Leto III., štev. 240 PoSfeina t>«T$a!Tr?Tia. V LJubljani, torek dne 10. oktobra 1922 Posamezna itev. stane 1 Oln Izhaja ob 4 zlutraf. Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20— „ Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Upravnlitvoe Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Ljubljaiii, id. št 54. Tekst it K. Podružnica: Maribor. Barvarska štL TeLšt22. Celje, Aleksaadr. Račun pri pošta. čeke*. zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 9. oktobra. Jutri je druga obletnica koroškega plebiscita« Zdi se mi, da je bilo včeraj. Pomladi 1919 sva se vozila z dr. Žerjavom iz Kranja proti Ljubelju. Onstran so grmeli naši topovi. Zvečer je telefon javil: «Tik pred Celovcem smol* Drugo jutro so ga čete Krste Smiljaniča zavzele. Tako je bila navidez popravljena zgodovina pogreška narodne vlade. Kakor da je bilo včeraj, Na dan plebiscita. V zgradbi okrajnega glavarstva v Borovljah. Pozno v noč. Gla-Bovi se kalkulirajo, vse je na nogah. Telefon neprestano poje. Izid — nedvomen. če pojde povsodi tako, kakor tu, bo že, čeprav je nemških glasov nepričakovano mnogo in se kaže, da so vsi omahljivci omahnili na drugo stran. Pa saj so vsi zaupniki, do malega vsi, do danes trdili, da bo vse dobro in da drugače niti biti ne more. Potem dnevi največje poraženosti. Propadli! Gospa sveta, Vojvodski prestol, Drava ... ... in potem dvoje krilatic. Prva: »Jugoslavija koroških Slovencev ne bo nikdar pozabila, niti jih zapustila!*, in druga: »Robske duše*. Ali je to bilo včeraj? Ali je to da-aes? Začetek odločilnih demokratskih posvetovanj VELIKA UDELEŽBA. — ZASTOPNIKI IZ SLOVENIJE. — UGODEN POTEK POGAJANJ. Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Danes so vseh delov države prispeli v Beograd delegati na jutrišnjo sejo glavnega odbora demokratske stranke. Udeležba je izredno velika. Iz Slovenije so navzoči poleg poslancev: podpredsednik načelstva Josip Turk in dr. Kramer iz Ljubljane ter dr. Li-pold iz Maribora. Zbrali so se tudi vsi poslanci; odsotnih je le sedem. V demokratskem klubu so se ves dan vršile konference, da se omogoči gladek potek jutrišnjega zborovanja in se najde formula, ki bi zadovoljila obe stališči. V glavnem gre za taktična vprašanja in za vprašanje presoje raznih dogodkov, ki so se odigrali v zadnjem času. Debata v glavnem odboru bo trajala gotovo dva dni. Vodil jo bo podpredsednik demokratske stranke dr. Krstelj. Dogovorjeno je, da se bodo najprej oglasili delegati posameznih okrožij, odnosno oblasti. Gospoda Davidovič in Pribičevič pripravljata obširne eksposeje. Radi velike udeležbe se bo seja glavnega odbora vršila v dvorani skupščine. POSVETOVANJ. DAVIDOVIČEVE SKUPINE. Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Danes so konferirali pri predsedniku narodne skupščine dr. Ribarju gg. Davidovič, Tcmljenovič, Veljkovič in Smodlaka. Po skoro dveurni konferenci je bilo sklenjeno, da treba zastopati na jutrišnji seji glavnega odbora demokratske stranke stališče sporazuma s Hrvati. V tem oziru je mišljenje demokratske stranke povsem enotno, gre le za vprašanje taktike. — Johann von Viktring je 1. 1286. opisal slovenski obred vstoličenja koroških vojvod. Aeneas Sylvius Pieco-lomini, poznejši papež Pij II., je opisal. kako vrši koroški vojvoda kot »Obersthofjasrermeister* na rimsko-nemškem cesarskem dvoru svoje dostojanstvo v slovenskem jeziku ... In na Ulrika. zadnjega potujočega^ viteza, se spomnim, ki so ga na koroški meji sprejeli v slovenskem .jeziku: »Buge vas primi, gralva Venus!* Toda po letu 1414. zamre vsak slovenski obred. Nato molk. dolg molk, skoz: stoletja. Pred našo dobo f.e končno pojavijo imena: Janežič, Slomšek. Majar - Ziljski, Sket, končno mehki Meško. Ko se spomnim njih, vidim tudi kopico ljudi, ki korakajo iz glasovalnega lokala v boroveljskem Karavanken-hofu. V gumbnicah imajo frankfurtar-ske kokarde, vpijejo »Heil Karaten!*, med seboj pa govore slovensko. Nas gledajo izpod čela. Enajstega oktobra mi presunljivo žvižgajo in vpijejo na ušesa: «Horuk tiber den Loibl!* Danes, hej, kdo se danes pri nas briga za Koroško! »Gosposvetski Zvon* in e Jugoslovanska Matica*, že, že,... toda kdo med nami, kdo na ulici, kdo v roabini? Mnogo več zanimanja zanjo v — italijanskem zunanjem mini- *tr?tm. ko pri katerikoli slovenski organizaciji. Aktivnega zanimanja. Kdo vzdržuje pri nas krepke stike preko vsiljene nam meje? Kdo podpira koroško mladino, kdo zbira knjige, ] to zelo resne posledice. Berlin, 9. oktobra. (Izv.) Kakor doznava Vaš poročevalec, bo Cičerin poslal antanti novo noto, v kateri bo zahteval, da se udeležijo zastopniki Rusije, Ukrajine in Georgije ne le konferenc« gled« morskih ožin, v kar so zavezniki že pri-" volili, temveč tudi konference v Mudaniji Grčija sc odreka Traciji PRITISK VENIZELOSA IN FRANCIJE. Pariz, 9. oktobra. (Izv.) Kakor javlja Agence Havas, je grški ministrski svet sklenil, dati svojim delegatom v Mudaniji navodilo, da imajo v vprašanju Tra-cije popustiti le po soglasnih sklepih zaveznikov. Brzojav, ki ga je poslal Veni-zelos, svetuje, naj se opusti stališče brezpogojne nepopoustljivosti. Zato bo vlada sprejela predlog o izpraznitvi Traciie in bo nadaljevala pogajanja le še glede roka za izpraznitev. Francoska intervencija. Pariz, 9. oktobra. (Izv.) Kakor javlja »Petit Parisien* iz Aten, je francoski poslanik v Atenah svetoval grški vladi, naj sprejme predloge zaveznikov glede izpraznitve Tracije. Poslanik je izjavil, da bi se podvzeli zelo resni koraki, ako bi grška vlada odklonila te predloge. Italija pograbi Dodekanez. Pariz. 9. oktobra. (Izv.) Tukajšnji italijanski poslanik grof Sforza je izjavil Poincareju, da Italija pristaja na pariški sporazum le pod pogojem, da se razve« ljavi svoj čas med Italijo in Grčijo skle< njena pogodba glede Dodekaneza in se Grčija odpove vsem eventualno jI iz ta pogodbe izvirajočim pravicam. Kakor poročajo iz Rima, je podal enako izjava italijanski zunanji minister Schanzer grškemu poslaniku v Rimu. Čeprav je že Giolitti izjavil, da se Ita-liia ne smatra več vezane na ta dogovor iz leta 1919., je vendar italijanska vlada to izjavo ponovila. S tem hoče Italija posebno povdariti da odklanja, da bi Dodekanez služil kot kompenzacija za izgube Grčije v Mali Aziji in Traciji. Jugoslavija ne bo Izrabila zržke stiske. London, 9. oktobra. (Izv.) »Times* javljaio iz Aten, da Jugoslavija in Romunija ne bosta poskušali vplivati na končne sklepe konference v Mudaniji. Beograjska vlada je dala v Atenah zagotovilo, da ne bo iz nesreče Grčije skušala doseči kakih koristi za sebe. Rudarska stavka na Češkem Praga, 9. oktobra. (Izv.) Konferenca rudarjev v Moravski Ostravi je včeraj sklenila ustaviti delo v vseh obratih ostrovsko-harvinskega revirja. Sklep :,e bil soglasen. Dela se le pri resalnih napravah. Vsa druga dela, so prepovedana. \ko se stavka v enem bednu ne konča, se bo" po vsej republiki proglasila splošna rudarska stavka. URADNIŠKA PRAGMATIKA. Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora, se je nadaljevala razprava o uradniškem zakonu Z izpremembami so bili sprejeti členi 120 do 125. Na jutrišnji seji se bo razprava nadaljevala. avduence. Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Danes je kralj sprejel v daljši avdijenci ministrskega predsednika Pašiča in vojnega ministra Vasiča. KRALJ KONSTANTIN SE SLOVESNO ODREKA PRESTOLU. Pariz, 9. oktobra. (Izv.) Havas javlja Iz Aten, da je posebna izdaja uradnega organa vlade včeraj objavila izjavo raz-kralja Konstantina, da se odreče pre-stolu. Šport Važnejše zunanje nogometne tekme, Zagreb: Concordia : Hašk 6 : 2 (2 s 1)! Kombinirano moštvo -Ilirija-Sparta : Hašk-Concordia 3 : 2 (2 : 1). Beograd: Reprezentanca Zagreb ie z lahkoto premagala reprezentanco Beograda z 11 : 2. Upi, ki so se z ozirom na lanski rezultat (4 : 1) stavili na beograjsko moštvo, niso bil upravičeni. Dunaj: Vsled deževnega vremena st% odpadli tekmi Hertha : WAF. in Fjorids-dorfer : Vienna. Prvak ie zopet doživel hud poraz po Admirl. Rapid ie moral vsled neodločne tekme oddati eno točko Simmeringu. Posamezni izidi so nastopni: Simmering : Rapid 1 : 1 (1 : 0), Wa-cker : Amateure 1 : 1 (0 : 0), Admlra ; Šport klub 5 i 1 (1 J 0) L Obletnica Kako slave današnji dan nasi nasprotniki in renegati?! Poročila o pripravah so obetala slavje v velikem obsegu. Kako so sklenili počastiti spomin današnjega dne naši rojaki Slovenci na Koroškem?! «Koroški Slovenec* je priobčil načrt: 'Zbirajmo za mladino, nje izobrazbo.