko,, bodo u-stvarili pogoje za tesnejše zbližanje med slovenskim in italijanskim ljudstvom na STO-ju.
SESLJSfe Pohitimo z ustanavljanjem
strokovnih tečajev
ja«. Tako je zapisal naš ljudski u-
metnik Ivan Cankar. Ta beseda je spremljala tudi naše partizane, ko so s pesmijo jurišali na sovražne bunkerje, to besedo smo vedno gojili, ta beseda nam je bila v spodbudo in razvedrilo po težkih borbah, s to besedo smo se poslavljali od naših padlih.
Da nadaljujemo te naše lepe in stare tradicije, bomo primorski partizani ustanovili pevski zbor ter želimo, da bi bil med najboljšimi na STO.
Nas in primorsko ljudstvo naj bi s svojim lepim petjem spominjal na
Kamor koli gredo naši aktivisti i kovne šole obiskovala v precejšnji na teren, povsod slišijo vedno ista meri naša slovenska mladina in da
vprašanja, ki jih postavljajo naši ljudje: Kdaj boste organizirali strokovne tečaje.
Res je s.cer, da so se taki tečaji ponekod v Trstu in bližnji okolici že vršili in da so se morali oni, ki so te tečaje priredili, ugotoviti, da se baš mladina ni udeležila teh tečajev v oni meri, kot bi bilo to pričakovati. Vendar ne moremo trditi, da si mladina ne želi znanja, da si ne želi izobrazbe, V Sv. Kri-
slavne dneve iz narodno osvobo- žu so se mladinke na lastno pobu-dilne borbe in pripomogel k dvigu 'do zbrale, si priskrbele s atrckov-Ijudske prosvete med partizani!no učiteljico, ki jih uči krojenja
1 :n tudi tečaj pridno obiskujejo. Mla-
STO ter jo ponesel tudi izven meja našega ozemlja.
Zato pozivamo vse partizane. ki imajo pogoje in veselje do petja da se javijo na sedežu Zveze primorskih partizanov v Trstu, kjer bodo dobili vsa navodila.
Vsi le vpisani pevci naj se javijo v četrtek 4. t. m. ob 19.30 na sedežu kulturnega krožka «Kraljič9 k vaji.
Lahko se prijavijo tudi vsi novi pevci.
dini je treba nuditi nekaj konkret nega, kar lahko s pridom uporabi za življenje, in to »o predvsem strokovni tečaji.
2e za časa fašizma ln še preje so bile v Lokvi, na Proseku, na Opč’nah, na Katmarl in sploh v bližnji okolici strokovne šole. ki »o jih organizirali sindikati, tehnični oddelek Delavske zbcthce in celo prosvetno ministrstvo. Ne m'slimo se pri tem spuščati v vprašanje v kolikor so te šole škodovale ali ne, vendar pa je dejstvo, da je te stro-
Sefa občinskega sveta | RAZPRAVA JAVNIH DEL
Na svoji sinočni seji je občinski svet pod predsedstvom inž. Fortija 1 razpravljal o vprašanjih, ki zade- j vajo mestne uslužbence. O prejemkih dnevničarjev v primeru bolezni in o povečanju števila službenih mest za tajnike druge kategorije. Prvo točko je mestni svet na predlog občinskega svetnika Catalana sprejel, prav tako drugo točko na predlog svetnika Castellani-ja.
Med slučajnostmi je svet prebral pismo, kj ga je poslala avtonomna ustanova za letovanje in turizem.
kateremu protestira proti sedanjemu načinu uprave gledal: šča Verdi, ker je pri tem oškodovane. Svetnik Rinaldini je ta protest podprl in predlagal, naj bi se pregledal statut avtonomne ustanove, ki upravlja mestno gledališče Verdi. Ta predlog pa je izzval probleme, ki jih svetniki s svojim govorjenjem niso mogli takoj razčistti. Končno so se le zedinili in sklenili ustanoviti komisijo, ki bo te stvari preštudirala. Za člane komisije so bili imenovani svetn ki Presca, Lovisato, Vislntin in Catalan. Ker «važnih* problemov, s katerimi se svetnlkj navadno bavijo, ni bilo, je predsednik Forti prebral in izročil izjavo, v kateri mestni svetniki zanikajo, da bi soglašali s povišanjem cen Acegata. Svetnik Catalan je v tržaškem narečju še enkrat načel vprašanje stanovanjske ga urada in zahteval, da se ta u-rad zopet dodeli mestni občini. Predsednik Forti je omenil vse, kar se Je do sedaj že razpravljalo o tem, in predlagal, naj se predsednik občine še enkrat zanima za to vprašanje. Edina važna stvar, o kateri je svet razpravljal, je bilo vprašanje hiš, ki so jih že začeli graditi na Elisejskih poljanah, pa so dela sedaj prekinili in s tem vrgli na cesto delavce.