* Kako obhajamo spomin mi?!! Manifestirajmo mirno za naše brate tn njih pravice. Udeležimo se shoda v Unionu ob 7. ari zvečer. Pojasnil se bo položaj. Med govorniki nastopi tudi predstavnik Centralnega odbora »Narodne obrane* g. Ristič. Trakija Ni ga jutra že nad mesec dni, da se ne bi imenovalo po vseh listih ime Tra-kije. Odkar je stopila v ospredje možnost revizije sevreškega mirovnega sklepa, je na vrsti neprestano Trakija. Zlasti pa odkar je po grški katastrofi v Mali Aziji postala Trakija za Turke lažje dosegljiv cilj, za katerega je takorekoč že glavno delo opravljeno. Kot Trakija se računa danes ozemlje na zapadu od Carigrada nekako do spodnjega toka reke Mesta ali Rarasu in Co govorja Kušlar, pod katerim izvira reka Arda, ki se ravno pri Jedrenu izliva v Marico. Na severu se je računal k Tra-kiji ves svet do turško-bolgarske meje, kakor je obstajala pred letom 1912, na jugu pa do morske obale. Sedaj se običajno razlikuje vzhodna Trakija, to je vse kar leži vzhodno od spodnje Marice, od zapadne Tracije. Nekdaj je imela Trakija, ki je eden najstarejših teritorijalnopolitičnih pojmov na Balkanskem polotoku, mnogo večji obseg nego smo ga ravnokar označili. Trakija je bila že v zgodnjem starem veku samostojno kraljestvo, ki je segalo na sever do govorja Balkana, takrat Ha-emus imenovanega, na severozapadu pa tudi v porečje gornjega Iskra in gornje Strujne. Obsegala je poleg današnje Tra-kije tudi vso južno Bolgarijo s Sofijo in Custendilom vred, celo naše Pirotsko okrožje. Svojo samostojnost so Tračani, ki so bili poseben narod, obdržali do rimske dobe in dolgo tudi še pod rimsko nadoblastjo. Koncem starega veka so se povsem pogrčili in poromanili: od šestega stoletja dalje se traški jezik nič ve! ne nahaja med živimi. Za časa slovanske naselitve je Trakija, posebno pa današnja Trakija, dobila relativno najmanj slovanskih priseljencev. Carigrad in druga obrežna mesta s svojimi posadkami so bila preblizu. Zato se je tu najbolj ohranila predslovan-ska nomenklatura. Pozneje je bila Trakija vedno najhujše bojišče med Bolgari in Bizantinci, Bolgari so si mogli z največjimi napori osvoboditi le severni del stare Tracije, to je v glavnem današnja južna Bolgarska ali Vzhodna Rume-lija. Tako se je obseg Trakije pričel polagoma krčiti v svoje južnejše dele. Ta južna Tracija je ostala Bizantincem do turške invazije. Trakija je bila prva dežela na evropskih tleh, ki so se je polastili Turki, 2e v sredini 14. stoletja. Tu so se Turki za» čeli naseljevati v velikih množinah in sicer kmalu v prvi dobi. Trakija je namreč po svoji površini, po gorkem južnem podnebju, stepnem značaju podobna Mali Aziji, zato je mikala k naselitvi. Tako je dobila Trakija izmed vseh evropskih dežel največ turškega prebivalstva, kakor je bila preje ohranila največ grškega življa. Najnovejša politična zgodovina Trakije je znana. Leta 1878. so prideli najsevernejši njen del še k Vzhodni Rume-liji, ki se je leta 1885. združila z Bolgarijo. Leta 1912 — 1913 bi imela vsa Trakija do črte Enos-Midia pripasti Bolgariji, a s porazom na Bregalnici so si Bolgari zaigrali tudi skoro vso vzhodno Trakijo z Jedrenom, obdržali pa so za-padno Trakijo z Dedeagačem, dasi brez železniške zveze do njega. Slednjo z vsem desnim bregom Marice so dobili kot koncesijo od Turčije pred svojim zahrbtnim napadom na Srbijo. Z izidom svetovne vojne so Bolgari izgubili južni, to je primorski pas zapadne Trakije, dočim so obdržali goratega severnega, to je porečje reke Arde. Vzhodna Trakija, bolgarska kakor turška, je postala istotako grška last. Doslej še ni jasno, ali gre pri odločanju vzhodne Trakije za njen obseg v letu 1913 ali v onem iz leta 1915. Bržkone korekture, dogovorjene med Nemčijo, Turčijo in Bolgarijo, antanta sploh ne bo vzela v poštev, marveč se bo držala v glavnem meje iz leta 1913. Glede turške zahteve po plebiscitu v zapadni Trakiji je gotovo misliti le na grški primorski pas, ne pa za severnega bolgarskega. Po vseh dosedanjih študijah in podatkih — statistike še ni nikake — je gotovo, da je bolgarski živelj v vsej Trakiji najmanj, naravnost prav malo zastopan. Razmerje med Turki in Grki pa je negotovo; prvi prevladujejo po notranjosti, drugi pa v širokem pasu ob obali. Kljub temu pa sodi prometno, gospodarsko zapadna Trakija z dolino Marice Bolgarom. Politike beležke '-f- Dva ustanovna občna zbora JDS sta se vršila preteklo nedeljo, in sicer dopoldne v Dol. Logatcu in popoldne v Gor. Logatcu. Predsednikom organizacije v Dol. Logatcu je bil izvoljen gosp. Ivan Doljak, v Gor. Logatcu pa gosp. notar Tavzes. Na obeh zborovanjih je poročal gosp. dr. Dinko Puc iz Ljubljane tako o programu kot organizaciji stranke in o političnem položaju. Njegova izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Zlasti lepo obiskano je bilo popoldansko zborovanje v Gor. Logatcu, katerega se je udeležilo zelo mnogo najodlič-nejših posestnikov iz Logatca in okolice, pa tudi uradništvo je bilo dobro zastopano. Na predlog gosp. predsednika Tavzesa je bila tudi sprejeta sledeča resolucija soglasno: »Krajevna organizacija JDS v Gornjem Logatcu izreka vodstvu stranke svoje popolno zaupanje; izjavlja, da odobruja popolnoma vladno akcijo proti draginji in pozivlje vlado, da vztraja na tej poti: izreka se proti reviziji ustave v sedanjem trenutku, ko zahteva zunanje in notranjepolitični položaj močne vlade in je treba rešiti celo vrsto perečih gospodarskih vprašanj; kar najodločneje obsoja vsako cepljenje naprednih sil v sedanjem tako opasnem trenutku; pozivlje vlado, da z vso energijo vztraja pri pogajanjih z Italijo na tem, da se razmejitev med obema državama kar najbolj pospeši in izvede tako, da ne bo ogrožena gospodarska eksistenca prebivalcev Logatca; v vsakem slučaju je treba varovati katastralno mejo; v tem pogledu naj da vlada pogajanja vodečim organom povsem določna in jasna navodila.* + Demokratska stranka za mariborsko oblast pripravlja oblastni zbor zaupnikov v najkrajšem času. -f «Slovenski Narod« proti demokratski stranki. «Slovenski Narod \ ki jo že preje izjavil, da ni več glasilo JDS, je včeraj odkrito nastopil prod demokratski stranki. Apel, ki ga je objavilo naoelstvo JDS vočigled klerikalno - komunistični opasnosti za složen nastop vseh naprednih volilcev pri prihodnjih občinskih volitvah v Ljubljani, je naletel pri gospodih okoli »Slovenskega Naroda* na gluha ušesa. Gospoda hoče razdor v naprednih vrstah za vsako ceno. Glavno odgovornost zanj nosi dr. Vladimir Rav-nihar, ki je menda zadnji poklican, da dela zdražbe in poplačuje demokratski stranki zasluge, ki jih ima baš ona na vseh poljih našega naprednega javnega življenja, z rovarjenjem proti njej. Čudimo eo mu le, da fma drzno čelo, ne oziraje ee na velike interese naprednih organizacij, zopet ponavljati svojo žalostno in klaverno zgodovino. Demokratska stranka bo tudi to dr. Ravniharjevo neznačajnost in pustolovščino prenesla, kakor jo je prenesla Narodno - napredna stranka 1. 1908., ko je nastopil v Ljubljani kot »samostojen* kandidat, podpiran in voljen od Nemcev ter klerikalcev. Tudi »Slovenski Narod* naj si bo na jasnem, da ga bo doletela zaslužena kazen, če se je na stara leta izneveril vsej svoji 501etni tradiciji. Ako pa že hočejo gospodje dr. Triller, dr. Ravnihar. dr. Konrad Vodušek. Dragotin Hribar, Ivan Knez in drugi od grupe pri »Slovenskem Narodu* imeti svojo stranko, naj si jo osnujejo brez demokratskih organizacij. Zato je višek politične grdobije, ako zanaša »Slovenski Na-rod* razdor tudi še v organizacije demokratske stranke. Tako n. pr. je včeraj poskušal pri »Gospodarskem in naprednem društvu za šentjakobski okraj* s tem, da prinaša o njegovi sobotni seji lažnivo poročilo. Dejstvo je, da je bilo soglasno sklenjeno, da predsednik Likozar podpiše apel na-čelstva JDS. Sklep je bil napravljen brez vsakega terorja in pritiska. Gosp. Likozar je poslevodečemu predsedniku JDS gosp. dr. Pucu dejal, da se ga lahko javi med podpisanimi, ako bo društvo podpis odobrilo. Tako je prišel podpis gosp. Likozarja čisto pravilno na oklic. Ža »Slovenski Narod* se ne spodobi, da prinaša lažniva poročila z očitno tendenco, delati še v demokratskih vrstah zgago. Ako je par ljudi, ki so pripravljeni menjati stranko kakor srajco, ne sme dr. Ravnihar tega zahtevati tudi od značajnih ljudi. -f- Volilna raca. »Slovenski Narod* je slišal, da bodo občinske volitve v Ljubljani odgodene. 4- Druga ali tretja stran? Katera velja? Bernotov »Naprejček* pravi na drugi strani po »Slovencu*, da nič verjeti demokratom. Žerjav samo obljublja, da bo vse ceneje, pa ne bo. To je le volilni lim! Tik zraven pa pove isti list: »Ukrepi centralne vlade kažejo danes, da smemo pričakovati v kratkem primernejše ravnotežje gospodarskih interesov vseh slojev države.* — Res, težko je včasih biti soci-jalist in želeti obenem padec i Žerjava i cen. »Slovenec* se je odločil za prvo, »Naprej* je pa bolj kompromisen, in Žerjava na polovici lista napada, na drugi polovici pa brani. Eno bo že prtvo, si misli Bernot in se v tem ne moti. - Zavrnjen radičevsko - Irankovski priziv. Pri občinskih volitvah v Viro-vitici je bilo izvoljenih tudi 13 (nesrečno število!) radičevskih in frankovskih občinskih svetnikov. Ti občinski svetniki niso hoteli priseči in njihovi mandati so bili anulirani. To pa radie i v-skim in frankovskim občinskim svetnikom ni bilo prav in vložili so priziv na pokrajnsko upravo v Zagrebu. Pa priziv je bil zavrnjen in za 13 mest v občinskem svetu so razpisane — nove volitve. -f- Militarizem in naša država. Be> grajski »Balkan* prinaša sledeč« notico: Mnogi naši nasprotniki kričijo, da je naša država imperialistična in militaristična. Kričijo pa tudi oni, ki sami vzdržujejo največje armade. Od vseh držav na svetu imajo največ vojaštva ruski boljševiki, ki držijo pod orožjem 1 milijon 400.000 mož. Za Rusijo sledijo po vrsti: Kitajska 1 milijon 80.000. Francija 818.000, Abesinija 517.000 Japonska 302.000, Poljska 290.000 Italija 250.000, Anglija 237 tisoč, Španija 216.000, Amerika 158 tisoč Turčija 188.000. Rumunija 16o tisoč] Češkoslovaška 158.000 in končno naša kraljevina s 150.000 mož. Številke najboljše dokazujejo, v koliko je opravičeno kričanje zunanjih in notranjih nasprotnikov naše kraljevine. Prosveta Ljubljanska drama. Torek, 10.: Zaprto. Sreda, 11.: »Jack Straw» Izv. Četrtek, 12.: »Romantične duše*. B. Petek, 13.: »Jack Straw». E. Sobota, 14.: »Hedda Gabler*. D. Nedelja, 15.: »Hedda Gabler*. Izv. Ponedeljek, 16.: »Hedda Gabler*. A. Začetek vselej ob osmi uri zvečer Ljubljanska opera. Torek, 10.: »Trlptychon» E. Četrtek, 12.: »Lakme*. A. Sobota, 14.: »Carmen*. B. Nedelja, 15.: »Madame Butterfly». Izv. « Mariborsko gledališče. ToTek, 10.: Večer dramatičnih plesov: gdč. Kratinove iz Helleraua. Izv. Četrtek, 12.: Baron Trenk. Izv. Petek, 13.: Revizor, dijaška predstava ob 15. Ljubljanska opera je bila otvorjena v nedeljo zvečer s »Prodano nevesto*. Predstava je zanimala zlasti zaradi prvega nastopa g. Betetta in je bila seveda razprodana. Na višku pa ni bila, kar gre na rovaš velikemu številu novih pev cev. Obširneje o njej še izpregovorimo. V petek, dne 13. oktobra se vrši v dvorani Filharmonrčnega društva v Ljubljani koncert operne in koncertne pevke g. Zdenke Gregurid iz Celja. Gospa, soproga poročnika v Celju, je študirala koncertno in operno petje pri znamenitem prof. Filipu Forstenu na Dunaju ter dovršila pri njem popolno koncertno in operno šolo. Forsten je na glasu, po celem svetu kot eden najboljših profesorjev solopetja, ki je imel samo izbrane učenke. Gospa Greguričeva ima naštudi-ran cel operni repertoar, za časa svojega bivanja med nami Slovenci, je pa natančno proučila tudi vso našo slovensko oziroma sploh jugoslovansko solistično literaturo. Kdor jo je imel priliko čuti, se je tako o njenem glasu, kakor tudi o njenem predavanju izražal najpohvalnej-še. Koncert se vrši v petek ob 8. uri zvečer v Filbarmonični dvorani in so vstopnice za ta koncert v predprodaji od danes naprej v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8, I. nadstr. Plesni večer Kratinove v Mariboru. Mariborsko gledališče je povabilo gdč. Valerijo Kratinovo profesorico Dalcroze-jeve šole v Hellerauu, da priredi tudi v Mariboru »Večer dramatičnih plesov». Umetnica, se je temu povabilu odzvala in nastopi v mariborskem gledališču danes, dne 10. oktobra. Opozarjamo na to posebno prireditev, ki bo za Maribor nekaj popolnoma novega. Valerija Krati-nova nastopi z istim sporedom, kakor v Ljubljani in izvaja tudi plese brez glasbe. Ker je umetnica na svoji turneji po Jugoslaviji žela sijajne uspehe, ji želimo isto tudi v naprednem Mariboru. Razstava «proljetnega salona». Danes se otvori v Zagrebu v umetniškem paviljonu 15. razstava »proljetnega sar Iona*. Umetniška šola «Probuda» v Ljubljani Vpisovanje za vse oddelke (slikarska in kiparska šola, grafika, tipografija, fotografija, narodna ornamentika in slikanje na fresko) se vrši dne 15. oktobra od 15. do 17. ure in dne 16. oktobra od 16. do 17. ure pri voditelju šole akad. slikarju Franju Sterletu na tehn. srednji šoli (pritličje desno). Sprejemajo se dame in gospodje. Za obisk je treba plačati določen honorar. Natančni sprejemni pogoji so razvidni na oglasu šolske deske. Obenem se opozarja cenj. občinstvo na razstavo, ki se otvori dne 15. oktobra ob 10. uri dopoldne istotam. Odprta bo nekaj dni. Vstopnina je prosta. — Šolsko vodstvo. Sokolsfvo Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da je pričel društveni sluga s pobiranjem članarine. Kdor je še ni poravnal, naj stori to svojo dolžnost brez odlašanja, sicer se ga smatra izstopivšim iz društva in se ga brezpogojno črta. — Nadalje poživljamo vse brate in sestre, ki so menjali bivališče, da javijo svoje nove naslove pismeno ali ustno Statističnemu odseku ljubljanskega Sokola, ki posluje vsak delavnik od 18. do 19. ure v odborovi sobi v Narodnem domu. Sporf Ilirija (Ljubliana) : Sturm 14 (Dunaj) 6 : 2 (2 : 2). Zaslužena zmaga Ilirije. Lepa igra domačega notranjega tria. Sedanja jesenska nogometna sezona ni bila dosedaj, kar se tiče večjih ali mednarodnih tekem, tako plodovita, kot n. pr. prošia pomladanska. Za težje tekme pride dosedaj v poštev v prvi vrsti le Ilirija, ki pa je — ne po svoji »rivdi — izgubila v septembru tri lepe termine. Da si naše občinstvo želi videti boljših tekem z dobrimi domačimi ali pa z znanimi inozemskimi klubi, nam priča lepo število, ki je v nedeljo prisostvovalo tek-mi med dunajskim Sturmom in našo Ilirijo. Pa ne samo to. Tudi v interesu našega nogometnega športa je, da prihajajo k nam klubi iz onih športnih središč inozemstva, ki so znani po svojih športnih uspehih. S takimi tekmami vršijo na-ši klubi tudi precejšnjo nacionalno nalogo. Zato Iliriji priporočamo, naj v tem oziru vztraja na svoji dosedanji poti. Tekma je končala s popolnoma zasluženo zmago «Ilirije», ki je nastopila zlasti v napadu v nekoliko spremenjeni postavi: Oman kot srednji napadalec, Vid-majer kot leva, Učak pa kot desna zveza. Ta trio nam je kljub vsled dežja precej slabemu igrišču zlasti v taktičnem oziru nudil tako lepo igro, da mu gre v prvi vrsti zasluga za doseženi uspeh. Vendar pa menim, da je Oman tipična desna zveza in da bi se kot tak obnesel še boljše. Krilci so bili na svojih mestih. Branilca sta bila dobra, čeprav se je pri g. Pretnarju opažala pravilnost prlslo-vice »Navada je železna STajca*. Mnogo bo še treba, da se bo odvadil precej ve-hementnega načina svojega igranja. Po dolgem času je nastopil zopet g. Pelan. Nekdanji ljubljenec publike je s svojimi primadonskimi kapricami — kakor se čuje, je bilo treba mnogo truda, da so ga pridobili za to igro — precej izgubil na simpatijah, čeprav je pri nedeljski tekmi svojo sicer ne pretežko nalogo častno rešil. Gostje nas niso zadovoljili. Pokazali niso nič posebnega in svoja dva gola so dobili le po naklučju — dve enajstmetrovki. Omeniti je le srednjega krilca in požrtvovalnega golmana, ki je zelo siguren pri visokih strelih, dočim mu nizki streli delajo precejšnje preglavice. Mogoče ga je oviral slabi teren. Sodil je g. Vclišek kakor po navatn. Opozoril bi ga pa na ono točko nogometnih pravil, ki pravi, da mora sodnik presoditi po situaciji, ali je v korist do-tičnega kluba, kateremu se je zgodila krivica. da se diktira prosti strel ali ne. G. Učaku, kateremu je neki Dunajčan pod-stavil nogo, je z diktiranjem prostega strela naravnost pokvaril lep položaj, ki ga je imel, ker je stal sam pred golom. Vsekakor je nedeljska tekma pokazala, da je Ilirija zopet dobila nazaj svojo staro formo, ki ji je prinesla že dokai lepih uspehov. Druge nedeljske tekme. Ljubljana: Jadran : Slovan 5 : 3 (1 : 2). Zmaga Jadrana zaslužena; tekma je bila prvenstvena. LASK : Sparta 3:1 (prv.), Primorje I. : Svoboda Ljubljana 7 : 2. Prijateljska tekma; vsled dežja prekinjena po 60 min. Primorje 1 lasten gol. Primorje II : Svoboda Moste 2 : 1. Primorje bi z večjo pazljivostjo lahko doseglo boljši rezultat. GABRIJELA ZAPOLSKA: Ljubezen na pocitnlcoli Roman. »Pojdi grgrat!