Milijoni avtomobili, krzna
v pripovedanju obtežilnih prič
Ker je član protivohunske službe podpolkovnik Leo Pagnctta, ki je vršil preiskavo v zadevi uslužbencev na uradu za javna dela, končno prišel iz Rima, ga je včeraj nadaljevala razprava proti uradnikom iz urada javnih del.
Kot prva priča je vstopil v sodno dvorano Pagnotta s polno aktovko obtožilnih dokumentov. Na tožilčevo vprašanje, ali je on izpraševal obtožence, je potrdil.
•Inženir« Ricci se otepa odgovornosti
Nato je sodišče začelo brati zapisnik o zasliševanju obtoženega Riccija. Iz zapisnika je razvidno, da ga je major Richardson pripeljal iz Turina v Trst 2e tedaj je Ricci dobival razne darove, ki si jih je delil z Miroslavo Štrukljevo. Prav tedaj ko je sodišče prebralo t« besede, je lažr.i inženir pkočll pokonci in ves razjarjen vzkliknil: »Ni resi« Major Bayliss pa ga Je z malce groz čim glasom takoj prekinil, naj se več ne oglaša. 2e v Turinu je obtoženec povedal Ri-chardsonu, da dobiva nagrade, vendar pa se je major samo malo razburil, ne da bi podvzel ostre korake. Naposled se je celo vdai v to in sta si začela skupno deliti nagrade. Trst pa Je postal za te pijavk« prava Indija Koromandija Podjetja Farsura, Sicelp ln druga so dala Ricciju in Richardsonu po 15 milijonov kot nagrado za dodelitev del. Po čitanju izjav je agent Pagnotta začel kazati bančna nakazila, ki so jih podjetja dajala
FIZKUL7 URA
Balincarske tekme za tržaško prvenstvo
in Mahnetov pokal
V nedeljo so bil« na raznti balin-carskih igriščih odigrane prvenstvene tekme za tržaško prvenstvo in za Mahnetov pokal. Rezultati se-mlf.nalnih iger tržaškega prvenstva so: Corsi B-Skoljet B 215; Stan-dart-Col 21:18; fikoljet A-IFlavska športna zveza 20:21; Konopljarna-Tomažič 21:18. V nedeljo 7. t. m. bodo odigrane revanšne tekme s pričetkom ob 16- uri. Določeni so sledeči sodn ki; Verderber, Metlika, Mlcheli, Bosutti.
Pred velikim številom gledalcev, ki so hoteli na ta način še enkrat počastiti spomin na padle borce za svobodo, se Je v nedeljo končal tudi bal ncarsk; turnir za Mahnetov pokal, ki Je dal sledeče rezultate1 L Kraljič A (Zonta. Polonsig, Flu-mlani, Vecchiet, Nardini); 2. Kolo-nja (Gantonio, Ferluga, Ferfolja, Gez, Krusič); 3. Magdalena (B*m-bo M., Bembo S., Ussal, Dobrinja, Benot); 4. Kraljič C (Mezgec, Zad-n'k, Toson, Jurada, Snebei).
S tem se družina Mahne zahvaljuje vsem tistim, ki so s svojo prisotnostjo prispevali k tako dobro uspe!, manifestaciji, v kateri so počastili spom n padlega borca za svobodo tov. Mahneta.
Evropsko plavalno prvenstvo
Od 10. do 14. t. m. bo v Monte Carlu evropsko prvenstvo v plavanju. Na prvencu bo nastopilo 294 plavalcev ,n 133 plavalk iz 16. držav, n sicer: Avstrije, Češkoslovaške, Danske, Belgije. Finske, Anglije, Grčije, Francije, Islanda. Italije. Jugosiavje. Madžarske, Nizozemske, Portugalske, Švedske ln Švice. Za prvenstvo v waterpoki se Je pr'Javilo 11 držav, za štafeto 4 X 200 m 9 držav in za štafeto 4X100 m ženske 8 držav.
Visokošolske Igre v Parizu
Zatopek je pretekel 5000 metrov v 14.22.8, kar je nov svetovni rekord. Matouš je osvojil 'eniško prvenstvo akademskih iger, češkoslovaški ko* rkarji pa so s svojo ura-go nad Francozi z rezultatom 28:23 osvojili orvo mesto.
Francija je premagala Češkoslovaško v plavanju z 59:41 točkam'. Na tem tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati;
100 metrov hrbtno: X. George Va-lery (Francija) 1.08.9; 2. Le Cimes (Franclja) 1.11.7; 3. Kovar (Češkoslovaška) 1.12.8. Izven konkurence sta plavala Madžara Valent, v času 1.11.6 in Gyengyesi v času 1.12.5.
400 metrov prosto: 1. Jany (Franclja) 4.52.2; 2. Bartušek (Češkoslovaška) 5.04 9; 3. Lindkamer (Češkoslovaška) 5.15.3. Izven konkurence je plaval Madžar Kadasy v času 4.55.4.
3X100 metrov mešano: 1. Franclja 3.20.3; 2. Češkoslovaška 3.31.3. Izven konkurence Je plavala madžarska štafeta v času 3.23.8. Jany je plaval 100 m crawl v času 57.5.