* je dejala osorno. Obidowska je zmajala z glavo. ^Zaradi malo dežja ste takoj tako zlovoljni,* je rekla, kakor bi jo hotela miriti. »Gospodi iz mesta res ni nikoli dovolj solnca.* »Mar mislite,» jo je napadla Tuska, vesela, da more na koga spustiti svojo jezo, «mar mislite, da prihajamo v vaše gnezdo zato. da gledamo vas in pa dež?» «Potem bi pa morali z Bogom skleniti pogodbo zaradi vremena.* Tuska je spremila zgovorno gospodinjo k vratom. Na mizi je zagledala pismo od moža. »Seveda, pismo! Še tega je bilo treba!* Raztrgala je ovoj in z ironijo začela citati... Slučajno pa to pot Zebrowski 'ni pisal o palmah, žimnicah in drugih takih stvareh. Sporočil jej je, da je bil v opereti, a potem ga je pregovoril tovariš Kowalski. ki je tudi »slamnat udovec*, da sta šla skupaj v restavracijo. Pisal je. da se je v opereti dobro zabaval, a si na večerji pokvaril želodec. A sedaj mu je že zopet dobro. »Opereta, restavracija.* si je mislila Tuska.. ko je s tresočimi rokami zgi- bala pismo... »Zabavajo se torej -.. vsi eo jednaki! < • • In ta Kowalski ima celo prav čedno ženo. a jedva je odšla, že hodi okrog... Urediti si življenje brez moških ie najbolje...* Vkljub temu se je oblekla jako skrbno in se je potrudila, da bi bila lepa. »Naj vč. kaj izgubi.* je rekla medtem ko se je pogledala v zrcalo. Ker je vedela, da Pita učinkovito dopolnjuje njeno pojavo, jej je ukazala, naj se belo obleče; v lase jej je zavezala sivo petljo. Pokazati se je hotela predvsem »distingvirano damo*, da bodo spoznali ti ljudje, kaj je ona in kaj so oni. .. . Ko pa je vesela družba s svojimi blagodonečimi glasovi in z neprisiljeno živahnostjo napolnila hišo s pristno radostjo, tedaj je začela pojemati Tuski-na «odličnost* in umetna napetost kakor pod pritiskom svežega, močnega vetra. Takoj, ko so prišli, je bila Tuska neodločna in v zadregi.. Toda vaja se je začela takoj z razmahom in temperamentom. Ko se je gospod Martin osvobodil svojega cilindra, ee je pokazalo, da je jako ljubeznjiv in inteligenten mladenič. Markowska je sedla k Piti in jo je z veseljem ogledovala. »Kako mila je!* je rekla Tuski. Pita je zardela ter je grizla svoje ustnice. Poržicki in Markowska sta se veselo zasmejala. «0, skuhala je raka!* Pa tudi Tusko je oblila rdečica. »O.., o... tudi mamica je skuhala rakca!* »Tega mi nič več ne zmoremo, kaj?* je dejal Poržicki MarkowskL Preko Šnapsjineo-a obraz.-' šinila siva senca. »Gotovo ne!* Tuska je bila vsa zadovoljna, da ima nekaj, s čimer se ona druga ne more ponašati. . »Predvsem se napijemo čaja-,* je pretreal Poržicki molk. »Prinesli smo seboj kolačev, slaščic, sadja, a gospa nam da čaja... Sami si ga skuhamo. Kje pa je moj Eamovar? — A... ze s!» Prasknil je v smeh, Tuska pa je postala živordeča. Zdelo se jej je, da tudi Šnapsja iedva zadržuje smeh. In domišljala si je v tistem hipu, da je igralec vse povedal bivši ljubici m sta se jej oha posmehovala. Poržicki je planil k sebi po samo-var, Martin je tekel za njim in Pita je tudi sledila njunemu vzgledu. Malo nato so bili zopet tu s petrolejem, užiga-licami, samovarjem. špiritom, vodo, skratka z vsem. kar treba. »Oh, ta Poržicki!.*.* se je smejala Markowska. . ... Gledala je nanj % veiikim zadovoljstvom, kar' je igralca vidno veselilo. »Brez čaja in kolačev doma sploh ne znamo poizkušati,* je rekel Por-žicki Martin se je tudi pripravno sukal okoli samovarja. »Lahko bi se oženil, tako dobro razumeš gospodinjske .posle.* ga je dražil Poržicki. »Kot poročno darilo ti pustim svoj samovar.* »Še vedno je isti.* je rekla Mrrkow-ska in ea pozorno ogledovala. Vstala je in se približnla samovarju. V misli zatopljena je stala nad plamenom. ki je z žoltim. toulim srni raz- svetljeval njen podbradek in tužr.o navzdol potegnjena usta. Vsa njena pojava je vsebovala nenavaden nimb melanholije, lasten ljudem, ki nepričakovano stopijo pred krsto jako dragega jim pokojnika. Kaj jc takle droben samovarček, takle žolt plamenček. ognjišče brezdomcev in ubožcev? Toda ti spomini, ta odlomek življenja nenadoma od smrti vstalih, ki jih ožarja modrost re-sigoacije! . . . Zimska jutra, . . , naglo vzbujanje iz spanja, . . . ogrevanje rok ob toplih čašah, . . . memoriranje ulog . . . hitro par poljubov: »Zdrava! Zbogom! — Izkušnja bo dolgo trajala! — Glej, da se ne pre-hladiš! — Ali imaš za obed?* »Imam! Imam!* Laži iz gole ljubezni . . . Beganje v zastavljalnico ... In ta obed ... čez ure. zopet pogret • . • Partija biljara ali svidenje po izkušnji . . . Hipni prepiri... in potem zopet sprav, dolgi, goreči poljubi ob plapolajoči mali kuh-njici . . . Končno nagla ločitev, brez pravega povoda, pod izgovorom lepšega _an-gažmana. In konec je bilo vseh nežnosti in solz, vseh vročih strasti in požrtvovalnosti ... Tuska je opazovala igralko; vedela je, da je Šnapsja v evoji domišljiji postavila goreči samovar na povsem drugo omaro. In polaščalo se je je čustvo, ki ga je morala imeti Obidow-ska. ko je tako diskretno dovoljevala Jožku, da ie še nadalje občeval s Ha-Inusio. »Starejše pravice ima!* — Medtem se je Poržicki sukal sem in tja. kramljal, se smejal ter iznova razvijal ves svoj čar, s kakršnim je znal ustvariti pravo ozračje prijetnega doma. »Ni mu ga para, kaj?* se je- smejala ,Markowska, obrnjena k Tuski. In Tuska je nehote potrdila. Markowska pa je sedaj pozorno motrila Pito. Končno je dejala Poraio kemu: . . »Kaj ne. dekletce zelo spominja Ame?» »Tudi jaz sem takoj opazil,* je odgovoril Poržicki. Potem sta nekaj časa oba molčala. Igralki so se zameglile oči, ko .je opazovala Pito. »Ama je bila namreč moja hS,* je dejala, kakor da hoče odgovoriti na vprašanje, ki ga je stavila Tuska v svojih mislih. Izpraševalca ni ničesar dalje- Uganila je, da je bila njuna hči. In postalo jej je jasno, zakaj je Poržicki takoj od prvega dne Pito tako razvajal in se zanjo zanimal . 5 . Naposled se je začela skušnja. V obrazih Poržickega in Šnapsje se j« zrcalila zopet igralcem lastna brez-skrbnost. Živela sta iznova samo tre-notku. Vse je šlo gladko. Tuska je igrala po navodilih Markowske. »Vse pojde dobro,* je dejala, ko se je odpravljala. »Jutri pridem na sku^ šnjo.* Obrnila se je k Poržickemu: »Ali me spremiš?* »To ee razume.* (Dalje prihodnnčj Domače vesti * Minister dr. Žerjav je prispel v nedeljo iz Ljubljane zopet v Beograd, kamor se je vrnil tudi minister pravde dr. Markovi6, ki se je mudil v Parizu. * Diplomatska vest. Včeraj dopol-ilne je zunanji minister dr. Ninčič sprejel novega japonskega poslanika na našem dvoru, ki bo v nedeljo sprejet v svečani avdijenci od kralja, da mu izroči svoja akreditivna pisma. * Naši parlamentarci na Češkoslovaškem. Češkoslovaški parlament je sestavil program za sprejem in bivanje članov našega parlamenta na češkoslovaškem. Vlada češkoslov. republike je izrazila željo, da člani našega parlamenta v čim večjem številu obiščejo Češkoslovaško. Vlada tudi želi, da se obiska udeleže jugoslovanski novinarji. Odhod iz Beograda je določen na dan 25. oktobra, prihod v Prago na dan 27. oktobra dopoldne. Istega dne popoldne si posetniki ogledajo Prago, pozneje pa se udeleže prijateljske večerje. Dne 28. oktobra predpol-dne: slavnostna seja češkoslovaškega parlamenta, kateri prisostvujejo tudi naši poslanci, po seji sprejem pri predsedniku republike Masarjku, popoldne dejeuner; zvečer slavnostna predstava v narodnem gledališču. Dne 29. oktobra dopoldne ogledovanje mesta Prage, zvečer koncert; dne 30. oktobra dopoldne obisk Karlovega Tina. popoldne izlet v Plzen, kjer si izletniki ogledajo Škodine tovarne in plzenjsko pivovarno; dne 31. oktobra izlet v Kraljevi Gradec in v Hradecko, obisk vzornih agrarnih posestev; dne 1. novembra povratek v domovino preko Bratislave. * Koroški večer. Da ni še zamrl spomin na Koroško, da še gojimo skrb zanjo in njeno osvoboditev, smo videli v soboto v salonu pri Lozarju. Zbrali so se Korošci in njih prijatelji; žal, da je bil prostor premajhen in je marsikdo moral oditi. Večer je otvoril predsednik »Gosposvetskega Zvona* dr. Josip Oblak in omenil pomen koroške nesreče pred dvema letoma. Nato je ga. čučkova dala duška bolesti, ki je zadela z izgubo Koroške vsako narodno srce. Izraz ogorčenosti so bile njene besede. Dala je zagotovilo, da bo ta plemeniti rod živel tem bolj slavno, čim bolj bo tlačen. Ni izgubljen, ker ta rod je žilav, odporen. V daljšem govoru je nato pojasnil položaj na Koroškem posl. Brandner. Dokler bo pekla naš narod rana, ki mu jo je zadal 10. oktober, ni izgubljena zibel Slovenstva, Po zborovanju se je razvil prav prisrčen večer. S pozivom za udeležbo na manifestaciji, ki se vrši na dan plebiscitne obletnice v Unionu, se je zaključila prireditev. * Dušan Plavšič potuje v Trst in Prago. Pomočnik finančnega ministra Dušan Plavšič odpotuje v kratkem v Trst, odtam pa v Prago, kjer se sestane s finančnim ministrom dr. Kuma-nudijem, ki se udeleži poseta naših parlamentarcev dne 28. oktobra v Pragi. Minister Kumanudi in Dušan Plavšič bosta imela pri tej priliki važne razgovore s češkoslovaškim finančnim ministrom dr. Rašinom. Kakor se zatrjuje, bo sklenjena v Pragi med obema zavezniškima državama gospodarska pogodba. * Libeliče oropane. Libeliče pri Dravogradu, ki so je morali 30. s_ep-fpmhrn iTTvrn miti Avstriici. so isti tembra izprazniti Avstrijci. _ so is pred odhodom močno izropali. Iz gasilskega doma so odnesli vso opremo požarne brambe s brizgalno, iz občinske pisarne vse spise in železno peč, iz šole opremo in celo lončeno peč, bakren kotel in štedilnik, iz voditelje-vega stanovanja pa štiri okna. Izro-panje se je izvršilo na pritisk orožnikov, ki so ravnali po nalogu okrajnega glavarstva. "" * Smrtna kosa. V Ljubljani so umrli g. Ivan Peče, uradnik davčne administracije, ga, Uršula Setina in solastnik tvrdke Tonni&3, g. Avgust TOnnies, v Krškem pa visokošolee g. Fran Papst. Blag jim spomin! * Iz oUradnega lista«. Včerajšnji »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja finančni zakon za leto 1922/1923 ter serijo razpisanih službenih mest pri naši pomorski upravi in sicer: 1.) v konceptni službi pri pomorski oblasti v Splitu; 2.) v tehnični stroki; 3.) v navtični stroki; 4.) v pisarniški pomožni službi in 5.) v računski stroki. Prošnje je vložiti do dne 25. oktobra pri pred sedništvu pomorskega oblastva v Bakru. * Poučno potovanje v Nemčijo. Dvaj-/et trgovskih akademikov iz Ljubljane se je odpeljalo v Nemčijo, kjer obiščejo vsa važnejša trgovska mesta ter posetijo tudi mednarodni velesejem v Frankfurtu. * Oblastni inšpektorat linančne kontrole v Ljubljani, ki mu je finančna kontrola v Sloveniji v vseh osebnih in uprav nih vprašanjih podrejena, je dne 5. ok-obra začel poslovati v svojih prostorih na Starem trgu 34. V omenjenih vprašanjih zlasti tudi glede sprejema v službo, naj se torej stranke ne obračajo več na delegacijo ministrstva financ ali pa na finančno okrajno ravnateljstvo, temveč sdino le na oblastni inšpektorat. * Vloge na stanovanjska oblastva so .>roste kolka. Pokrajinska uprava v Zagrebu je glasom »Narodnih Novin* z dne R. oktobra 1922 št. 229 obvestila vsa stanovanjska oblastva, da je še v veljavi rešenje ministrstva financ, generalne direkcij« posrednih davkov z dne 2. novembra 1920 št. 10.316. s kalerim se ie potrdilo, da so v stanovanjskih stvareh vse vloge in priloge in vsa rešenja stanovanjskih obiastev proste taks. * Telefonski imenik za Slovenijo. Direkcija pošte in telegrafa je izdala nov »Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih uradov v Sloveniji* ter ga odda interesentom proti plačilu nabavnih stroškov. to je 7 Din za izvod. V Ljubljani ln Mariboru ga prodajata tamošnji glavni pošti. Nadalje ga prodajajo pošte Bled, Celje, Kranj. Ljutomer, Murska So bota, Ptuj in Tržič. Interesenti v drugih krajih naj naroča imenik naravnost pri ekonomatu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. * Zdravila za naše bolnice. Ministrstvo narodnega zdravja je poslalo zdravstvenemu odseku v Ljubljani velike množine zdravil iz reparacijskega blaga, tako da bo mogoče vse naše bolnice oskrbeti z njimi najmanj za 1 leto. Poslana zdravila tehtajo okoli 500 kg. Istočasno je naročilo omenjeno ministrstvo okoli 6000 serij Neosalvarsana, da na ta način omo goči sistematično lečenje veneričnib bolezni. V vseh bolnicah Slovenije se osnujejo za te kužne bolezni ambulatoriji. ki bodo bolnikom nudili brezplačno lečenje. Zdravniki v ambulatorijih bodo dobili posebne honorarje. - * Iz mariborske policije. Vodja mariborske policije, nadsvetnik Kerševan, je začasno dodeljen oddelku notranjega ministrstva, ki bo skupno z ministrstvom za socialno politiko preiskoval nakopiče-nje živilskih zalog, posebno v Banatu. Policijo prevzame najbrže zopet občina, ki bo v tem slučaju stalež skrčila, politični oddelek pa bi bil dodeljen okrajnemu glavarstvu. * Šolske vesti iz Maribora ln okolice. Meščanska šola v Sv. Lenartu v Slov. Goricah se je končno kreirala in je imenovan za začasnega vodjo učitelj na me ščanski šoli v Ptuju, Fran Segula. Šola bo nastanjena v poslopju bivše šulferain-ske šole. — Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru je imenovana za učiteljico petja gdč. Elvira Ropaš iz Žužemberka, ki je absolvirala letos konserva-torij. — Na vadnici moškega učiteljišča v Mariboru je nastopil prof. Marin daljši bolniški dopust. * Državno žensko učiteljišče v Mariboru zopet pred sodiščem. Maribor«1:* občina, kjer vlada klerikalno-soeialistič-na večina, je vložila proti erarju novo tožbo na izpraznitev šolskih prostorov imenovanega zavoda na Zrinskega trgu Te dni se "je vršila prva razprava, ki pa je bila preložena, da more dobiti finančna prokuratnra od ministrstva prosvete potrebne informacije. Tožbo je napravil klerikalni odvetnik dr. Leskovar kot zastopnik mariborske občine. * Vžigalice «Druibe sv. Cirila ln Meto da» bi dajale še večji dohodek, če bi se le povsodi zahtevale. Naš založnik Iv. Perdan ima sedaj za vso Slovenijo zadostno zalogo. Trgovci in občinstvo kupujte edinole družbene vžigalice, ki imajo napis; »Mal položi dar, domu na al tar»! * Iredentistična propaganda. Dne 23 septembra smo prinesli pod tem našlo, vom notico, v kateri je bil napaden vno kojeni železničar g. ki je nslužben trn Vevški papirnici. Kakor smo se seda. informirali, se je zgodila g. Š. krivica, ker je znan v svoji okolici kot Jugoslo van, daleč oddaljen od nemškutarskega ali komunističnega hujskanja proti državi. G. S. ie v službi papirnico že od no vembra. 1919. najprej kot spremljevalec vagonov, od 13. maja 1922 pa kot nad zorni organ pri jezu na Fužinah. Papirnica mu vrhu tega ni nakazala lastnega stanovanja, ampak stanuje v stanovanju M ga ima v tvorniški hiši njegova hčerka, tvorniška uradnica. * Katastrofa v Selcih. Iz Selc nam poročajo: V Selcih nad Škofjo Loko so se utrgali hribi vsled neprestanega deževja in povzročili ogromno škodo ondotnemu prebivalstvu. Ves promet je ustavljen po dolini. Pred vrati trgovca Šlibarja je na-gromadenega na tisoče voz materiala, katerega je voda nanesla. Ponoči so šli ljudje stanovat v druge hiše. Čevljarskemu mojstru Cenčiču je odnesla voda cele kadi namočenega sadja, vse hišno orodje in celo barako. Tudi hiša je bila v nevarnosti. Trgovcu Kopčavarju je raz drla voda nanovo postavljeno trgovino. Lesnemu trgovcu šturmu je prestavilo neurje cel magazin in razmetalo hlode na vse strani. Od Železnikov do Selc so razdrti vsi mostovi. Pota po vaseh se ne poznajo več. Najboljše bi bilo. da bi pri šlo vojaštvo in pomagalo ondotnemu pre bivalstvu. Glede žrtev še ni nikakih po ročiL Dosedaj so potegnili iz Sore neka; glav živine in prašičev. Nemogoče je popisati strah ljudstva v noči *3 6. do oktobra. Tudi vas Stndeno je grozno trpela Državna pomoč je nujno potrebna. ♦ Strela je udarila v petek popoldne na Prim ? ko vem pri Kranju v gručo otrok na potu iz šole domov. Dva dečka sta bila na mestu mrtva, druga dva nekoliko oplažena. Eden ubitih je na glavi nekoliko osmojen. drugi brez vidnega znaka. Oba ubita sta šla skupaj pod dežnikom druga dva pa tik prvih. Vsi štirje so oble žali na tleh, vendar so ljudje dva kmalu obudili k življenju in sta danes že izven vsake nevarnosti. * Zastrupljenje krvi Frane Nemet, žagarski delavec pri Jo3ipu Vogler v Mot-varjavcih v Prekmurju, je pred tednom dni pomagal v gozdu spravljati les. Pr tem se je ali vbodel ali pa ga je kaka ži val pičila na levo noeo. Naenkrat- mu ie postala noga vsa Črna ln je zelo zatekla. Prepeljali so ga v bolnico v Murski Soboti. kjer pa je četrti dan umrl. * Dobro delo stori, kdor pomaga do službe mladeniču, ki je moral pred meseci zapustiti svoje službeno mesto in sedaj kljub naporom ne more dobiti zar služka. Je sin učiteljice, ki ga ne more več preživljati. Star je 21 let, je izurjen v knjigovodstvu in strojepisju. Piše in govori slovenski, srbohrvatski, nemški in italijanski. Sprejme vsako službo in kjerkoli, tudi izven Slovenije. Zahteva samo toliko, da se more skromno preživljati. Kdor bi vedel za njega kako mesto, naj blagovoli sporočiti našemu uredništvu, radevolje posreduje. * V znamenju alkohola. Nesrečni alkohol zahteva