100 craul: 1. Aleks Jeny 57.3; 2. Babey (Franclja); 3. Marik (Češ-
koslovaška) 1.01.4; 4. Bubnik (Češkoslovaška) 1.02.2. Izven konkurence je plaval Kadaš (Madžarska) v času 59.7.
Objave ZI)TV
BaUncarski odsek. Športno društvo Magdalena razpisuje ballncarski turnir moštev s 5. igralci za pokal Alda Cebulca, ki je padel v borb! za svobodo dne 1. maja 1945, Prijave sprejema Riosa v gost‘lni «Pri dveh sestrah«, v ul. Madonnma 10, v gostilni Corsi pri Sv. Ivanu in v gostilni «ex Tlrolese« vf ul. Costa-lunga 37. Prijava znaša, 300 Ur. Tekme bodo odigrane po neposrednem izločilnem sistemu. Prijave se bodo sprejemale do torka 9. t. m. zvečer. Žrebanje bo v torek 9. t. m. ob 20. url v gos lni «Tirolese». Nagrade: 1. Pokal in denarna nagrada; 2. pokal in denarna nagrada; 3. denarna nagrada.
FD Rojan. V petek 5. t. m. ob 20. uri bo v gostilni v ul. Pratello 12 sestanek vseh igralcev. Razpravljali bomo o važnih problemih, zato prosimo stoodstotne udeležbe in točnosti.
Richardsonu. Vsa bančna nakazila so bila najmanj po 500 tisoč lir. Potem je sodišč« prebialo zapisnik policijskega zasliševanja obtoženega Riocija z datumom 14. Julija. Iz tega zapisnika je razvidno, da ao zavezniki vzeli v službo obtoženca it 1944. leta v Firencah, kjer je mastno služil, saj ima tam vilo in 7 milijonov lir v banki.
Štrukljeva
je skrbela za ((bodočnost«
Nič manj zanimiva ni izjava ob-n tožene Miroslave Štrukelj, poročene Bessi. Tudi ta je začela svoje pustolovščine že 1942. leta. Poročena je bila z nekim črnosrajčnikom, nakar ga Je zapustila. Potem je živela v Firencah in od tod jo je pot zanesla v Richardsonovo službo v Turinu, od koder je prišla v Trst septembra meseca 1945. leta. Iz njenega življenja je razv!dno da je živela kot prava grofica. Darovi, ki jih je dobivala, so oili naravnost bajni. Vendar pa je v zapisniku izjavila, da jo je| k vsemu temu nagovarjaj Ricci. Ker so odvetniki zahtevali nekatera pojasnila glede teh izjav, je major Rayliss izjavil, da bo pričal tudi major Ri-chardson, ki bo še kaj pojasnil.
•Naivni« Richardson
Takoj po teh besedah je sodišče začelo čitatl zapisnik Richardso-nov ga zasliševanja. Zanlnrvo je, da ao to visoko esebo zaslišali v nekem hotelu na Lidu pri Benetkah. V izjavi se hoče g. major na vse načine otresti odgovornosti. Trdi,'da ni vedel za pod kupovanja. Sele 1945. leta Je zvedel za take škandale in j« celo Izvršil nekatere preiskave, ki pa »o začuda ugotovile, da se stvari vrše v redu. Ricci je sicer prišel k njemu in povedal, da je dobil večjo vsoto denarja, katero bo polovico dal Štrukljevi kot prihranek za njeuo bodočnost. V izjavi je celo napisano, da ga je major zaradi tega oštei, toda Ricci Je izrabil njegovo dobrodušnost in je kar naprej izsiljeval denar. Posebno pa zanika, da bi sprejemal denar od podjetnikov. Pač pa je priznal, da je dobival razne darove in pa vsoto 100 tisoč lir od Riccija.
Kakor v pravljici:
Gospa sl je zaželela plašč, in že je bil tu
Sledil je agent Vega, ki Je tudi zaslišal obtožence. Iz njegovega pripovedovanja »mo zvedeji nadvse zanimive stvari, ki so poleg zapornikov zadosten material, da bi lahko mirn« duše poštano zašili vs» te ljudi iz tako zvanih boljših krogov, ki pa r.lao nič drugega kot navadni sleparji. Iz zapisnika izjav, ki jih je dal podjetnik Oo metli
na zasliševanju? je razvidno, da so Ricciju za neko uslugo, ki jim jo je napravil, hočeš nočeš morali podjetniki kupiti avto «Topol'no». Com.lli je dal obtožencu v dar nekaj milijonov lir, ker je bilo precej nevarno odbijati Riccijeve zahteve. Iz izjav naslednjih podjetnikov smo slišali, da sta Ricci ie Štrukljeva dobivala bajne nagrade. Štrukelj si j« zaželela krznen plašč. Prošnja je bila takoj uslišana, Toda ker ji plašč ni ugajal, so jd morali kupiti drugega. Vsa družba s podjetniki vred pa je navadno prirejala večerji v restavrac ji Fortuna in razne domače sprejeme.