vsako nedeljo svoje žrtve. Grda razvada pijančevanja je rodila že toliko prepirov in nesreč po raznih družinah. a demon alkohol gospodari kljub temu nemoteno dalje. V Črni vasi se je neki gostilni v pijanosti med huron-skim vpitjem pobila večja fantovska dru žba in je bil pri tej priliki Jernej Modic tako težko ranjen z nožem, da so ga morali prepeljati v bolnico. V Smledniku pa so pijanci posegli celo po samokresih in bil tovarniški delavec Janez Budnar zadet v prsa in roko. » Tihotapstvo z Igralnimi kartami. Kakor poročajo iz Osijeka je tamkajšnja finančna oblast prišle na sled tolpi tiho tapcev, ki so iz Madžarske vtihotapili nežigosane igralne karte. Oblast je zaplenila 20 polnih vreč kart. Globa znaša po carinskem zakonu nad šest milijonov Din. Tihotapca Ignacij Polak in Anton Hovan sta pod ključem. * Tihotapklnje. Poročajo iz Subotice. da so naše obmejne straže poslednje dni polovile precejšnjo število ženskih tihotapcev, ki so na posebno spreten in diskreten način vtihotapljale na£ denarna Madžarsko. Dve sta n. pr. imeli v pod-locri svojih klobukov všitih 86.000 Din. »Švercericain* so denar zaplenili in jih posadili v luknjo. Gospodarstvo Naprednim „ akademikom! V prestolici naše lepe Slovenije se je pričelo zopet živahno življenje. Na ljubljanski univerzi se vrši inskripcija, alma mater Labacensis kliče akademsko om-ladino na delo v novem šolskem letu. Od vseh strani naše širne domovine se zbira mladina v kulturnem središču Slovenije, da nadaljuie oziroma prične s svojo strokovno izobrazbo na posameznih fakultetah. Ljubljana dobiva polagoma lice vse-učiliškcga mesta. Tri leta so že pretek- _ la, odkar se vrše predavanja na ljubljan- ne KRITIČEN POLOŽAJ ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA. Vrednost lire se previsoko ceni v mednarodnem prometu; sedanje stanje itali-jan«ke valute ni utemeljeno po gospodarskem stanju v državi, ki ni rožnato. Sicer je to znamenje, da so Italijani precejšnji strokovnjaki v držanju lire na neutemeljeni višini, vendar končno vsa umetnost ne more varovati lire pred lahnim in stalnim padanjem. Tako je deviza Milan padla na curiški borzi od 27.30 koncem maja polagoma na 22 do 23. To se zelo občuti v industriji, trgovini in državnih financah. Cene blagu že počenjajo naraščati, ker se tudi sirovine, ki ■ih uvaža industrija, plačujejo vsled padca valute, dražje. Padanje lire povzroča v Rimu že precejšnje skrbi. Industrija, ki preživlja že itak težko krizo, bo morala pretrpeti zopet težek udarec vsled padanja lire. Ker se ne ve, kako dolgo bo lira še padala, vlada v gospodarskih krogih neka nervozna negotovost, ki ovira vsak posel. Trgovci se bojijo naročati blago, ker je kalkulacija težka in bi pri eventuelnem večjem padcu lire mogli priti v usodepolno zagato, a industrijalci morajo neprestano dvigati cene svojim izdelkom. Vsled tega vlada velika zmeda v italijanskem gospodarstvu. Kriza italijanske industrije se bo še bolj poostrila, kar bo povzročilo propast mnogih večjih podjetij. Insolvence malih firm pa so itak na dnevnem redu. Od padca lire ima tudi država ogromno škodo. Doslej znaša primanjkljaj okoli sedem milijard, katerega bo padec lire še znatno povečal. Mere za varčevanje, ki jih je odredil finančni minister, bodo pokrile le mal del primanjkljaja. Vrh tega pa pridejo koncem leta še velika plačanja v inozemstvo. Ce bo padla lira še nižje, jo bo težko zopet dvigniti, kar vidimo pri mnogih državah, katerih valute so znatno padle. Najhujše občutijo padec lire trgovci, med temi cela vrsta zelo nereelnih elementov, ki trgujejo z inozemstvom. Trgovci, ki imajo v inozemstvu velike dofgove. se želijo teh čim prej iznebiti, da bi se vsaj kolikotoliko obvarovali velikih izgub, ker ti ne verjamejo v skorajšnje izboljšanje lire, čeprav se zadnje dni lira zopet nekoliko drži. Strah, ki je zavladal med italijanskimi pridobitnimi "krogi, ima lahko težke posledice. Saj vidimo na nemškem vzgledu, kam lahko zavede nezaupanje v lasten denar. Ce bi Nemci ne bežali od marke, bi nemška valuta tako rapidno pa- bolj ni zavodi, posebej za vsak nažtetl pred- met, koliko je zaloge proste za prodajo, dalje, koliko je že prodano in komu, in končno koliko ima pri kom drugem trgovec v zalogi. Mlini morajo rasen teh podatkov še navesti, koliko je ▼ mletja in za koga se melje. Zveza gremijev o po zarja vse intereelrane kroge na to vaino naredbo, ki je sicer za topotao prijavo dospela nekoliko pozno, ker poteka z 10. oktohrom prijavni termin. — Ukinjenje državne trošarine pri carinarnicah na cerezin, parafin in stearin. Finančno ministrstvo. Generalna direkcija carin, je na vprašanje, ali se mora na parafin pri nvozu iz inozemstva plačati državna trošarina, č« uvoznik na deklaraciji di izjavo, da bo iz parafina izdeloval sveče — z odlokom št. 261 od 4. oktobra dalo sledeče pojasnilo: Ker parafin. cerezin in stearin niso trošarinski predmeti, ampak sirovine za izdelovanje trošarinskega blaga, ni potrebno v bodoče pri carinamah na take sirovine plačevati državno trošarino. Pač pa morajo carinarnice o vsaki uvozni carinski odpremi obvestiti finančno kontrolo, oziroma trošarinsko oblast s podatki: ime uvoznika- množino blaga, dan uvoza in številko uvozno carinske deklaracije. Razen tega se ima posebej označiti da za omer.jeno blago ni vplačana državna trošarina. = Carinske ugoflnosti pri uvozu na. šega lesa v Francijo. Francosko poslaništvo v Beogradu je obvestilo našo vlado. da je francoska vlada predvidela za uvoz jugoslovanskega lesa v Francijo posebne olajšave, ki se sestojajo v tem, da *e naš les. ki se izvmi iz naše države Francijo preko Reko. tretira, kot da je nvožen neposredno in se torej pri nvozu plača carina po minimalni tarifi brez takse izvora. Ta ugodnost, ki je sicer popolnoma protivna francoskim predpisom in ki je samo izjemna je dana z ozi-rnm na poseben pomen, ki sa ima les v našem izvozu. - Francoska vlada nima namena zahtevati za to nerodnost kako protiuslue-o. marveč je to storila zgolj iz „jklonjenosti napram naši kraljevini. — Vedno večje naraščanje bankovcev v Avstriji Po zadnjem izkazu Avstro-o"T=ke banke je narastel v enam tednu obtok bankovcev v Avstriji za 317 mili-ja*d na 2277.6 milijarde avstrysk. kron. ski univerzi in mnogo lepih uspehov ima i daJa italijanski strah pa je tem bolj naša alma mater zaznamovati v temi praTi5eni ]cer se pridobitni krogi dobro BO? 20 Zag-eb, devize: Dunaj 0.085 - 0.09, . BerUn 2.52 - 2.82, Budimpešta 2.40 -' ! 2 70, Bukarešt 38, Milan 267 - 271, Lon-: i den 275.50 - 280.50, Newyork 62.50 -.3.50, Pariz 471.50 - 477.50 Praga kratkem času. Majhen je naš jugoslovanski naša mlada komaj ustvarjena država pa je velika, mnogo, mnogo polja je se ne-razoranega. Tu sem kličeta domovina m narod predvsem Tebe, akademska omla-dina, da primes za plug in zastavis vse svoje teiesne in duševne moči, da bo postal naš narod duševno močan m vztraien. izobraziti ga moramo, kajti le izobraženemu narodu pripada lepa bodočnost. Skrb za izobrazbo naroda pa mora prevzeti inteligenta. Da bo pa tej naiogi inteligenca kos, mora biti duševno sama dovolj izobražena in močna. Napačnega mnenja ste, tovariši akademiki, če mislite, da ste s tem, ko stt uspešno izvršili svoje izpite, že storili svojo dolžnost. Narod in domovina zahtevata več od Vas! Saj smo državi toliko zahvale dolžni za njeno podporo pri našem študiju. Vzgaiajmo same sebe v poštene, požrtvovalne, značajne in energične može-delavce, poleg tega pa pojdimo med ljudstvo, da gs poučimo in mu pokažemo pravo pot, katero naj hodi, državo pa oprostimo vseh njenih škodljivcev, ki preže noč in dan. da razrušijo v svoli slepi strankarski strasti, to na čemer se je zidalo brezštevilno let in kar je zahtevalo ogromnih žrtev. Koliko dela, nad vse važnega in nujnega nas čaka, nas, ki smo, ali bi morali biti nada trojedinega naroda! To delo pa bomo najlažje opravili, če bomo dovolj organizirani. Organizacija nam bo uspešno pomagala pri napredovanju programa, ki si ga postavimo, pomagala nam bo prt izvrševanju in razširjanju niegovih idej. Jugoslovanski nacijonalizem, _napred-r.ost in svobodomiselnost so načela ns-ših naprednih akademskih društev. Jugoslovansko napredno akademsko društvo »Jadran«, naslednik dunajske »Slo-veniie*. in bivši graški- akademski društvi, i. a. d. »Triglav* in zopet oživljeno j. n. a. d. »Tabor*, sledijo v sigurni ori-jentaciji tem načelom. Ta napredna akademska društva si hočejo razdeliti ogromno delo, ki jo naj vrši napredna akademska omladlna v Ljubljani, zbirajoč se pod praporom svobodomiselstva v skupnem, neizprosnem boju proti vsakemu reakcijonarstvu. Vas vse tovariše akademike, ki ste našega mišljenja, posebno Vas, ki čutite soko!sko, vabimo v svoje vrste, da nam pomagate pri skupnem delu za narod in domovino. Tovariši, ne iščite v naših organizacijah materijelnih koristi, otresite se že vendar enkrat one duševne lenobe, in brezbrižnosti, ki onemogočata vsaka resnejša stremljenja! Bodite uverjeni, da za tovariše, ki bi ne poprijeli za kulturno delo in bi zasledovali le osebno dobrobit, v naših vrstah ni mesta! Za odbor J. A. D. »Jadran*: jnrlst Ba-jič Stojan, t. č. predsednik: za odbor J. A. D. »Triglav*: jurist Mejak Ervin, t. č. predsednik; za odbor J. N. A. D. »Tabor*: filozof Hus Branko, t. č. predsednik. upr------, — . . , I zavedajo, da je sedanja visma brc pa-narod'I pimata stavba, ki se sieer dobro dna, -----*-*-- ------- Va- re- ki se sicer toda večji vihar jo lahko prevrne, luta more imeti trdno podlago le v ure jenem gospodarstvu, katerega pa Italij ne pozna in končno tudi naravno _ 216.5, Sofija 39, Švica 1172 - 1182, Varšava 0.85, valute: dolar 61.50 — 62 50 avstr. krone 0.0845 - 0.0905, češke 230.50 — 213.50, levi 38. funti 273.50, «rauki 466.50 - 471.50, drahme 1/8,ma- ja i džarske krone 2.52, marke 2.65, leji 38, bo- t:re 253 — 267. gastvo Italije ni tako, da bi moglo vzbu- j f rg. obrtna banka 60 — 62. jati mnago nad za bodočnost, TRŽNA POROČILA. Tedenska poročilo z žitnega trga. Zagreb, 9. oktobra. Pretečeni teden so cene zopet znatno popustile. Konzum kupuje v pričakovanju še nižjih cen le najpotrebnejše. Vrh tega je pomanjkanje denarja prisililo producente in trgovce, da ponujajo blago v vedno večjih množinah. Naše cene se prilagoduiejo nizkim cenam ameriškega blaga in je pričakovati, da bodo kmalu tako nizke, kot amen-5k». Z vojvodinskih postaj se je ponujala pšenica v početku tedna po 1400 — 1500, potem pa že celo po 1300 K. 1 o rži malo povpraševanja in ie notirsla nominelno 1300 - 1400 K. Ječmen za pivovarne 1500 — 1600 K. za krmo 1350 _ 1400 K, oves 1180 — 1220 K. koruza nova 1000 K, stara 1250 K. moka 2400 — 2550 K po kakovosti. . Tedensko poroč. z živinskega trga. Zagreb, 9. oktobra. Cene goveji živini so nekoliko narastle, ker imajo kmetje zopet dosti paše po dežju in živino manj ponujajo. Cene za kg žive teže v kronah: voli I. 46 - 48, II. 36 - 40, krave 24 — 28, mršava živina 18 — 20, teleta 43 _ 46. svinje mastne do 88. mesnate 65 — 68, komadi izpod 60 kg do 88. Na seimih v Zlatarju ln Varaždinu je mnogo kupcev Iz Slovenije nakupovalo svinje pod 60 kg za izvo*. = Pred padcem cen važnim živilom. Poročajo nam: Večje partije ameriške masti, ki prispejo v kratkem v Ljubljano, pridejo postavljeno v Ljubljani, na 96 do 10O kron za kg. Istotako so na potu v Ljubljano večje množine alzaške-ga in češkoslovaškega krompirja, ki bo priSel v Ljubljano postavljen po mnogo nižjih cenah, kakor so sedaj na trgu. Posebno nizke cene ima letos holand?ki in skandinavski krompir, katerega v veliki množini uvaža Italija. V Trstu se nahaja tudi 400 vagonov ameriškega sladkorja, pripravljenega za uvoz v Jugosla-viio. Vendar ga jugoslovanski trgovci ne kupujejo, ker čakajo še nižjih cen. _ ffova naredba c prijavi zalog ziv-ljensklh potrebščin. Ministrstvo za social no skrbstvo je izdalo glede prijave zalog. ki je predpisana po členu 2 pravilnika k zakonu o pobijanju draginje dne oktobra dopolnilno naredbo. po kateri se imajo za sedaj prijaviti samo zaloge pšenice, rži. koruze, ječmena, ovsa, pšenične moke in siceT ločeno zaloge krušne moke in moke za kr'io, dalje koruzne moke. otrobov in kokalja. Prijavo imajo izvršiti t-govci, trgovska skladišča, prometna oodietia. banke in denar- 170. Brodska banka 62.50 — 65-Hrvatska eskomptna banka 167 Jadranska banka 405 — 425 Jugoslovenska banka 99 — 100. Liubljanska kreditna banka 200 - 210. Slavenska banka 103 — 105. Praštediona 1040 — 1045. Slovenska eskomptna banka 17b.2a» Srpska banka 149 — 150, Eksploatacija drva 130. Dubrovnika parob. družba 1ZZ5 Goranin 110 — 115. Narodna šumska industrija 90 — 92, Našička industrija drva 105 — 110, Gutman 325 — 332.50. Slavonija 110 — 112. Union 620 — 625. Trbov. premog, družba 280 — 290. Beograd, devize: Berlin 2.85. Budim-pešte 2.52, Milan 272, London 279, New-york 65, Pariz 481. Praga 215, Siuca 1185, Dunaj 0.087. nimai devize: Zagreb 274.75 — 27Stograd 1099 - 1101 Beriin 28* _ 28.9, Budimpešta 29.75 - 29.85, Lon-don 3258.50 - 3264.50, Man 3146 -3154 Newyork 73.725 - 73.875. Pariz 5594—^5606, Praga 2622 - 2628. Sofija 446 50 — 447.50, Varšava 795 — 803, rih 13.785 — 13.815, valute: dolarji 73.300 _ 73.600, funti 3253.50 - 3263.50 nemške marke 28.75 - 2975. frane frank! 5535 - 5565, lire 31.250 - 32.750 dinarji 1086 - 1090. poljske marke 77o -805, leji 454 - 556, švic franki 13.690 13 750, češke krone 2595 — 2605, maCZ-krone 29.50 — 29.70. Praea devize: Berlin 0.9750 * 1.1750, Curih 531 - 534. Milan 120.75 - 122.25, Pariz 214.75 — 216.25, London 124.25 — 125 75, Beograd 43.25 — 43.75, Sofija 18 05 — 18.45, Dunaj 0.0275 — 0.0375, Varšava 0.21 — 0.31, Budimpešta 1.085O — 1 1850, valute: marke 1.15 — 1.35, svi-carski franki 529 — 532. lire 123.25 — 124.75, dolarji 28.05 — 28.45, dinarji 42.3 — 43, levi 18.05 — 18.45, avstr. krone 0 03 — 0.04, poljske marke 0.21 — 0.31, madž. krone 1.0850 — 1.1850. Curih: Berlin 0.2050. Newyork 534.2s, London 23.64, Pariz 40.65. Milan 22.90, Praga 19. Budimpešta 0.2150, Zagreb 2. Sofija 3.30, Varšava 0.0575, Dunaj 0.007s avstr. krone 0.00T/,. Berlin: Italija 11.136.05 - 11.163.95 London 11.460.65 - 11.489.35. Newyork 2596.75 - 2603.25. Pariz 19 " 19.799.75. Švica 48.639.10 - 4 J -5«. Dunaj 3.3550 - 3.3950. Praga 9^40 -9261.60. Budimpešta 99 8750 - 100.1750 Sofija 1697.85 — 1702.15._ Odgovorni urednik P r. BrozovlC. Lastnik In Izdaiateli Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LlublianL Objave * Širšo odborova seja Društva državnih pisarniških uradnikov se vrši danes ob osmih zvečer v mestni posvetovalnici. * Koncert pevskega zbora Glasbene 'Matice v Ljubljani. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi v ponedeljek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union koncert. Pri koncertu sodelujeta poleg celokupnega mešanega zbora še operni basist g. Julij Betetto, ki poje v Ljubljani prvič pet samospevov za bas in katerega spremlja na klavirju ga. Dana Golia-Kobler, profesorica tukajšnjega konservatorija. Na koncert opozarjamo občinstvo in javljamo, da so vstopnice za ta koncert od ponedeljka dne 9. t. m. na prodaj v pisarni Glasbene Matice. * Slovensko strelsko društvo v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže občnega zbora, kateri se vrši v petek, dne 13. t. m. zvečer ob pol 8. v salonu pri «Levu», Gosposvetska cesta. * Drugarski oficirski večer v Mariboru prirede v soboto. 14. t. m., v veliki dvorani Narodnega doma mariborski oficirji. Svirala bo vojaška godba. Vabljeni so tudi civilisti, ki naj se radi vabil obrnejo na kakega oficirja-znanca ali pa na majorja Kovačiča v Meljski vojašnici. Na sporedu je tudi ples. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se Vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 11. oktobra, ob 20. uri v veliki tfvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12 pritlično, desno. * Ljubljanska mestna aprovizacija. Mestna aprovizacija na Poljanski cesti št. 15 razprodaja sledeče: moka 0 po 24 K, moka za kuho po 22 K, moka za kruh po 20 K, gorenjski krompir po 6 K, kristalni sladkor po 64 K za kg, dokler traja zaloga. * Sokolsko društvo na Bučki je priredilo dne 24. septembra t. L svojo prvo javno telovadbo z ljudsko veselico. Za obilen obisk se zahvaljujemo Raškemu Sokolu iz Krškega in Št. Jerneja — posebno se zahvaljujemo bratu starosti J. Golobu iz Rake. * Sestanek vinogradnikov in vinotrž-eev. V nedeljo, dne 22. t. m. dopoldne ob 10. uri se vrši v državni kmetijski šoli r.a Grmu sestanek vinogradnikov in vi-rotržcev iz Dolenjske. Na sestanku bode ravnatelj g. B. Skalicky poročal o dogovoru s Češkoslovaško republiko glede izvoza naših vin, kakor tudi o možnostih tega izvoza in potrebni organizaciji v to svrho. Vabijo se vsi interesenti, ki se zanimajo za to velevažno vprašanje našega vinogradništva, naj se sestanka sigurno udeleže. * Pozor! Upravi cirkusa Henry v Ljubljani se je posrečilo dobiti nove atrakcije. Ker uprava stremi za tem, da bo publiko zadovoljila, je angažirala samo prvovrstne moči. Artisti pridejo vsi iz