Na popoldanski razpravi smo zopet slišali izjave, ki so jih dali podjetniki na zasliševanju. Podjetnik Lanari je Ricciju kupil dva fotografska aparata in dve lovski puški, kat rih je bila ena vredna 100 tisoč lir, g. Richardsonu likerje. gospodičnam v uradu nogavice. Podjetnik Brischi je moral Ricci-ju plačati 5 milijonov in pol l‘r, da so mu dodelili delo.
Po teh izjavah se je odvetnik Poilucci vzdigni! in skušal dokazati, da Ricci ni bil odgovoren za dodelitev javnih del, kar pa s veda še ne pomeni, da Ricci ni izsiljeval. Na koncu razprave je pred-' sednlk pozval obtožene podjetnike naj se posvetujejo s svojimi zagovorniki in naj mu tekom ds naš-njega dne odgovorijo, ali bodo pričali ali ne.
Razprava proti Incardoni
Včerajšnje priče, bančni ravnatelj dr. Ricchieri in dva d Lničar-ja ATE so govorili o pogajanjih, ki so sj vršila med predsednikom družbe in dr. Incardono o plačilu 7 in pol milijonov lir. Trgovec Bo-scolo Flora je s svojim pričevanjem povzročil v sodni dvorani pravi besedni dvoboj; vendar pa je s svojimi izjavami samo razburil durove, ne da bi povedal kaj bistvenega. Podpolkovnik Munnecke, na-čeir.ik sodnega urada ZVU, je s svojim prihodom v sodno dvorano za nekaj časa prekinil razpravo. V tem trčnutku je dr. Incardcra pritekel k novinarski mizi z bere-dami: »Samo vi lahko razjasnite to sleparijo« (!). Pri tem pa s« človek nehote spomni, da drugim obto žencem, ki ao zaradi mar.jših tatvin na zatožni klopi, ni dovoljeno delati takih »prehodov. Najbrž v«!'a za dr. Incardor.o izjemoma ta pravica. Po pričevanju maršala Croceja, j« sodišče razpravo odgodilo na danes zjutraj, ker sta manjkala še dve priči.
Zveza antifašistične mladine
vabi na tiskovno konferenco, ki bo v petek 5. t. m. na njenem sedežu, trg Pon te rosiso 6 ob 18. url. Govoril bo tov. Campagna o delu konference Svetovne mlad'nske demokratične zveze, ki se je vršila pretekli mesec.
Vremensko poročilo
z dne 3. t. m. ob 21, url. Zračni tlak 758.6; toplota 17.4 do 26.2, srednja 23; brez vetra, nebo oblačno; morje mirno; toplota morja 22.
Festival v Pragi
| VLADIMIR BARTOL j	7
Bkčajni čas je bil, da se vrneva s Fiore k naši skupini na Po-hortuc in pogledava, kako in kaj. Ko stopiva v veži šole, nama pridejo naproti naši fantje, dekorirani kakor kakšni generali. Vseh vrst značke in trakovi so blesteli na njihovih prsih. Podjetni Giorgio, ki je, kot mi je povedal, na pol arabskega pokoUnja, se je pojavil s velikim sirijskim trakom pod številnimi drugim značkami in se prav navihano smehljal. Na potovanju je sem pa tja s kakim tujcem spregovoril jranoosko besedo. Toda v Pragi je govoril francoski kot kak F-ancoz. Povrdal mt je, da je v svoji mladosti znal najprej francoski »n da mu je sedanja vaja priklicala staro »nanje v spomin.
Sploh bi bilo potrebno, da bi se v tej reportaži nekoliko p obliže pozanimali z našo živahno bratovščino. Štiri in petdeset ljudi je precejšnje število in treba je starejšemu bradatemu smladinou* oprostiti. če si vseh imen, pa tudi vseh obrazov ni točno zapomnil. Med njimi so gotovo tudi taki, ki bodo nekoč zablesteli kot zvezde v športu ali tudi v kaki umetniški panogi. Tako je na primer naš bogato dekorirani Giorgio igralec, čeden fant in če se kaj razumem na mtade talente, mu prerokujem še lepo bodočnost v eiužbi Talije. Ima humor, ki ga spremlja z bogato mimiko. O Fiore ne bom veliko govorni. Ves čas potovanja je hodila v moških hlačah in kadar se je izmed pevcev zaslišal lep in globok bariton, si zaman gledal moškim okrog sebe na usta. Fiore je bila, ki je pola s tako impozantnim globokim glasom. Spočetka sem se večkrat zmotil, ko me je poklical debel in gospodovalen glas po imenu. Pozneje sem vedel: najbolj moški glas izmed vseh moških na potovanju je imela Fiort, O njenem kiparstvu na tem mestu ne bom pisal. Ne poznam ga trenotno še, a so o njem že pisali tržaški časopisi. Tako impozantna pojava, kaktšna j* Fiore, ne more na dolgo brsz stalnega spremstva.
Izbrala si je za svojo spremljevalko nežno, brhko bitje, ki je sioer v našem mladinskem gibanju po svoji 'delavnosti znan pojav. Naši dve pevki sta skrbno čuvali svoj glas, toda sem pa tja sem ju vendarle dobili v družbo. In da povem po pravici, so imela naša dekleta ves čas dovolj občudovalcev in častilcev izmed vseh narodnosti. A da ne bom krivičen, moram priznati, da sem nekoč videl pri kosilu, kako se je okrog nekaterih naših mladincev zbral pravcati internacionalen komite samih brhkih deklet, s katerimi so si naši fantje s posredovanj- m Oiorgia izmenjavali značke, naslove in poglede... Kar me je pa najbolj veselilo na vsem potovanju, je bilo to, da so se naši mladinci in mladinke kljub vabljivim izkušnjavam zadržali vseskozi zgledno in dostojno. In priznati moram, da sem bil marsikdaj nanje ponosen, ko sem videl, kako so e vseh strani švigali pogledi nanje.
Medtem sta organizator naših skupin In vodja naše delegacije poskrbela, da smo prejeli blok bonov za zajtrk, kosilo in večerjo, izkaznico za znižano vožnjo na tramvaju in vstopnico za vse festivalske prireditve. Dobili smo tudi nekaj denarja na roko. To je bil sploh najtežji problem, kako prifi do čeških kron. Prejšnji skupini sta, kot smo slišali, na tem pomanjkanju precej bolehali. No, našim se je posrečilo, da so to stvdr malone zadovoljivo rešili.
Kako se Tržačan hitro znajde v tujem mestu in amblentu, sem mogel opaziti že prvi večer našega prihoda v Prago. Naši mladinci so se takoj orientirali po Gradčanih in Vltavi. Medtem ko sva s Fiore prebila popoldne v pogovorih o umetnosti z našimi češkimi prijatelji »n tovariši iz nate druge skugrinc, si je bila naša mladina na hitrico že ogledala mesto, prevozila bog si ga vedi koliko kilometrov po raznih tramvajih in zveč-r sem na zvoje začudenje slišal, kako so mnogi že videli, kattn tramvaj te popelje v Vdclavsici nd mesti, kateri na Bokolovno in na katere tramvaje moraš prestopati če hočeš priti domov. Kar se mene tiče, priznam, da se nisem znašel v Pragi vse dotlej, da si nisem kupil načrt mesta in ga preštudiral. Našim mladincem, vsaj večini ne, tega ni bito treba. Orientirali to se pc nosu kakor ptiči, ki že prvič zadenejo pot na jug.
.(Se nadaljuj«)
KOLEDAR
Četrtek 4. septembra
Rozalija, Zala Sonce vzhaja ob 5.28, ob 18.35. Dolžina dneva 13.ra
Jutri 5. septembra Lovrenc, Tuga
Spominski dnevi
1834: se je rodil v Ljubljani pisatelj
in prirodoflovec Fran Erjavec. 1941: je bil ustanovljen Štajerski bataljon.
se je marsikateri kmečki sin oddaljil od svoje rodne zemlje in materinega jezika.
Kmalu bodo v glavnem kmečka dela na polju končana in bližajo »e dolgi zimski večeri. Nujno je, če hočemo našo mladino aktivizirati, če jo hočemo odvrniti od puhlih zabav, da preskrbe naše masovne organizacije, zlasti mladinska 'n ženska organizacija, da se organizirajo v mestu in na deželi strokovni tečaji. Seveda je nujno, da se pri tem upošteva več kriterijev tako z strokovnega, tehničnega in političnega vidika. Upoštevati je tudi kulturo tal določnega kraja ko se ustanavlja v njem tečaj. Tako bomo na primer v Lokvah or-gan’z:rali tečaj, ki bo obravnaval vprašanja živinoreje, trgovine, do-čim bomo na Proseku takega, ki se nanaša na vinogradu'štvo itd.; v mestu pa seveda tečaje, ki bodo po želji tečajnikov obravnavali vprašanja iz !ndustr'je, trgovine in splošnih vprašanj. Sam program teh tečajev pa mora obsegati poleg strokovnih vprašanj tudi vrsto vprašanj, ki se nanašajo na vprašanje STO-ja, da bodo imeli kot strokavnjaki pravTen pogled na r levovo gospodarstvo in tudi pozitivno vnllvali na n je rov razvoj. Poleg tega bo treba obravnavati leneto slovenskega jezika ter bu- j d’t' v tečajnikih ljubezen do last-necia naroda.
Naloga naših masovnih organizacij pa je, da izvrše na terenu predčasno propagando, da se bo teh tečajev udeleževalo čim več ljudi in predvsem mladina. Nikdar se ne sme zgoditi ,da bi se prvi ali drugi dan tečaja udeležilo precejšnje število tečajn’kov, ki bi se iz dneva v dan vse bolj krčilo in bi bilo na koncu tečaja prisotnih le par ljudi. Naši mladini Je predvsem treba privzgojiti vztrajnost: pr! delu, ker je to baš ena izmed znač'lnih potez, ki ji le odvzela fašistična vzgoia. Vodstvo pa, ki bo te tečaje organiziralo, m "ra poskrbeti za to. da bodo tečaji vsestransko ustrezali tako na strokovnem, političnem In jezikovnem področju.
Izpiti
za diplome občinskih tajnikov
Trst, 3. — Pismeni izpiti za diplomo občinskega tajnika se bodo vršili v tržaškem ip gor*škem po-
Ce si slep za svoje slabosti, si slep tudi za vrline bližnjega.
Preskrba
Delitev sladkorja. Danes so pričeli delit: za potrošnike v mestu in na podeželju na odrezek V (sladkor) navadne živilske nakaznice po 400 gr sladkorja za skupino od 0 do 9 in nad 65 let ter 300 gr za skupino od 9 do 65 let. Cena je 400 lir za kg. Delitev se zaključi 30. t. m.	«
Dvig nakazil. Občinski prehranjevalni uradi naj dvignejo danes pri Sepralu nakazila za testenine za prihodnjo delitev.
Dvig nakazil. Pri občinskem prehranjevalnem uradu naj dvignejo danes prodajalci racloniranih živil nakazila za testenine.
Krožek cRauber« na Greti
vabi danes ob 20.30 na sestanek slovenske člane krožka. Razpravljalo se bo o delovanju slovenskega odseka. Vabimo vse člane in nečlane, da se polno številno udeležijo ti.ga sestanka.
Sindikalna prireditev v Trebčah
Krajevni odbor ESDN v Trebčah bo 14. t m. razvil svojo sindikalno zastavo. Ob tej priliki bo tudi javna prireditev.
Uradne vesti ZVU
Trst, 3. —- Obveščevalni urad Julijske krajine objavlja danes slede če obvestilo:
»Uradi prosvetnega oddelka ZVU so premeščeni iz Ljudskega doma v ulico della Borsa št. X,
d roč ju v dneh cembra 1947.
18., 19. in 20. de-
Plin
Z novo odredbo ZVU bodo oddajali pot"cšnikom plin namesto sedanjih treh ur 18 ur dnevno. Praktično bomo trošili plin po novi odredbi šele čez 6 tednov, ker bo potrebno zakuriti še druge plinske peči, V Rojanu so popravili pl nski rezervoar, tako da bodo prejemali plin tudi v Barkovljah in na Opčinah. V Pulju in Gorici bodo uživali blagodati plina že po nekaj dnevih.
Pevci ln pevke
V nedeljo 7. septembra se zopet snidemo v Bazovici. Počastiti moramo spomin bazoviških žrtev, ki so dale iz ljubezni do svojega naroda svoje mlado življenje za našo svobodo.
V soboto S. septembra bo ob 9. uri na pokopališču pri 8v, Ani blagoslov grobov z govori in petjem združenih pevskih zborov is Skednja m Bv. Mar. Magdalene pod vodstvom tov. Fr. Fabnsa. Zvečer bo v gledališki dvorana Doma prist. de. lovcev žalna komemoracija z govori, zbornimi recitacijami SNG in sodelovanjem pevskega zbora *To-mažič« pod vodstvom tov. G ,Ocd-ni ja in sr e ti venskega pevskega zbora pod vodstvom tov. Frana Venturinija. V nedeljo 7. septembra bo ob 9. uri sv. maša na kraju ustrelitve. Med sv. mašo poje pevski zbor iz Bazovice pod vodstvom tov, Sonje Mahničeve, Po sv, maši zapojo skupaj vsi pevski zbori, ki Ur bodo udeležili- žalne proslave, pesem tZrtvamz in Venturinijevo «MI smo ubežniki*. 1. septembra popoldne bo v Bazovici miting z govori in nastopom vseh pevskih zborov. Zlasti pri popoldanski proslavi ne sme manjkati nobeden naš pevski zbor. telimo pa in prosimo, da bi bili vsi pevski zbori navzoči že pri dopoldanski proslavi. Zato naj nam pevski zbori, ki nimajo -irevozncga sredstva takoj javijo, kdaj naj jih pridemo iskat. Ne odlašajte na zadnji dan in sporočite to iakoj SHPZ.
'DNEVNA KRONIKA
Zveza primorskk partizanM
sporoča spodaj navedenim blvS:* partizanom, da se morajo J&v t, m. pri statističnem odseku voj ga področja v Hrpeljah. Uredit. ■ rajo svoj položaj in dv gd.tl sv prejemke.	.	. ^
Kfr je zadeva važna, naj on, so prečitali ta požlv. obvisi jo prizadete tovariše. Pri odseku -lahko javi tudi ožji član d.u‘n , pooblast.lom, k; ga izda ljudski bor ali odbor ZPP.	iq,7
522 Me ljak Marjan, rOJ. W^ stan- Meduš' 42-Koper; 525 Gor Joakin, 28-8-1909, Nova Vas 5 * per: 528 Prlbac Jožef, 7-7.1905. * kavče 98-Koper; 532 Grego ivsg 21-9.1908, Sv. Pekv 37-Koper, ■ Bažec Aleš, 17-7-1905, S. ToB«^ Koper: 542 Cer?olj Ivan, lO;10’„ Sv. Lucija 452-K one r: 545 Cw« . ioiz, 10-8-1908, Pobeg- 7MMI* 543 Zuppin Marjan. 2-3-1909. * lombar-Koper: 554 Furlancic i ^ 7-4-1903, Kovaliči-Sv. Anton »*•... KaVrečič Arm'do. 1-5-1923. Sv , -ton 105-Koper; 524 Medos B« 3-7-1904, Med osi 51-Kaper: »b V lovič Anton, 15-5-1899. Boršt p*r: 529 prelec Ivan. 16-10-15"-* ]sSi redo 401-Koper; 534 Medon * ' Dt, 1-6-1901, Škofije IV-Koner: 5Ji " bemardi Matija 10-3-1904. G . 90-Kopcr: 540 Marsč Avgust. 1904. Kasterla^ji 400-Koper-Gregoretj Matiia, 4-3-1908. O 32-Koper; 546 Hervafč FWlfnabli 1909. SmarV 128-Koper: 552 ». Viktor. 2-6-1904. Babiči 210-KO^, 556 Furianč'č Leander 22-7 i0Je, kani 43-Kopcr: 563 JaK«?1'® . Mt 24-8-1908. Sv. An‘on 156-Koper. Fe-mo Ivan. 5-9-1905, K«JJr‘Sp 458-Koper: 562 Jurinč‘č 1906 L^zza^etto-Rižana 4 : 565	.
D;n Franc. 29-9-1923. Kolo^bu , Kcoer: 690 Morgan Ivan. 16-12-	.
Smari? 29-Koper: 694 Bordon “i -lor. 16-1-1918 Motin 'an 261'K™ 728 Pečar Serg'1 15-9.1922. ^ zadruga^Koper; 730 Zerbo * m. 23-8-1927, T njan 13-Koper: f" jj. doš Ludvik. 20-3-1914. Med°^l92li Koper: 867 Fave- Bruno, f-f A Šmarje-Koper; 871 Skrgat K«£r; 27.9.1909. Sv. Martin l«9-™l* 874 Krmar Frrnc. 22-11-196»-, v ton 101-Kcp'r: 878 Breč Sabini ■ 9-1925, Breči 53-Koper: 91*53». Franc. 15-2-1906- Parezago pe-: 527 Orevorč Ben'amh. 1908. Škofi'e 29-Koper; 531 A* , Anton. 16-8-1903, Galon D4 536 R»a Karel. 3-10-1904. ce 50 Kčper: 538 Savartn q-c 6-1907, Šmarje 106-Koper: »V ,fl, gSr'ch Avgutin, 16-5-1905. o?.J ton 46-Koper; 544 Dcb^j. Franc, 26-9-1908. Šmarje *5A s?, 547 Kocjančič EmT. 25-2'!909;,,* An»on 134-Koper: 553 Starc * «jj 13-7-1906, FaSanzana 3-KoPer’ m, Koz!ov'č Ivan. 19-6-1902,
Koper: 564 B"b'č Albert. Mare?ige 28-KoDer: 725 c(r Giorgio. 21-8-1924. Ižola S. G-jj, moli 9: 731 H"rvat'n Robert ^ 1924 Šmarje 126-Komer: 72' vrečlč Dan'io, 2-9-1925. P Koper: 729 Poropat Jure, 29-> Prerad-Koper.
Vlomi v stanovanja
Tatovi radi izrabljajo trenutke, ko v stanovanjih ni nikogar Ljudje niso dovolj oprezni, da bi sl pravočasno oskrbeli patentne ključavnice. Običajno tudi denarja nimajo, da bi si nabavili trdnejše ključavnice in si s tem prihranili žalostno presenečenje ob oropanem stanovanju.
Tako je bil presenečen te dni Vincenc Fatur iz ul. Bonom' a 2, kateremu so odnesli iz stanovanja moško in žensko suknjo, dva površnika, biago za dve obleki, podloge, perilo in druge predmete, vse v vrednosti 100.000 l'r.
Nič boljše se ni zgodilo Eizi Vol-tolini, ki je prijavila policiji, da so Ji neznani tatovi odnesli iz stanovanja precej perila :n raznih drugih stvari in jo tako oškodovali za 12.000 lir.
višanje plač. Odločno pa J« nasprotoval vsakršnemu povišanju cen, k( bi oškodovalo manj imovite »ioje. Povišanje cen so pa odločili ra »e sttuiklh, pri katerih občinski »vet ni bil udeležen, in je za to odločitev zvedel tedaj, ko »o bile cene povišane.
ftad’?slci spored
v četrtek 4. septembra TRST II ^
x i2.00'
11.30. Dopoldanski koncert. Sodobna Anglija. 12.10. Pes”, jsS3 n ih narodov. 12.45. Napove/* iDtel' in poročila. 13.00. Vokalni Bpjstr( 1315. Češke melodije. 14.06. glasba. 14.15. Zgodovina ja. 14.28. Cttanje sporeda-,, 0 Drobne glasbene slike '
Vidma). 18.00. Radijska un- %tV 18.15. Operne uverture. l° ‘ia#b4' ska ura 19.00. Komorna »h f&-19.30. Romance. 19.45. Napo^ g sa in poročila 20.00. otroke. 20.15. Simfonična » 3i.30-20 45. Slovensko pravopif
“inJ'*2fn
22.00. Tržaški kvartet
»b«
Pavlihova dvorana. 21.30. kitaro. 21.45. Slovenska knji",, I*
Nesreča avtobusa Včeraj popoldne »e Je zaletel v
avtobus, ki vozi na progi Trat-Be-netke neki civilni kamion. Kljun precejšnji bržini obeh vozil je bil laže poškodovan samo mehanik A-leas. Angel, ki se bo moral zdraviti 3 do 4 tedne. Potnikom »e ni zgodilo nič razen strahu, ki so ga užih, tako da si bodo zapomnili križišče pri Cervinjanu.
Nove dragiirske doklade za trgovske nameščence
Verjetno Je, da »e bodo mezdna pogajanja za trgovske nameščence v kratkem zak.juč la- Sindikata predstavniki in predstavn ki delodajalcev so se zaenkrat sporazumeli za nove draginjske doklade. Te znašajo za Junij in julij 470 lir. za avgust m september pa 561 30 lir. Zneski dragnjskih doklad za de lavke in mladoletne delavce so nekoliko nižji od navedenih vsot.
Vsa ostala še nerešena mezdna vprašanja pa bodo po vsej verjetnosti rešili t« dni. Uredil; bodo tudi vprašanje službenih let v tej stroki.
Za nove mezde pr! spedbijskih podjetjih pa se bodo razgovarjali predstavniki obeh strank posebej.
Pojasnilo občinskega sveta
Občinski svet nam Je poslal tole pojasnilo:
2e 21. avguata t t. ae je občin eki »vet pridružil zahtevam i Bluž-benoev Aoegata, ki »o zahtevali po-
GinekoloSkl kongres v Trsta
Ts dni je pričel v ridottu Verdi s svojim delom XXXVIII. kongres italijanskih ginekologov ta porodničarjev. Kot ob vata podobnih prilikah, so tudi to pot v navzočnosti gostov iz Italije izkoristili zborovanje v šovinistične namen« ter čvekali o italijanstvu Trsta, o nekih bratih, ki ne bodo nikdar pozabili Tržačanov in še nekaj tak h bedarij. Predsednik Tssauro je ('tvoril kongres v imenu Italije.
Sodeč prve besede, n! te mogoče ugotoviti, kakšne »strokovne« zadeve bo ta kongres obravnaval.
Flanlnsko društvo
v Trstu opozarja da letovanje v gornji Soški dolini š« ni zaključeno. Omejeno število prijav sprejemajo v trgovini Vis'n, ul. Roma 15 in v čevljarni Pirc, ul. Sette-fontane 3.
Ljubljane). 22.30. Fantje
23.00. Večerna glasba. 23.1 ■ .^nr ved časa in poročTa. 23 30. sporeda. 23.35. Polnočna »
24.00. Konec oddaje.	^,
KINOFREOSTAVE.
"—“— R08SETTI. 16 30:
»Hazard* Marlen Dietrieh, Jame*	p»l»>
VIALE. 16.00: »Ne bfin ;'8p.
Virgil Ričnto Vera	7
ALABARDA. 1Ž.00: «Ts	®	jjt»J
mofa«, M. 0'Hara, Ch.	*'
MASSIMO. 16.00: »Rokovni ' Mareh ln F. Gali.
Odg. urednik DUŠAN	(
Tisk Stftbillmento Tip.
IVI A L I O G L A
_______________________ -	j*
STROJNIKA, vajen ga izdelovanje papirnatih vr*,.ng. P me »PAPIROCEL*. LjubUF . podvorska ulica 23.______'^tv*
HARMONIJ za pevska prodam ali zamenjam za * T<>r deske. Ivan Kacin, ul. Ij 46 (pri Pevmsk m	*
NOVO HISO v Ilirski gostilniškimi proetorl, v o gdj trga, zamenjam za hišo »p, v v coni A ali Italiji. oglasni oddelek »Prim- a pod »Bistrica«.
Z A II V A L A
Vsem, ki ste v tako lepem številu spretni n9
šega očota
KARLA PIRC a
se najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo prij! in za poklonitev tolikih vencev.
Bovec 3. septembra 1947.
Družina
PIRC
Ism
KRZNARSTVO
»a r.
ZILIOTTO «
™PL m-Mšuctii H	^