inozemstva, zato se vrši prva predstava šele v torek, 10. t. m. ob pol devetih zvečer. Cirkus ostane v Ljubljani samo še nekai dni. Radi tega bo blagajna odprta 8., 9. in 10. t m. cel dan. * Cirkus *Drina> v Jahalnid na Blei-weisovi cesti v LJubljani. Danes, 10. oktobra; zelo interesanten spored: Roko-borba z boksom. I. par: (odločilna borba) Tom Sayer (Južna Amerika) - De Marco Petra (Italija). II. par: (odločilna borba) 2ivko Stokič (Beograd) - A. Po-povič (Trst). — III. par: Amerikanski boks med: Sturman (Češka) - Don Ro-zano (Madrid). Angleški boks: M. Efen-di (Grška) - A. Semič (Dalmacija). * Zgubila se je na vožnji od postaje Hrastnik do Zidanega mosta dne 1. t. m. denarnica z važnimi listinami in gotovino 400 Din. Ker je oškodovani vojni invalid, se pošten najditelj naproša, da izgubljene stvari vrne proti nagradi na naslov: Franc Jane, invalidski dom v Celju. * Izgubila je v soboto od četrt do tri-četrt na 7. uro zvečer gdč. E. E. sivo-rjavo boo, podloženo s črno svilo od Trubarjeve ulice čez Sv. Jakoba most po Trnovskem pristanu. Pošten najditelj se prosi, naj io odda proti dobri nagradi v trgovini Skaberne, Mestni trg. pokop! Domače platna močno, trpežno blago, za rjnhe in komate razpošilja od 10 m naprej po ugodnih cenah (100 K meter) tvrdka Jos. Hartmana nasl. V. Sbil, Velike Lašče. 3481 ''ovarna dvokoles in otroških vozičkov. Velika zaloga dvokoles, motorčkov, otroških vozičkov, šivalnih strojev, pnenmatike in strojnih delov. Ljubljana, Karlovska oesta št. 4, Stari trg it. 28. 76 MstfDjizatttailgi in bencin-mslor se prodads. Naslov: 3483 Hud Jnsz, Hatt, Zidani most. modni nakit, use poSreb- ššine za ššvšije in krgjaše v pri SSfštewIc nasS. K. SGSI Ljubljana, Mestni trg 19. Lokomobile. Badenija lokomobile, nove, iz tovarne, 20/26/34 P. S., se prodado za 1,000.000 mark. Na zahtevo natančna pojasnila. 3369 m:, podlesnik, Altotting, Ober Bayern. Ia k Miroslav Kssali oblastveno poverjeni stavbni inžener in mestni stavbenik Ljubljana, Gradišča 13. Stavbno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železobetonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke zgradbe. 1555 Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseli vrst ol!@* bencin in drage potrebščine ima vedno » zaiogl 74 • •' v,'.. v- ite.C •• Jv. . .T:.- *V ■■ • • it-* Brez posebnega obvestila. 3487 . globoki žalosti naznanjamo, da je naš preljubi fin edinec, vnuk bratranec in prijatelj stud. med. danes ob 2. uri ponoči po kratki, mučni bolezni v življenja poln: starosti dvajsetih let za večno zaspal in se preselil k svoji materi. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 10. oktobra ob 4. uri popoldne. KrSko, dne 8. oktobra 1922. Z&lujoči ostali. Vremensko pomočilo Ljubljana, 9. oktobra 1922. Ljubljana 306 m nad morjem Viljem, Emfl in Rudolf Tonnies naznanjajo v svojem kakor tudi v imenu svojih sester Amalije Sdimidt-TSnnies, Friderike Kotnik-Tonnies in Marijane pl. Perner-Tonnies in vseh ostalih sorodnikov vest, daje njih ljubljeni brat, gospod © i Kraj j opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana . 7. 761-9 9-8 brezvetra oblačuo 4-6 Ljubljana . 14. 761-3 11-7 jug. vzh. n — 1 Ljubijana . 21. 761-6 10-2 sev zap. ii — j Zagreb . . 7. 7551 12-0 brezvetra it — Beograd . 7. — — — — — I Dunaj . . 7. 764-1 7-0 sever oblačno 1*0 Praga . . 7. 765-8 70 vzhod s, 3'0 Inomost. . 7. 761-0 10-0 brezvetra 79 —- V Ljubljani barometer nestan., temperatura nizka. Solnce vzhaja ob 6-10, zahaja ob 17-24 »t»n«I» 6» eo bstedl Oln. 3'—, vaaklh MdalJnJIli S oesedl t Din. — Trgovski oglasi, aoplso»an|», M pr»fn!6n!ns do SO besedi G Din, raaklh nadaljnjih 6 besedi 2 Din. — Plsis s* «spr»|. (Lahko tu (i v —~ cnamkah.) Na rprsisnja ss odgovarja I«, ak» t« »prejšnjo priložen« snsmka ca odgovor. —— Kolarski pomočnik, spreten, se sprejme pri Alojziju Stajnka, kolarekem mojstra v Ključarevicib štev. 18, pošta Sv. Primož pri Ormožu. Plača po dogovoru. 3482 Knjigovodja - bllanolst večjega industrijskega podjetja želi premeniti mesto k industrijskemu podjetju, trgovini ali zadrugi. Ponudbe na upravništvo pod »Izurjen (a)». 3460 Odda se stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, drvarnice in pralnice v Trnovem. Plačati je mesečno 1200 K in 50.000 K v naprej, kar se zaračuna. Stanovanje na razpolago v treh mesecih. Obvezne ponudbe pod »Stanovanje« na Anonč. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. 3493 Državni uradnik, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče dela v popoldanskih urah proti zmerni nagradi. Ponudbe pod «D. B. 1922» na upravo «Jutra». 3462 Upravitelj z večjo prakso za samostalno vodstvo v rezanju in vodstvo razrezovanja trdega in mehkega lesa, drveta in gozdne manipulacije, vešč postavljanju m.šinerije in gradnji žag, neoženjen, govori hrvatski in nemški, išče službo upravitelja žag. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod »Upravitelj«. 3470 Stanovanje, večje, se išče v Kranju ali v Piadovljici, tadi proti zamenjavi v Ljubljani. Ponudbe pod »Zamena« na upravo »Jutra«. 3491 2Seblirana soba se odda boljši dami proti dobremu plačilu. Ponudbe pod »Mirna stranka« na upravo . 3492 Gospodična 3458 vešča strojepisja, korespondence, knjigovodstva ter vseh pisarniških del, želi premeniti službo. Nastop takoj. Gre tudi na deželo. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod cPerfektna 7000». Večjo prazno sobo, separirano, v tredini mesta, se išče. Plača se do 2000 K mesečno. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Večja soba«. tiče se soba, strogo separirana, za društvene namoue, tudi v novi zgradbi. Plača te zelo dobro. Pri- Kontoristinja 3459 z večletno prakso, zmožna pravljeni bi bili tudi deliti sobo s kakim drugim društvom, ki ima že prostore, proti plačilu polovice najemnine. Cenene ponudbe se prosi na upravo »Jutra« pod »Društveni prostori*. Kono. prometna pisarna ,.UNIVERZ Al." v Kariborn, Aleksandrova oesta 28 proda: Graščino na Hrvaškem, več hiš in vil v Mariboru, Celju, Brežicah, Ptuju in Ljubljani ter Gradcu s prostimi stanovanji za kupca; malo všnograflno posestvo, 7 oralov, 480.000 kron, 6 oralov njiv in gozd brez hiše, 270 000 kron; več poaestev v bližini Maribora; kapi: vsUko gozdno posestvo, velik objekt, pripraven za tovarno, večji hotel, gostilno ali kavarno v Mariboru; išče: lokale, primerne za pisarne v Mariboru; družabnike za dobroidoča industrijska podjetja; preskrbuje: posojila vsake vrste. Na dobro domačo hrano se sprejme več oseb. Kje, se poive v upravi »Jutra«. 1 841-9 Otroka, 3488 šest mesecev starega zakonsko deklico, se odda h kaki dobri rodbini na deželi ▼ rejo. Plača po dogovoru. Ponudbe je nasloviti na upravo »Jutra» pod šifro «Otrok». Visokošoleo, tehnik, išče instrukcije v Ljubljani. V prvi vrsti želi sprejeti gimnazijca; predvsem je pripravljen poučevati matematiko. Naslov pove uprava »Jutra*. 3461 Trije umetniki, tamburaši, oče, mati in hčerka iščejo kavarno ali restavracijo, ki bi jih angažirala. Igrajo tudi po notah, umetniško. Konkurenca izključena! Pojejo srbsko, hrvaško in slovensko in nekoliko češko. Pismene ponudbe na Mato Epih, Fara pri Kočevja. 3469 onnie! inžener in stavbenik v nedeljo, dne 8. oktobra 1922 po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno preminul. Pogreb preblagega pokojnika bo v torek dne 10. oktobra 1922 ob 4. uri popoldne iz sanatorija Leonišče na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu Dočitku. V LJUBLJANI, dne 9. oktobra 1922. in špecerijsko blago n udi po najnižjih dnesnili cenah tvrdka Sire - Rant, Kranj, ter kupuje poljske pridelke in lepe suhe gobe po najvišjih cenah. S6/1 Razno perilo za dame, gospode in deco 84/1 priporoča tvrdka Ljubljana il. SE. Stene kMV Za takojšnji nastop iščem mirni za pisarniška dela. — Dobri risarji z večjo prakso imajo prednost. Plača po dogovoru. Fran Ravnikar, mestni tesarski mojster, Linhartova ul. 25. 3+55 Suhe gohe in ta no kupuje 3478 S^bp S Homp., Ljubljano Wolfova ulica 12. Mestni pogrebni zavod. 3490 Cašica tega delikatnega likera je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicina! in druge izbrane likerje, žganja, ekstrate in sirupe. Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. MQRPURQO, SPLIT m Zastopnik; Adolf Kordia, Ljubljana, Beethovnova ii©f Uuhliana, Ml 2f Telefon št. 40 In 457 Kreditni zavod i Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana U&IC@ 50» V Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, prediymi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd......